61 65. Ishaja trikrat nt teden, in sioer v torek, Oetrttik in soboto ob 4. uri popoldne ter stane fto poŠt prejomana ali v Oorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 1?* »/,.......... . 10 . V...........5 . PosamiCne Številke stanejo tO vin. „S0čA" ima na&fcdnje izradno priloge: Ob n0. 70m letu »Kažipot po GorlSkem In firadilCanskem" in kažipot po IJubljanMn kranjskih «#*tUi".i4aye..ivaw trat v letu „Votnl red icletnic, parnikov in poštnU *m". Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulioj $tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcoh Na naroČila bret doposlaae naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po IVtit-vm&U če uskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v7*3-fcrat "iT v vsaka frsta. Večkrat po dogodbi. Veeje črke po prostoru. --— Reklame in spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko iv vsebino ogiasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v torek dne 2. junija 1908. TočaJ XXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v GosposM tdioi St. 7 v Gorioi v I. nad-ti. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12' dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p ravniStvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v I. na-.' jtr. na levo v tiskarni. HaroBnino iu oglase je plaBati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere na 'padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlitvu. »PRIMOREC izhaja neodvisno od »8o5ec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. >Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI, Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Erebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaližčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Casorma. — T«lefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. OabrSček (odgov. J. Fabčie) tiaka in zal. Najnovejši odlok ! dežeinep šolskega sveta. Včasih so učili, da so oblasti od samega Boga postavljene, če pa je treba imenovati novega škofa, pa kar sv. Duh pokaže s prstom na svojega izvoljenca. S pokornostjo in udanostjo so nekdaj sprejemale množice ta premeteni nauk. Ali take nerazsodne množice se vedno bolj krčijo, in zatorej se oni stepijivi nauk ne poudarja več tolikrat. Nagota prazne vere se pokaže zlasti takrat, ke-dar stori kakšna višja oblast popolnoma neumesten alt celo protizakonit ukrep, stopivgi v službo političnega strankarstva, namestu da bi varovala resnico in pravico, in namestu da bi umevala svojo dolžnost in svojo odgovornost. Te misli nam prihajajo, ko si ogledujemo najnovejši odlok našega deželnega šolskega sveta in ko hočemo dati duška sploš ri ogorčenosti, ki jo je izzval ta nesrečni odlok med goriškimi Slovenci. Kajti zoperni ukrep je tak, kakor bi se bil porodil v strankarski zaslepljenosti in v brezmiselnem, nerazsodnem glasovanju. Ni nam Še h spomina nekdanji sklep deželnega šolskega sveta, ki je hotel uvesti v ljudske šole na Goriškem nemščino za učni predmet. Menda bo že skoro 25 let, odkar je germauizatorska namera utihotapila ta sklep, ki n^protuje državnemu šolskemu zakonu, ko je vendar dež. š. svet poklican, da v»roje državni zakon in ga zvršuje. Zloglasni sklep je povzročil buren vihar v deželnem zboru in dež. š. svet je prišel v neprijetni položaj, da je moral sam uničiti svojo protfoakonito določbo. Ponemčevalna namera je doživela blamažo, ki gotovo ni po-vekšala ugleda deželne šolske oblasti. Vse kaže, da je napravil dež. š. svet v svoji zadnji seji enako nepremišljen in protismiselni sklep. Predsedoval je grof Schafgotsch, spiritus raovens pa je bil prejkone enako pobožni kakor omejeni ravnatelj goriške realke, nedobroglasni G a s s n er, ki s svojo nesrečno in nespretno zlobno roko ' vse pokvari, Česarkoli se loti in ki je spravil realko na rob anarhije. Na dnevni red svojega dobro plačanega posvetovanja so vzeli gospodje — Pevsko in glasbeno društvo v Gorici. -— Klerikalcem je to izključno kulturno društvo že davno trn y peti. Ne, češ da je napredno — ampak -klerikalno ni, zato so proti njemu. Reakcionarni Nemec Gassnar ima dan za dnevom priliko slišati poučevanje v glasbeni šoli v prostorih Trgovskega doma, ker ga vede pot mimo, in sklenil je maščevati se prav po katoliško. In posrečilo se mu je speljati gospode na led, kar je malo imenitno izpričevalo za njih bistroumnost in razsodnost! Znano je, da so v Pevskem in glasbenem društvu združeni starši in pa tisti slovenski razumniki, ki znajo ceniti izobrazbeno vrednost glasbe in petja. Skupno so ustanovili šolo, v kateri se poučuje petje v praksi in teoriji in pa glasba na glasovirju in na goslih. Ne gimnazija, ne realka ne nudita tega. Glasbena šola za Slovence je v Gorici živa kulturna potreba. Saj je le na gimnaziji iu realki nad štiristo naših dijakov! Naučno ministerstvo je pripoznalo opravičeno stremljenje slovenskih staršev in ko je natančno j poiz vedelo, da je od teh staršev vzdrževaua glasbena šola povsem pravilno urejena, ji je naklonilo državno podporo in državni zbor je to potrdil. Vodstvo šole je vsled tega moglo razširiti svoj delokrog in je ustanovilo poseben pevski tečaj za dijake. Prejšnja leta so dijaki sami zase skrbeli, da se izobrazijo v petju kolikor toliko in so potem že nekaj let priredili koncem šolskega leta koncert za dobrodelne šolske namene pod pokroviteljstvom enega izmed slovenskih profesorjev. Letos se je mogel zvršiti koncert na podlagi dobro urejenega pouka iu je, na čast naše dijaške mladine izboruo uspel. Seveda je bil ' prirejen na višjem umetniškem stališču nego prejšnja leta. Vsakega prijatelja mladine je moralo z veseliti do srca, ko je videl, s koliko unemo so se uglobili pevajoči dijaki v vsako točko spor.eda, in kako so s pravo pevsko disciplino sledili svojemu učitelju, čuteči se vsi kot člani žive jednote, pevskega zbora. Gmotni uspeh pevskega večera je bil namenjen v prvi vrsti revnim tovarišem v dijaški kuhinji, kar tudi mora vsakdo odobravati, v drugi vrsti pa pevski Soli, ki je mlade pevce vse leto spopolnjevala. In v vse to mirno, vseskozi pravilno in pohvale vredno složno delovanje in stremljenje straršev, pevske šole in njej izročene mladine, je posegla deželna šolska oblast -~ brezsrčno in brezobzirno razdirajo, kar se je zgradilo s trudom ob pritrditvi in dejanski podpori naučnega mini terstva samega. Brezobzirno smo rekli, kajti ni bilo nobene preiskave, in nikdo ne pozna kakršnekoli nepravilnosti, ki bi bila povod krutemu ukrepu. Deželni šolski svet je brez vsakršnih vidnih razlogov izdal prepoved, ki zabranjuje dijakom obisk glasbene šole in enako tudi obisk vseh prireditev pevskega društva. Sedaj smejo slovenski starši — tisti, ki se hočejo držati te tiranske prepovedi —- pač poslati svoje otroke, da se uče glasovirja," goslij in petja pri kakšnem laškem in nemškem zasebnem učitelju v Gorici, ne smejo jih pa poslati v glasbeno šolo, ki so si jo sami ustanovili in jo pravilno in v redu vzdržujejo ob priznanju in s podporo najvišje šolske oblasti v državi t! Prepoved dež. šol. sveta je bila objavljena na realki, na gimnaziji pa ne. Iz tega smemo upravičeno domnevati, da jo je izpo-sloval tisti enako omejeni kakor pobožni človek, kije, odkarpašuje v Gorici, napravil že toliko kvarnega, pa nič dobrega. Njegovo rovanje je ravno tako naperjeno zoper slovensko kakor zoper italijansko mladino, ker je sploh sovražno vsakemu modernemu napredku. Neverjetno je, da gredo njegovim nelepim intrigam gospodje na led, od katerih se pričakuje zrela razsodnost in dostojanstveno umevanje visokega stališča deželne šolske oblasti. Dočim ima celo vsak hudodelec pravico do preiskave in zagovornika, predno se ga obsodi, sme naša deželna šolska oblast uničevati slovenski kulturni zavod naravnost s srednjeveškim nasiljem. Žalostno in sramotno je pri tem, da ji pomagajo pri vandalskem delu celo člani, ki so Slovenci po rojstvu in imenu, po čustvu pa klerikalni brezdomovinci. Ne more se nam slednjič zameriti vprašanje, ali je pri seji sodeloval novi šolski nadzornik nemški nacijo-nalec češkega pokolenja Perschinka kot avstrijski državni uradnik ali kot ustanovitelj in člen nam sovražne Sudmarke? Korak, ki ga je storil deželni šolski svet brez vidnega vzroka zoper od države priznan kulturen zavod slovenski, razburja vso slovensko javnost na Goriškem. Ako ne vpora-bimo vseh zakonitih sredstev, da se ubranimo prvih nasilstev v Perschinkovem novem kuržu — kaj še doživimo, ko z vspehi vzraste nam sovražnemu, tujemu, janičarskemu mogotcu pogum? PriobčuJ6mo ta članek, ki nam je došel iz roke jednega prizadetih dijaških očetov. Govorili smo sicer že zadnjič dosti jasno o škandaloznem odloku dež. g. sveta -— toda tu je tak, da ni nikdar dosti govora in obsodbe takega škandala. Zato bo cenj. Čitate-Ijein tudi ta članek brez dvoma dobrodošel 1 DOPISI. Iz komenskega okraja. Komen, 29. maja 1908. — Klerikalna goriška časopisa prinašata dopis iz Koprive, v katerem se pritožuje neki Ukmar, da ga nisem priporočal, da bi dobil brezobrestno posojilo na njivo, katero smatra on vinogradom. To je čisto umevno in po zakonu ne godi se mu krivica. Ukmar ni prevredil dotične parcele, kakor bi jo moral, če hoče dobiti brezobrestno posojilo. Nasajene trte niso rastle, kakor bi morale, ampak so le životarile in mnoge so med letom vsahnile. Temu je Še pripomogel krompir, ki ga je po istem zemljišču nasadil. Vlada pa in dežela ne dajati br ezob restnih posojil za zelnik e, ampak le za vzorne vinograde. Dolžnost moja je bila torej poročati istino in ne tega, kar bi ugajalo Ukmarju. Ukmarjevo delo ne bode njegovi družini v pomoč, ampak v propast in to toliko prej, ako mu vlada obteži posestvo. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Trefa mušketirjev". = Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Milostljiva gospa, 6e ne vsprejemete nasveta, ki sem vem ga dal, potem imate gotovo bolje, da se ravnate po njih; preveč poznam modrost kraljice in njenih svetovalcev, ne da bi si mogel misliti, da puste stolno mesto dolgo v tej razburjenosti, ki' utogne privesti do revolucije. — Po vašem mnenju, torej, pravi Lpanjolka za-smehljivo, grizoč si od jeze ustnice, po vašem mnenju utegae postati ta včerajšnja vstaja, ki je danes že revolta, jutri prava pravcata revolucija? — Da, milostljiva gospa, odvrne koadjutor resno. ~ Toda, če je to res, gospod, potem je ljudstvo pozabilo vso pokorščino ? — Letošnje leto je neugodno za kralje, odvrne Gondy ter zmaja z glavo, le poglejte na Angleško, milostljiva gospa. —- Da, toda k sreči nimamo v Franciji nobenega Oliviera Cromvvella, odvrne kraljica. — Kdo ve ? nadaljuje Gondy; ti ljudje so podobni blisku: spozna se jih šele tedaj, kadar udarijo. Vsi so zatrepetali, nastal je ,za trenutek molk. Med tem je kraljica sklenila roki na prsih; videlo se je, da hoče zadrževati prenaglo utripanje svojega srca. — Porthos, zašepeče d' Artagnan, poglejte dobro tega duhovna. — Dobro, vidim ga, odvrne Porthos. No, kaj je? — Vidite, to je mož! Porthos se ozre začudeno v d' Artagnana ; bilo je očividno, da ne razume čisto dobro, kaj hoče reči njegov prijatelj. — Vaše Veličanstvo torej odredi, kar se mu bo zdelo umestno, nadaljuje koadjuior neusmiljeno; toda meni se zdi, da bodo te odredbe strašne ter da upornike še bolj razvnamejo. — No torej, prav; vi, gospod koadjutor, ki imate toliko moč nad njimi in ki ste naš prijatelj, pravi kraljica ironično, vi jih pomirite, s tem, da jim daste svoj blagoslov. — Morda bo že prepozno, odvrne Gondy, vedno jednako hladen, in morda izgubim že ve3 svoj vpliv; če jim pa daste nazaj Brouasela, izrujete s tem vstajo s koreninami in imate potem vso pravico strogo kaznovati vsak povratek upornosti. — Kaj mari nimam te pravice ? vsklikne kraljica. — Če jo imate, poslužite se je! odvrne Gondy. — Vraga! pravi d' Artagnan Porthosu, to je značaj, kakršne jaz ljubim; zakaj ni on minister in zakaj nisem jaz njegov d' Artagnan, namesto da služim temu možiclju Mazarinu! Mordieu! Midva bi kaj naredila I 0 — Da, pritrdi Porthos. Kraljica odslovi z migljajem ves dvor, izvzemši Mazarina; Gondy se prikloni ter hoče oditi kakor drugi. — Ostanite, gospod, pravi kraljica. — Prav, si misli Gondy na tihem, uda se. — Da ga usmrtiti, pravi d' Artagnan Porthosu; toda jaz ne storim tega na nobeden način. Nasprotno, če se ga lotijo, planem nanje, Bog mi je priča. — Jaz tudi, pristavi Porthos. — Prav, zamrmra Mazarin na tiho, videli bomo, kaj bo sedaj iz tega. Kraljica je spremljala z očmi ljudi, ki so odhajali. Ko je zadnji zaprl vrata za seboj, se je okrenila. Videlo se je, da napenja vse svoje sile, da bi premagovala svojo jezo; hladila se je s pahljačo, dihala dišave, hodila gor in dol. Mazarin je ostal na stolu, kamor je bil sel, in zdelo se je, kakor da nekaj premišljuje. Gondy se je začel vznemirjati; oziral se je okoli po tapetah, tipal se za oklep, ki ga je nosil pod svojo dolgo suknjo, ter se od časa do časa prepričal, če ima še pri rokah držalo dobrega španskega bodala, ki ga je bil skril pod škofijskim plaščem. — Torej, gospod koadjutor, pravi kraljica, ko se je slednjič ustavila, ponovite sedaj, ko smo sami, še enkrat svoj nasvet. — Čujte ga, milostljiva gospa: naredite se, kakor da ste se premislili, pripoznajte javno svojo zmoto, zakaj v tem tiči moč krepkih vlad, izpustite Brousseia iz ječe ter dajte ga ljudstvu nazaj. (Dalje pride.) Ako zemljemerec v enakih slučajih (njiva s trtami) ne odpiše davka za deset let, toiiko manj imej tak kmet pravico do brezobrestnega posojila. Pred dvema letoma so bile nekojim po-• sestnikom iz Štanjela in Brestovice prošnje za brezobrestno posojilo odbite iz vzrokov, katerih nečem tu navajati. Za te sem jaz prosil in dosegel, da so jih potem vpoštevali, ker imajo res vzorno vrejene vinograde. Ali tega ne pišejo klerikalci, da so vsi isti klerikalni agitatorjil Kadar bo Ukmar tako priden vinogradnik, kakor so drugi njihovi politični somišljeniki, naj bo gotov vse naklonjenosti, ker v presojevanju vinogradov sodim delo in ne gospodarja. J. Š. ŠkFblM, 28. maja 1908. — Rihomber-skega župana Pavlico vprašamo, čegave so bile tiste trte in na katero ime vpisane, ki jih je poslal svoji hčeri v Škrbino? Zakaj naroča trte njegov sorodnik Pipan iz Škrbine na hišo pri Mihaljih, ki že davno ne obstoji? Radovedneži. iz ajdovskega okraja. (Z Ajdovščine. (Narodna delavska organizacija). — N. D. O. v Trstu je sklicala preteklo nedeljo v Ajdovščini ustanovni shod podružnice za Ajdovščino in okolico. Predsednik N. D. O. v Trstn gosp. dr. Mandič je prišel osebno k ustanovnemu shodu. Ob 4 V« pop. je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Raver shod, na kateri je prišlo okoli 300 delavcev. Predsednik Raver je nagovoril navzoče tovariše s pozivom na delavstvo k vzajemnemu delu. Povdarjal je, da se mora delavstvo naobraziti, sko si 1 če zasigurati boljšo bodočnost. To naobrazbo da pa doseže s tem, da se z vnemo poprime či-tanja poučnih knjig, časopisov ter s predavanji in pogovori o vsem, kar je znanja vredno. Na to je, burno pozdravljen od navzočih — razvijal v daljšem govoru pomen N. DO. g. dr. Mandič. Dotaknil se je tudi neznosnih razmer tukajšnjih delavcev ter izjavil, da hoče posvetiti vse svoje moči v to, da se tem razmeram odpomore. Njegovemu izvajanju je sledilo delavstvo z vidnim navdušenjem in zanimanjem. Reči se mora, da g. dr. Mandič je z dušo in telom pri našem delavstvu. Po čitanju pravil sledile so volitve načelnika, odbora, pregledovalcev računov, nadzorstva in razsodišča. Načelnikom je bil izvoljen z vskli-com tovariš Rayer. V odbor so izvoljeni iz-kljnčno sami delavci. Po končanej volitvi je povzel zopet besedo g. dr. Mandič, zahvalil s prisrčnimi besedami tovariše, ki so pripomogli do tega, da se je v tako kratkem času osnovala podružnica in izrazit nado, da bodo tvorili mc$no falango narodnih delavcev. Mogočni aživio* klici so spremljali krasne besede našega ljubljenega vodje dr. Mandiča. Sledile so slučajnosti, nakar je bil shod zaključen in se je delavstvo mirno razšlo. Ako se bode to delavstvo držalo gesla: „Sloga jači, nesloga tlači", potem imamo, dragi tovariši, Bodočnost zagotovljeno. Kaj je Najboljše in od prvih au-toritet kakor tudi od tisoč I praktičnih zdravnikov do-| mačih in tujih priporočena hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovij, pospešuje razvoj mišičevja in kostij, uravnava prebavljanje in je z ozirom na porabo cena. „Der Saugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj m. Domače vesti. P. B. ||. larsčiilklB. — Poteklo je že 5 mesecev t. 1. Prosimo vse one gg. naročnike, ki še niso plačali naročnine, da to store v kratkem. Zajedno vabimo na naročbo. Obilo je še hiš po deželi, kjer bi morali imeti „Sočoa, pa je nimajo*; obilo je Ijudij, ki bi morali biti informirani o vsem potrebnem r deželi, pa niso, prav ker nimajo „Soče" doma. »Soča* je jako po ceni v primeri z drugimi listi Zato bi morala biti še vse bolj razširjena, zlasti še sedaj, ko se otvarjajo po zadnjih volitvah novi časi v deželi. Zato vabimo na naročbo in na razširjanje lista t liMOfiBji Ir priiiiJSinJi f silil službi. — Sodna pristava Itibard Bossich in Leopold Jerovšek sta premeščena prvi iz Malega Lo-šinja v Koper, drugi iz Pazina v PuVJ. Pristava Karol Bizjak in Josip Emil Gioseffi, pridodeljena deželnemu sodišču v Trstu, sta premeščena prvi v Matovun, drugi v Buje. Imenovani so sodnimi adjunkti avskultanti: Pavel Kessissoglu za Piran, Nazartf Lonzar za Mali Lošinj, Julij Lunardi za službovanje v obsežju višega deželnega sodišča, dr. H. Ferjančič za Podgrad, dr. Matej Lavrenčič za Komen, dr. R. Sandri za Volosko, Ivan Milic za Pulj in dr. Oton Winberger za Buzet. PeTofM ruprati. — Včeraj je pričelo porotno zasedanje. Na zatožni klopi je sedel 61 letni Felice Bergadano iz Casale Monfer-| rato, obtožen poskusa tatvine. Predsedoval je predsednik okrožne sodnje Cazafura, prised-nika sta bila deželnosodna svetnika Stepančič in Kuhačevič. Državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnika namestnik baron Rinaldini. Brauitelj dr. Pinavčig. Dne 2. dec. lani je prišla ne trg sv. Andreja v Gorico Tereza Pahor iz Dornberga s svojima otrokoma Oskarjem in Metodo ter je Šla na „Mont" v dražbeno dvorano, da kaj kupi. Kupila je prstan, potem pa zopet shranila svojo denarnico, v kateri je bilo okoli 150 K. Kar na-krat je začutila roko v žepu. Hitro se je obrnila ter opazila, da jej neki tuj človek hoče odnesti denar. Ta je bil včerajšnji obtoženec. Policijskemu inšpektorju g. Janežiču je rekel, da se piše Filip Tamburini, a pozneje je povedal svoje pravo ime. Izkazalo se je tudi, da je bil Bergadano izgnan iz Avstrije. 20 krat je bil obsojen radi tatvine ter je torej lep čas svojega življenja prebil v zaporih, to je 19 let. Pred poroto je rekel, da je nedolžen. Pravil je, da je šel na „Mont" kupit si perila,.da ga je tam neka ženska kar nakrat obdolžila, da jej je hotel ukrasti denar. Pa-horjeva je izpovedala, kakor gori povedano. Bergadano je obsojen na 2 leti v ječo s postom vsaka dva meseca; po prestani kazni ga pošljejo v domovino. Danes se je imela vršiti porotna razprava proti »Gorici". Razprava je odpadla, ker se je dosegla poravnava ne le glede tožbe proti »Gorici«, ampak tudi glede" tožbe Bre-zigarjeve proti „Sočia; razprava, določena za četrtek, torej tudi odpade. Ndf Občinski Štatilt za mesto Gorica je predložil sinoči mestnemu svetu prost Faidutti v slovo od mestnega sveta. Statut se ozira na moderne zahteve glede obč. volitev. Volilo bi se ali na 5 ali na 6 let. Pinavčig in Venier sta rekla, da je izdelan že drug načrt... Nujnost, katero je hotel Faidutti za svoj načrt, je bila odklonjena. Porotne razprave. —Na vrsto pride mogoče tudi razprava proti Avg. SemoliČu radi napada na mlinarja pri Devinu. Semolič se nahaja sedaj v zaporu v Gorici Oooreiole Venier In kolesarska dirka. — Sinoči je v seji mestnega sveta goriškega ropotal onorevole Venier proti dirki slovenskih kolesarjev, ki se bo vršila na binkoštni ponedeljek v Velodromu v Gorici. Proteštoval je proti vsakoršni demonstraciji od strani Slovencev ter pozval mestni svet, naj stori takoj potrebne korake pri politični oblasti, da ne bo žaljen nacijonalni Čut mesta na noben način po protilaških manifestacijah! Ubogi onorevole, kako se je osmešil I Slovenci ne prirede dirke a kakim izzivalnim namenom. Lahi jo pridejo ravno tako lahko gledat kakor drugi; se jim ne bo nič zgodilo; nobenih protilaških manifestacij ne bo. Na naši strani ni nikakih hudobnih namenov, pač pa so taki nameni na strani onorevole Venierja in njegovih nahujskancev. Toda teh je tako malo, da mora ostati dr. Venier le v bla-maži. Venier je sinoči nastopil kot navadni pocestni hujskač. Žalostno, da nima v mestnem svetu pametnejšega dela od tega: huj-skati Lahe proti Slovencem. Seveda smo mi popolnoma hladni nasproti smešnim izbruhom Venierjevim ¦— če bi se pa predrznil kak Ve-nierjevec kaj ziniti proti Slovencem, pa že naprej lahko preračuna, kaj ga čaka! Če se hoče kdo osmešiti za Venierjem, ki se je že osmešil, svobodno mu. Oobiml razpis. — Za napravo žimnic (raa-tracov) in blazinic (vzglavij), ki se boJo rabile v novi deželni norišnici goriški, bode na-b&val deželni odbor 6800 kg žime in 1800-kg volne. Kdor bi hotel prevzeti dobavo, naj odda dotično ponudbo na vložni zapisnik deželnega odbora (Stolni trg št. 8., I. nadstr.) najpozneje do 15. junija t. 1. Ponudbam morajo biti priloženi vzorci I žime oziroma volne; ? ponudbi naj se navede cena blaga franco Gorica (kolodvor), kakor tudi fiaB, v katerem bi se blago izročilo. —- { Deželni odbor, v Gorici, 23. maja 1008. Prat božji, kazen božja — i resnici neumnost In hndeblja. — Toliko hudobije, infamnosti in neumnosti, kot je jo spravil neki klerikalec v dopis iz Devina v jedni zadnjih številk »Primorskega lista", je pač težko najti na jednem kupu. — Najprvo pravi, da vlada na Krasu silna suša in da bode treba izdatne podpore; v isti sapi, ko ima obrnjene oči na ljudske zastopnike, da bodo tu pomagali, blati na najpodlejši način vzornega poslanca Štreklja, ki se je lani največ potrudil, da je zadobila dežela K 140000 vladne podpore za nakup sena, katero so pa, kakor kaže, klerikalni deželni odborniki za razne stroške pri preskrbi sena porabili. Poroča, da nastopajo nešteviioi črvi, ki pretijo vse pridelke pokončati in pravi dostavno : »Nekateri, ki nočejo videti v tem prsta božjega, pravijo, da je temu kriva pretekla mila zima. Tudi tolažba t" S tem hoče torej reči, da je to kazen božja, katero je treba mirno pretrpeti. Zakaj pa se obrača do poslancev, da mu preskrbijo vladno podporo za nakup sena ? Ker je kazen božja, naj pusti, da mu pocrkne živina, naj pusti, da mu razni živalski in rastlinski škodljivci vse pokončajo in naj dela med tem pokoro za svoje grehe. Spominjamo na onegafanatika-neumneža, — bilo je na Vipavskem — ki je pred par leti prišel z modro galico v vinograd, da bi Škropil, ali pred delom sklene roke, pogleda proti nebu in vzdihne: »Bog v segam o-gočni! Ti nam gotovo pošiljaš to nadlogo; odpravi Tiperonospero iz mojega vinograda, če je to Tvoja sveta volja; ker Tvoji sveti volji se ne maram upreti", zgrabi pri teh besedah posodo s pripravljeno modro galico in jo zlije v bližnjo mejo. Če je pa dopisnik tak pobožnež, mora pa poznati rek: „ Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal !a Posamezniki, društva, dežela in država žrtvujejo ogromne svote na leto, da se ohranijo naše rastline pred napadi raznih škodljivcev, pride pa taka prismoda, ki vse to smeši, najde se „podučljivB list, ki take norosti piše. Če to ni hudobija in skrajna neumnost, no vem, kaj naj tako imenujem. — In ljudje, ki take stvari pišejo ia take liste širijo, se imenujejo prijatelji kmeta in mu hočejo pomagati ? Ako to ne odpre oči najhušemu kmetu-klerikalcu, potem mu ni več pomagati. Amen. Dobami razpis. — Za opremo nove dežtlae norišnice goriške bode nabavil deželni odbor 410 železnih posteljnjakov in 100 železnih ponočnih omaric. . Posebni pogoji in načrti, po katerih se morajo izdelati postelj njaki in ponočne omarice, so razpoloženi v uradih deželnega odbora (stavbni oddelek.) Ponudniki morajo oddati dotične ponudbe na vložni zapisnik najpozneje do 16. junija 1908. (dopoldne.) - Deželni odbor v Gorici, 23. maja 1908. C kr. državna železnica. — (Pritožba.) — Nekaterim, od izleta k sv. Luciji z vlakom štev. i J. vračajočim se izletnikom, pripetilo se je v nedeljo večer nekaj skrajno neprijetnega. Vstopilo je pri sv. Luciji jako veliko izletnikov, kateri so nakrat zasedli vse sedeže III. raz., tako da so se morali ostali zadovoljiti s tem, da so okupirali hodnik, kateri je bil na to tudi popolnoma natlačen. Nahajal sem se tv*'> jaz z manjšim delom soizletnikov mad \uA nesrečneži, ki so ostali na hodniku. Radi vladajoče vročine in vsled pječe so bila okna odprta. Vsak, kateri je kedaj potoval na črti boh. žel., ve, kaj to pomeni, stati na hodniku pri odprtih oknih, ko se pelje skozi neštote predore in prihaja v vozove oni neprijetni dim strojev ter zapira vsakemu sapo. Ker je postalo eni dami naše družbe vsled glavobola slabo, sem predlagal, naj se preselimo v sosedni oddelek, kjer je bilo na hodniku še nekaj prostora, drugače pa tudi vse zasedeno. Tukaj smo ostali na hodniku nekaj časa, na kar pride sprevodnik, kateri nas nahruli v jako odurnem tonu, naj se vrnemo v III. raz, češ, da je tukaj I. raz. Ton, katerega se je poslužil oni sprevodnik, je bil tak, da so bili vsi navzoči radi tega ogorčeni. Sklenili smo torej, da se pritožimo vsled tega že pri prometnem uradu v Gorici. Ker smo mu pojasnili, da v 111. razredu ni niti toliko prostora, da bi človek mogel stati, nas je silil, naj doplačamo za I. razred. Seveda se temu pozivu ni hotel odzvati nikdo, ker ni bilo niti tam dovolj prostih sedežev ia da bi človek doplačal, da sme stati v prvem razredu, se je zdelo vsakomur vendar le pre-neumno. Badi tega ga pozovemo, naj nam sam odkaže sedeže v III. raz. Na to je takoj skočil in rekel, da on ukazuje, noj takoj zapustimo oni oddelek. V Kanalu izstopim in vprašam še enkrat sprevodnika, ali je voljan, odkazati nam sedeže, ki nam priato-jajo. Ker sem videl, da mi hoče oditi ter nas zopet pustiti na cedilu, prijel sem ga lahko za roko, na kar mi reče, naj se ga ne tak-nem, ker drugače pokliče orožnike. Torej na tako lep način se postopa pri c. kr. drž. žel. napram potnikom. Pustil sem ga ter iskal sam prostor, katerega sicer nisem našel, Pozneje ko je nekaj potnikov izstopilo, je vea-dar odkazal meni in sestri sedež, drugi so morali še vedno stati. — V Gorici sem šel z nekim gosp. moje družbe na prometni urad, kjer sem se pritožil radi omenjenega nastopa. Tam je oni sprevodnik še vedno rogovilil proti nam ter zahteval, da mora pl&č&ti vsak od nas po C K, s katero neutemeljeno zahtevo seveda ni prodrl. Sedaj še nekaj upravi c. k. drž. žel. Ima se skrbeti, da je zadostno število vozov na razpolago, posebno ob nedeljah, ko gre veliko izletnikov v naše gore, ali pa naj uvede v tem slučaju še druge vlake, kakor je povsod navada, da ne pridejo izletniki v take neprilike kot v nedeljo. Slednjič naj tudi skrbi c. k. rav. v T. za to, da se bo postopalo s potniki vedno tako, kakor se spodobi. Prizadeti. »COKlere" je ves iz sebe, ker smo protestirali proti laški nameri: imeti kongres „LegeK v Gorici: To okolnost spravlja v zvezo s slov. kolesarsko dirko, Češ, da bi se ne smela vršiti v Gorici. To se ne da primerjati, dragi „Corrierea. Kolesarska dirka je športna prireditev brez vsakega drugega oznaka. — Zborovanje „Lege8 v Gorici je pa izzivanje in žaljeuje Slovencev, ker je flLegatt ustanovljena proti Slovencem. „Lega8 je agresivno društvo, prod kateremu se moramo boriti i vsemi silami. „Lega" ima namen nas potuj Siti — zato je umevno, da je izzivalno za nas, če hoče to druStvo zborovati na naših tleh. Proti temu smo. Športne prireditve laške puščamo mi v miru; to -rej naj pustijo Lahi slovenske v miru! Laški kelisar]! iz Istre, Trsta in iz Italije prihajajo pogostoma v Gorico, napravijo obhod po mestu ter veselico. Od slovenske strani sene s podtakne ob nje nihče — aH sedaj, ko pridejo slovenski kolesarji % Gorico, pa nCorriereB kriči, k&kor da bi kdo s tem žalil Lahe. seme taki kričaet, neolikanci, surovi neotesauci, zlobni hujskači, pri tem pa verni sinovi dvatisočletae kulture! Vse tako hujskanje pa jih bo še presneto drago stalo!! Velika nemška Teselica se je vršila v četrtek v Gorici v hotelu flTnion" na korist nSchulvereinaa. Vrt in vsi prostori so bili natlačeni. Prišli so vsi Nemci iz Goric«, obilo častnikov, aristokracije, nekaj Nemcev iz Trsta, vlada je poslala svojega zastopnika itd. Prodajali so razglednic« z gradom, na gradu nemški mož i nemško zastavo in napisom: „vob den Mauoru der Alpen bis zum adriatischen Meer* ali tako nekako. — Takih posebno Ihanom nevarnih graditeljev nemškega mostu do Adrije ne vidijo žurualisti in žurnalistinje okoli „Corrieraa. Ne protestirajo v mestnem svet« proti takim pangermanskim prireditvam, ampak v svoji zaslepljenosti hujskajo proti slov, kolesarjem, ki priredijo dirko. AH se bo Se maščevala laška kratkovidnost in neumnost! V Št, Andražu bo dne 80. junija t. 1, javen shod v svrho ustanovitve podrutnice Narodne delavske organizacije. Občni zbor deželne zteze za pnist tulcu so bo vršil v četrtek dne 4. t. m. popoludue ob 3. uri v hotelu Sfldbahn. Ker Se bodo razpravljala različna zelo važna vprašanja, se nujno vabijo vsi gg. člani in dragi, ki se zanimajo za razvoj društva, da se zanesljivo istega udeleže ter s svojo navzočnostjo pokažejo, kako važnim smatrajo društveno delovanje. OragOIGI imajo sedaj na piki v Gorici. V nekem laškem listu čitamo, da sta dva dragonca hotela napasti nekega 1? letnega Breganta kar tako brez vzroka po plesu v Stručicah ter da jima je ušel le, ker je skočil čez zid. Malo verjetno I Vozovi za električni tramvaj v Gorici so že do- j speli. Pravijo, da so prav lepi. j VliflO. — Opozarjamo na današnji oglas I tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. I Zveza narodnih društev. Veliki Jami ples priredi »Bralno društvo I na Gradišču" kakor običajno na Binkoštni I pondeljek iu torek dne 8. in 9. t. m. na j dvorišču g, Alojzija Ker^evana.i^rebilefe-s« J porabi za nakup društvene zastave in za rta- J bavo knjižnice, Točiia se bodo, kakor znano I že iz prejšnjih let, priznano dobra domaČa i vina. — Obilne ndeležbe pričakuje I Trgovsko - obrtne in gospodarske vesli. Tolmiiska hranilnica in posojilnica, rcgistrovana zadrnga s neomejeno zaveso. I — V računskem zaključku za XIV. upravno I leto 1907. čitamo: Posojilnica uraduje v Tolminu vsak Četrtek in pondeljek od 9. do j 12. ure dopoldne. Ta dan se sprejemajo i vloge, prošnje za posoda, obresti in vračila na glavnico, izjave pristopa, izstopa in odpovedi, izplačujejo vloge, obresti in posojila in dajo pojasnila in pravila. Pristopilo je 36 zadružnikov z 50 deleži; izstopilo je 19 zadružnikov z 34 deleži; ostalo je 699 zadružnikov s 1453 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 170, uničilo pa 175, obstoji torej 1048 knjižic za 1100.014 K 72 vin., in iznaša povprečna vloga 1049 K 63 vin. Posodilo se je na novo 37 zadružnikom, 44 zadružnikov je pa posojila popolnoma vrnilo; dolžnikov ie torej 538, ki dolgujejo skupaj 801.781 K 60 vin., ali povprek 1490 K 30 vin. Čistega dobička je bilo 4910 K 20 vin., ki se razdeli po sklepu občnega zbora tako-le: Deležem pripada 6M:(, dividenda 420 K 90 vin. Odobri se načelstvu izplačana nagrada iz tekočega računa. Za dobrodelne namene in sicer: 1. Ljudski knjižnici v Tolminu K 350- 2. Pogozdovalnemu društvu v Tolminu .........« 200' 3. Sadjarskemu društvu v Tol- minu .........« 200- ~- 4. Tolminskemu prostov. gasil- nemu društvu......* 56i 30 r». Ljudskemu otroškemu vrtcu v Tolminu.......« 200- 6. Vodstvu c kr. pripravnice v Tolminu........ « "»O--- 7. Obrtno-kmetijski nadaljevalni soli v Tolminu ...... 50'— H. Soški podružnici slov, plan, društva v Tolminu .... * kk)--~ 9. Društvu v varstvo zanemarjenih otrok v Tolminu , . . * 50- 1 ->. Pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici . . . . « 50'~ 11. Zavodu sv. Nikolaja v Trstu « 5u- - 12 Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.......* 50' - 13. (vanu Andrejčiču, učiteljiščniku v Kopru ......... 100' — 14. Ignacu Jug, učiteljiščniku v Kopru . . ......« 50" » Skupaj . . K 2482-20 Ostanek..........« 2428"™ se pridene rez. zakladi, ki iznaša « 40572— in bode torej narasla na ... K 43000"-- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni član zadruge, ter se obre-stujeje po 4l.y>.;'rt. Veseliti mora vsakogar lep uspeh »Tolminske hranilnice in posojilnice". Ta zavod ume pa tudi prav svojo nalogo glede dobrodelnih namenov. Posebno nas veselit? le točki 13. in 14. (podpora učite-ljisčnikom), ker doslej so se glede" takih podpor obračali le na Gorico. Naj bo to v posnemo tudi drugim denarnim zavodom na deželi. fcriikl katlifsto dnitfe je imelo v četrtek ob prav obilni vdeležbi svoj občni zbor, na katerem se je poročilo 6 društvenem delovanju pohvalno odobrilo brez prigovora, kakor tudi letni računi in bilanca za 1907. V odbor so bili izvoljeni enoglasno gg. posestniki in sicer : predsednikom Anton Jakončič, 1. podpredsednikom dr. Alojzij Fraako, drugim Žiga grof Attems, tajnikom Fran Kocijančič. Vsi ti so zopet izvoljeni. Odborniki: Alojzij Vrč iz Kanala, Rudolf Figelj h Pevme, Anton Klančič iz Podgore, Kdmund Konjedic iz Plavij, Ignadj Kovač iz Ajdovščine, Peter Pa\el Leban iz Sv. Lucije, Maks Ličen iz Rihemberga, Luka Sila iz Gorjanskega, Do- I minko Viljem iz Gorice, Obljubek Fran iz Štnartnega, Ivan Saunig iz Bilj, Vincencij Zorčič iz Šempetra, Štrekelj Anton iz Gorice, j Maks Ukmar iz Avberjo, Ivan Budin iz Dornberga, Miha Zega iz Kanala in Anton Zncbiatti h ledane. Pregledovalcema računov sta izvoljena Fran Furlani, župan v Prva čini, in Josip Zadel, knjigovodja goriške posojilnice. ¦^.^jMliffllJM ».Istemu se bo vršil na' Binkoštni ponedeljek. Predaval bo strokovni učitelj g. Likozar iz Ljubljane. Shod se bo vršil v šolskih prostorih popoldne po krščanskem nauku ter se vabi vse čebelarje koba-riške okolice in one, ki se za to zanimanj o. Kito je ohranit! svsže meso. — Meso zavij dobro v robec, da ne pride zrak do njega ter ga spravi v klet. Še bolje je, ako ga za-viješ v koprive ter potem pokriješ z lončeno posodo ali pa, ako ga v cunjo zavitega za-koplješ v kup peska v kleti. Ako meso že malo diši, ga dobro umij s slano vodo, v katero si vlil tud! malo kisa, polij ga s kislim mlekom ter ga pokrij; tako se Še nekaj časa ohrani. Meso tudi izgubi duh, če ga denemo v vodo ter mečemo vanjo žareče oglje. I Goriško taBtijtkft dniMtl priredi za biu- I kostne praznike dva javna kmetijska shoda združena s podučnira predavanjem v sadje-čtbelo in živinoreji in sicer dne 7. t. m. i ob 2. pop. v Tolminu v občinski dvorani in dne 8. t. m. ob 2. pop. v Kobaridu v šolskih prostorih. Zadružništvo ni graškam vseučilišču. • G. dr. H. Wimbersky predava v letošujem poletnem tečaju na graškein vseučilišču po dve uri na teden o kmetijskem zadružništvu. Predaval bo o sledečih predmetih: 1. o zadružništvu vobče, postava iz leta 1873 o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, najvažnejše vrste J kmetijskega zadružništva, razvoj in statistika kmetijskih zadrug iu zvez v posameznih avstrijskih deželah, na Nemškem, Danskem, v Švici, na Francoskem itd. Politični pregled. Poslanski ZBSrofCI. — V razpravi o proračunu je napadal poslanec Nemec vlado radi obnašanja v gosposki zbornici glede znižanja sladkornega davka. Zahteval je zakonito ureditev jezikovnega vprašanja za vso državo. Poslanec Glabinski je rekel med drugim, da Poljaki bodo vedno zagovarjali svobodo vede in pouka ter verej terorizem na vseh poljih pa obsojajo. Zahteval je razne socijalne re-lorme. Prešlo se je na to v specijalno debato. Knez lichtenstein je povedal, da krščanski socijaki so dali nemSkim strankam roko odkritosrčno, da se obnovi celokupnost, katero preprečuje vnanji vpliv. Znižanje tftvka m sladkor. — Mladočeški klub je razpravljal o sklepu gosposke zbornice, ki hoče odkloniti znižanje davka na sladkor. Klub je sklenil, da bodo mladočeški poslanci z vso odločnostjo zahtevali, da so tozadevni davek zniža, kakor je to obljubila vlada. Starosto« zavarevanje prida jesonl ni m\i! — Jezikovni zakon za Češko je izdelan. Pred počitnicami reši zbornica predlogo, o podržav-ljeaju severne železnice, davku na žganje ter proračunu. 10. septembra se zbornica po počitnicah zopet snide. Ne bo odgodena; zato bodo poslanci vlekli dijete. Po delegacijah predloži vlada zbornici jezikovni zakon, predlogo o zavarovanju za starost in onemoglost, podržavljene državnoželezniške družbe, reformo hišnega davka in novi brambeni zakon. Predloga o znižanju sladkornega davka, ki jo je gosposka zbornica odklonila, ne pride na vrsto, zato pa je finančni minister pripravljen (VI) odpraviti davek za klavno živino ter zvišati plače poštnim in železniškim uslužbencem. Nemiri I liriki fOJSkl, — Kakor poročajo iz Carigrada, se v zadnjem času množe demonstracije in upori vojakov, ker ne dobivajo svoje, plače. Izlasti je nezadovoljstvo v Mali Aziji, kjer se je uprlo okolu 8000 vojakov. Častniki garnizije v Kuli aapadli so vladno zgrado in vzeli blagajno, v kateri je bilo 14 000 pijastrov. O novi trozvtZl pišejo članke z različnim komentarjem politični listi; trozveza je : Anglija, Francija iu Rusija. Predsednik Fallieres je bil v Londonu povodom otvoritve fran-cosko-angleške razstave, angleški kralj pojde v kratkem v Petrograd. Za zaničevalce Rusije je gotovo neprijetno, da je vidijo sedaj v zvezi z Anglijo in Francijo, ko so proro-kovali, da je ne bo nihče več pogledal. Razne vesti. I Vandalske demonstracije o priliki skupščine družba Si. C. In M. I Plllju. — Ob 10. uri 30 minut v nedeljo dospel je parnik »Liburnia« z izletniki iz Volosko>Opatije. -— Na rivi je čakala kakih 2000 ljudi broječa množica hrvatskega naroda. Ko se je sprevod pomikal proti »Narodnemu domu", sledila mu je druhal ir-redentistov in socijalnih demokratov. — Pred »Narodnim domom" Je pričelo huronsko žviž- I ganje in tuljenje. Policija je z'brahijalnosilo I — po ognjegascih — dala odstraniti hrvatsko trobojnico z balkona »Narodnega doma" in sicer trikrat. —- Policijski svetnik Osti -— sorodnik župana Stanicha — je grdo žalil našo trobojnico. — Ob 11. uri in 30 minut je dospel brzovlak, ki je vsied nezgode v Borštu imel poldrugo uro zamude — z izletniki iz Trsta in Istre. ~- Izletniki so bili ob svojem prihodu v Pulj vsprejeti od zdivjane druhali s huronskim žvižganjem in tuljenjem: »evviva Pola italiana e romana l" »evviva Italia!" etc. Razsajajoča druhal, pojoča »Ma-rameo", »Patria di Rossetti„ in »Lega Nazio-oale" spremljala je izletnike, med katerimi je bil tudi poslanec prof. MandiČ in pevsko društvo »Čitalnica" iz Trsta, do »Narodnega doma". — Članom »Čitalnice" iz Trsta je policija prepovedala nositi društvene znake.* Ko je pričela na širnem vrtu »Narodnega doma" veselica in je nastopil pevski zbor »Čitalnice", zaorili so urnebesni živio-klici: Živeli Slovenci I Živeli Tržačani I Čital-ničarji, ki so res krasno peli, so bili predmetom prisrčnih ovacij. — Došlo je ogromno ljudstva. — Proti policiji, posebno proti svetniku Ostiju vlada nepopisna razburjenost. — Ljudstvo glasno zahteva, naj naši poslanci po-skrbe onečaščeni trobojnici zadoščenje. | Poklonstvo generalov na Dunaju. - - 30. pr. m. opoludne so se v ceremonijski dvorani cesarske palače slovesno poklonili cesarju generali i oborožene sile Avstro-Ogrske, Poklonstva so [ se udeležili razui nadvojvode, vojni ministri, generalna nadzornika čet, poveljnik voj. mornarice, načelnik generalnega Štaba, gardni kapitani, divizijonerji in brigadirji, generalni nadzorniki različnih čet, ostala generaliteta, i aktivna in v pokoju skoraj vsi adminli itd. I Točno ob 12. je prišel cesar v maršal - ski uniformi s trakom reda Marije Terezije | z generalnim adjutantom grofom Paarom. Cesarja je nagovoril n&d vojvod a Fran Ferdinand, ki je čestital v imenu armade k njegovemu vladarskemu jubileju. Cesar se je na čestitke zahvalil. Zatem je nadvojvoda Fran Ferdinand izročil cesarju monumentalno delo z ilustracijama »Šestdeset let armade", katero je sestavil vojni arhiv. Izbrisane kazni mladoletnim. — Poslanec dr. Heilinger je bil pri justičnem ministru ter ga prosil v imenu rsa<'n "mštev in korpora-| cij, naj bi se povodou« cesarjevega jubileja izdalo splošno pomiloščenje za tiste, ki so v I mladosti prestali kazen, a morajo dosedaj no-| siti posledice do svoje starosti, kar jih često- krat zadržuje v napredovanju. Minister je I odgovoril, da je taki žeiji zelo naklonjen, ; ker mora biti glavna naloga modernega prava, | da se ljudi poboljša ne pa uničuje. VseslOHAtllia kOJipse, ki so bo vršil v Pragi od 24. do 30. junija, se udeležijo slo-' venski, hrvatski, srbski, češki, bolgarski, polj-! ski in ruski dijaki. Tozadevni odseki so se že konstituirali. Kongres hoče manifestirati vse- slovansko solidarnost med slovanskimi dijaki v vseh kulturnih vprašanjih. WannBWld je zopet pričel s predavanji na vseučilišče v Inomostu. SpoffiJRlk ruskim mornarjem, ki so padli v boju pri Čašimi v vojni z Japonci, so odkrili 28. pr. m. v Petrogradu v navzočnosti ruske carice. Število slušateljic na vseučiliščih rasla. — V Nemčiji je bilo leta 1905.-19C6. slušateljic na vseučiliščih 1983, v letu 1906.-1907. je narastlo Število na 2391. V istem času je narastlo Stev-j slušateljic na vseučiliščih v Av » I i » ao.ooo » 1 » » 00.000 • 7 » 20.000 . 1 » » 50.000 > 1 » . 15.000 » 1 » » 45.000 •> 11 » » 10.000 » 1 » » 40.000 » 4« » » 5.000 » I • » ir-.OOO » I0.5 » • 3.000 » 1 » * .'(0.000 » l«:t » * 2.000 • i dobitek * 100.000 » 5:59 » . 1.000 . 1 • » 60.000 » 693 » . 800 > 1 » • 50.000 » I 181 . » 300 , V celem (kbsega loterija, katera jo 7 razredov razvrstena 100.000 sroCk a 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda zna.su v srečnem slučaju. 50 000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 1. na 65.000 M., v 5. na 70.0)0 M., v ti. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srcčkanji! je postavim določeno. Cene srečkam I. razreda so sledeče: cela orig. srefika M. 6* ali K ?¦— pol „ „ „ 3- „ „ 350 Četrt „ „ „ 1-50 „ ., 175 Vloge za ostale razrede, kakor todi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpo-SiljsGi na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeloženec loterije dobi takoj po dovr-fienori srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. i Oglasiti se je torej v svrho naročil pretfsto- ječega srečkanja takoj, aH pa vsaj do 4. junya. zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. Anton Jerkič \ edini odlikovani fotografski zavod za moderno foiografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ul. 7 elektrofotografski i= ZAVOD = Trst, Via delie Poste tO, I. nadstr. Posnemanje izključno pri čarobni električn razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do 9. ure zvečer. Suefouna nooost. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste rajuDljiih tvrdk Iz Istre, Dtluicije Malfette, M ii Ric« fl prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 120, 1*36, 1-44, 160,180, 2*-. za Inčl po 72 vin. ------ Na debelo cene ug-odne. ------ Pošiijn poštnine prosto na doni. Posodo se pušča ku eu do popolne vporabe olja; po vpor^bi so spet zameni s polno. Pravi vir.dkt kis in navaden. Zaloga -------—-----mila jn sveC.---------.------ Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žitna in platno. 1 ' ¦ i i jim ii m " I • Cene zmerne* Proda se ali odda v najem nov dvorec (bivše stanovanje pesnika Gregorčiča) nahajajoč se na prijaznem gričku na Gradišču v Vipavski dolini pri Gorici. Isti je obdan z 50.000 mO zemljišča, koje sestoji iz vinogradov, sadnih vrtov in gozda. Dvorec ima 14 prostorov, konjamico, kolntoo (jopo) skedenj, vrt, verando, vodo studenCnico in iz vodnjaka. Sploh vse potrebno, kar spada k dobro urejenemu dvorcu. Solučtiata l^a, nič prahu, krasen razgled po ceiej okolici, jako pripravno za zdravilišče. ;>0 minut oddaljeno od postaje Prvačina. natančneje se izue pri gosp. Francu Miklužu, Gradišče p. Renče Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate e šivalni stroj? Ako e« nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Briginal-Sicforia stroji **& .h uporabi brezšumno. lipo 15-letni OfiBiBal-Vieloria stroji sLXf za domačo rabo in obrtne namene. Briginal-Vfctoria stroji p^šjl; za umetno vezenje (s-ekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Briginal-Vidaria stroji Ss^flSS: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. „. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Origfaal-VMoria stroje. Edina zaloga »Original -Victoria« trojevro drugih liratolnrtroje?, ovokoles KBR-ŠBVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plasza Duomo) Lastna delarniea In popravijulnlca HIVA CASTELLO it. 4. GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavn' ulici z. državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z veranda. .Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.