Vs! starl pisatelji povdarjajo bajno razkošje ter zapravljivost bogatašev starega Rima, ki niso poznali nobenih mej. Zgodovinsko gotovo je, da je egipCanska kraljica Kleopatra (rojena 66 pred K-istusom) za stavo izpila na vinu enega najdragocenejših biserov. S tem deijanjem je upeljala navado, vinu datl dragocenost s primesjo zdrobljenlh biserov. Rimskl bogataSi so se začeli pri raznih pojedinah mcd seboj kosati, kateri bo ponudil več imičenih biscrov v vinu. Treba še omeniti, da je stala rimska pojedina, pri kateri so pili bisere, Tieizmerne vsote, ker so bili na primer glavna jed: jeziki papagajev, ušcsa flaminsiTov itd. Vse te najd''ažje in redke jedi so nudili povahlicnim na dragoccnib krožnikfh, v skledah tor Ca?o,h. ki so irnele neverietnovisoke cena. Bolj ko se je stari Rim širil tem bolj je raslo tudi razkošje v namizni opremi. Rimski konzul Kvintua Fabij, ki je živel 150 let pred Kristusom, je imel srebrni zaklad, ki je bil vreden 840 tisoč Din. Ljudski tribun Mark Druzij, ki je bil mlajši Fabijev, tovariš, je posedal srebrnino, ki ja 10 krat presegala pravkar beleženo Fabijevo vsoto. Četudi so se pozneje oklepall zlatega namiznega orodja, je kljub tei mu ostalo srebro 8e glavni materijai za žlice, vilice ter posode, ki so bile1 težko srebrne. Za časa Sulle (88 let pred Kristusom) so cenili v Rimu število težkih in umetno izdelanih namiznih skled na 150 koniadov, vsaka v teži 100 funtov (funt pol kilograma). Za Casa rimskih cesarjev je dosegla razkošnost v Rimu višekV Tedaj je bila navada, da so pustili bogataši pometati od ponedine preostale jedi s srebrnimi posodami vred v reko Tibero, kl teče skozi Rim. S prekomerno potratninri čini so hoteli pokazati neizčrpnost svojega premoženja. Vendar sta bila zlato in srebro prav za prav nekaj vsakdanjega.; veliko'dragocenejše so bile posode, sklede in čaše iz dragccenega karnna: alabastra, ahata, oniksa ali celo Iz kristala. — Vrednost ahatovih in oniksovih posoct je bila neverjetno visoka, Zgodovina beleži, da je posedal znani cesar Nero in konzul Tit Petronij komade iz omenjenega dragocenega kame.nja, ki so bili vredni po 300 tisoč tolarjev. Ko so našli Rimljani v razpokah in ledenikih Alp gorske krisiale in so za-1 čeli iz teh izdelovatl čaše, Je presegala njih dragocenost vse 'druge kovine in žlahtne kamne. Čaša iz gorskega kristala je bila vredna po več tisoč tolarjev in je njeno vrednost v današnji denarni vrednosti sploh nemogoče označiti. Stari Rimljanl »o bili uverjeni, da so kristall, kl so jih dobivali lz ledenikov, posebne vrste led, ki je bil izpostavljea tako ostremu mrazu, da se sploh ne stali ve5. Rimski cesar Neron Je bil lastnik zbirke nadvse dragocenih kristalnih posod. Ko je zvedel, da je ob cesarsko čast ter moč, si je domišIjal, da bo zadel svoje nasprotnike najbolj v živo s tem, da je razbil dragocenosti.