MARIBORSKI Gena 1 Din VECLRNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoana ul. \\ / leielon ur«dni*tva 2440, uprave 245t Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejem a n v upravi ali po po&ti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglsse sorejema tudi oplasn oddelek .Jutra** v Ljubljani / Poštni čekovni račun SL 11.4GS JUTRA 99 los svel proti ponižati fflosiie Ogorčenje javnosti narašča - Nezadovoljstvo tudi v delu Vran« coske javnosti - Male države z Rusijo odklanjajo pariški predlog in groze z izstopom iz Društva narodov - Abeslnlja odklanja« Anglija se umika ŽENEVA, 13. decembra. Ogorčenje, ki se je pojavilo v angleški in ameriški javnosti proti pariškim predlogom za likvidacijo vojne med Italijo in Abesinijo, se je razširilo tudi med drugo evropsko javnostjo, zlasti pa v manjših državah. Po tudi v Franciji so levičarski krogi, ki so zadnjič omogočili nadaljnji obstoj Lavalove vlade, tako ogorčeni, da obstoja resna nevarnost nove ostre akcije proti LaValu, ki naj zruši njegovo vlado. V Angliji je nezadovoljstvo še naraslo in omajalo že stališče vlade, ki je pričela očito popuščati in ne vztraja več odločno na izvedbi pariškega predloga. Minister za Društvo narodov lord Eden, ki sc mudi sedaj tu, je dobi! od svoje vlade pooblastilo, da postopa v Ženevi po svoji preudarnosti kot »dober član Društva narodov.« Veliko nezadovoljstvo se je pojavilo tudi med oilcielnimi delegati posameznih držav, katerim se je pridružila tudi Rusija. Države male antante, Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija, obe drugi dnnlcl balkanske zveze Turčija in Grčija ter Bolgarija, Finska in nekatere druge države so imele včeraj sestanek svojih delegatov, na katerem je bilo skle nieno. da vlože pri Društvu narodov oficielen protest proti pariškemu predlogi!, ki pomeni izigravanje in kršenje pakta Društva narodov. Te države ne morejo pod nobenim pogojem sprejeti predlogov, s katerim bi se Italija še nagradila za svoio agresivno politiko proti | Abesiniji kot članici Društva narodov, katero je samovoljno napadla. Ako hočejo velesile delati mimo in preko Društva narodov in interesov večine čla nic Društva narodov, potem smatrajo te države tako postopanje za kruto žalitev ter bodo iz tega Izvajale posledice. Nadaljnje sodelovanje v Društvu narodov bi postalo v tem primeru za nje nesmiselno in bi morale iskati novih potov, da se zavarujejo pred samovoljo velesil, Te države, ki so se doslej nabolj zavzemale za politiko Društva narodov in doprinesle za to politiko, zlasti še z izvajanjem sankcij, najtežje žrtve, zahtevajo, da gre Društvo narodov dalje svoio'pot po načelih svojega statuta. Kakor Abesinijo, bi se lahko v bodoče zgodilo Judi z njimi in bi postale žrtev imperialističnih instinktov. Pakt Društva narodov se mora izvajati odločno proti vsem, •kalim in velikim. Zaradi tega te države Odklanjajo vsako kupčijo na račun neodvisnosti in nedotakljivosti Abesinije W članice Društva narodov. Ta sklep ,e z ozirom, da se mu je v polni meri Združila tudi velesila Rusija, dobil še poseben poudarek. Edina država, ki se ie Postavila na drugačno stališče, ie Polj s|{n, ki se je v vsem pridružila predlogu. . Ro odporu, ki se je pojavil v svetovni ,aVnosti ter tudi v samem Društvu na-r°dov, se zdi, da bo Anglija opustila ?°dpirani,e pariškega predloga, dasi ga ,e odobrila. Iz zagate se bo skušala Iz-I 'oči s tem, da Društvo narodov predla ne more sprejeti, ker ni v duhu njenega pakta ter da predlog odklanja tudi Abesinija. Iz Adis Abebe poročajo namreč, da bo Abesinija na predlog ofl-cielno šele odgovorila, toda abesinski cesar je takoj po prejemu predloga povabil k sebi poročevalce listov in jim izjavil, da Abesinija odklanja take mirov ne ponudbe, ki pomenijo zanjo največjo žalitev in dajejo Italiji abesinska ozemlja, ki jih njena vojska doslej ni mogla zasesti in jih tudi nikoli ne bo. Ako bi tudi cesar sprejel tak mir, bi nastala v Abesiniji revolucija, ki bi ga vrgla s prestola, abesinski narod pa bi dalje vodi! vojno proti Italiji do popolnega uničenja Abesincev ali Italijanov v njihovih kolonijah. Na predloge tudi Italija še ni odgovorila, splošno pa se sodi, da bo izkoristila pariški predlog, ker upa, da se na ta način reši poostritve sankcij. Pogajanja bi potem zavlačevala tako dolgo, da bi dosegla na bojišču zaželjeue uspehe. Italija stoji namreč na stališču, da se mora tudi izvajanje dosedanjih sankcij takoj ustaviti, ako sprejme pariški predlog kot bazo za pogajanje, dočim sama ni pripravljena ustaviti sovražnosti proti Abesiniji. Mimo tega upa Italija, da se ji bo posrečilo izsiliti še veliko več, kakor ji ponuja pariški predlog in doseči nazadnje popolno uresničenje njenih ciljev. V taki atmosferi se je pričela včerajšnja seja odbora 18. šele ob 17.45 popoldne. Na njej so govorili Laval, Eden in poljski delegat Komarnicki. Seja je trajala samo I uro in je bila nazadnje zaključena s sklepom, naj se sklep o poostritvi sankcij proti Italiji odgodi za tako dolgo, da dospejo. odgovori Italije in Abesinije na pariški predlog. Zanimivo je, da je Eden na tej seji izjavil, da Anglija ne vztraja pri sprejetju tega predloga, ampak je pripravljena razpravljati tudi o vsakem drugem, ki ga postavi Društvo narodov. Po razpoloženju, ki je po tej seji nastalo, je zelo verjetno, da bo Društvo narodov predlog odklonilo in sklenilo kljub vsemu poostritev sankcij proti Italiji. Avstrija zapuRa italiio? Kancelar Schuschnigg potuje v Prago, da nasloni Avstrijo na malo antanto BERLIN, 13. decembra. Dunajski Usti napovedujejo obisk avstrijskega kance-larja dr. Schuschnigga v Pragi in pravijo, da bo zasebnega značaja, v resnici pa gre za veliko politično zadevo. Avstriji postaja namreč protektorat Italije vsak dan neprijetnejši in bi se ga rada osvobodila ter se priključila mali antanti. Dunajski listi pišejo že o »skupnih interesih« podonavskih držav. Avstrijski delegat Pfliigl je izjavil v Ženevi v imenu Berger-Waldenegga, da odklanja Avstrija sankcije, ker ji je zveza z Italijo važnejša kot Društvo narodov. Sedaj se je pa zaradi avtoritete Anglije in angleško-francoskega sodelovanja avstrijsko stališče močno spremenilo. Dne 1. januarja zapade v plačilo anuiteta posojila v Londonu. Avstrija zaradi tega ne ve, katn bi šla. Italija je zaradi zaposlitve v Abesiniji umaknjena iz srednje Evrope. Gospodarski položaj Avstrije je obupen. Anglija, ki ima velik interes na spremembi kurza v Avstriji, bi se zaenkrat zadovoljila že z odstopom Ber-dvema stoloma; Italija jo je pustila na dvema stoloma: Italija jo je pustila na cedilu, Angliji se je pa zamerila in tako bo sedaj Schuschnigg potoval v Prago, da naveže stike z malo antanto. Na abesinskih boiiRih nič novega Italijani ne bodo več mogli naprej - Abesinska izjava o bombardiranju Desije LONDON, 13. decembra. Po poročilih iz Abesinijo ni bilo včeraj na bojiščih nobenih pomembnejših dogodkov. Tudi italijansko poročilo je zelo kratko in pravi, da ni nobenih sprememb. Iz italijanskega glavnega stana se izve, da dela Italijanom velike težkoče oskrbovanje armade na fronti z živili in munici-jo. Malo upanja je, da bi Italijani mogli z novo ofenzivo prodreti dalje od črte, ki jo imajo sedaj na severu zasedeno. Abesinski cesar je izrabil sedanji mir na fronti za obisk nekaterih postojank. Na fronto je prispel z letalom in se nato vrnil v Desije. ADIS ABEBA, 13. decembra. Ob priliki italijanskega uradnega poročila o bombardiranju Desije je izdala tudi abesinska vlada poročilo, v katerem pravi, da so italijanske trditve, da niso vedeli za obstoj bolnišnico v Desij^ popolno- ma neutemeljene. Italijanska agenta Bril-le in Corbione, ki sta prej živela v De-siji, sta bila o tem dobro poučena. Mimo tega je bila bolnišnica prijavljena mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi. Filmski operaterji so bombardiranje bolnišnice filmali in bodo ti filmi najboljši dokaz pred vsem svetom. Tudi tuji novinarji, ki so bili v Desiji, lahko dokažejo, da /. znakom Rdečega križa ni bila storjena nobena zloraba, kakor trdijo Italijani. VATIKAN PROTI BOŽIČNEMU DREVESCU. RIM, 13. decembra. Na fašistično iniciativo se je v Italiji odpravil običaj postavljanja božičnih drevesc ob Božiču. To akcijo je pozdravil tudi Vatikan, ki naglasa, da ie božično drevesce ostanek poganskih obača«e3 že pristal na to. da se v Egiptu ustanovi usfeMua. Ipia lOPft S stanovske {konte Privatni nameščenci! od Vas samih je odvisno, kako se bo uzakonilo razšir> jenje pokojninskega zavarovanja na vso državo V včerajšnji številki Vašega cenj. lista, kakor tudi v »Jutru« čitamo oglas, s katerim poziva Medstrokovnl odbor v Mariboru, da se udeleže današnjega javnega zborovanja, kjer naj se —- po enoletnem molku — ponovno objasni problem razširjenja pokojninskega zavarovanja priv. nameščencev, na vso državo. Ko to čitamo, ne moremo preko tega, da ne bi vseli nameščencev brez ozTa na to. ali so pri nas včlanjeni -ih ne, opozorili na našo polemiko, ki smo jo vodili z Medstrokovnim odborom v Mariboru v mesecu decembru 1. I. in januarju letošnjega leta. Dokazali smo, da Medstrokovni odbor v Mariboru ni in ne more biti neke vrste višja stanovska instanca, ker loči nameščence po njihovem političnem prepričanju in pozablja pri tem na oni vzvišeni cilj, ki bi ga moral zastopati, to je zastopanje izključno stanovskih interesov vsega privatnega nameščenstva. Drug še važnejši dokaz, ki smo ga iznesli in uepobitno podkrepili v naši javni polemiki, je ta, da je delovanje Med-strokovnega odbora v Mariboru osobito v pogledu razširjenja pok. zavarovanja privatnih nameščencev na vso državo, dokler zastopa lanskoletno tezo, interesom priv. nameščenstva škodljivo. Vsled tega pozivamo vse privatne nameščence, da se od tega Medstrokovnega odbora, ki sklicujejo razna zborovanja samo v prozorne namene, ne da begati in zavajati v smer. od katere uresničitve bi obstojala resna nevarnost, da izgubimo še bore to, kar imamo. Poleg vseh zahtev, ki jih je iznesla naša Zveza društev priv. namešč. v Ljubljani, tako v pogledu bolniškega kakor tudi pokojninskega zavarovanja na vseh merodajnih mestih, gledamo osobito na vprašanje pokojninskega zavarovanja povsem drugače nego Medstro-kovnj odbor v Mariboru. Ker moramo vzeti v obzir in zaščito pridobljene pravice, ki si jih je priborilo nameščenstvo jz dravske banovine v toku 25 let, zahtevamo decentralistično ureditev organiziranja unlficiranega nameščenskega pok. zavarovanja. Za dravsko banovino in za Dalmacijo naj ostane sedež Pok. zavoda v Ljubljani, sedež ostalih nosilcev bodi v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Vsi zavodi naj imajo svoje samouprave, kakor .tih ima sedaj Pok. zavod v Ljubljani. Zastopniki vseh zavodov naj bi se sestajali na skupnih konferencah, na katerih bi razpravljali o zadevah, ki se tičejo njihovega enotnega izvajanja pok. zavarovanja v vsej državi. Ljubljanski Pok. zavod pa naj začasno izvede v tem 'Slučaju administracijo zavarovanja za vso državo ter pripravi osnovno organizacijo upravnega aparata za poedinc nove zavode. Vse te določbe pa naj bi imele samo prehoden značaj do končne ureditve novih zavodov. Odklanjamo pa vsako centralistično ureditev nameščenskega pok. zavarovanja, pa naj bo ta sedež v Ljubljani ali pa kje drugje; Iz tega razloga tudi ne moremo sprejeti nobene dopolnitve sedanjih samoupravnih organov ljubljanskega iPok. zavoda z novimi člar.i iz pokrajin izven Slovenije in Dalmacije. Na beograjski anketi dne 16. novembra 1934, ki jo je sklical minister za so-eialno politiko, je bil iznesen od strani g. Matjašiča, direktorja Suzorja, predlog, naj bi se izvedla razširitev nam. pokojninskega zavarovanja skupno z delavskim starostnim zavarovanjem in bi aa ta način prevzel posle nam. pok. zavarovanja deir.o Suzor, kar bi značilo velik korak nazaj. S tem predlogom se strinjajo pa tudi sklicatelji današnjega zborovanju. Proti vsem tem nakanam, ki prihajajo celo iz znane skupine organiziranih privatnih nameščencev pod protektoratom takozvanega Medstrokov-nega odbora, se je naše trezno priv. na meščenstvo,. ki ima v Zvezi društev v Ljubljani svojo, čvrsto braniteljico in za-ščitr.ico, postavilo z vso energijo v bran, v svesti si, da bi bili njega eminentni interesi, ki jih predstavljajo njihove ustanove kakor so Pok. zavod in Bolniška blagajna T. B. P. D. v Ljubljani po tolikih letih žrtvovanja in prispevanja docela ogroženi v svojih temeljih. Kateri zasebni nameščenec bi ne uvidel resnosti položaja, ko se nam sedaj vsiljujejo načrti, ki bi zasebno nameščenstvo navzlic njegovim dosedanjim velikim žrtvam podredili v bolniškem in pokojninskem zavarovanju Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev? Ravno naše zastopstvo Zveze društev privatnih namešč. v Ljubljani je bilo oni čini-telj, ki je preprečil take namere, katerih posledice bi značile za nas nameščence nikdar popravljivo škodo. Zagovarjali smo in zagovarjamo še danes, da mora razširjenje pokojninsKe-ga zavarovanja sloneti na ločenosti in neodvisnosti od delavskega starostnega zavarovanja, da se mora pok. zavarovanje teritorijalno raztegniti na vso državo in da se mora izvesti organizacija vsega državnega pokojninskega zavarovanja decentralistično, to je z več samostojnimi in neodvisnimi nosilci Pok. zavodov v Ljubljani in drugin večjih upravnih in gospodarskih centrih, ter da naj imajo vsi zavodi svojo samoupravo in svojo administracijo. Načrt uredbe o razširjenju pok. zavarovanja, ki ga je poslal Pok. zavod v Ljubljani g. ministru ir. tudi načrt besedila za novo pooblastilo, ki naj bi bilo sprejeto v fin. zakonu 1935/36, je osnovan na načelu samostojnosti namešč. pok. zavarovanja in na načelu de-centralistične organizacije zavarovanja, ter na načelu enakih pravic in erakih dolžnosti vseh zavarovancev napram vsem pok. zavodom v državi. Ml vztrajamo slejkoprej na svojem že večkrat povdarjenem in danes v javnosti ponovno iznesenem stališču in smo odločno proti vsem načrtom, ki bi zagovarjali centralizacijo teh za vse nameščence tako izredno važnih socialnih zavodov, ki jih kakor znano zagovarja tista skupina zasebnih nameščencev, ki sklicuje za danes zvečer neko zborovanje. Da bomo pa mi in naša matica v Ljubljani ta svoj program, ki predstavlja prave interese našega zasebnega nameščenstva, s t :m večjo doslednostjo zastopali, zato apeliramo na nameščenstvo, ki je že organizirano iti tudi ono, ki še ni organizirano, da se še tesneje in krepko zgrne v njenih društvih in organizacijah. ki predstavljajo ,7 Sloveniji najmočnejšo zastopnico privatnega nameščenstva. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru. likim odobravanjem je bil izvoljen za predsednika Lovskega društva Maribor dosedanji za naše lovstvo tako zaslužni g. Bogdan Pogačnik. V odbor pa so bili izvoljeni: Šaup, Boltavzer, dr. Kovačec, Vlašič, Vukmanič, dr. Lipold, Cirnfeld. dr. Cazafura, dr. Šmid. Donjko. Babič, Kasper, dr. Senekovič, Stergar, dr. Robič, dr. Glančnik, Hartinger, Sprager ir. Vodopivec. Za predsednika upravnega odseka je bil izvoljen dr. Šmid, za predsednika propagandnega odseka Stergar, strelskega odseka pa dr. Kovačec, za preglednika računov sta bila izvoljena Perme in Vidmar. sodišča Zborovanje naše zelene bratovščine Likvidacije mariborske podružnice SLD — Ustanovitev lovskega društva Maribor — Živahen in stvaren potek lovskega zbora - Za predsednika je bil ponovno izvoljen Bogdan Pogačnik delovanja in v svojem poročilu poudaril, da si je zlasti mariborska podružnica pridobila mnogo zaslug k napredku lovstva ob .severni meji in pri podkrepitvi prave lovske zavesti med lovci. Tudi je podružnica pomagala pri razdelitvi lovskih zemljišč na novo komasiranih občin, priredila je strelske tekme in tako smotreno vršila propagando za razvoj našega lovstva. Blagajniško poročilo je podal blagajnik ravnatelj g. Rajko Bol-tavzer. Iz njegovega poročila je razvidno ugodno finančno stanje mariborske lovske podružnice. Podpredsednik g. dr. Fludernik je poročal kot podružnični knjižničar. Podružnica ima lepo število strokovnih knjig, po katerih so pridno segali naši lovci. O gospodarskem stanju mariborske podružnice SLD je poročal podružnični gospodar g. Robert Vukmanič. Poročilo strelskega odseka je podal dr. Kovačec. V svojem poročilu je naglasil, da .je mariborska podružnica mnogo žrtvovala za propagandno streljanje in da si je na letošnjem jesenskem streljanju priboril prvenstvo njen strelski mojster g. Vukmanič, ki je obenem tudi prvak dravske banovine. Poročilo propagandnega odseka je podal g. Stergar. za pravni odsek pa je poročal g, dr. Šmid. Sledila so nato poročila podružničnih krajevnih odsekov. Za slovenjegraški odsek je poročal meščanskošolski ravnatelj g. Šentjurec. Sprejet je bil njegov predlog, naj bi se odstrel srnjadi zaščitil s 1. decembrom, ker nekateri last niki lovišč, pa tudi zakupniki lovišč neusmiljeno streljajo srnjad. Za šentjurski odsek je poročal g. Stanko Trčelj, za slovenjebistriškega pa g. Kristan. Na predlog nadzornega odbora je bila izns. čena razrešnica blagajniku in celokupnemu odboru. Občni zbor *je nato razpravljal o likvl dacljj podružnice SLD in o ustanovitvi novega lovskega društva Maribor ter o prenosu aktiv in pasiv starega društva v novo. Pri tej priliki je predsednik Pogačnik naglasil, da je tudi v novih pravilih avtonomija društva popolnoma neokrnjena. Po kratkem presledku je sledil ustanovni občni zbor Lovskega društva Maribor. Na dnevnem redu so bile volitve upravnega odbora novega društva. Z vzklikom in soglasno ter z ve V lovski sobi hotela »Orel« so se včeraj popoldne v častnem številu zbrali lovci z vse severne meje k likvidaciji dosedanje mariborske podružnice SLD in k ustanovitvi samostojnega lovskega društva Maribor, kakor to predvideva novi lovski zakon. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki naš'!; političnih oblastev in drugi odličniki ter prijatelji naše zelene bratovščine. Občni zbor je otvoril in vodil predsedtrk podružnice SLD bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Uvodoma se je predsednik g Pogačnik v toplih besedah spominjal trigič nega dogodka v Marseilleu, ko so naš: lovci izgubili svojega najvišjega zaščdT.ika blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Stoje in s trikratnim »Slava« so počastili spomin velikega pokojnika, nato pa prisegli vernost in vdanost njegovemu nasledniku našemu mlademu kralju Petru II. Na predsednikov predlog je bila z zbora poslana vdanostna brzojavka maršalatu dvora, pozdravni brzojavki pa ministru za šume in rude dr. Jankoviču ter banu dr. Natlačenu. Pozdravna brzojavka se je poslala tudi še predsedniku Slovenskega lovskega društva g. dr. Lavrenčiču v Ljubljani. V toplih besedah se je predsednik nato spominjal vseh umrlih članov in lovskih čuvajev v pretekh' poslovni dobi, katerih spomin so naši lovci počastili z vzkliki »Slava«. Predsednik g. Bogdan Pogačnik je navzočim lovcem v zgoščenih besedah poročal o sklepih jesenskega zasedanja lovskega parlamenta v Ljutomeru, kakor tudi o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu. Naglasil je, da je glavni uspeh podružničnega prizadevanja obligatorno članstvo, glavr.i uspeh jesenskega zasedanja v Ljutomeru pa je obvezno zavarovanje vseh lovcev. Doslej so bili zavarovani za primer smrti in nesreče samo lovski čuvaji, odslej pa bodo zavarovani za slučaj smrti in nezgode vsi člani velike zelene bratovščine, in sicer za slučaj smrti za 5000 Din, za primer invaliditete pa za 15.000 Din m ne bo potrebno zato plačevati nobemh posebnih dajatev. Sledilo je poročilo podružničnega tajnika prof. Šaupa. Tajnik je podal kratek historiat 121etnega podružničnega uAufbiks" in njegove žrtve Mali kazenski senat pri tukajšnjem okrožnem sodišču je danes dopoldne zopet obravnaval žalosten slučaj podivjanosti na našem podeželju. Današnji slučaj je tem žalostnejši ker je zahteval mlado življenje. Tisti vzklik »aufbiks« je že zahteval toliko gorja in žrtev, zlasti na Dravskem polju, in osvetljuje tudi današnji slučaj, kako rahlo tiči nož v žepih podeželskih fantov, ki segajo po njem ob najmanjši priliki. Pred sodnike je stopil 301etni viničar Feliks Springer iz Dragučeve, ki ga je državni tožilec dr. Hojnik obtožil, da jc dne 27. oktobra t. 1. usmrtil posestniškega sina Jožefa Kurnika. Iz obtožnice posnemamo, da so kritični večer pri posestniku Ivanu Babiču v Dragučevi bo-žuhali. Kakor navadno so se tud: pri Babiču ob tej priliki zbrali sosedje, med njimi tudi današnji obtoženec Feliks Springer. Ko so okrog polnoči končali z delom, so se fantje podali pred hišo, da se še nekaj pomenijo. Usoda :e hotela, da je prišla mimo Babičeve hiše dobro razpoložena družba, iz katerih vrst so se slišali klici »aufbiks«. Brez vsakega prerekanja je mirno stopil Fe* liks Springer k družbi, ter vprašal, koga se klici »aufbiks« tičejo. Ni pa poča-kal odgovora, temveč je potegni! iz žepa nož ter brez vsake besede zabodel Jožefa Kurnika v hrbet, ki se je zgrudil ter obležal v mlaki krvi.. Ranjenegi Kipnika so takoj naložili na voz ter ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer ic dva dni pozneje podlegel poškodb ant Feliksa Springera so orožniki aretirali ir. zaprli. Pri današnji razpravi se je Feliks Springer zagovarjal s silob: ino:m češ, da sta ga dva moška od družbe napadla ter je v skrajni sili, ko je ležal na tleh, potegnil nož in ga zasadi' Kurniku v hrbet. Številne priče pa so. izpovedale, da Springer ni bil napaden, marveč je brez vsake besede Kurnika zabodel. Razprava je trajala dve uri in je senat, ki mu je predsedoval sos. dr. Toffl-bak, po polurnem posvetovanju sklenil-da se razprava prekine v svrho zaslišanja novih prič, in sicer glede tega. ah jc bil obtoženi Feliks Springer raze" noža oborožen še s kakšnim kolom. Iz gibanja naših šahistov Kakor je »Večernik« že poročal, s° ustanovili nedavno v Framu šahovsk' klub. Na ustanovni občni zbor so povabili tudi znanega mariborskega mlade?3 šahista Ivana Lešnika, ki je odigral pr°t! reprezentanci izbrar.ih framskih šahistbv slepo simultanko na šestih deskah Lednik je dobil 4 partije, izgubil je P*0*1 Viljemu Zamoli, remiziral pa proti "3' čelniku kluba Emilu Zamoli. V nedeljo 8. t. m. je nastopi! Lešnik v Slovenski Bistrici, kjer je tudi obS'3 slepo simultanko na šestih deskah Dob' je pet partij, izgubil pa eno prof K°' spodu Krulcu. V soboto 21. t. m. zvečer pa naste?1 g. Lešnik s šahovsko simultanko v k3' zinski dvorani. Simultanka bo v okrnb Združenih mariborskih šahovski!) klubov. Udeleže s*e je razen Mariborčanu tudi reprezentanti okolice ter klubov -Ptuja, Slovenske Bistrice. Frama Ruš. Bo to nekakšna rekordna smiui tanka na 50 šahovnicah, zanimiva z as-še zaradi tega, ker jo bo odigral m'3 komaj 20tetni šahist. iDominiaife se CMP temiimke in &kc&ške Movite *"•— i n i m n m—■■■im— _______ )ubile| naprednih akademikov Šestdesetletnica Jugoslovanskega akademskega društva »Triglava« v Mariboru, dne 14. decembra 1935. Dne 31. oktobra 1875. leta so v kavarni »Ob botaničnem vrtu« v Gradcu ustanovitelji zasadili skromno stebelc«,, ki mu je bilo usojeno, da se razraste, požene veje in obrodi tisočeren sad. Vsadil: so .stebelce na rodna tla. »Sloga« in »Vendia«, ki sta očistili ozračje, sta dali stebelcu pravo smer, da se mu ni bilo treba vpogibati in krivenčiti, marveč je raslo in raste v svoje šest-desetletje, katero se bo dovršilo dne 14. decembra 1935. Spremenili so se časi, veje so se razrasle, pognale brstje in mladike, a povsod so enaki listi znak, da so vsi iz istega drevesa, ki so ga vsadiji dne 31. oktobra 1875. ob graškem botaničnem vrtu. Življenja veter je pač potegnil skozi veje tega drevesa in mu odtrgal liste in jih odnesel križem sveta. Pa kamorkoli so padli, povsod so Se pričali, da so z veje »Triglava«. Da napravi vez med temi 1 riglavani, se je ustanovilo tudi starešin-ko društvo »Triglav«, ki obhaja ob istem času že svojo 25letnicq. Mladi in stari bodo ta dvojni jubilej obhajali dne 14. t. m. v Mariboru v hotelu »Orel«, kjer se bo vršila slavnostna seja, katere namen je, dostojno proslaviti oba jubileja. Po tej slavnostni seji pa bo sestanek vseli Triglavanov. K slavnosti so se prijavili številni aktivni člani, kakor Uidi starešine, prijavili so se zastopniki najrazličnejših akademskih društev in različni oficielni zastopniki. Slavnostna seja ima namen, da se v kratkih potezah prikaže delovanje starešinskega društva in aktivnih edinic »Triglava«. Ta večer se bodo zopet poživele stare prijateljske vezi med starešinami; pojačale vezi med mladimi in starimi, da korakamo tako naprej v slogi in ljubezni za skupno stvar našega akademskega človeka. Še je v spominu sijajna prireditev SOletnice. Hitro >s minilo prvo desetletje po tej slavnosti. Polagali bomo bilanco in na podlagi dosedanjih izkušenj kovaii nadaljnje načrte, da bo tudi sedmo desetletje tako plodovito kakor je bilo šesto. Kakor doslej, hočemo tudi v bodoče »Triglavu« posvetiti vso ljubezen, naše delo in vso srečo. Prepričani smo, da bo naš apel na udeležbo k šestdesetletnici »Triglava« našel mnogo odziva k slavnosti v našem lepem obmejnem Mariboru. Odprta noč in dan so groba vrata... V splošni bolnišnici je preminula v starosti 65 let zasebnica Marija Zlokerni-kova. — V Loški ulici 5 je umrla zasebnica Helena Urbaničeva. stara 88 let. — Na Teznem je preminul na Ptujski cesti 59 v starosti 74 let hišni posestnik in bivši pekovski mojster Franc Kugler. V porodnišnici je preminula v starosti 54 let soproga poštnega poduradnika Ivana Belec. — V splošni bolnišnici je podlegla neozdravljivi bolezni zasebnica Terezija Paulak. stara 61 let. Žalujočim naše toplo sočutje! Posestne spremembe. Hišni posestnik Hinko Battelino je prodal trgovcu Josipu Pirichu v Mariboru hišo in parcele v Mlinski ulici 35 za 140.000 dinarjev. — Mestna občina je prodala vpokojenemu kapetanu Karolu Laznički parcelo v izmeri 695 m* v magdalenskem predmestju *a 10.425 dinarjev. — Železničar Franc Penko je prodal artistinji Rozi Šander-ievi parcelo v izmeri 538 kvadratnih metrov v magdalenskem mestnem okraju za 12.500 dinarjev. — Posestnica Jo-sioina Lorber je prodala Valentinu in Mariji Rkerjevi del parcele v Jadranski ulici. Amnestija... Na podlagi amnestije je bilo izpuščenih iz zaporov na področju Mariborskega okrožnega sodišča 92 letakov. Amnestija se razteza uidi na 101 Prizadetih, ki kazni še niso nastopili, dalje na 22 obtožencev proti hi h’-mi pa se je postopanje ustavilo, ter oa 28 pri- zadetih, ki so se pritožili na višjo instanco. Na področju mariborskega sre-skega sodišča se nanaša amnestija na 153 primerov. Likof... Pri novih šolskih .;tavbah v magdalenskem okraju bodo te dn praznovali likof. Mestni upravni odbor je sklenil, da se vsem delavcem, ki so bili pri stavbi zaposleni, izplača kot nagrada enodnevna mezda, polirjem pa posebna nagrada. Odpoved je le formalna. Z ozirom na vest, da je tvrdka Zelenka & Co. odpovedala s Mdnevnim odpovednim rokom vsem delavcem službo, smo se informirali o zadevi pri obratnih zaupnikih te tekstilne tovarne. Doznali smo. da je celokupno delavstvo soglasno sprejelo odpoved, ki je bila le formalna ir. ki je potrebna, da se v onih šestih dneh očistijo kotel in kurilne naprave. Ker so za to odpoved delavci že naprej vedeli, so že skozi tri mesece delali nadure, ki jih tovarna plačuje s 50% poviškom, da so na ta način že davno nadoknadili 6 dni, ko bodo za božične praznike počivali. Iz ust obratnih zaupnikov je naš poročevalec zaznal, da je bila odpoved produkt razmotrivanja med delavskimi zastopniki in vodstvom tovarne. Prav tako so obratni zaupniki dejali, da je vse delavstvo zadovoljno, ker bo lahko vsaj dostojno praznovalo Božič. Da je odpoved le formalna, kaže tudi dejstvo, da se bo vse delavstvo 2. januarja zopet povrnilo na delo na ista mesta in z istimi pogoji. Kakor v Abesiniji... Nič ne pretiravamo, ko trdimo, da pri nas pošta slabše funkcijonira kakor v Abesiniji. V rokah imamo pismo, ki je bilo oddano v Celju na pošto 7. t. m. in naslovljeno na točen in jasen naslov z krstnim in rodbinskim imenom, ulica in hišna številka v Mariboru. Mariborski pismonoši pa pismo niso mogli dostaviti, čeprav prihajajo vsaki dan celp po dvakrat v urad, kjer je naslovnik zaposlen. Zato je mariborska pošta vrnila pismo 9. t. m. celjski pošti s pripombo »nepoznan«. Celjska pošta je poslala pismo nazaj v Maribor. Sedaj šele se je pričel pravi križev pot nedolžnega pisma. Šestkrat so mariborski pismonoše z velikim trudom skušali dostaviti pismo s točnim in popolnim r.a-slpvom »nepoznanemu« naslovniku. O tem priča šest uradnih podpisov na ovitku. Danes 13. t. m., — datum nesrečne številke -- pa so imeli pismonoše to srečo, da so naslovnika vendarle našli. Iz Celja v Maribor je romalo pismo torej polnih sedem dni. Pa naj reče kdo, če so naše poštne razmere boljše od abesinskih! Megla prši, snegec, poledica, mraz. Mariborski dilcarji si želijo še malo več snega. Smuk! Planinski izgledi, Pohorski dom in Mariborska koča ob sedmih zjutraj: —5, oblačno, vetrovno, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka izborna. Ruška koča ob 7. zjutraj —4, 5 cm pršiča na zamrznjeni podlagi 50 cm, smuka dobra, sankališče uporabno. — Lobnica na Smolniku: ob petih zjutraj: —7, 10 era na zamrznjeni podlagi 40 cm. smuka dobra. — Senjorjev dom: ob sedmih zjutraj — 7. oblačno, 10 cm pršiča na pod'agi 50 cm. Prva božična drevesca so se pojavila včeraj ua trgu. Prodajala so se po 5 do 40 dinarjev. Ljudska univerza. Danes v petek predava o Lužiških Srbih na podlagi prekrasnih diapozitivov g. prof. dr. J. Še-divy iz Maribora. Srbska pesmi bo recitiral lužiški Srb abiturijent g. Mič. V ponedeljek, dne 16. t. m. priredijo trije akademiki »Univerzitetni večer«, na katerem bodo razpravljali o kulturnem pomenu ljubljanske univerze in o položaju našega akademika. Za Božič daruj lepi pisemski papir. Največjo izbero in izredno nizke cene pri Knjigarni Tiskovne zadruge. Maribor, Aleksandrova c. 13. Nočno lekarniško službo imata dar.es ’ Konigova in Maverjeva lekarna, jutri v soboto pa Savostova in Sirakova lekarna. Žrtev poklica. V zvonolivarni Buhi (sedaj Penk) v Melju se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča. V omenjeni tovarni je bil zaposlen 371etni delavec Ivan Lobnik, stanujoč na Radvanjski cesti 6, kateremu je po nesrečnem naključju puhnil vodni plin v oči. Takoj so ga poklicani reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišrico in ie nevarnost, la bo nesrečni delavec oslepel. Štorklja v gostilni. V neki gostilni v Vetrinjski ulici so snoči napadli brezposelno služkinjo Ivanko Babičevo porodni krči in povila je zdravo dete. Na pomoč poklicani reševalci so mlado mater prepeljali v porodnišnico. Vlom v Izložbeno okno. Včeraj je neznani storilec izrabil opoldanski odmor in s silo vdrl v izložbeno okno Alojzija Špragerja, elektropodjetnika v Vetrinjski ulici. Dolgoprstnež je ukradel dva električna likalnika in elektriški termofor. Škoda je preko 500 dinarjev. Vlomilca. ki se je drznil .iri belem dnevu vlomiti na najprometnejšem kraju, zasleduje policija. Konj brez podkev. Ljudje so se včeraj dopoldne zgražali nad posestnikom Ivanom L. iz Dogoš, ker je vozil težak tovor s konjem, ki sploh ni bil podkovan in so mnogi očividci imeli pri'iko opazovati, kako .se uboga žival muči. Brezsrčni voznik bo imel opraviti s policijo. Današnji ribji trg. Cene so bile: moli 22 do 24, menule 12, cipli 20, karpi 12, ščuke 20, kabli je 18, barbari 22. raki 22 dinarjev za kilogram. Kakšno vreme bo. Dunajska vremenska napoved pravi: Ostalo bo mrzlo vreme, pooblačenje krajevno različno, ponekod bo snežilo. Jtoujske M&vite Neznatna rana povzročila smrt. Še komaj 151etni Ivan Gabrovec, posestnika sin, se je pred nedavnim neznatno ranil na desni nogi. Ker je rano zanemaril, je v kratkem času nastopilo za-strupljenje krvi in so ga morali spraviti v ptujsko bolnišnico. Bilo pa je že prepozno in mu zdravniška pomoč ni mogla več pomagati. Izdihnil je v velikih mukah. Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil v sredo 11. t. m., je bil srednje založen, kupčija pa slaba. Prignali so 179 ščetinarjev, prodali pa 43. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile sledeče: pršutarji 4.50—4.85 Din, mastne 5—5.85 Din, plemene 4.25—4.50 Din; prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 70—120 Din komad. Cene svinjam od zadnjega sejma so ostale neizpremenjene. Prihodnji sejem za prašiče bo v sredo 18. t. m Mifeaslte turna Prvi december je slavilo ua dostojen način naše Sokolsko društvo v svojih prostorih v Josipdoiu, kjer se je zbralo Sokolstvo vse okolice, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem različnih oddelkov telovadcev in drugim točkam. Elektrifikacija naše vasi je bila že mnogo let predmet brezplodnega razpravljanja, pa je vsako pozitivno delo sproti zamiralo na brezplodnem razpravljanju in v gostilniških debatah. Končno se je odločilo za elektrifikacijo vasi in oskrbo javne razsvetljave Olepševalno društvo pod predsedstvom neumornega podpredsednika g. Ivana Krivca. Uvidel je, da naša vas, ki je center pohorskih letovišč in zimskošportnih krajev, mnogo trpi, ker ne nudi niti temeljnih zahtev za tujski promet, to je električne razsvetljave. Tok smo dobili sedaj iz elektrarne posestnika g. Podlesnika. Pred dnevi so tako zagorele v vasi žarnice v splošno radost vseh vaščanov, a v nekaj dnevih bo dogotov-Ijeno delo tudi v skoraj vseh hišah naše vasi. GRAJSKI SCI&RO Telefon 22-1$ Danes, petek, premiera najfcoljeega in najvese-Ic^Aefca' RranoSica Caal-f?Wn Tudi oajboij razvajen kiuoobisko-v alec sc b* zadovoljil pri tem filmn. Kupite vstopnice (mi predprodaji. Pripravlja se atrakcija Maribor »Kraljerri vaJSckc. Matineja. V soboto ob 14. in nede-fjo ob 11. uri napeta pripovedka iz divjega zapada »Resnica zmaguje«. Ker. Mayn-rad. Kino Union. Danes, petek, grandi-jozno veledelo »Bedniki« po istoimenskem romanu Viktor Hugo. huedM. gkitdme REPERTOAR. Petek, 13. decembra: Zaprto. Sobota, 14. decembra ob 20. uri: »Afca» Someščani e. Red C. Nedelja, 15. decembra ob 15. uri: »Beneška noč«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Poljjska kri«. Znižane cene. »Maloineščani«, Kreftovo prav uspelo in jedko tragikomedijo, ki se godi njeno dejanje nekaj mesecev po izbruhu svetovne vojne, in ki jo bodo v teku letošnje sezone uprizorili tudi v Pragi (divadlo na Vinohradih) bodo prvič ponovili v soboto 14. t. m. za red C. V nedeljo dve opereti po znižanih cenah. Popoldne ponove Straussovo komično opereto »Beneška noč«, zvečer pa Nedbalovo priljubljeno »Poljska kri«. Prihodja glasbena premiera bo »Bajadera«. To mnogo igrano opereto odlikujeta živahna, orientalno pobarvana glasba ter prav veselo in pestro dejanje. »Vest« v režiji Cirila Debevca, režiserja ljubljanske drame, pripravljajo kot naslednjo dramsko novost. Sodelujejo Rasbergerjeva, Kraljeva. GorinŠkova, Nakrst, P. Kovič, Gorinšek, Košuta. Kruh bo kupovala našim najpotrebnejšim otrokom preko najhujšega zimskega časa osnovna šola.. Kruh dobivajo otroci opoldan. Kakor razumljivo, je to vezano s precejšnjimi stroški. 'Naše učiteljstvo je sicer nabiralo, a je nabralo le 300 Din, kar znači komaj kritje stroškov za nekaj dni. Apeliramo na vsi one, ki imajo sredstva in srce, naj nam priskočijo na pomoč. Eventuelne podpore sprejema s hvaležnostjo šolsko upraviteljstvo. Sneži. Nekaj dni že skoraj neprestano zagrinja naše smučarske poljane bela snežna odeja. Za. nedeljo se nam obeta v okolici Ribnice, Pisnika in Senjorjevega doma idealna smuka..Do nedelje bo preskrbljen reden avtomobilski promet med postajo Brezno-Ribnica in Ribnico. Smuk! tftoteHieiške muke /Vlarenberški obrtniški teden. Tudi naši podeželski obrtniki so v teku tega tedna delali propagando za domače izdelke., Prejšnjo nedeljo so imeli zborovanje v gostilni Preglau, kjer sta govorila predsednik g. Capi in tajnik g. Bremenc. To nedeljo pa so obrtniki ter njihov naraščaj vprizorili znano ljudsko igro »Revček Andrejček«. Pokazali so, da stremijo naši obrtniki tudi po duševni hrani in razvedrilu. Igrali so pred nabito polno dvorano, tako, da lahko rečemo, da so dosegli svoj namen. Citafeljicam in čitateljem „ Ve čer nika“ sporočamo, da prične v soboio izhajati v našsm listu nov roman: Evgenij Sabanov: Povejte, da bo naš novi roman senzacija, tudi vsem, ki še niso naši naročniki! — »VEČERNIK« je najcenejši dnevnik v Jugoslaviji In stane na mesec PO POŠTI SAMO 10 Din, DOSTAVLJEN NA DOM PA 12 Bin. Danes v peSek M5FRANČ*ŠKA gaal premiera veiefiima ,, iVICii lilija Grajski kino. Lepa hvala za vse, res za vse! (Slika iz vojnega časa.) Vojna vihra me je med drugim zanesla tudi v Bosno. Kot rekonvalescent sem poveljeval četi pri kadru nekega dalmatinskega polka. Zraven so mi o-besili še šolo za častniške aspirante. Vojaki, ki so imeli potrebno izobrazbo, so se javili v to šolo. Tam smo jim ute-pali v glavo razne vede in znanosti vojaškega značaja. Po prestanili izpitih so šli frekvantanti kot novopečeni kadet-aspiranti k svojim polkom na fronto. Tam so se »izkazali«, in večina jih je kmalu ostala na »polju časti«. Med nami slovanskimi učitelji je veljala tiha navada: Vsak Jugoslovan mora vsaj enkrat, po mogočnosti pa dvakrat pri izpitu pasti, Nemci, Madžari in Lahi pa morajo takoj prvič, če ne z odliko, pa vsaj s prav dobrim uspehom zdelati. |Prvi so bili navidezno pobiti, drugi pa zelo ponosni, in so le z nekakim pomilovanjem gledali na svoje jugoslovanske tovariše. V svojem ponosu niso vedeli, kaj jih čaka »na polju časti«, butastim Jugoslovanom so pa privoščili ponavljanje tečaja. V službi se nismo pre tegmli, časa smo imeli dosti. Delali smo toliko, da nam niso mogli reči, da nič ne delamo. Držali smo se krčevito naših stolčkov. Vedeli smo, da se vse bliža koncu, in da imamo interes le konec pospešiti. Naše čete so bile polne že izmozganih vojakov, rekonvalescentov, mlečnozob-nih fantov v vojaških suknjah. Čeprav so naš polk hvalili zunaj na fronti, se ni bralo na obrazu niti enega od moštva pii nas, da preveč koprni na fronto. Za-poslevali smo jih kakor je pač šlo. In posla se je našlo dosti. Z oficielno hrano je bilo bolj slabo, neoficielna, t. j. kar so od doma dobivali, je bila pa dokaj dobra. Ni čuda, da je menaže vedno o-stalo. Da tudi to uporabimo, smo gojili prašiče, kokoši, purane, ovce in koze. Za vse to so morali biti pastirji. Zgodilo se je, da je veleposestnik z doma pri nas prašiče pasel, itd. Jaz sam sem se posebno zanimal za purar.e. Beli morajo biti in samice. Kupil sem na trgu tri lepe bele purice, katere sem hotel na čisto novi način gojiti. Jovo, prebrisan Dalmatinec, je veljal pri četi za bolj trapastega. Njega sem si izbral za pastirja mojim puricam. Z veliko spretnostjo je zgradi! Jovo utico za rnoje tri varovanke, utrdil jo je proti vsakemu napadu kakega dvo-ali štirinožca. Spletel je dolgo vrvico, na enem koncu še pripletel tri tanjše, na katere je privezal puroe. Tako smo ga videli vsak dan gr.ati moje tri belice na pašo in s paše. Svoj posel je opravljal zelo vestno. Zjutraj je zginil, zvečer se je vrnil s sitimi puncami. Kje je bil ves dan, bi vedel sam Bog povedati. Tako so rasle moje belice in se debelile v največji Jovanov ponos. Jaz pa sem se r.a tilum veselil dobre pečenke, in sem vedno ugibal, koga bom povabil, k > bodo pečene na mi/. V izberi se nisem mogel zediniti, pač pa sem Jovi naj lepši kos namenil. Moja šola se je bližala koncu. To pot sem imel tudi štiri fre-kventante, ki so morali tretjič tečaj kon čati. Izpiti so bili pri kraju, naslednji dan morajo vsi k polku na fronto. Navada je bila, da so frekventati priredili poslovilen večer. Povabili so vse učitelje in tudi mene kot komandanta. Ob navedeni uri smo se sestali v gostilni. Miza lepo pogrnjena, kopice krož nikov so pričale, da bo več vrst jedi. In bilo je tako. Dobri juhi je sledil na ražnju pečen prašiček, nato puran s pritiklinami. Vse je bilo izvrstno pripravljeno. Izvrstna dalmatinska kapljica, ki so jo starši vojakov-dijakov poslali, se nam je prav dobro prilegla. Z menoj vred je vse hvalilo izborne purane. V duhu sem si. predstavljal, kakšne bodo šele moje, pitane po čisto novi, moji metodi. Začele so se napitnice. Špiro, tam r.e-kje od Imotskega doma, znan šaljivec, je v lepem govoru izrekal zahvalo nam oficirjem-učiteljem. Meni kot komandantu šole je pa še posebej naglašal zahvalo za vse ono, kar sem jim »vodoma« in »nevedoma« storil dobrega. V veselem razpoloženju smo ostali pozna v jutro, do odhoda vlaka. Podali smo si roke, želeli si sreče v bodočnosti. Pa je še enkrat pristopil Špiro in mi rekel: »Gospod, prav lepa hvala za vse, res za vse.« Vlak jo je odkuril. Vračal sem se domov. Med potjo sem ponavljal Špirine besede: vedoma, nevedoma, za vse, res za vse. Kaj to pomeni? Jovo vstopi v sobo. Nekam nemiren se mi zdi. Čez nekaj časa reče: »Gospo-din ,oberlajtnan«, nestalo je tuka!« Tedaj sem razumel besede: vedonW> r.evedoma, za vse, res za vse! Moie.P11' rice so bile na mizi! Špiro, ako kje živiš, vedi: Dobro si jo speljal. Prav od srca sem se nasmejal. Ne pa tako Jovo. Da ga potolažim, sem kupil druge purice. Vestno jih je pasel, še vestne je nanje pazil. Nismo pa doživeli, da bi jih pi' tane pojedli. Na razsulu monarhije sWr jih zaklali.. X. Y. h čkrtiettja Ut sveta Zvočni fPm niz trikov in prevar Nobeden telefon ne zabrni v zvočnem filmu, nobena vrata se ne zapro in noben samokres ne poči, preden niso izrekli svojega mnenja strokovnjaki za zvočne efekte Utrgal se je zemeljski plaz. Na tisoče ton kamenja se vali po pobočju. Junak drame sliši naraščajoče bobnenje, sliši svarilne klice in v poslednjem trenotku potegne svoje dekle iz naročja smrti. Trenotek pozneje bi bilo prepozno. — Za nemi film bi bil tak prizor igrača. Snemanje scen, pri katerih ledeni gledalcu kri v žilah, je za operaterje čisto navaden posel. Toda, kako je z zvokom? Kako spravijo zvočni inženjerji in tehniki na ozki rob filma vse one zvočne odtenke, ki ustvarijo pri poslušalcu dojem, kako prihrumi lavina, zdrči mimo in utihne v globočini. Zvočni film je 'niz trikov in prevar. Mnogi glasovi se slišijo celo naravnejše, kakor pri samem snemanju. Višek trika je v tem, da se šumi prilagode aparaturi in potlej pravilno razvrste na izgotovljenem filmu. V ta namen je potrebno složno delo mnogih zvočnih inženjerjev in tehnikov, mikerjev in drugih sotrudni-kov. Na veliko žalost teh prezaposlenih ljudi pa dojema mikrofon glasove večkrat precizneje kakor uho. Visoki in nizki glasovi, ki jih dostikrat niti ne slišimo, pridejo v mikrofonu do ostrega izraza in motijo naravni zvok. Debele betonske stene varujejo atelje pred zunanjimi šumi, ki bi utegnili motiti, včasih pa služijo tudi kot odmerne stene pri snemanju na prostem. Tako snemanje je včasih prav zanimivo. Skupina mladih strelja pred ateljejem z možnarji, ki naj bi posnemali detonacijo 40 centimeter-skih ladijskih topov. V danem primeru so snemali streljanje za neki film, kjer zapusti kraljica pristanišče prestolnice in jo morajo pozdraviti bojne ladje z obli-gatnimi streli. Nemi del filma je bil sneman mnogo prej in so šele naknadno kopirali vanj streljanje s primitivnimi možnarji, katerih streli so nadomeščali grmenje topov. Zvočni inženjerji poskušajo povsod o-perirati sicer s prirodnimi zvočnimi efek ti. V nekem filmu, ki prikazuje beg kaznjencev iz jetnišnice, bi morale regljati strojne puške. Najprej so poskušali s slepim streljanjem, ki se je slišalo, kakor da bi tolkel po vodi. Voščene krogle, ki so jih potlej zamenjali z jeklenimi tudi niso dale pravega glasu. Šele pnevmatično kladivo, ki je tolklo ob desko, se je slišalo kolikor toliko naravno. Manjkali pa so še vedno vsi karakteristični zvoki strojnic. Ostri streli imajo tako silen učinek na mikrofon, da jih lahko uporablja- jo samo s posebnimi dušilnimi napravami. Šele potem se sliši streljanje in žvižganje krogel tako naravno, da gre gledalcu skozi kosti in mozeg. če snemajo na primer prizor, kako neki policist na motornem kolesu zasleduje zločinca, potem snemajo prizor najprej nemo, brez zvočne spremljave. Šele nato pride v atelje motorno kolo, da posnamejo tri zvočne trakove njegovega ropotanja. Na prvi trak zabeležijo enako merno brnenje motorja, na drugega ropot pri pogonu, na tretjega pa, kako motor zavira in se ustavi. Za popolno sliko so potrebni še signali s hupo. Trakove s hupanjem pa izdelujejo kar na debelo, da jih imajo vedno na zalogi. Končno vse štiri trakove pravilno zlepijo in primerno pristrižejo, če je film predolg. Z rafiniranimi ukrepi so torej zvočni inženjerji zelo popravili zvok v najnovejših zvočnih filmih. Toda vse to je šele neznaten del izboljšanj, ki so nujno potrebna. Današnji razvajeni jn nezadovoljni svet zahteva, da se glasovi ne slišijo samo naravno, marveč tudi prijetno. Zaradi tega si morajo in si bodo morali zvočni inženjerji vedno pomagati z umetnimi posnemalci glasov in šumov. V tem pogledu je dosežen že kolosalen napredek. Naivni časi, ko so posnemali sikanje pare pri lokomotivi z drdranjem žične krtače po bobnu so minili. Umetno proizvajanje zvočnih efektov je dandana šnji že posebna znanost. Konstrukterji pomožnih zvočnih aparatov se približujejo prirodnim zvočnim virom. Sleherni dan prinese kakšno novost, ki jo posamezna podjetja skrbno čuvajo pred konkurenco. Mirno lahko trdimo, da je danes mogoče že vsak glas popolnoma naravno posneti z umetnimi pripomočki. Pri filmanju na prostem pa ni najve-čja težava naravni posnetek glasov, mar več eliminiranje motečih šumov. Nekate rih prirodnih zvokov mikrofon sploh ne prime. Pljuskanje valov v mikrofonu popolnoma utone v šumenju in akustični efekt postane docela nenaraven Zato si morajo v tem primeru pomagati s posebnimi napravami, ki verno oponašajo šumenje in pljuskanje valov. Umetnost mora dandanašnji pač povsod nekoliko podpreti naravo in priznati moramo, da še ji dostikrat prav sijajno posreči. f&sftada&ska iwije*4e Produkcija lesa v Sloveniji. Gozdarski oddelek naše banske uprave je izdelal statistiko o proizvodnji lesa v Sloveniji. Po tej statistiki je znašala produkcija drv 1,665.000 kubičnih metrov, od tega za tehnične namene 888.000 m3, za kurivo 625.000 mJ, dočim se je za žganje oglja porabilo 49.000 m* lesa. Skupno je bilo lani v Sloveniji 2061 primitivnih žag, ter 243 večjih, modernejših. Veliko število teh žag sploh ni obratovalo, ali pa le omejeno. Skupno so vse slovenske žage izdelale lani 330.000 m“ smrekovi-ne in jelovine, 79,000 m3 bukovine, 9000 m* hrastovine in 6000 m3 drugega lesa. Dovoz lesa na žago je bil mnogo večji, kot je znašala produkcija, iti so se s tem nakopičile na žagali velike zaloge. SeltoUte vtde IZ ŽUPNEGA NAČELSTVA. Smučarski sodniški izpiti se vrši 2i.1,1 22. decembra v župni pisarni. Prijav® poslati do 15. decemebrn. — Župna čelnica s. Nada Mačusova je radi zdrav-stvenih razmer odložila načelniško mesto ter vodi posle župne načelnic? pod* načelnica s. Nela Primčeva. — ZuPJ11 prednjaški izpiti, ki se bi naj vršili 14. 15. decembra, so preloženi na januar. Sokoli-smučarji naj si oskrbe soko sfc3 smučarske znake. Zdravo! Darujte za spomenik Viteškega !krai?a $8e&* sandra I. Zedimteffd v Mariboru f Er .2ai Razno ..Čuvaite Jugoslavijo" HALO! HALO! V soboto, 14. t. m. vsi na domače koline! Pojedina klobas, izborna vina, koncert. Vabi gostilničarka gostilne Čolnik, Tvorniška 30. 5682 Kupim Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru iščem v znesku od 100.000 do 500.000 dinarjev za polno vrednost proti vknjižbi na prvem mestu in proti obresto-vanju po dogovoru in tedenskem odplačevanju. Jamstvo prvovrstno, objekt izvanred-ni. Ponudbe na upravo lista pod »Zasigurano jamstvo 1936« na upravo lista. .r;o33 Nudim po ugodni ceni Stanovanje _ SOBO IN KUHINJO oddam takoj mirni strank1-Studenci, Kralja Matjaža inf' ca, nova hiša. 56Novi svet«. 5584 Sobo odda SOBA se odda takoj v pjdnaiem. Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str., stanovanje ?tev. 9 5512 Soomnite se CMD Lepa svila od Din 10’— naprej 546O Trpinov bazar lužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest. da je moia mama. gospa Marija Zfokarnik po dolgotrajni bolezni dne 12. decembra previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v soboto, dne 14. decembra ob 14.30 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju na magdaler.sko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo brana v ponedeljek, dne 16. decembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Viktor Zlokarnik, sin 5694 za ostalo sorodstvo. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.