Celjski tednik CELJE, 25. SEPTEMBRA 1959 Leto X., štev. 38 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKEAJA CELJt UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE >CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MEUK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLS Uredništvo in uprava: Celje, Titov tr* 1 — poštni predal 16 — telefon uredniltTe 24-23, uprave in oglasnega oddelka 23-75 — tekoča račun pri Komunalni banki Celja 403-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna лш- ročnina 500. polletna 250, četrtletna 125 di» — posamezna številka 15 din — rokopiMT ne vračamo PREDSEDNIK TITO NA VELIKEM ZBOROVANJU V NIKSICU VSE MANJŠA RAZLIKA MED MESTOM IN VASJO Na svojem potovanju po Črni gori je imel predsednik repub- like Josip Broz-Tito na velikem zborovanju v Nikšiču pred 50.000 poslušalci daljši govor, v katerem je osvetlil nekatere aktualne notranje in zunanje politične probleme. Ko je govoril o naših uspehih, je med drugim dejal, da v socialistični Jugoslaviji danes z izrednim tempom izgrajujemo našo industrijo. Bazo smo že ustvarili. Danes se vse bolj širijo in vse več je tovarn za široko potrošnjo, za potrebe naših držav- ljanov. V tej zvezi je tovariš Tito dejal, da je mnogo tistih, ki prihajajo iz tujine in se čudijo, kako je Jugoslavija, ki je bila znana kot agrarna država, kot dokaj nerazvita država brez indu- strije, tako hitro osvojila bogato izbiro najrazličnejših proizvo- dov, ki v ničemer ne zaostajajo za proizvodi industrijsko razvitih držav na Zahodu. Za te uspehe je tovariš Tito dal priznanje našemu človeku, našemu delaúcu, ki je delal s polno voljo in vložil vse svoje umske in fizične sposobnosti z namenom, da bi nadoknadil vse tisto, za kar ga je zgodovina prikrajšala v preteklosti, da bi dohitel najbolj napredne in najbolj razvite države. Nadalje je predsednik Tito poudaril, da ti uspehi dokazujejo ne samo velik polet, temveč tudi sposobnost naših ljudi, da se hitro prilagodijo, da hitro osvajajo nove stvari ter da ni več da- leč čas, ko bo naša industrija veljala po svetu kot visoko raz- vita industrija. Razumljivo je, da je pri nas še mnogo pomanjkljivosti, je nadaljeval tovariš Tito, ki jih bo treba čim prej odpraviti. Mi še vedno uvažamo nekatere proizvode, ki bi jih lahko proizvajali doma. To pomeni, da še ni zadosti kooperacije med našimi pod- jetji in našimi tovarnami. To pa je prav tisto, kar nam bo omogo- čilo hitrejšo, bolj množično, preciznejšo in kvalitetnejšo proiz- vodnjo. Zatem je tovariš Tito govoril tudi o našem standardu ter po- udaril, da imamo pri nas mnogo višji standard kot nekdaj, četudi nam to od zunaj oporekajo. Toda pri nas je vedno manjša razlika med vasjo in mestom. Naši kmetje niso več oblečeni v tradicio- nalnih cunjah, temveč se oblačijo kot ljudje, dostojni človeka. Govoreč o razvoju našega kmetijstva, je tovariš Tito po- udaril, da je bilo treba nekaj let, da smo razbili zaostala pojmo- vanja. Ko smo jih razbili, se je pokazalo, da zemlja lahko da na en hektar ne deset ali petnajst, temveč petdeset in osemdeset stolov. Toda to še ni tisti maksimum, ki ga moramo doseči. ■ Dalje je predsednik Tito dejal, da je v naši industrijski in 1 kmetijski proizvodnji zelo važno, kakšni so notranji odnosi med \ delovnim kolektivom in voditelji podjetij. Ce so ti odnošaji slabi, í te se voditelji oddaljujejo od delovnega kolektiva ter si zamišlja- j jo, da morajo imeti neke posebne privilegije, potem odnošaji ne i morejo biti dobri. ' Govoreč o socialističnem tekmovanju, je tovariš Tito pouda- ril, da je vsebina le-tega znotraj podjetij v proizvodnji in ne v investicijah, kdo bo več investiral, ker tu ne more biti tekmovanja. Skupnost ima en sam splošen program in sredstva morajo biti tako razdeljena, da to ne gre v korist ene republike in na škodo druge. Zato pri investicijah ni tekmovanja. Del svojega govora je tovariš Tito posvetil ponovnim napa- dom in obrekovanju vodilnih ljudi v Albaniji, ki nam očitajo in podtikajo »jugoslovanski revizionizem«. V tej zvezi je dejal: Pustite nas živeti mirno, drug poleg drugega, če že nočete, da si pomagamo in da sodelujemo drug z drugim. Glede revizionizma pa je predsednik republike med drugim poudaril: Mi smo revizio- nisti in v tem smislu, da smo sami svojo lastno prakso revidi- rali. Tisto, kar smo menili, da ni dobro in je napačno, smo zame- njali ... To je revizionizem, vendar ne teoretičen, kakor oni trdijo. To je praksa. Mi smo marksisti, mi smo leninisti, mi znamo nji- hovo teorijo uporabiti v praksi ustvarjalno, a ne dogmatično, ker bi morali stalno stati na istem mestu in čakati, da nam mana pade z neba. Na kraju je tovariš Tito govoril še o zunanji politiki ter poudaril, da so odnošaji Jugoslavije z vsemi državami, s katerimi imamo diplomatske stike, zelo dobri, proti kolonializmu pa se bomo borili neoziraje se, četudi ima to včasih negativne posledice za nas. Glede sestanka Hruščeva z Eisenhower jem pa je dejal, da pozdravljamo vsak sestanek, ki služi stvari miru na svetu. NOVO VELENJE spomenik današnjega časa - plod socialistične skupnosti Na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 20.000 ljudi, je govoril član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka V NEDELJO, 20. SEPTEMBRA, SO IMELI V VELENJU VELIK PRAZNIK. V POČASTITEV 40-LETNICE USTA- NOVITVE KPJ IN SKOJ TER POD POKROVITELJSTVOM ČLANA IZVRŠNEGA KOMITEJA CENTRALNEGA KO- MITEJA ZKJ TOV. FRANCA LESKOSKA-LUKE SO OD- PRLI SREDIŠČE NOVEGA VELENJA, NOVEGA MESTA OB PAKI. Ijepo urejena ploščad sredi no- vega mesta je že dolgo pred na- povedano uro zborovanja spre- jela nad dvajsettisoč ljudi. Glav- na triboina je bila postavljena pri kulturnem domu. Visoka ste- na je bila pokrita z rdečimi za- stavami, sredi njih pa se je vila še rudarska. Cez vse to se je ble- stel rudarski pozdrav »Srečno«. Nekaj minut pred začetkom zborovanja je nad Velenje. pri- letelo motorno letalo, ki je za seboj vleklo napis s pozdravom velenjskim rudarjem. Z bližnjih hribov pa so odmevali streli to- pičev. Točno ob napovedani uri je na zborovalni prostor prikora- kala dolga kolona uniformiranih rudarjev. Na čelu so nosili de- lavske in sindikalne zastave, za njimi pa športniki fizkulturne. Kmalu po deseti uri so zvoki fanfar z vrha kulturnega doma naznanili začetek velike sveča- nosti. Pred mikrofon je stopil predsednik upravnega odbora ve- lenjskega rudnika lignita tovariš Ivo Jamnikar, ki je v imenu ru- darjev pozdravil zbrano množico, med njimi pa tudi pokrovitelja, tovariša Franca Leskoška-Luko, nadalje predsednika zunanjepoli- tičnega odbora pri Zvezni ljudski skupščini dr. Aleša Beblerja, člane republiškega Izvršnega sveta Viktorja Avblja, Milka Goršiča, Toneta Boleta, Nika Ši- liha. Vlada Majhna in druge, za- stopnega zveznega in republiške- ga odbora sindikata rudarjev, predstavnike Jugoslovanske ljud- ske armade, sekretarja OK ZKS Celje Franca Simoniča, predsed- nika OLO Rika Jermana, števil- ne zvezne in republiške poslance, zastopnike delovnih kolektivov, ljudskih odborov, političnih in družbenih organizacij itd. Zatem je tovariš Jamnikar pre- bral pozdravno pismo predsed- nika republike tov. Tita in kon- čno tudi pozdravne brzojavke podpredsednikov Zveznega izvr- nega sveta Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviča in Rodo- ljuba Colakoviča. Ko so domača dekleta pozdra- vila goste in jim izročila cvetice, se je začel prvi del proslave, v katerem so nastopili recitatorji, pevci in godba na pihala. To je bil program, ki je tako po kva- liteti izvedbe, kot po režijski za- snovi presenetil še tako razvaje- nega poslušalca. V nadaljevanju slovesnosti je imel krajši govor predsednik sin- dikalne podružnice velenjskih ru- darjev tov. Franc Močnik, Pri tem je poudaril, da je namen slo- vesnosti v obračunu in pregledu dela tako v proizvodnji in grad- nji novega mesta, kot še posebej v preobrazbi velenjskega človeka. Na vse to, kar smo zgradili in naredili, je med drugim dejal, smo ponosni, toda še bolj smo ponosni na to, da ismo vzgojili dobrega in zavednega socialistič- nega človeka. V tej zvezi je tov. Močilnik orisal delo, ki so ga opravile politične organizacije v rudniku samo zato, da so vzgojile rudarja-strokovnj-aka in razgle- danega človeka-upravljalea. V drugem delu svojega govora tov. Močilnik ni pozabil omeniti težav in naporov, s katerimi so se spoprijemali velenjski rudarji pri izvajanju zahtevnega progra- ma in nadalje, da je kolektiv rudnika razen ene milijarde di- narjev lastnih sredstev, prispeval tudi ogromni delež 673.000 pro- stovoljnih delovnih ur pri ure- janju novega mesta in gradnji drugih objektov. Svoj govor pa je zaključu z besedami: Obljub- Ijamio, da bomo tudi v bodoče storili vse, da upravičimo zaupa- nje, ki nam ga daje družba. Po govoru tov. Močilnika so domačini povabili na govorniški oder tovariša Leskoška. Pa ne samo to — ves čas govora so mu držali tudi častno stražo. IZ GOVORA TOVARIŠA LESKOŠKA Toplo pozdravljen od množice, je tovariš Leskošek med drugim dejal: Ko danes proslavljamo veli- časten praznik velike zmage ve- lenjskih rudarjev in 40-letnico Komunistične partije, oziroma Zveze komunistov Jugoslavije, moramo ugotoviti, da se je v Ša- leški dolini in po vsej Jugoslaviji mnogo spremenilo in razvilo. Velenjski rudnik je bil oá ne- kdaj znan kot »ikmečki rudnik«. Tak naziv je imel zaradi socialne strukture delavskega (kolektiva, ki so ga večinoma sestavljali oko- liški kmetje, bajtarji in njihovi sinovi. Delo v rudniku jim je bil (Nadaljevanje na 2. str.) Pogled na slavnostno tribuno Prvi veliki uspelii Povsem razumljivo je, da uspe- hom, ki jih delovni kolektivi dose- gajo v tovarnah, rudnikih in podob- no, sledijo še drugi, namreč uve- ljavljanje in poseganje njihovih čla- nov v življenje določene skupnosti. Tak je primer Velenja, nadalje To- varne emajlirane posode in tak je tudi primer železarskih Stor. Tu je v letih po vojni iz majhnega in sko- raj nepomembnega železarskega obrata nastala tovarna, ki s svojimi izdelki močno vpliva na domače tržišče, postaja glavni dobavitelj specialnih jekel za ladjedelsko in avtomobilsko industrijo, utrjuje pot livarni za njeno specializacijo in po- dobno. Obrisi vseh teh uspehov zno- traj železarne se kažejo tudi v per- spektivnem planu, v načrtu po me- hanizaciji valjarne, po izpopolnitvi niartinovke, po gradnji drugega, a dosti večjega elektroplavža, kot že stoji itd. Velik korak naprej, ki ga nakazuje perspektivni načrt, se jas- no kaže še v predvidenem poveča- nju bruto produkta od šest na dva- najst in celo več milijard dinarjev letno. Bolj kot kdajkoli 'prej so uspehi in jasno začrtana pot v železarni dobili primeren odmev v življenju storske skupnosti, v poseganju čla- nov tega kolektiva pri urejevanju in gradnji najrazličnejših objektov družbenega standarda. Ko so delali načrte o tem, kako bi najlepše po- častili jubilejno leto Zveze komuni- stov Jugoslavije, so se člani žele- zarskega kolektiva in z njimi vred prebivalci Stor, člani političnih in družbenih organizacij, mladina itd. odločili za predlog tovarniškega ko- miteja Zveze komunistov, da v po- častitev 40-letnice KPJ in SKOJ po- stavijo takšne spomenike, ki bodo trajno pričali o veličini praznika. Tako so sprejeli sklep, da s pro- stovoljnim delom zgradijo športni stadion, uredijo okolje novega sta- novanjskega naselja na Lipi, da zgradijo nov vodovod, uredijo pro- store za uslužnostne servise, nada- lje strelišče za malokalibrsko pu- ško, dvostezno kegljišče, odcep ce- ste do počitniškega doma na Sveti- ni itd. Od sklepa so kmalu prešli na dejanja. Zadnjega marca letošnje- ga leta so začeli s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Prvi dan je pri- šlo na delo šestdeset članov Zveze komunistov, naslednji dan 60 mla- dincev itd. Od tedaj pa do 18. sep- tembra so štorski prostovoljci opra- vili nad 68.000 ur udarniškega dela! Velik delež v tej akciji so dali pri- prostovoljnega dela v Štorah padniki celjske garnizije JLA, ki so pri gradnji vodovoda opravili kar šest tisoč ur. Spričo obsežnosti letos ne bodo izpolnili celotnega načrta. Zato bo- do dela pri nekaterih objektih na- daljevali prihodnje leto. Ne glede na to, pa bodo od prvega do četrtega oktobra na slavnosten način napra- vili obračun prve faze prostovoljne- ga dela. Tako bodo izročili namenu odcep ceste na Svetini, nadalje bo- do odprli vodovod in prostore za servisne obrate, odprli strelišče, nov dom učencev Metalurške industrij- ske šole itd. Zaključna slavnost, združena s prvim nastopom Parti- zana, bo v nedeljo 4. oktobra. Te svečanosti se bosta udeležila tudi tov. Franc Leskošek-Luka ter tov. Mitja Ribičič-Ciril. Železarji in prebivalci Stor so po- nosni na prve uspehe prostovoljne- ga dela, ne samo zaradi vrednosti, ki jo cenijo na štirideset milijonov dinarjev, temveč predvsem zaradi uspešnega uveljavljanja članov že- lezarskega kolektiva v ožji skupno- sti, zaradi skupnega dela ogromne večine prebivalcev in odločne volje, da si s takim delom postavijo 'ob- jekte, ki jih močno potrebujejo. M. B. Zaključni sprejem in prisrčno slovo Nekaj ur pred odhodom članov delegacije poljskega mesta Ka- lisza iz Celja, v četrtek pretek- lega tedna, je sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov tov. Franc Simonie priredu za drage goste zaključni sprejem, ki so se ga razen gostov udeležili še pod- predsednik OLO Celje Miran Cvenk, sekretar Obč. komiteja ZKS Cvetko Pelko, predsednik in podpredsednik Občinskega ljud- skega odbora CeljeFranc Rupret in dr. Janez Lovšin in drugi. Pri sprejemu, ki je potekal v nadvse prijetnem razpoloženju, je prvi spregovoril tov. Simonie. De- jal je: Zdaj, ko se je čas vašega obiska približal trenutku, ko se bomo poslovili, vam še enkrat iskreno želim, da bi odnesli iz Celja in njegovega okraja in iz vseh predelov Jugoslavije, ki ste jih videli, čim boljše vtise. Pred- vsem želim, da bi v tem kratkem času spoznali resnično življenje, delo in napore, ki jih delovni ljudje. Zveza komunistov in naši organi delavskega in družbenega upravljanja ter organi ljudske oblasti prenašajo za to, da bi ljudje v Jugoslaviji živeli lepše in boljše. V nadaljevanju svojega govora je tov. Simonie zlasti opozoril na skupno borbo jugoslovanskih in poljskega naroda proti istemu so- vražniku — fašizmu. Vse težave, je nato dejal, smo uspešno pre- magali, taiko vi kot mi. Zato je zdaj perspektiva lepša in jasnej- ša. Ko pa je govoru o položaju na svetu, je opozoril, da bomo mir utrjevali tudi s tem, če bomo krepili socializem, če bomo iz- menjali izkušnje, skušali drug drugega razumeti in če bomo ko- munisti in socialisti drug dru- gemu zaupali in delali na tem, da bi se socialistični odnosi še bolj razvijali. Na koncu pa je še dejal: Že- limo, da bi ti stiki, ki smo jih navezali, ne bili zadnji, temveč, da bi jih še nadalje utrjevali, da bi se ohranili v korist delovnih ljudi Kalisza in Celja. Končno je dragim gostom zaželel še srečno pot ter veliko uspeha pri delu in življenju. V odgovor na to zdravico je spregovoril član izvršnega sveta okraja KLalisza tov. Pjotr Kor- bik. Ko se je zahvalil za topel, iskren in prisrčen sprejem ter gostoljubje ves čas njihovega bi- vanja pri nas, je med drugim de- jal, da so jih prevzele ne samo lepote naše domovine, temveč tudi izredni uspehi, ki smo jih do- segli v gospodarstvu. Zlasti pre- senečeni so bili nad razvojem elektro industrije in podobno. Pri- znanje je izrekel tudi naši poli- tiki na vasi, kjer se socializem razvija na osnovi kooperativnih odnosov. Zraven tega je tov. Korbik po- trdil mnenje, da naj se začeti stiki utrjujejo. V tej zveza pa je obljubu, da bodo oni zdaj v svo- jem mestu ambasadorji Celja, kot je bil v času njihovega bivanja pri nas prof. Anton Aškerc am- basador Kalisza. VREME V NASLEDNJIH DNEH od 25. sept, do 4. okt. 1959 Okrog 26. septembra močan dež z ohladitvijo, nato pretežno lepo vreme z jutranjo slano. CELJSKI TEDNIK štev. 38 — 25. septembra VELIKA MLADINSKA MANIFESTACIJA V VELENJU v soboto in nedeljo je bila v Velenju tudi osrednja proslava mladine celjskega okraja v počastitev 40. obletnice SKOJ. Na večer pred veliko manifestacijo v Velenju, se je v prostorih knjiž- nice zbralo okoli 50 bivših aktivistov SKOJ.^ki so pred vojno, med njo in po vojni delovali na področju sedanjega celjskega okraja.^ To srečanje je bilo izredno prisrčno in je ves čas potekalo v glo- bokem tovariškem vzdušju. Nekateri med njimi so se tokrat po le- tih ponovno srečali. Tovariškega večera se je udeležil tudi pred- sednik CK LMS tov. TONE KROPUSEK. Naslednji dan, v nedeljo se je v Velenje pripeljalo več tisoč mladih ljudi, da skupaj z velenjskimi ru- darji, z delovnimi ljudmi iz vsega okraja, proslavijo 40. obletnico KPJ in SKOJ ter veliko delovno zmago. Del mladih udeležencev se je že v zgodnjih jutranjih urah napotil na bližnji hrib k Jakobu, kjer je pred 20 leti bila v tajnosti ena izmed najvažnejših okrožnih konferenc SKOJ. Med mladimi udeleženci skromne slovesnosti so bili tudi ne- kateri preživeli udeleženci te kon- ference, nadalje brigadirji celjskih mladinskih brigad, taborniki in dru- gi. Na majhni jasi ob velikem mla- ju z zastavo na vrhu, se je mladina zbrala okoli spominskega obeležja. Pevski zbor brigadirjev je najprej zapel internacionalo, nato pa je zvezni ljudski poslanec in udeleže- nec konference pred 20 leti tov. Pe- ter Sprajc odkril spominsko obelež- je, ki bo za vedno pričalo o revolu- cionarnem dogodku. Nato je tovariš Sprajc na kratko orisal zgodovinsko važnost konfe- rence, se zadržal pri opisovanju re- volucionarnega delovanja skojev- cev pred vojno in njihovega juna- štva med vojno, potem pa je zbrani mladini položil na srce, naj bo do- stojen dedič tako svetlih tradicij in nadaljevalec velikega boja, ki ga je SKOJ ob strani Partije začel. Mladina se je potem udeležila ve- likega zborovanja ob otvoritvi sredi- šča Velenja, kjer je govoril tovariš Franc Leskošek-Luka. Podpredsed- nik Zvezne ljudske skupščine je del svojega govora posvetil revolucio- narni vlogi SKOJ na tem področju in svoj govor v zvezi s SKOJ tako- le zaključil: »Danes je mladina pri Jakobu od- krila skromno spominsko ploščo v spomin na revolucionarno delo ge- neracije v preteklosti. Mi pa danes tukaj izročamo predvsem mladi ge- neraciji središče Novega Velenja, ki je čist plod revolucionarnega boja Partije in SKOJ. Mladina naj na- daljuje gradnjo svoje lepše bodoč- nosti .. . Popoldne so na športnem igrišču igrale ndadinske ekipe odbojko, da bi na ta način osrednje slavje čim- bolj približale dogodkom pred 20 leti. Mladina, ki se je ta dan zbrala iz vseh krajev celjskega okraja, je na dostojen način proslavila 40-let- nico SKOJ, bila je priča velike slo- vesnosti ob otvoritvi Novega Vele- nja, zato ji bo ta dogodek v trajen spomin in spodbuda za bodoče delo. delo. K. Gospodarsko pozstova Obsoteljo Letos prirejajo gospodarske orga- nizacije obsoteljskih občin s sloven- ske in hrvatske strani in to iz Šmar- ja, Klajnca, Pregrade,-Brežic in Za- prešiča že tretje leto svojo razsta- vo. Na tej razstavi bodo prikazale sedanje stanje in bodoči razvoj go- spodarstva teh krajev. Sama razsta- va bo v dneh 4. in 5. oktobra 1959 v Kumrovcu, rojstnem kraju mar- šala Tita. Pokroviteljstvo razstave je to leto prevzel okraj Celje s predsednikom tov. Rikom Jerma- nom. Kolikor smo zvedeli pri odboru za prireditev razstave bo glavni pouda- rek razstave na kmetijstvu, kajti vse Obsotelje je zaradi naravnih pogo- jev izrazito kmetijsko področje. Prav tako bo prikazano delo z mladimi zadružniki in zadružniki v šolskih zadrugah; obenem pa bo 5. oktobra veliko zborovanje vseh teh mladih aktivov. Seveda bo primerno gospodarski moči zastopana tudi industrija in obrt Obsotelja, zraven tega pa tudi turizem, ki ga je treba posebno po- speševati Ker se vrši razstava v okviru 40. letnice Komunistične partije Jugo- slavije, bo prikazan na razstavi tu- di ves razvoj delavskega in kmeč- kega gibanja teh krajev, kjer so že pred vojno delovali naši največji re- volucionarji s tov. Titom na čelu. Narodnoosvobodilna borba se je vr- šila tudi v Obsotelju, saj je dobro poznan prehod XIV. divizije s hrva- škega ozemlja v Slovenijo preko Sotle pri Sedlarjevem. V nedeljo, 4. oktobra 1959 bo ob 10. uri slovesna otvoritev razstave v Kumrovcu. NOVO VELENJE-*"""^'" današnjega časa '. ' (Nadaljevanje s 1. strani) le dodatni zalsužek. Takšno sta- nje je kapitalistom v gonji za profitom ustrezalo in so ga že- leli. Ta polkmečki delavec ni bil povsem odvisen od mezde v rud- niku, zato je rad delal tudi za nižji zaslužek, kot pa je to mogel delavec, ki ni imel zemlje, ki je v tem rudniku živel človeka ne- vredno in težko življenje. V Šaleški dolini so našli premog okoli leta 1767. Nanj je opozoril nek kovač Zaje. V rudniku se je menjalo 11 lastnikov, 9 kapita- listov, avstrijski erar. Zatem je tov. Leskošek opisal življenje takratnega rudarja, ki je stanoval s svojo družino v za- tohlih, nezdravih in na pol poru- šenih barakah. Kdo se ne spo- minja starega rudnika, kako je izgledal, gnilih in okuženih ba- rak, ki so služile kot stanovanja. Kdo se še ne spominja, kako je izgledalo Velenje kot kolonija čr- nih sužnjev ... Sele dolgotrajni naporni boj delavskega razreda in vseh de- lovnih ljudi pod vodstvom Komu- nistične partije je za vselej odpra- vil izkoriščanje in zatiranje. Ko pa je tov. Leskošek govoril o nastanku in borbi Komunistične partije Jugoslavije, o njeni borbi za delavske in narodne pravice in ko je opozoril na vodilno vlogo Partije v borbi za svobodo ter izgradnjo socializma, je dejal: našli skozi dva meseca zanesljivo zavetišče. ŠirjeAje partijskih celic po 1932. letu je močno vplivalo tudi na napredna gibanja med mla^ dino. Zato ni čudno, da je bila mladina neločljivo povezana s Partijo in da sta vojna ter revo- lucija našla mladino pripravljeno. Poziv Partije na oboroženo vstajo je bil tudi poziv za SKOJ. Nato je tov. Leskošek govoril o položaju rudnika takoj po osvo- boditvi. Rri tem je še posebej poudaril napore kolektiva, ter partijske in sindikalne organiza- cije za obnovo rudnika, za okre- pitev kolektiva in podobno. Velenjski rudarji v partijskem delu v tej zgodovini so imeli velenj- ski rudarji in rudarska mladina Šaleške doline in Velenja po- membno vlogo. Saj trpljenje in žrtve v prvi svetovni vojni in zlasti ideje zmagovite Oktobrske revolucije, ter revolucionarni to- kovi v mnogih evropskih deželah prva povojna leta, niso šli brez odmeva mimo velenjskega delav- stva in mladine. Začetke organiziranega partij- skega dela zasledimo že na za- četku 1920. leta. Ključavničar Lovro Brložnik, ki se je vrnil iz ujetništva, je v zmagi in ciljih Oktobrske revolucije videl sa- dove, namenjene delavskemu raz- redu vsega sveta. Z nekaterimi tovariši komunisti je začel pre- bujati delavstvo v Velenju in Šoštanju. Partijska celica v Pes- jem je bila ustanovljena 1926. leta in se je sestajala pri Pleteršku. Delovanje ih aktivnost komuni- stov je omogočilo, da je vpliv partijske organizacije postajal vse večji tudi potem, ko je bila pre- povedana neodvisna delavska stranka. Na velenjske komuniste je legla spomladi 1930. leta še posebna naloga — preskrbeti prostor za bivališče članov CK KPJ. To na- logo so častno izpolnili. V hiši tovariša Stropnika, člana Partije, doma v Lukovici, so člani CK iVlodernizacija rudnika in nova stanovanja Po obrfovi je naša oblast skle- nila, da se rudnik Velenje poveča in mehanizira na moderen način. V ta namen so bue določene in- vesticije, ki še niso končane, kajti rudnik bi moral dati do 1961. leta tri milijone tam premoga letno. Danes je rudnik popolnoma me- haniziran; za njegovo izgradnjo je bilo investiranih šest milijard tri sto šestnajst milijonov dinar- jev. Stanovanjski fond se je moral sezidati na novo. Na novo pa se ni zidala rudarska kolonija, tem- več se je zidalo novo mesto, novo, zdravo mesto v Šaleški dolini, ki bo postalo nov gospodarski, kul- turni in politični center od Šale- ške doline do koroške meje. V stanovanja je bilo do danes in- vestiranih 3,622.678.000 dinarjev. Leta 1950 je nastopila za Ve- lenje, kakor tudi za vse ostale kolektive zgodovinska prelom- nica. Velenjski rudar je začel sam upravljati s svojim rudni- kom. Izpolnjeno je bilo geslo Karla Marxa: »Tovarne in rud- nike delavcem!«. S tem je bila uresničena ena največjih idej so- cializma in podana čvrsta osnoVa za velikansko preobrazbo in na- predek. Najlepši dokaz za to je prav ta prostor, na katerem isedaj smo. Človek, ki živi v tem mestu in, ki mu niso znane razmere, v katerem živijo in delajo velenjski rudarji, bi sodil, da je vse to, kar vidi okrog sebe, prišlo samo od sebe in, da pač mora biti tako. Le malokdo pomisli, da je »ve- lenjski čudež«, kot ga mnogi tako radi imenujejo, plod veličastnih naporov naše celotne jugoslovan- ske socialistične skupnosti, od- ločne volje in samoodrekanja, plod vašega prostovoljnega dela, pa tudi borbe z zaostalostjo in nazadnjaštvom. Ti elementi so bili bistveno dopolnilo k vloženim družbenim sredstvom in so skup- no z njuni dali rezultate, katere danes Velenju marsikdo zavida. Pri preobrazbi človeka in iz- gradnji novega rudarskega mesta ni išlo vse gladko. Mirno bi lahko dejal, da so se v Velenju dogajale nekatere revolucije v malem. Naj- brž nikjer ni bilo tako dosledne borbe z zaostalostjo in oportuniz- mom, kot jo je moral izvojevati velenjski rudar, vodstvo rudnika in vaša celotna občina. Toda, zmagala je socialistična miselnost in zdravo hotenje po napredku. Družba je v izgradnjo velenj- skega rudnika in mesta Velenja vložila ogromna sredstva. Danes lahko tu, na tem mestu ugoto- vimo, da so bila uporabljena zelo Simotrno in da z njimi pričako- vani-rezultati niso bili samo do- sieženi, temveč močno preseženi. Iz majhnega tretjerazrednega slovienisikega rudnika, je zrasel velik in moderen obrat, ki s svojo dobro organizacijo dela, visokimi delovnimi učinki in s splošno urejenostjo nosi evropski sloves. V nadaljevanju svojega govora je tov. Leskošek opozoril še na hitro rast življenjskega standarda velenjskega rudarja in njegove družine. S tem je bila zagotov- ljena tudi najvažnejša osnova za vso preobrazbo. Rudar je postal novi človek. Ta faktor je silno mnogo doprinesel k monolitnosti kolektiva, ki je osnovna in brez- pogojna nxijínost vsaikega siste- matičnega napredka. V trdnem delu za napredek in afirmacijo kolektiva so se silno krepili tudi organi delavskega samouprav- ljanja. Sodelovanje Zveze komu- nistov, sindikata in uprave pod- jetja je prinašalo poleg gospodar- skih tudi velike politične koristi. Z vztrajnim in doslednim delom je uspelo partijsko organizacijo v podjetju očistiti, ter ideološko in številčno okrepiti, da je danes povsem dorasla zelo pestri gospo- darski, družbeni in politični pro- blematiki v kolektivu in v velenj- ski komuni. To misel pa je tov. Leskošek zaključil z besedami: Ce ne bi bilo Partije in njene dosledne borbe in nadalje osvobo- ditve in socialistične revolucije, bi danes Velenje in naši kraji drugače izgledali. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo 40-Ietnega revolucionarnega boja Komuni- stične partije in ogromnih žrtev, ki so padle, da mi svobodno ži- vimo, da lahko mimo delamo in ustvarjamo nam in naši mladi generaciji boljše življenje. Življenjski standard in potrošnja se dvigata v drugem delu svojega govora je tov. Leskošek dejal, da delavni ljudje pri nas še nimajo vsega, kar si želijo. Toda navzlic temu se vsi zavedamo, da smo napra- vili velik korak naprej, ki nam ga mnogi zavidajo. Življenjski standard in potrošnja se stalno dvigata, kar velenjski rudarji sami najbolj čutijo. Zraven tega, je poudaril, smo dosegli velike gospodarske uspehe na vseh pod- ročjih, zaradi katerih bo tudi pet- letni plan, vsaj v glavnih postav- kah, izpolnjen že v štirih letih. Končno je tov. Leskošek govoril še o uveljavljanju novega načina nagrajevanja, ki je temeljni vzvod za to, da naši ljudje vse bolj ču- tijo, kako je njihov lastni živ- ljenjski standard neposredno od- visen od uspeha celotne družbe, vse Jugoslavije. Prav tako je opo- zoril še na spremembe o finan- ciranju stanovanjske izgradnje, in na nekatere probleme kmetij- ske proizvodnje. Po govoru, ki ga je zbrana množica sprejela z dolgotrajnim ploskanjem, je tov. Leskošek od- kril spominski kamen, na kate- rem so vklesane naslednje be- sede: V proslavo 40-letnice KPJ je bilo slovesno odprto središče Novega Velenja 20. septembra 1959. Z Internacionalo, ki jo je zapel združeni pevski zbor ob sprem- ljavi godbe na pihala je bilo kon- čano veličastno zborovanje. Zatem so si gostje in ostali ogledali razstavo v prostorih de- lavskega kluba. Popoldne pa so bile na sporedu najrazličnejše zabavne in športne prireditve. POGLED PO SVETU Rodovitna Jesen je Mater Zem- ljo — pa kaj bi s starimi antičnimi simboli — Zemlja je stopila v stik z Mesecem, uresničilo se je nekaj, o čemer ni pletla bajk najbujnejša fantazija Človeka z veliko začetnico. Sovjetska raketa je imela radarski oddajnik, ki je oddajal valove proti Mesecu, od katerega so se^odbijali, vračali na sprejemnik, tu pa je po- sebna naprava izračunala razdaljo do Meseca, oddajnik pa je to raz- daljo sporočal Zemlji. To je omogo- čalo korekture tudi v zadnjih trenut- kih gibanja proti Mesecu. Evo, člo- veška roka je s kozmičnim poletom segla prav do Meseca. Kdo bi zameril Rusom, če so na- polnili svet s to epohalno novico! Nekateri pravijo, da se je Hruščev z tunikom v Washingtonu preveč pobahal, nemški znanstvenik iz Pe- nemiindeja, ki zdaj služi ZDA, Braun pa je poskrbel za strah, češ, če Amerika še tako pohiti v vesolje, kamorkoli bo kanila, bo naletela na sovjetske financarje. Avtomatski ra- dijski oddajnik bo S Z na Luno men- da res vsak čas poslala. Toda to zdaj ni tako važno. Zdaj je v prvem planu poskus pomiritve, ne nestrpnega tekmovanja. Tako vsaj zveni iz pozdravov, nagovorov in zdravic v Washingtonu, New Yorku, Beltsvillu, iz Bele hiše in iz sovjetske ambasade v glavnem me- stu ZDA: »Mi se ne moremo prepi- rati med seboj, oboji smo premoč- nima, je dejal v zdravici Hruščev. »Ni- ti predstavljati si nočem, da bi mog- lo postati kdaj potrebno, da bi mo- rali vi našo enotnost preizkusiti«, je zavrnil tiste, ki menijo, da bi sov- jetsko ljudstvo ne šlo s svojo vla- do, če bi do česa prišlo. Tudi Eisen- hower je govoril o tajanju ledu. Ni pa ostal dolžan Hruščevu in njegovi nezakriti samozavestnosti: »Ameri- ško ljudstvo si bo prizadevalo, da bi se kaj naučilo od premiera Hru- ščeva, da pa se bo morda tudi Hru- ščev kaj naučil od Američanov«. ] Kmetijski minister Benson je na \ farmi Beltsville dejal, da so ameri- \ ške farme »sol zemlje«. Hruščev pa \ je povedal, da bo v bodočnosti SZ < bogatejša od ZDA. Toda kljub te- I mu miroljubnemu, vzpodbudnemu in ■ obetajočemu kazanju muskulature je ¡ srečanje obeh svetovnih velmož ne- j kaj, kar niso pričakovali niti tisti, i ki so si želeli na svetu miru in pri- jateljskega svetovanja, niti tisti, ki i so živeli od upanja, da se bodo na- .: sprotja med ZDA in SZ vedno bolj . poglabljala. Poročila govore, da je ; bil Hruščev sprejet z neznansko kur- i toazijo. Slavnostno kosilo pri Eisen- ] how er j u so dali na zlatem servisu ] znamenitega ameriškega predsedni- ' ka Monroeja. avtorja znamenite doktrine: Amerika Amerikancem! '■ Kakor da bi to simbolično govorilo ] za možnost koeksistence med obema ! sistemoma. Za nas je vselej poučno nemško ] stališče do svetovnih zadev, ker po- ■ navadi zavzemajo za nas neugodna stališča. V njihovih listih beremo \ da je bil Hruščev od ameriškega : ljudstva sprejet s hladno vljudnost- ' jo. rezervirano. Zagrenjeno ugotav- ' j Ijajo, da se veliki sestanek vrši. ne i da bi prej vprašali Evropo. Takole ; pravijo: Med Rusi in Amerikanci so \ velike podobnosti. Oboji so na za- ] četku svoje zgodovine, oči imajo j obrnjene v prihodnost, manjka pa jim hladna objektivnost starosti. Oboji rinejo v vesoljstvo. če pa jih vprašaš, zakaj to delajo, je njihov odgovor naiven, neprepričljiv: »Za- radi varnosti... zaradi napredka ... ker smo temu pač kos. ..« Zakaj ne vprašajo Evrope? Evropa dobro ve, čemu te stvari služijo in zakaj so nastale. Rusi in Amerikanci so za- ljubljeni v »malega človeka«, ki se je osvobodil aristokratov in fevdal- cev in ustvaril »stoletje malega člo- veka«. Ce bi Rusi ne sovražili kapi- talistov, bi ne bilo nobenih nasprotij več med njimi in Amerikanci. Oboji vidijo v neenakosti krivico, vsak človek ima pravico do enakih do- brin, oboji vidijo samo materialni standard, duhovnega pa ne! Za ta standard pa bi morali vprašati za svet Evropo! Toda Evropa za Ruse in za Amerikance ni več svetovalka marveč predmet posvetovanj! Vloga Evropcev je danes podobna vlogi antične Grčije po 1. 146 stare ere, ko jo je rimski meč pokoril, Grčija pa je nato dajala Rimu filozofe in učitelje. Tako kaže zdaj Evropi: da- jala bo atomske učenjake, strokov- njake, odločala pa ne bo več. V znamenju whiskyja in vodke, dveh močnih in ne plemenitih pijač se bosta svetovna oblastnika sporazu- mela o evropski dediščini, ki si jo drug drugemu ne privoščita. T. O. Brez komentarja v MOZIRJU spet društvo prijateljev mladine Pred dnevi je bil v Mozirju skupni sestanek predstavnikov političnih organizacij, ina kate- rem so se pogovorili o delu z mla- dino in o nujni oživitvi društva prijateljev mladine, ki je bilo v Mozirju že ustanovljeno, pa je svoje delo zaključilo z ustanov- nim občnim zborom. Na sestanku so "sklenili, da je oživitev tega društva več kot potrebna. Zato so izvolili začasni odbor in mu naročili, da do »Tedna otroka« izvede občni zbor, da na njem izvolijo novo vodstvo, ki bi naj imelo več čuta odgovornosti do dela za mladino. Zraven tega so sklenili, da bodo v »Tednu otroka« pripravili več predavanj, razstavo in sklicali roditeljske sestanke. To pa ne samo v Mozirju, temveč tudi v drugih krajih občine. S. P. V zadnjem tednu po domovini Petek, 18. septembra POŠTNI URADI so začeli dajati v promet dopolnilno serijo znamk, ki je izšla zaradi povišanja poštnih pristoj- bin. V tej seriji so izšle znamke za din 8 s sliko lesne industrije, za din 10 s sliko Siska, za din 15 s sliko nad- voza na avtomobilski cesti, za 20 din s sliko Jablanice, za 40 din s sliko Titograda, za 55 din s sliko Skoplja in za 80 din s sliko Sarajeva. Sobota, 19. septembra V DOMU SINDIKATOV v Beogradu je bila svečana akademija, na kateri je tov. Veljko Vlahović govoril o delu sedmih herojev sekretarjev SKOJ, ki so pred drugo svetovno vojno padli v borbi proti takratnemu diktatorskemu režimu. Nedelja, 20. septembra NAD TURJAŠKIM GRADOM so od- krili spomenik 120 padlim borcem in spominski kamen 26 žrtvam belogardi- stičnega zločina. Slavnosti je prisostvo- val sekretar CK ZKS Miha Marinko. Ponedeljek, 21. septembra NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA Združenja cestnega prometa Jugoslavije so ugotovili, da lahko upamo, da bo petletni načrt razvoja cestnega prometa uresničen do konca letošnjega leta, torej dve leti pred določenim rokom. Torek, 22. septembra NA SKUPNI SEJI predsedstva repub- liškega sveta Zveze sindikatov in' glav- nega odbora Zveze Svobod in prosvet- nih društev Slovenije v Ljubljani je tov. Stane Kavčič govoril o kulturni in prosvetni politiki med delavci. Tov. Kav- čič je med drugim predlagal, da naj bi Svobode razširile svojo dejavnost tudi na področje kulturne zabave in raz- vedrila delavcev. Sreda, 2'5. septembra NA POVRATKU s potovanja po Crni gori je predsednik Tito prispel v znano letovišče Partizanske vode na Zlatiboru. Nastanil se je v vili, kjer je bil 1941. leta sedež vrhovnega štaba NOV in POJ. Obiskal je tudi grobnico, v kateri počiva 150 partizanskih ranjen- cev, ki so jih Nemci 50. novembra 1941. leta ustrelili. V tem kraju je okoli 500 pionirjev, ki so na pohodu v spo- min 18-lrtiT' - »Si jih prinesel?« je bil prvi po- zdrav. Franček se je obetajoče na- smehnil. Planila je k njemu in ga skoraj dušila v objemu: »Ti si moj! Si jih le prinesel! Uh, kako te imam rada!« ga je poljubljala. »Pokaži!« »Pa take si prinesel!« je obupano Kozerija spremenila glas. »Ja, moški ste pač moški. Pa veš, da bi do nedelje mo- rala imeti obleko gotovo. Narejena je že, samo še gumbi. In ti mi pri- neseš to. Vidim, da ne znaš izbirati. Sama pojdem!« je z nekoliko mrač- nim licem odločila ženka. »Res ni bilo drugačnih, draga!« jo je proseče prepričeval mož. Nič ni pomagalo, le drugi dan sta se oba odpravila v tretje pomembnejše mesto, kjer bi vendar morali biti trije beli gumbi, v Maribor. Komaj sta izstopila iz avtobusa, se je že pričela križeva pot. Franček je ne- bogljeno capljal ob ljubki ženki, ki je mladostno brhko plavala po ulici od vrat do vrat, da je marsikateri Mariborčan zavil oči za njo. »Uf, mi je tale torbica všeč! Ku- pila jo bom.« Franček je odprl de- narnico in uslužno plačal. »Poglej loie blago za bluzo! Sijajni vzorec! Imenitno mi bi pristojali Pa po- glejva še drugam. Zaenkrat najprej gumbi!« In hodila sta od trgovine do trgovine in zopet nazaj in zopet naprej. Franček je bil že ves poten. »Mhm, vidiš, tile gumbi so mi že všeč. Pa počakajva, poglejva še drugam. Morda dobim še kaj bolj- šega.« »lenka, dovolj je že tega! Ne mo- rem capljati vse dopoldne za teboj od vrat do vrat. Kupi že vendar. Vse si že nakupila, samo gumbov še ne. Vrag pa gumbi! V kavarno pojdem in te počakam!« je utrujeno povedal Franček. »Tako, pa pojdi! Nič me nimaš rad, vem! Le pojdi!« In res sta se razšla, ko ji je izročil denarnico, in si pridržal le za obloženo žemljico in vrček piva. Dolgo jo je čakal. Tik ob dvanaj- stih je prišla natovorjena s pake- tići. Žarela je v lice in bila lepa, da se je še Frančku milo storilo. V ro- ki je imela tri bele brezoblične gum- be, nekaj ekstra fantastičnega! De- narnica je bila prazna, le toliko di- narjev je bilo še, da sta se pripelja- la domov. In zakon je nekaj dni bil spet presrečen. Franček je olajšano vzdihnil: »Tri mesta, trije gumbi in ena žena, pa smo spet srečni! Toda za prihodnji rojstni dan ne bom kupo- val blaga za obleko, ampak garni- turo perila.« Sotelski »FIBERG|LAS« čudežna snov Polivinil, perlón, enkalon, nylon. Vrsta izrednih plastičnih snovi je dolga. Postale so neizogibne v elek- trotehniki, gradbeništvu, oblačilni industriji in kdo ve kje še. V ameriškem paviljonu na zagreb- škem velesejmu so obiskovalci z za- nimanjem sledili prikazovanju upo- rabnosti nove plastične snovi, ki jo imenujeoi »fiberglas«. Iz česa Je, tega ne povedo. Polizdelek, iz ka- terega izdelujejo najrazličnejše stvari, je podoben nekaki vlaknasti vati, ki se svetlika kot steklene niti. »Fiberglas« je prožen in močan. Razmeroma tanko rebro iz te snovi zdrži težke udarce in pritiske. Avto- mobilska karoserija iz »fiberglasa« se pod hudim pritiskom malenkost- no vda, toda zlomi se ne. Ploščica iz te snovi je zanesljivo izolirala električni stik hude napetosti. Torej je »fibel-glas« tudi izreden izolator električne napetosti. Zelo zanimiv je bil poskus s sla- doledom. V krpo polizdelka, to se pravi še neobdelanega »fiberglasa« je komentator zavil sladoled in vse skupaj vtaknil v pečico. Ko je čez nekaj minut vzel zavitek iz peči in dal bližnjemu gledalcu potipati za- vitek, je le-ta ugotovil, da je zavoj »fiberglasa« vroč. Ko pa so zavitek razvili, je bil v njem sladoled po- polnoma cel in mrzel kot iz hladil- nika. Torej »fiberglas« izoli.ra tudi toploto. V paviljonu je bilo veliko izdel- kov iz te snovi. Mize, stoli, avtomo- bilske karoserije, posoda, sanitarne naprave itd. Prikazovali so tudi ka- ko na stiskalnici izdelujejo razne predmete. Konkretno so izdelovali podstavke. Avtomatična stiskalnica da mehki brezoblični masi trdo in dokončno formo, hkrati pa predmet pobarva s poljubno barvo. Kaj obeta »fiberglas«? Vsestran- sko uporabnost. Iz te snovi se da narediti vse. Zamislimo si avtomo- bil iz te umetne snovi. Rekli bi, da je tako vozilo zavarovano proti vsa- ki poškodbi. Ker je trden in prožen hkrati, utegnejo kdaj v bodočnosti avtoličarji izgubiti delo. Plastična snov je dober izolator toplote. V vozilih bo toplo že kar od človeko- vega dihanja. Nanj lahko pade celo električno omrežje, pa voznik še ču- til ne bo. »Fiberglas« je plastična snov bo- dočnosti. Kako široka bo njegova uporaba, zavisi od stroškov proiz- vodnje in količine surovin, ki so za njegovo izdelavo potrebne. -k. DROBNE iz naših krajev V Žiomberku na Hrvaškem so podrli bukev, ki je merila v pre- meru 2 metra. Iz nje so dobili ne- kaj nad 70 kubičnih metrov le- sne mase- Pri žaganju in seka- nju te bukve sta bila zaposlena dva delavca polne tri dni, ♦ Hinko Zavrl iz Duge Rese pri Karlovcu je prav gotovo naj- mlajši čitalec. Ima komaj dve leti in pol pa že bere časopis. Samo v enem dnevu se je naučil osem črk, medtem ko zna šteti le do deset, * Nedavno je глпг1а najstarejša žena v okraju Karlovac, 113-letna Soka iz Bosiljeva, Rojena je bila 1845. leta in ni bila še nikdar bolana, * Andrija Ivić iz IHige Rese je bil zaposlen v bombažni indu- striji i>olnih 51 let, V tem času ni niti enkrat izostal od dela, niti je bil bolan, Vatroslav Mužina je strasten planinec in lovec. Svoj 83, rojstni dan je proslavil na vrhu Kleka, Enako želi proslaviti svoj 84, roj- stni dan, in sicer na višini preko 1,100 metrov. Razen tega je Mu- žina poseben fenomen, saj ni oku- sil vode že 60 let, ker sploh ne čuti žeje, ! Športni čoln iz nove umetne snovi »fiberglas« je bil na zagrebškem ve- lesejmu predmet občudovanja (in želja). Kot šahisti umetnilci, kot ljudje pa... (Pismo našega posebnega dopisnika Zvoneta Drakslerja z Bleda) »Tovariš, prosim, kje se igra tur- nir kandidatov?« Tako te venomer sprašujejo mi- moidoči. Mlado in staro, moški in ženske vseh mogočih narodnosti se tu zanimajo za blejske šahovske do- godke. Celo mlada dekleta, ki bi jim človek prisodil, da jim je šah špan- ska vas, zelo vneto prihajajo v dvo- rano. Da, Bled je res v znamenju šaha. Osem jih je. Od kod vse so prišli. Plavolasi viking je prijadral z dalj- nega Islanda, z novega kontinenta sta prišla dva, polovico pa pred- stavlja ekipa iz dežele Volge in Ura- la. V tej znameniti družbi pa imamo tudi Jugoslovani svojega zastopni- ka — Gligoriča. Za številne gledalce je vsak ude- leženec posebnost zase. Nežni po- gledi se pogosto zaustavljajo na vit- kem Skandinavcu ali na večnem mladeniču Keresu. Drugim je po- sebna atrakcija neustrašeni in ne- uklonljivi napadalec Talj. Prav go- tovo pa je najbolj nenavadna oseb- nost med vsemi mladi Amerikanec Fischer. Kot šahisti so vsi velemojstri prav gotovo umetniki. Kot ljudje — pa veliki čudaki. Fischer je vedno sam. Zapira se v svojo sobo in ves dan ga ni mogoče videti. Družbe ne ma- ra. Novinarjem in organizatorjem če je le mogoče, enostavno zapre vrata. Prejema ogromno pošte; čita pa le to, kar mu piše mama. Vse ostalo vrže v koš, ne da bi odprl_ kaj šele prebral. Ce zmaga, je ves iz sebe. Večerja piščanca in kolače. Kadar pa je poražen, molče in s solznimi očmi izgine v svojo sobo. Keres in Gligorič sta dobra in na- vdušena športnika. Pogosto se spo- primeta v tenisu. Kakor v šahu, tu- di v tenisu ni moči reči, kdo je bolj- ši. Mladi Olafsson je velik veseljak. Po zmagi gre vedno v bar, kjer dol- go v noč pleše in slavi s svojimi pri- jatelji. Talj je pravi ogenj. Njegove ne- mirne oči venomer žare, kot da išče- jo nekaj skritega. Talj je pravi Mor- phy dvajsetega stoletja. Zato ni čudno, da ga gledalci in novinarji stalno oblegajo. Vendar se jih du- hovito otepa. Pred začetkom petega kola, ga je neki ljubitelj vprašal: »Kako bo jutri?« Pri tem je seveda mislili na njegovo srečanje s Petro- sjanom. Talj pa je mirno odvrnil: »Jutri bo lepo vreme!« V prostem času so si velemojstri zahoteli brzoturnir. Organizatorji so jim ga omogočili. Nekatera me- sta so izpopolnili drugi. Turnir je bil nadvse zanimiv. Nadmočno je zmagal Talj. Smislov je bil šele še- sti Naključje je hotelo, da je dobil enako nagrado, kot šampionka La- zarevičeva — rekete za badminton. Zlobneži pravijo, da bosta odslej še pogosteje skupaj. Na tem turnirju so naši mojstrski kandidati odrli precej velemojstr- skih skalpov. Trampuž je premagal Smislova, Parma Averbaha, Drak- sler Larsena, Vavpetič Schmieda itd. Le Talj ni pred nikomer klonil. Takoj po končanem turnirju smo zvedeli za novico, ki pa bi lahko bi- la tragična. Velemojster Trifunovič je padel v slap Savice in čisto slu- čajno ušel smrti. Hotel se je namreč slikati nad samim padcem vode, pri tem pa mu je zdrsnilo in že je bil v njej. Zvečer mi je ves nasmejan, od sreče in šampanjca pripovedoval, da je le za las manjkalo, pa bi imeli na turnirju prosti dan (v znak ža- lovanja). REKLAMO ZA MAMO je začel zganjati enoletni Miklos, sin angleške seks bombe Jayne Mansfield. Ubogi fantek, toda novica ni izmišljena. Zadnje čase je stopilo v ospredje filmske reklame materin- stvo. Začeli so na veliko pisati o zvezdah, ki so že mame in o onih, ki bodo, ter tistih, ki razglašajo, da bi rade bile. Tudi francoska B. B. se je oglasila, da bi bila rada mamica, ko je iz- javila, da zaenkrat še ne bo. • Jayne Mansfield, katero je producent opozoril, da njena reklama peša, se je takoj znašla. Začela je igrati dvojno vlogo. Vlogo bombe in skrbne mamice. No, na tej sliki ne kaže velikega smisla za to...