mL rataro aw? piwmto topee mm očim prihajaj« od Vseh strain poročila o Mpredov.-itijii poljskih armad na frontah kro>r Varšave, se V t udar da s* viae pri Br**-»1 I.itnvsku ostri Loji in da so vpri- rdi Kiim obkroievuiim pihanj«* na skrajnem desnem krilu, kjer <>gro*a armada generala Bodent-ja mest« Lvov. (iotova stvar je, da s« Poljaki na no v« zavzeli tri mesta. — natn-!♦ •• (Ntrovo, < 'zvnov m Branik Na severozapadui fronti se umikaj« l «»|jš»\iki, kojih naititn j*- bil zavzeti Tlioui ter prekiniti zveze med Vaiiav« m Odan*koat. Vojaške «»bLu*ti tukaj objavljajo, tla so zajele poljske čete pole** velikefPN it "V i i a jetnik« \ tudi v»-!ikt množine raznovrstnega vojnega mat''rijala t»r veliko .število koti j. Domneva se, da Je na tittoee \ oljaev iskih vojakom »kritih v gozdovih, kjer cikajo na priliko, da Mr ud a jo. Zunanji urad je «4-javil naslednje glede pogajanj med Poljaki iu boljševiki v Minsku . Zun..nji lira.I j. sprejel v v,,j,,,to šifrirano radio brzojavko, k, je prišla pr»ko Moskve To je bilo druga brzojavka in i z tega je latvidn«, da poljski / n aliji urad ni dubil prve, ki je bila odposlana od tain I/ te brzojavl e j»- razvidu«, da je sta\ila ruska delegacija i a pot *t e v ill te ovkv v zad» vi nie«Neliojiiega priznanja poverilnih I stili, da pa s« pogajanja k oi tečno vendar pričela in sieer potem, k« so pri dlwili ruski delegatje /aht« ve ruske sovjetske vlade, za ka ten n.- jr i/\e.le u 'e potoui brzojavk na časopisje, ne pa na ofiei-j« len način. V številnih o/irih s o te zahteve bolj drastične kot one, katere je predložil altghški vlad- *o\jetvki od(*»*laiie<- Kamenov iu poljska X lada jih M%eda lir b> sprejela. /a\«xni»ki vojaški opazovalci. ki zasledujejo r&zvoj bojev na P" Ijskem. /e prišli dn pr. prieanja. tla so izvojevali Poljaki zniog« 1 v iij*i> stdanji ofenzivi, v« udar pa pravijo, da nevarnost še davno ni iiiiiiulno pa severozapadno «d Varšave, pa kažejo boljševiki ver razpoloženja do boja. j Opa/«\alei pravi p. da imajo napredujoče armade, posebno pa j hitro napredujoče. armade, vedno teikoče s prevažanjem art deri je in druge?« težkega inaterijala. Pravijo, da je i,' hitrega napredovanja Poljakov in severni/toči o od Vaisave odvitna Usoda boljševiških tet, ki so d«spele do I lakorvanega koridor;;«. V tej pokrajini imaj« boljševiki približno I 30 UM) iu«»ž kavalerije. i I DOBRA LETINA P&ENICE. Rim, Italija, avgusta. — 1 ka' iim se javlja iz Nemčije, da Imi pridelek pšenice srednje vrste, • pravijo poročila, da Imi znašal pri delek ua Ogrskem v okvirju njeni i h »•« v o določenih meja H:iO Ii/.inetl zvez. prolilbieijskib ajren- j tov, je trditev -Jožef a M olio v, o ; krajnega pravilnika za Kielimottd j ( ountv. Kekert je bil baje eden j i 7 med voditeljev takozvanega j*'Whiskey-ringa"* in zvezni urad-nigi so baje jemali «d njega podkupnino ter ^a protezirali. l>v-l- . gnjene «bd«lžlie se bodo glasile, je bil izvršen umo^. Motiv de-ji nja je bil baj", da se je nekdo lial. katere je smatrati kot začetek njegove volilne kampa-j lije. Najprej j.' izjavil, da je Liga narodov in vsaka debata glede te stvari nepoštena. Ctavuo vprašanje, ki pride zaenkrat vpoštev. jt poinaujkaije premoga. I>očim manjka v deželi premoga in železniških VOZ, je predsednik Wilson dovolil,*da se je zgradilo v tej de-želi zu Poljake štiritisoč posebnih železniških voz. Poilpi rat i Poljake. se pravi podpirati avtokraei-j<». Pod[Krat: Poljake, se pravi o-^ro/ati edino demokratično vladni sveta. I)ebs je Itidi ostro napadel Samuela flompersa, načelnika A. F. of Labor. Farinersko-delavsko stranko je «zna<"il k«t muho-eno-I'nevnieo. — roti severu so hoteli boljševiki prekoračiti Bug pri Pru-bresovu, toda poljska artilerija, ki je takoj stopila v akeijo, jih je pognala nazaj. Moskva, Rusija, 2:?. avgusta. — Tukaj se je vršila vladna konferenca komunistične stranke. Sklenjeno je bilo. naj z oz^roni na sedanji vojaški položaj, stopi vsa Rusija pod orožje. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno med drugim tudi naslednje: — Ker Poljaki napredujejo in ker je imela tudi Wranglova ar mada v zadnjem času precej uspehov, je sveta dolžnost vsakega Rusa, da prime za orožj - ter brani naša načela. Vsl^d tega pozivamo vsa okrajna društva in zadruge, ila izvedejo krajevne mobilizacije. Nadalje je treba uvesti dobro organizirano agitacijo med de-|Iavci in kmeti, da se pridružijo armadi ter odločno nastopijo proti generalu Wranglu. KOMUNISTIČNI UPORI V NEMČIJI! Komunistični upori, ki so se pojavili v različnih delih Nemčiji, so izginili, prav tako kot so pričeli. _ i Berlin, Nemčija. 2.*1. avgusta. —j Komunistični izgredi, o katerih se je poročalo, da so pred kratkim izbruhnili v različnih delih sred -I :>je iu južno zapadne Nemčije, soj bili zatrti ter so izginili na prav, tako skrivnosten način kot so se pojavili. * Berlinska vlada dosedaj še ni bila v stanu dognati, kateremu dejstvu je treba pripisovati iz--bi uh neredov in razventega tudi' ni mogla uveljaviti zveze med različnimi skupinami, ki so postale prešerne vspričo boljševiškili uspehov na poljsko-ruski fronti, j Organ neodvisnih soeijalist o v, j "Die Preiheit" izjavlja, da so iz-' grede v teh različnih krajih zakrivili neodgovorni elementi, ki nimajo nobenega stika s komunistično stranko kot tako. NEMŠKI DELAVCI PROTI P0-ŠILJATVAM NA POLJSKO. Pariz, Francija, 23. avgusta. — Nemški delavci v Odansku so ustanovili sovjete ter se polastili pomolov v namenu, da preprečijo izkrcanje kateregakoli vojnega materijala, namenjenega za "Poljsko, — kot sc glasi v nekem sporočilu, ki je dospelo danes iz onega mesta. Nadalje se glasi, da ni hotel nemški poveljnik gdanskega pristanišča dati francoskim bojnim ladjam,ki so prišle v prista-* nišče, mesta, kjer bi se lahko zasidrale. Sir Reginald Tower, zastopnik Lige narodov v Gdansku, je odklonil prevzetje katerekoli obveznosti ter izjavil, da mora najprvo dobiti navodila iz Londona. TR1T1SOČ NEMCEV JE VSTAVILO ANGLEKI VLAK. London, Anglija, 22. avgusta. Tritisoč Nemcev je vstavilo fran-eosko-angleški vlak, ki je vozil potrebščine Poljakom. Vlak so Nemei popolnoma oropali. Potreb Kine ao bile namenjene v MemeL LA HUERTA IN PRIZNANJE FRANCIJE. \ —-- Mexico City, Mehika, 21. avg. Dosedaj se še nahaja v rokah mehiške vlade oficijelno obvestilo glede pogojev, katere stavlja fran-ei»ska vlaila za priznanje sedanje provizorične mehiške vlade. Pro-vizorični predsednik de !a Huerta pa je bil informiran glede teh p«»-gojev ter se je izrazil na naslednji način: — Mehika pozna svoje mednarodne obveznosti ter prav nič ne potrebuje, da bi ji kdo pripovedoval. pod kakšnimi pogoji se bo odobrilo njeno vlado. (Edina pametna beseda, kar jih je bilo slišati v zadnjem času.) i BOJI MED ALBANCI IN JUGO. SLOVANI. ' Rim, Italija. 20. avgusta. — Neko brezžično brzojavno poročilo iz Skadra naznanja, da se vrže pri Tarabošu vroči boji med Albanci in Srbi. Baje je v zadnjih dneh padlo 220 srbskih vojakov, 2.">0 so jih pa Albanci vjeli. Albanska vlada je poklieala pod orožje štiri nove razrede, vsega skupaj približno šestdeset tisoč mož. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO Df NOTRANJSKO Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po reli litri, na Goriškem in tndi na Notranjskem, po* ozemlja, ki jo zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanski h lir po sledečih eenah: 60 lir .... $ 3.00 100 lir .... $5.50 300 lir .... $15.90 1 500 lir .... $36.00 ~ 1000 lir .... $02.00 ~ '* Vrednost denarju sedaj ni itab na, menja ao večkrat nepričako* vano; iz tega razloga nam ni mo* goče podati natančna eene vna« prej. Mi računamo po mb! tetegm dni, ko nam p »slani denar doepo v roko. Dmmr naa jf podati najbolj f4 Domartfe Postal Moao»J*4K, ali pa Mow York Bank Draft. TVrdka Framk takaer, ti n« mmrn-m* mm Yak g. .1 "GLAS NAHODA" T8I.OVENIAN OAILYT "" Ownrt an* PuMlaM by * _ ^ ELOVEHIO PUBLISHING COMP1HT ^ ______(S lofpofitlon) FWAMK »AKltU. Nwldwt __LOUIS BENEOIK. Triwuwr Onala vm of tU« Corporation and Addrcwe« of Abo«« Offl«f«rai It CortlawSt Urni, Sorouah of Manhattan. N«w York City. N. V._ ____ MGlaa Naroda*- tehaja yak San IwwwH nadalj In praxnlkov._ «a «tfo I*«« vol la Hat is Amorlka la New York za colo leto 9TM •n Canada Sa.ae xa pol lata |iso Za pol tola »3.00 Za Inoxamatvo za celo let« 17.00 Zm četrt lota__ft .50 «a pol leta_»a.SO OLAI NARODA iVolca af too Rooole) ImmM ovory day axcoot Sunday« and Holiday __Subocrlptlon yoarly H JO_ ____Advartlaawient mi apraomont Dopiat bra« podplaa la ooabnoatl — no prlobtu]e)o. Denar naj m blagovoli pošiljati Po booty Order, pri *prfmembl kritja naročnikov prulmo, da. a* nun tudi preji-__njo blvallSA« naznani. da hitreje najdemo naalovnlka._ O L A • NARODA •a Cartlaw*t ti ear, ftorough of Manhattan. Moor York. M. V. ___Jelepnone: Cortlaadt 287*_ Glasovi Anglije. M ¥ —-- - Lifrn nanxlov. Ali j*- vstanovljena ali ni vstanovljena,. tega ne more nihče natančno povedati. In dokler ni Združenih držav v Ligi rarodov, je Lin« le m.tva stvar. In kaj hi bilo če l»i se ji pridružile? Anglija ima v l,i>». š»s»t iHumiv. Pomiriti je nature«' treba, da ima vsaka večja angleška kolonija skoraj en glas. S pomočjo Sitdnjf in Južne Amerike bi Združene države lahko spravile skupaj d vari: i^t glasov. Tako že vsaj pravi demokratski predsedniški kandidat. T<«la vre mimo, «»i ima demokratični kandidat prav. Vzemimo, da bi bilo poVaMjeno vte swraitvo, ki ga goje latinski Amerikanei proti Združenim državam. Vzemimo, tla hi začeli živeti v uiiru. Recimo, da bi v«- vsa Amerika. Srednja in Južna pokorila naši volji. Ali bi v teui slučaju Anglija res razpolagala s samo šestimi gla-kovi t — IVemokrMti niso pravični ker štejejo samo one glasove, katere hočejo šteti. Le beležijo naše možnosti kot kredite, morajo beležiti možnosti Arifrlrje kot ektivo. In če bi dol.ile Združene države dvanajst glasov v Ligi narodov, l> jih dobila Anglija štirinajst in tu samo v Evropi, (e pa prištejemo poleg š* prijatelje in podložil ike Anglije. po drugih delili sveta, bi imela Anglija \sega skupaj dvakrat dvanajst glasov. Tako hi mi vedno vlekli za krajši konee. Države, o katerdi domnevajo demokratje, da se bodo nam pridružile, no naše stare sovražnice, dočim je Anglija prepričana, da ji h«.do tr novo sledile Portugalska, Rumunska. Italija in SpaliVka. Anglija namreč š.» sedaj ravuotako kontrolira te države kot jih je kontrolirala začetkom vojne. Mi ra< u .amo z besed® "mogoče", Anglija računa z besedo * * gotovo", i Pri tem se pa ne >me pozabiti naslednje; Na podlagi določbe una Anpriija šest glasov v Lijji narodov, tlo-«iiu imajo Združene države samo en plas. To je dejstvo. V s. dan jem času pa zamoremo računati samo z dejstvi, ne pa z leožnustmi. Nekaj prorokovanj za bodočo jesen. 1. •♦■ptembra. •— \ ozne cene na železnicah be bodo zvišale. 2 st-ptrinbra. — Ljudje, ki se vozijo iz predmestij v mesto, bo-Uo opustili tobak in časopise. II septembra. V* lad a bo vzdihnila iz gole ^uipatije. 1» septembra. — t V ne premoga bodo |M>skočile. 1 oktobra — Ljudje bodo pometali svoje peči na cesto. 7 oktobra. — Justieni department bo strogo pokaral profitirje. H oktobra. — Petrolej iu les bosta poskočila v ceni. 10 oktobra. — Občinstvo se bo odpovedalo kino-gledtščem in avtomobilom. 17 oktobra Jn«tični department bo grdo pogledal. 21 oktobra <'«he volnene obleke bodo poskočile. U oktobra iustvo bo pričelo hoditi brez klobukov čev- ljev ali r«>ka\ie. .'tO oktobra. — Justični department bo vščipnil profiterje. 1. novembra. — (Vne mesa bodo poskočila. 4. novembra, Ljudje se bodo odpovedali surovemu maslu ill telsfofiu. I* novembra Juatični department bo namignil, da bo mogoče. pričet s preiskavo. B novembra. — < ene mesa bodo poskočile do nebes. 'J4 novembra. Ljudje se bodo odpovedali električni luči in ovratnikom. :t0. novembra - Justični department bo oficijelno nekoliko dvignil svoj prst v svarilo. > : * > V nk X v Dopis Barberton, Ohio. Odkar je v naši naselbini j vstanovila oiladeniška godba ime-' nov ana The Jugoslav Republic band, ni h do še tnalo ali uaC* poro-čano v liMtu Oias Naroda, zato naj um Ik» dovoljeno, da nekoliko opi-«em njrn pričet ek in dtflo. tfclkar j* prišel v naše mesto marljivi gudbenik g. liotuhač, mu ni bilo «ki*U.i dela poučevati tu že olM«toj«co Slovensko g«»dbo, pat* pa je deloval, da vstanovi «e iz »nladetistarih pod 16 let. Veli k o otrok m »tarnsev se jo vdalo Ur ne je s pomočjo rojaka Mia-iie-rota sklicala dn« 22. februarja VHtanovna seja_ Ta j« oestaviia xa-pttauk aii pravda, po lukUrriii ne j« ffodha lakvrporiraia. Nato so m vriile vaje trikrat na teden v droitva ' tkojMori«*". Ni. bilo trrba d«4«b čakata, ko meiUkA sodba * Bombae -poroix. da aoVWki jMoU M f nouk treba je Le | še instrumentov. Stariši so vp<>-iKtcvali zapisnik vstanovne s<-je ill pla^-ali za vsakega otroka $25 na godala. Drugo so pooodili nekateri staj-LŠi otrok, kot John Župi, Frank Moeilnikar, Jer. Župee in Bombač, tako da so se instrumenti pre<-ej plačali. Stanejo nekaj nad ti «00. tilej j»a spaka! Dne 8, avgusta je ravno ta mladeniaka godba fwiredila koncert v korist instru-mciitom. Pnbitela je na pomoč Victor g«xlba iz I*>raina. Ohio, da se bolj pospeai voljo in veselje mladeničem ob njih prvem naatte pu. Najlepša vam hvala. Lorain-eanj*., v unenu naše J. 45. R. Band. Da je tukajšnji narod zadovoljen s tem delom, je pokazal na koncertu, katerega čisti preoatanek znaša do H; XAHObA. 24. AVii. 1920 mož na pravem mestu ter zmdn svojega pokhea. Pri njegovem delu mu tudi veliko pK>maga rojak John Spetie, kateri ima veselja do" godite. Ta je tudi veliko žrtvoval za njen obstoj. Ko s»-m ravno pri tem s-pisu. naj navedem, kako je gtnlba in-korporirana, da ne bi^lo stariši napačno razumeli. Kdor vpiše svtije^ra otroka v godbo, podpiše zapisnik ter plača *25 na instrumente in $1.."»U na inese*' za učenje, rent, note in drugo. Instrumenti ostanejo gi»d-hina last. Deček mora vzeti tak instrument, katerega določi uči-telj: ki urle«la. da je za njeva najlažji ter se jra mora prej naučiti. Denar se j>ovrne ->rb g. Petar Žebič.j , Pričetek njegove junaške pred-1 • Ta ve bo zvečer ob 7. uri. Vstoje nina 1*» ."»Or na os»^1h». On upa. da i u«* bo manjkalo niti enega Slova-! na. kajti kaj takega se vidi lualo-^ i kdaj. - . H koncu naj omenim, da je slo-j vensko samostojno društvo "Do-, 1110vina" v svojo sredo sprejelo tudi ženske. Osvojilo je pravila in: I dalo popolno enakopravnost, da dne petega septembra pristopijo j | lahko z znižano pristopnino in brez zdravniške preiskave. Torej najlepša prilika za ženske od strani društva. Xa noge, Slovenke, postanite članice slov. sani. društva "Domovine"! j Dne 26. septembra bomo obhajali prvo obletnico otvoritve dru-1 stvene dvorane. Tedaj nas bo po-| zd ravila The Jugoslav Republie | Band, o kateri lani še niti sanjali nismo. Bolj natančno se bo poročalo pozneje in bo tudi razvidno' i/, lepakov. Pozdrav vsem članom in člani-ieam društva 41 let, in ga. , Josephine Verda, 4!» let, oba i/. . West Allisa. j John Sokolič je l»il prav neza-' dovoljen, ko jt. moral prav dolgo eakat i, p redno mu je wdprla žen a J t ko je prišel v nedeljo 15. avjaista' aveeer domu, ne prepozno, ampak! ! prezgodaj. Kadi tega je bil hud j J na ženo, ki je imela za zamudo' J razne izgovore, dokler ni John j L'zapazil p<»d posteljo par čevljev . t«ki niso bili njegovi. Čevlje si je' . hotel »ogledati natančneje in pro-i .jnašel je. da v čevljih tiče tudi no-, l'ge, ki so bile last Mike Didridia. j (John bi bil rad čevlje z njihovo vsebino vred obdržal toliko časa,! da bi jih spravila roka pravice naj , varno, a to ni šlo tako lahko, kajti kakorhitro je mislil John prijeti čevlje, so isti brcali, in zato je sklenil, da bo obdržal hlače z1 t njihovo vsebino vred; ali zmotil j /se je, kajti Mike si je mislil: le! .•imej hlače, jaz še imam druge doma, ter je zlezel iz njih, nato jo pa popihal skozi okno pred očmi' I presenečenega Johna, ki si ni mo-J J gel ohladiti jeze, ker so bile hlače' prazne. Jožef Kozak se nahaja v ječi /pod obdolžitvijo, da se je pregrešil proti petletni Annie Glazer. . Varščuia za njega je določena na' j $25,000, katere pa ne more polo-Jžiti. Sojen bo v munieipalnem sodišču. Hrvat John Andoliš, ki je bil t aretiran 2. januarja radi komu-] nizma. bo deportiran v^ugosla-i .»vijo. Zaslišan je bil od priseljeniškega inšpektorja, kateri je nato! j«odredil deportacijo. On se brani' [ deportaeije, se brani zapustiti de-^delo, katera je po njegovem mne-inju zanič, zato je najel odvetnika /iu zaslišan bo zopet, tokrat pred , zveznim sodnikom Geigerjem. .j Mary Klarm«»la. ki je poznana pod imenom "Cinderella", je bila , obsojena v distriktnem sodišču na1 , $10 radi tatvine. Ukradla je za '"MG vrednosti koruze in premoga I na postaji Milwaukee železnice. j Cudaby, Wis. ' Grozen umor ali samomor se je ] ^izvršil na obrežju jezera Miehi- ; (gaii dne 16. avgusta. V sredo 18. ] avg. je našel v grmovju Frank Stonek \z Cudahv dvoje trupel, ] žensko staro okoli 25 let in fanta . starega, okoli 6 let. Oba mrtveca < sta ležala na hrbtu eden ob dru- , getu. med njima pa revolver. Pre- ] inkava je dognali, da je dobil i fant dva strela v prša, a ženska Peter Zgaga Skaza pošilja eirkularje. V zapečatenih kovertah jih pošilja ter samo svojim izbranim ljudem. Turi' meni je prišel eden v roko. ter lin na tem mestu objavljam. Ker pa nimam časa pisati po-sf bega komentarji!, bom kar lepo zraven, v oklepaju pojasnil svoje misli. Cirkular se torej glasi: Ave Marija Edinost (Bog se ju usmili!) Chicago. 111., (boljše bi bilo Joliet, 111.), 20. avg. Predragi prijatelj (ko gre za fehtarijo, je vsakdo "predragi" prijatelj:) — Ave Marija. Vaš najdražji prijatelj (jaz sem bil dosedaj še vedno prepričan, da je Micka ženskega spola) se je letošnje leto preselil pod svojo (?) strehe. Bolj ko j»> (po pravici) preganjan od svojih verskih sovražnikov, (Eev. Solar je velik verski sovražnik), ki so se tak o rekoč zakleli (viš ga hudiča), da ga bodo uničili (fentali) bolj napreduje (rakovo pot i. Posebno pa jih jezi letošnja izdaja (katoliške vere>. ki je povečana in okrašena z (Go-slarjevimf pildki), da prekaša že n;' zunanji lepoti (notranje sploh nima) vse druge liste (kot je na-primer newyorski Times). Poleg svoj* ga napredka (ali boljšf rečeno nazadka) je pa Ave Marija dobila še pomočnika (tako je prav: Ženite se med seboj!) in to j«- list Etlinost, ki se prav tako bori za delavca in za delavske pravice in kc.risti (kot se bori vsak, ki hoče živeti na stroške dru gega.) Zato se tako jezijo delavski izkoriščevalci, ker jih je (delavski "dobrotnik") že toliko krat razkrinkal in postavil v pra-J v< luč (vatikanske zaslepljenosti.) Da lista Ave Marija in Edinost ^ta bi si slovenskih delavcev (tistih namreč, ki so tako neumni, da pošiljajo naročnino). Da bodeta pa ta dva lista še nadalje rasla in cvetela (ter po česnu dišala), ki se borita za delavske koristi, pa Wis prosimo, da se pridružite kot delničar (ne vleče več, Trošt jo je zafural) lista Edinosti (nesloge). Ako kupite delni e<;, nam boste s tem finančno pomagali (delnico pa lahko porabite za tajno domačo porabo). Denar nam s tem samo posodite (zakaj g?, pa komisarjat ne da?) Ako po sodite ."VO dolarjev, vam bomo po šdjali list za obresti (denarja pa ne boste nikdar več dobili nazaj.) S tem boste koristili sebi, ker vam nobena banka ne da toliko obre sti (Troštova ali Šnelerjeva bo dala morda le več). Pomagali bosi e .da se katoliški (srbski kralj ni katoličan, potem je treba reči krščanski) list razširi, kar je dandanes dolžnost vsakega Katoličana (ki je še toliko neumen, da posluša patre a la Skaza). Ako Vam pa pod nobenim pogojem ni mogoče kupiti delnice, vas prosimo, tla naročite Ave Marijo za celo življenje (da boste večno živeli). S tem, da se do smrti naročite, nam lahko veliko pomagate. Kadar pošiljate denar v domovino. se obrnite na nas. Denar pošiljamo v kronah ali čeku (kot SO ga že pošiljali drugi apostoli ter svetniki in svetnice božje.) Točno preskrbimo potne liste (za v nebesa ali v Ameriko) vsakemu kdor heče potovati. Naše geslo je "Za resnico in pravico** (ter za pristen ameriški dolar.) Vaše geslo je pa "Podpirajte svoje lastno delavsko podjetje (če ste tako presneto zabiti.) pa en strel nad srcem, dva strela pa v glavo pri ušesu. Ker je imela ženska dva strela v glavo, zato se sodi. da se je moral izvršiti; umor, kajti pri samomoru bi si ne mogla dati v glavo še drugeira strela. Policija je mrzlično na delu, da pojasni celo tragedijo, ?e se je. izvršil umor ali samomor kdo naj bi bil morilec in kdo je ta ženska. Na roki je imela ženska I prstan, na katerem je bilo engra-virano "11 30 J. F.'\ To je edini ključ, ki bo morebiti zamogel pojasniti tragedijo. Policija sodi, ia se je moral umor izvršiti drugje in da sta bila trupla tja prepeljana s čolnom, ker so še prejšnji ian tamkaj hodili ljudje, pa niso videli ničesar. Radi strme skale Sugoalntmitska 3KatuL Irbturfa > Ustanovljena I. 1898 ^^Zgjf Inkorporirana I. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. ______jP ___ PNdaBdnlk: M1HABL ROVlNllK, flHMOB J. PORBNTA. Box IU M Bas 201, Oooemaogb, Pa. Diamond, Waflb. _ Podpradaed.: LOUIS BALANT, Box LEONARD SLABODSIK, B« tfi 10«, tar Atmqs, Lortta, a Ej. Minnesota. Čajnih: JOSEPH PISHLEH. By, JOHN BUPNIK. S. B. Bok H Biptf% Minnesota. Pa. Blagajnik: O BO. L. BBOZICH, By, ^^ Mlnaesota. JOHlf PLAUTZ Jr^ «S2-7tk Av** 0» Blagajnik nelzpiaJaDth mntnln t LOU- inmet. Mich. IB OOSTELJ», 8.1M«, Odo. . JOHN MOVE&N, «^2nd AtC, Minnesota. Trbcvnt Zdravnik. MATT. POGOBBLO, I W. ^m« MU dr. JOS. T. OBAHEK, 848 B. OUf Ctalesjo, DL »um. M. a, Plttamnk, Pm. UflNf« BCDOLt PERDAN, «02« M, dtl| , "Ml Areno«, Cleveland, Ohla /OHH 60UZB, Ely, Minnesota. FRANK SKRABEG, 4884 WaSblagtSi ANTHONY MOTZ. »841 AveooS M 8t . Dearer. Colo. So. Chicago. IU. OK EGO H HREftČAK, 407 » 8tk Art. rVAN VARO0A, 8128 Natrona Alley, Johnstown, Pa. Pittsburgh, pa. Jednottno glasilo; "SLAB NARODA4 Vss stvari tlkajois s« uradnih sadev kakor tudi denarne poMlJatev m) is poftUJaJo na glavnega tajnika. Vse prltuCbe naj ee pofllljajo na predssd-olka porotnega odbira. Profinle ca sprejem sovlh članov ln sploh vsa sdran alika _ spričevala se naj poMljajo na vrhornega sdrsvnlka. Jngoaloraneka KatolLika Je-lnota se priporoma vsrns Jngoslovanosi m ihOsa pristop. Jednota posla Je po wNstlooal Fraternal Congress" lestvlet V blagajni Ima okrog $300,000. (trlitotlsoč dolsrjev). BolnlAlh podpor, od-ttodnln, ln poemrtnln je Izplačala Ce nad poldrugi mll*on dolarjev. Jednota itejo okrog 9 tiroC rednih članovi Ice) In okrog 3 Heoč otrok v Mladinskem oddelku. Drufftvs Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah, ram, kjer jih Se nI, priporočamo vstanovlteT novih. Kdor tHl postati aaj as agUal pri Ujnlka bUSaega drnfttva JSKJ. Za vetanovltev novih dmfttev ae pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnltvo se lahko vsanovl a 8 člani ali Bsnlesml j»* prostor, kjer sta l» /.ali /rtvi, iz suhega težko dostopen, posebno pa še za žensko ali otroka. Tudi ni bil prostor p<»krvavljen. Hlizu mrtvci-ev se je našlo k'>š."-»-k krvavega nemškega čikaškega «"'a-sofdsa ill k<»s poljskega, i/ i-fsir se (lomiifva. da sta žrtvi prdjske narodnosti. 'Policija je ž.' tudi dognala, kje je bil kupljen rev«.!-' ver ter bo najbr/e tem potom muifi.r-e zaslediti zločinca I Sheboygan, Wis. Zakonsko zvestobo sia obljubila rojak Anton Retdj in gdč. Antonija liosensteiu. S trni sm<» izgubili v naši naseli>ini zopet eno najboljših mo«"-i na draniat ieuem' polju in pri pevskem zboru. Zr kot deklico s m o jo videli na na ' šem odru; svoje uloge je vedno' izvtšila v zadovoljstvo navzočih. Njen mili glas pri nastopih me- ^uiiejra zbora j.....i-aral vsakogar.1 Tudi rojak Retelj je član pevske ! ga društva "Danica". On je hil istotako delaven j»ri dramatiki;! njegov humor pri predstavah je vedno pripravil poslušalce \ >melij I parno, da ne !><».ta zapustila po-1 polnoma odra in perja, ampak d;i bosta sodelovala na tem naro.l-iient polju še v na]»rej. \ovop»»ro-' čeneema obilo sreče v novem' stanu! Dolgonoga pti<--i štorklja ^e je zglasila pri >tariših Leo in M ar v Prcgelc ter jim pustila dve krep ' ki hčerki. Po dolgi iti mučni bolezni j.'1 umrla soproga Johna Hočevarja.1 Bolehala je nad eno leto na rev-matizjiiu, kateremu je tudi pod logla. Naj počiva v miru! Rojak .fožet K uš nut n je imel s svojim motornim kolesom smo1 lo, ko se je hotel umakniti neke ' niti nasproti vozečemu avtomohi-' 111. Za v oz i! je j»reveč na stran, izgubil kontrolo ter padel na cementni vlak. Zadobil je precejšne poškodbe, ki pa niso nevarne. j V slovenski cerkvi sv. t'irila in' Metoda so pričeli postavljati nove orgije; prvi koncert in blagoslovljen je istih se vrši prvo nedeljo v septembru. Ker je pred kratkim električna žica povzročila požar v imenovani cerkvi, kateri je napravil . škode, ki je pa krita z zavarovalnino, bo j>o-slopje nanovo pobarvano. New Duluth, Minn. I Dne 15. averusta je bil slovesno blagoslovljen nov zvon za cerkev *v. Elizabete v tukajšnji naselbini. Težek je 1150 funtov. Vsak funt stane en dolar. Za olepšavo tiaše cerkve se najbolj trudijo na- še vrle slovenske žene ill Nikolaj • ernič. Te -iaviiosti v korpo-rativno vdeležilo društvo Presv. >*rca Jezus.»vega KSKJ. Naša na-selbina le;.o napreduje. Imamo vr-b-ira župnika Rev. A. Pirnata. V kratkem času bomo dobili še Šolo. Ely, Minn. Ponesrečil se je rojak -'Jožef PetriČ, star U let. Delal je v Pio-jiieer jami ter je š.-l pit vodo. De-j laven nad njim je padel i/. n«k i«b-be| dro«* na IVtriča. ki «_ra je '/bil n.i tla / lestve: zadobil je poškodbe o<| hloda in jwdca. ki bile 'inrtne. Zapušču ženo in se- |dem malih otrok. Počivaj v'miru! { Hibbing, Minn. j Rudar Hubink. star f»el v rhidiolm, spoznan krivim IS. maja; (ieorge I'ovich, Virginia. sj>oznau krivim IS. junija; Franees Sgone, Chis-holin, spoznana kr'vim l;{. maja. Oirard, HL Po kratki b^jlezni idjučniei je umrl rojak Alojzij Ajdie. star 44 let. V Ameriki je bival Hi let; doma je bil iz Savinjske doline na Štajerskem. Tukaj zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke V starosti od 0 do \'A let. v *tari domovini pa mater, sestro in3 brate. ! Bell aire, Ohio. 1 V premogorovu Big Run ye je prijH-tila razstrelba. j»ri kateri je prišel ob življenje (Jei»r«fe Vi«-njič. medtenf ko je zadobil Steve Misčevič težke peškiMlbe, da Ke nahaja v bobiišnici. Pokojnik ni bil član nobenega podp. društva. Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Sobo, import i rano is starega kraja. Najboljša vrsta 180 funtov 824.88 druga vrsto 100 funtov $21.88 MOŠT. svežega grozdja 51 gal $62.50. M0&T. svežega grozdja 26 gal $4«. -Zdravilno vino Fem» China 12 steklenic $18.88. Naročite, dehler j? £aa, ker a« vse ceca veljavne le i» knUek faa. Posebna cena na debelo. Denar m pošlje v priporočenem pisma ali P8 NmrOrtn. S. K U C I C H Dalmatian Cal. Grapes Co. 88 C08TLANOT STREET NEW YORK CITY Giolitti prejel zaupnico. O poteku ^j« it pijanske zbornice, v kateri je bila sklenjena, kakor že javljeno, zaupnica vladi, poroeajo Ii-»ti nastopne podrobnosti: Na večdnevno debato o vladni izjavi je imel uiini!.tr>ki predsednik tiiolitli zaključni govor, v katerem je odgovarjal na razne kritike o notranji in zunanji politiki. Glede Al lian i je je ponovil svojo izjavo, da hoče it ijauska vlada absolutno neodvisnost Albanije in steer to ne morda radi kakega pritiska, nego ker je to bila že od nekdaj njegova poli'ika. To vprašanje, je nadaljeval Giolitti, ni manj va/uo <«1 onega glede Jugoslavije, ki gotovo nima interesa, da bt pnšla v konflikt z Italijo. Govornik je prepričan, da bo mogoče priti med obema dež.*tama do sporazuma. Na medklice glede K« ke in Turčije je uagla>a! Giolitti, da nc>če doseči improviziranih rešitev hi da hoče \ lada |»ledc lakih reš.tev imeti popolno svobodo dejanj Namerava voditi le tako, politiko, ki bo zagotovila mir. Na na-daljrti med ki ie glede I >e Ambrisa. odposlaiiea I > "A nnunzijevega. je povdarjal Giolitti, da ni razpravljal žnjim o nobenem teh vprašanj. Govornik je nadalje larpravljal o finančnih vprašanjih in finančnih odredbah, s katerimi tstj bi se saniralo razrovano gospodarstvo Italijo ter nadalje o notranjih vprašanjih, o padcu italjanske valute in • pomanjkanju živeža Naglašal je slednjič, tla je notranji mir za Italijo ra\no tako potreben, kakor mir z drugimi državami. V to hvrho je apeliral ^ia sodelovanje vseli ,tudi opozieijoiialnm strank. <>»1 raznih predlaganih dnevnih redov je sprejel Giolitti onega poslancev folositno in drugo v, ki se glasi: Zbornica odobruje izja- \ lude. Pri poimenskem gianovunjn o tem dnevnem redu je bilo oddanih v prilog tega dnevnega reda 2G4, proti temu dnevnemu redu 166 glasov. Pred glasovanjem je med drugim imel soeijalističui j osla ti ec Nodigliani obširen govor, v katerem je utemeljeval ostro opozicijo so«-1 ja list o v proti vladi. Soeijalističui poslanec Riboldi je j redi ožil še naslednji dnevni red : "Zbornica ugotavlja nezmožnost vlade, pustolovcev iu vodilnih krogov, da bi rešili reško in jadran sko vprašanje iu opozarja ua škodo, ki bo izhajala iz te nezmožnosti za državo, za italjanske pokrajine in za vprašanje miru iu medsebojnega prijateljstva narodov. Povdarja kot programatične smernice zunanje in mirovne politike nastopna načela: Nobene aneksije in pravica narodov do samodoločbe. V poimenskem glasovanju je bil ta 1 redlog Riholdijev odklonjen z 228 proti 116 glasovom. Poslance Salveiuini in Pirolini sta predložila nastopni dnevni t« d: Zbornica pozivlje vlado, naj vzpostavi tlirektna pogajanja z jugoslovansko delegacijo o jadranskem vprašanju, ki so bile prekinjena v Pa Harf/i. Ministrski predsednik Giolitti je naglašal, da je že izjavil, da želi italjanska vlada doseči sporazum z Jugoslavijo v svrho rešitve vprašanj med obema državama, da pa odklanja Salveminijev predlog, her je predlagatelj ob njegovem utemeljevanju dal temu predlogu /načaj nezaupnice za vlado. Nato je Salvemini odtegnil svoj predlog. Slednjič je bil stavljen še predlog posl. Buggino, ki zahteva de- mobilizacijo letnikov ts97 in ls99. Ministrski predsednik Giolitti iz- i . , • . javlja tudi v imenu služhenoo dsotnega vojnega mimsrta, da je nje gov namen, čimprej odpustiti letnika lč»98 in ls99 in izvršiti nabore naslednjih letnikov. Tudi predlog posl. Buggina je bil pri glasovanju odklonjen. Tv 1 v e z k o c a. Jožef Keating Kadval je stal potrt sredi kuhinje in držal klobuk v roki. Svetil jka na mizi je obsevala navadne poflobe.skrbno izdelano omaro za perilo, s hrbtiščem proti steni, ill debelo bibljijo, ki je ležala na plošči, obkoljena od porcelanastega drobiža. Estcrina kuhinja je bila vesela in prijetna. Kster je scdeJa in feivala pri mizi, sama privlačna tako kot nje na kuhinja. Petero let vdovstva ji m v rezalo v lica uikakih sledov trplenja. Cwtouiladostna, črno-oka, čedna ntatrona je bila to. Vendar s«* je zadrega, v kateri ju tičal kadval, zrcalila tudi na njenem lepem licu. "Kaj bi napravil T'* je vprašala,] ter i/dala z glasom iu v potezah /svojo potrtost, ko se je ozrla ua oglatega, nerodnega možaka. "Vraga čemu ne bi poskusilaf"; je potipal. "Poročiva se, Kster! I}' l'«lff»uwl * Underwood. Tajnik Daniels daje dem. podpred. kandidatu Rooseveltu zlato kupo. 1 lastila. Kakor, da bi ne bilo sred-j stva na svetil, da bi pobil Edvi-; novo sovražnost. Dokler bo dečko j živ, se Ester ne Jbo hotela poročiti | nikoli! Otožen se je Kavdal obr- i nil proti rudniku. To se je zgodilo tistega dne, ko| je uilarla voda v Cunnonske jame. preden so imeii rudarji dovolj časa obleči si flanelaste srajce. Tok je privrel v trenotku, in nihče ni vedel od kod. Rudar, s katerim je kopal Edvin, je bil eden prvih izmed tisoč mož in fantov, ki so opazili nevarnost. Sekal je premog na zgornji strani oddelka. Svetiljko >i je pripel za pas. In od te zgornje strani je pri-eurela voda. Mož jo jc zagledal, svetilkajočo se v njegovi luči — rumen eurek. — Komaj je imel časa zavpiti nižje spodaj kopajo-čemu Edvinu, naj pazi, ko ga je slap popadel liki stena lave in ga /grabil, dasi je od skočil na stran ter ga vtopil prvega, izpodiftl strop in pokopal moža v skalah. Kup razbitega kamenja in tramo\ jc za hip zadržal vodo, ki se je pa kmalu prevalila preko zapreke iu udarila naravnost doli med premogovnimi stenami. Edvin je v hipu, ko je bil mož) ubit skoro pred njegovimi očmi. kričaje zbežal <»d mesta. Svetiljko je pustil viseti na drogu. Slišal jc močnejše šumenje potoka za seboj. P«>t pit rovu s«- j.« vzpenjala na-J vzgor. Strmi klanec je zavinal va-: lo\e. da ga niso dohiteli. Toda bc-j žal je v temi in si ni moge« reči. j kam. ( e bi bil imel še svetiljko, bi bil že našel izhod; brez te je bil izgubljen. Blodil je preko žebznih tračnic pod nogami, butal ob tramove ob i stenah, ki so podpirali nizki strop, praskal se je ob surovem stenskem j kamenju, se zaletaval ob zaprte /.račilne duri in si večkrat skoro zdrobil črt piuje. ko sc je prehitro iu pretrdo'zagnal ob kako stvar. Slišal je oddaljile prestrašene kliee v rovih, in včasih jc šumel mimo njega blesk trepetajočih luči tam zgoraj. Toda bile so pre-j daleč, tako daleč. Možje in dečki! so se kosali s slapovi, da bi čimpe-je dosegli vzhodni rov — edino' pot domov. 1'šcsa so mu bila polna grome-nja voda v tunelih. Bal se je obr- * niti se kamorkoli. Konji. nori. splašeni. sope"i rez-getajoči. so pridirjavali iz odprtin na vsaki strani, in bil je v nevarnosti. da ga potepajo do smrti. Plazil se je v blatu ob stranskih j stenah in poslušal ubito žvenketa-, nje njegovih komatov, ko so švi-J gali v sosedne rove, najbrž tiara-! vnost v vodo. „ f Ni ga zairmalo. kaj bi moglo biti vzrok nesreči. Pozneje je ^ vsak govoril, da je bila nekje v rudniku napaka in da sa je zruši la barijera med Cunnonskimi rovi in starim premogovnikom pod po-j bo«"jem hriba, nedaleč od Esterne,' hišiče. * j: Začni je pred seboj ropot, ki se, se je bližal in sklepal, da je zašel j v napačen rov; zdirjal je na vse moči nevarnosti v naročje me-|i sto da bi se .ii bil ognil. Tuneli navzgor in navzdol so bruhali curke^ ki so se valili do rudniku. Zalili : , so gotovo že več nego enkrat rti-J dokope. h Za trenotek je bilo videti, koti da ločen oddelek rudnika zavira, ! da bi se razlili doli po nižjih ro- ! vili. Najhitrejši tok ga je že d o hi- ■ tel. V glavi mu je tolka edina misel : Vrni se! Lahko mu je bilo teči. navzdol, toda za dve minuti je že začutil sovražnika tik za seboj. , j, C ul jc. kako je lomil trauiovje. Za petami ga je plašilo. V brezglavem diru se jc ustavil pred lesenimi vrati, ki so zapirala pot. Sko-i zi ta vrata je že tekel preje, ko je zbežal s prostora, kjer je delal na | vrhu strmine. Vrata so bila zbita iz desk in so se odpirala prati njemu. Položil je tresoče se prste nanju. Malenkostna zamuda —in voda ga je zajela : preden je mogel kri-1 krikniti: "Mama!" je odnesla voda vrata iu dečka in vso ropotijo doli po rovu do tja. kjer je bili zakopan njegov "mož" ... Ko je Kadval, dolgi mož. katere- J ga je deček sovražil, dohitel osta-1« rudarje, našel jih je na smrt prestrašene. Stisnjeni skupaj so čakali, da jih potegnejo kvišku: kričali so i;i trepetali, kleli in molili. Le redki so bili. katerih sve-| tiljke so še gorele svetlo. Vsled nj hovih kretenj, nihajoče luči so metale žarke na vodni tlek. ki jili' je zasledoval. Voda jim je kapala! / las. z brad, kapala z obrvi, z nagih teles. Jamske vzpenjače so | švigale gor in dol, da jih rešijo iz ječe. Zd.i j pa zdaj se je žalil : mož iz liropeče gruče v lužo, ki j jim jc segala do pasa in se ni več j prikazal. Take so drugi brž ulovi-1 I! kot ribe in če jc bil že tako izmučen, »la se sam ni mogel več držati na nogah, so ga podpirali to-' v;.r;ši. dokler ga l.i bilo mogoče stisniti v rešilno košaro. Kad valu se ni nič manj kot dru-' "'m mudilo ven. Pritekel je iz svojega rova do vzpenjače z enim sa-' n i m skokom. V boju z valovi je Izgubil vse razen čevljev, hlač in t prižgane so se potile od vode. Toda. namesto da bi hit skočil v košaro, je motril gručo, dvigal luč pri vsa km mlajšem obrazu iu kli-eal Edvina. Noben deček se ni ogb»*il. Nihče ni videl Edvina ali njegovega to-' variša. "Za boga!" jc kriknil Kadval "E^terin sin je spodaj." Kadval, ki mu je otrok povzročil toliko muke, je pokazal koša-— rešiteljici hrbet in stekel v tunel, toku naproti, ki ga je objel do bokov, hoteč ga izbljuvati spet ven. j' "Brez fanta ne pridem k nji!" ; je vzklikal, da so besede grmele ' preko voda. i Bilo mu je seveda jasno, da je Edvin prejkone mrtev in da mu ' preti skoro gotovo enaka usoda, 1 če gre še bolj globoko. Vendar je biedel dalje. Tenki la: je so se mu prilepili na tilnik vsled pogoste- 1 g«i potapljanja. I' Kadarkoli jc dvignil svetiljko i oblizala je luč same razvaline. Do- s spel je do oddelkov, kjer je bila | voda že odtekla. In vse. kar je i bilo ztnočeno in se je svetilo, se je 1 odbijalo v žarkih svetilke ;^lomlje ] ni tramovi, srknjenji konji, prevr- } njeni vozovi, odtrgane in v svitke < zvite tračnice. Plazil se je dalje in i z.šcl na bele kupe zrušenega stro- 1 pa in v globoke mlake, ki so se < nabrale ob njih. Cnl je napretrga-'< no bobnenje toka, ki se je valil vse Zadružništvo v Sloveniji. (Iz gl. urada J. K. Z. po poročilih našega zastopnika v Jugoslaviji, F. Zalaznika.) Vsakogar, ki «b»spe iz Amerike i v Jugoslavijo, mora presentirati I trdna volja in veselje Slovenca, ki se je z v s,- eneržijo vrgel na tlelo, da popravi kar je uničila svetov- . na vojna. Brez dvoma se bližamo velikim izpremembam v človeškem!; življenju. Ne samo, da jc padla • trli'a Avstrija in z njo politični in nacionalni stebri, ampak tudi na1 gospodarskem polju se bodo za- : črtala popolnoma nova pota. (, Do sedaj smo malo poznali slo-' vensko, še manj pa jugoslovan. go-': podarstvo. sedaj stojimo pred ča-j som. ko si ga bomo morali graditi, oziroma si ga še gradimo. Od' dobrih voditeljev in rok delavca jo je v največji meri odvisno, kak-' šna bo Baša^gospodarska stavba. Samodoločba, zvezda voditeljica slovenskega naroda, katera ga jc privedla do tega, da je odložil svoje bojne kopje — je poteptana v prah in slehrni Slovenec oz. Ju-j Igoslovan smatra to le še kot prevaro, a to le v nacionalnih in obmejnih vprašanjih — v gospodarskem oziru pa se je trdno poprijel samoodločbe, ker edino v gospodarski samoodločbi bo na<|el rešitev in lek smrtnim ranam, ki mu jih je prizadela vojna. Po preobratu je nastalo nežno-' sno pomanjkanje vsega. To po-j manjkanje je rodilo vorižništvo in, z verižen jem so rastle cene. Ker( j je primanjkovalo stroge kontrole je bilo mogoče verižnikora uhaja-' ti preko meje in nakupovati vsa-J kovrstnih potrebščin, ki so se po-j tem v Jugoslaviji prodajale za cene. katere so diktirali verižniki sa-' mi. Prav tako se je godilo s pro-| dukti Jugoslavije, ki so takoj, ko J so zapustili tvomiee, romali čez meje in bili prodani po visokih! inozemskih valutah. V Jugoslaviji, I na primer, ni bih> mogoče dobiti I 'jugoslovanskega tobaka, — to jej [cigaret iij cigar — dočim so se iste prodajale v vsakovrstnih količi-nah v Italiji. To ni trajalo dolgo I— oblasti so stopile takim raž-I meram na prste in danes je veri-j žništvo v Jugoslaiji skoraj -stvar' preteklosti. A ostale so slabe, zelo slabe posledice — to je neznosna] draginja. Nič slabega se ne godi tistim, ki so povzročili draginjo,: (kajti njih žepi so polni. Sama j , Ljubljana, na primer, šteje 100 takih verižniških miljonarjev, ki se zabavajo in šopirijo na račun! (priveriženega denarja. i | Delavec bi ostal brez pomoči,' da ni imel svojih dobro organizi-j raih zadrug, da ni imel svojih dobrih organizacij, potom katerih se' mu je posrečilo vsaj deloma zviša-' ti sv j bori zaslužek. ! | Pod kontrolo delavca, to je So-J 'cialno demokratične stranke so danes v Sloveniji sledeče vodilne! !organizacije: Nakupovalna Zadni-1 ga za konzumne iu produktivne zadruge in zavode R. Z. z O. Z.. Zve-jza gospodarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Konzumno dru-J ,štvo za Slovenijo, v. z. z o. z. in Splošno kreditno društvo v Ljub ljani. j Koliko premoreje to in v koliko j kontrolirajo trg za delavca nam pove sledeča statistika: Nakupovalna zadruga za kon-zume in produktivne zadruge in zavode, r. z. z o. z. v Ljubljani je ; zadružna veletrgovina, ki v ve-jlikcm nakupuje živvljenske in oblačilne potrebščine in jih prodaja .svojim članom za debelo in drob-! Zadruga prodaja tudi pridelke in izdelke svojih članov. Člani te nakupa Ine Zadruge so kpnzumne in neproduktivne zadruge, industrijska in veleindustrijska podjetja in (državni obrati. Ti člani, po število sto. oskrbujejo nad 200.000 članov. Svoj delokrog razteza Zadruga na I vso Slovenijo. ' Zadruga je imela v prvem polletju 1920 nad eno miljardo prometa : blaga se je prodalo za več kot sto miljonov kron, predvsem mOčnatih izdelkov, kolonijalnega blaga, mesnatih izdelkov, itd. Za-I druga ima dobro urejen glavni urad, kjer se z vso točnostjo po-^ si nje in ustreža 'željam in nu- m okrog in se vračal v rove, iz ka-terih je že odtekel, vzpenjajoč se po enih, zapuščajoč druge, kakor g:< je slišal Edvin. Enkrat mu je eden zaprl pot in Kadval je moral pljavati z eno roko da je rešil lue z drugo. Tako se prebil do poti, po kateri je lahko prišel; do prostora, kamor je hotel. j , pr* ..lijajo vlake akega blaga do Ljubljane, da se lostavi toeno in sigurno. kajti tatvine na vlakih mi še vkljub itrogim na red ha m h« c&znim na Inevnem redu. specielno na vlakih, ki prehajajo preko Italije. Zveza gospodarskih zadrug za "»loven i jo v Ljubljani ima namen, la združi vse gospodarske zadru me v skupno organizacijo, da z t-»topa njih interese, razširja zadružno gospodarstvo z agitacijo! in nasveti po obsegu in vsebini, pospešuje razvoj ■zadružne zako-iio-daje ter nadzoruje upravo) včlanjenih zadrug v smislu zakonov. Sedež ima zadruga v Ljubljani, posluje pa seveda za celo Slovenijo. V prospeh članstva ima zadruga svojo lastno zadružno knjižnico, izdaja svoje publikacije ter v veliki meri po potrebi prireja tečaje v svrho poglobitve zadružne izobrazbe in šolanja • zadružnih funksionarjev. Potrebna sredstva dobiva zveza potom rednih letnih prispevkov od svojih članov.K zvezi gospodarskih zadrug lahko pristopijo vse konzumne, produktivne, kreditne in j druge zadruge, kakor tiuli družbe .. . ' •/. omejeno zavezo, ako jih sprejme ^ načelstvvo. Predvsem seveda se( zahteva, da imajo zadruge in društva. ki žele pristopiti k zvezi zdrav finančni temelj, da imajo dvolj članstva, tako da je "njih obstoj zasiguren in da se strogo j podvržejo pravilom in revizijam1 zaveze. Pa prevratu se je posebno zn-čelo razvijati in čudovito večati. Konzumno društvo za Slovenijo, v. z. z. o. z. Delavec je namreč spoznal, da ni dovolj samo. dn je organiziran v politični stranki, ampak da jc neobhodno potrebno, da se združi in organizira tudi na gospodarskem polju, ako hoče, da kedaj doseže svoje cilje. Spodnja statistika je najboljša priča, kako rapidno sc j edvigalo število članstva pa prevratu. Dasi je društvo ustanovljeno že od leta 190S. je štelo meseca julija lanskega leta komaj 7,362 članov in narastla v enem samem letu (1. julija 1920> na 17.792 članov, torej 10 tisoč članov v enem samem letu. Društvo ima sledeče trgovine: L v Šiški, 2. na Clincah. 3. v Ljubljani, 4. v Ljubljani. Sodna ulica, f». v Ljubljani, Krakovski nasip, G. v Tržiču na Gorenjskem, 7. na Savi (občina Jesenice). 8. na Jesenicah. 9. Koroška Bela-Ja-vornik, 10. Kožna Dolina. Vič, 11. Borovnica. 12. Radovljica. 13. Kranjski Oora. 14. Mojstrana, 1*». Celje. IG. Šoštanj. 17. (iuštanj, 18. Prevalje. 19. Mežica. 20. ("rna I., 21. Črna II., 22. Maribor, 2:1. Litija, 24. St. Lorenc na Pohorju, 25. Kamnik. 2G. Pragersko, 27. Križe pri Tržiču, 23. Sv. Ana pri Tržiču. 29. (Jorje pri Bledu, 30. Fala nad Mariborom. 31. Ruše nad Mariborom, 32. Rogatec Slatina, 33. Zidanmost - Radeče. 34. Štorje pri Celju. 35. Pliberk - Skrbna Vas, 3G. Poljčane. Poleg teh prodajalcu poseduje Konzumno društvo za Slovenijo še sledeče posesti: Dve hiši v Ljubljani: Hišo v Tržiču: Hišo na Jesenicah: Hišo v Storah in Delavski Dom v Mariboru. Vloge v hranilnem oddelku : 1. julija 1919 ____ K 291.967.12 1. julija 1920 ____ KI,329,605.08 Vslužbencev v letu 1919 .. 115 Vslužbencev v letu 1920 .. 178 Prodajalen v letu 1919____19 Prodajalcu v letu 1920 ____36 in dve gostilni. V letu 1918-19 se je prodalo blaga za K6,422.374 in v letu 1919 -20 pa za K50,282,403.00. Poleg teh glavnih treh zadrug so v Sloveniji še sledeče: 1. Mizarska Zadruga v Ljubljani, 2. Produktivna Zadruga Kroja-čev, 3» Splošna Nakupovalna Zadruga v Kočevju, 4. Nakupovalna Zadruga Ribnica, 5. Konzumno Društvo Borovlje, 6. Gostilniška in Zastavbna Za- druga, m M I I 7. Delavski Dom v Jesenicah, *». Spi. Konzumno Društvo v Zu-. gorju. 9. Spi. Konzumno Društvo v Tr-bovjah. 10. Gostilniška in Stavbna Zadruga IMavski Dom v Trbovljah, H. Konzumno Društvo Rudarjev v Hrastniku. 12. Zadruga "Ljudski Dom", Maribor. 13. Zadruga "Delavska Pekarna", Maribor. 14. Prod. Zadruga Krojačev, Maribor. 15. Prod. Zadruga čevljarjev, Maribor, 16. Hranilno iu Posojilno društvo, Maribor. 17. Z« I ruga za Nakup in Prodajo "Sloga" za kmečke kraje v Ljubljani, 18. Zadruga "Socialna Matica", Ljubljana, 1!'. Splošno Kreditno Društvo v Ljubljani. Zadnje, to je: Splošno Kreditne Društvo v Ljubljani, je denarna centrala vseh omenjenih zadrug in posluje preko Slovenske Eskoinptne banke v Ljubljani. Vse omenjene zadruge so podrejene Nakupovalni Zadrugi kot blagovni centrali in Zvezi Gospodarskih Zadrug kot revizijski cen. tr;di. Konzumno Društvo za Slovenijo ima v svojih prodajalnah tudi hranilne oddelke, kjer je mogoče članom konzumna hraniti denar kakor v hranilnici in kjer ga lahko dvigno vsak trenotek slično ameriškemu čekovnemu računu, tako da nudi'konzum svojim članom vse. kar oni potrebujejo. To je vse delavčeva samoodločba na gospodarskem polju. Politično sicer razsajajo danes v Jugoslaviji in po Sloveniji klerikalci in sc | šopi rajo in obstruirajo vse nasprotne stranke — toda na smrt j obsojenim moramo pustiti nekaj I veselja ob zadnji uri. Delavec pa se pripravlja in organizira, da bo ob času ko prevzame vajeti v svoje lastne roke mož. na mestu, da bo vsak njegov korak — korak v boljšo bodočnost, da bo imel na svoji strani dovolj sposobnih javnih funkcionarjev, ki bodo pokazali svetu, da so posohni vodi-|ti črez drn in strn. brez umikanja. kodar prevzamejo vodstvo jugoslovanskega naroda v svoje roke. To seveda je mogoče le pri skupini ljudi, ki so politična iu | ekonomska enot i. Jugoslovanski, I specielno pa še slovenski delavec vrši v tem oziru svoje dolžnosti, zavedajoč se kaj je dolžan bodočnosti in svojemu stanu. - To je bistvo obširnega poročila, [katerega je poslal naš zastopnik v domovini, br. Zalaznik. Vsebina je informativna in instruktivna in jasno kaže potrubo organizacije delavcev ne samo na političnem, ampak tudi ekonomskem polju. Zadružništvo nc je začelo lepo razvijati tudi v Ameriki in naa dolžnost je, da o tem večkrat spre. govorimo in se poprimemo dela. Belgijska vlada jc že izdala zakon o uvedbi osem-urnega dela in tedenskih 48 ur. V viharju i * Zložil A. Funtek. _ " • \ v. ' V vodah nastal vihar je ljut, Trepeta ž njim in groze čut, V ponosni moči pene bele Tija čez brege so vršele. Brez glasa zroč vihar le-ta Iii grozo v njem in ples voda, Tak o sem sWil ob vodnem bregu Tako ob pen vršečera begu! In ko je divjal vihar je ljut In vzbujal strah in groze čut, Tedaj, tedaj, dekletce milo, Srce je to zate molilo: Obvaruj Bog te, angelj moj, 1 Ki vrača« nil srca pokoj, < e v njem n^tane srd viharja In grozo mu, obup ustvarja! V oko tedaj ti zvesto zrem. Tolažbo zrem sočutno v njem, In kaj vihar bo v srcu mojem, Ko zrem ljuba v v očesu tvojem 11 Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPORIRANA ft. JULIJA 1008 UŽ^a 97. OKTOB&A 1906 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: D«nv«rf Colorado. •LAVNI ODBOI: Fretfoeadk: JOHN PEKEC. 446» WuIl 8t_, Danr, Oola Podpradaadnlk: JOHN FAJD1GA. Bok S3, LeadvUa, Ocio. Glavni tajnik: FRANK 6KRABLC, 4b04 Waah. 8U Dmitit, Goto. Eaptaalkar: ROBERT ROBLECK. 8ta. 0, Puatolo, Codo. Ulaval Ma*ajalk: JOSIP VIDETIČ, 4486, Logan 8t_ Denver, Gola Zaapnlk. fElNI ZAITZ, 514 W. Octant SL. Lead ril«, Oola. NADZORNI ODBOB: Predar^f*: JOHN GERM, 734 Moffat A v«. MIHAEL KAP8CH. 608 N. 8prnco Ht_ Golo. Sprtima. (Ma GBOIWI PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, Osla POROTNI ODBOBf FrrdaMnlk: ANTON KOCHEVAR. 120« Berwlnd Ave., Pneblo, Oola JOHN KOCMAN, 1208 Mahren Ave.. Pneblo. Oolo. FRANK CANJAR, 600001 — 46 Art, Denver. Oolo. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Fradatdalk; FRANK BOTTZ, RR 2. Box 132. Pneblo. Oolo KRAS*K MART1NJAK, Box 3», Fly, Mina. PETEK UKaUELL, 44«4 Waah. St. Denver, Got*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. K 8. BrEKETt, 4467 Waablngtoa 81, Denver. Oolo. 0LA8 NARODA, 82 CortlanCt Street, New York, IV. T. Yea dtfoar&e aakaanlee ln vae nradne' stvari ae poAUjaJo na gL tajnika. prluAbe aa predacdnlka gl. sadsornega odbora, preplrne aadevs pa . M pmdaednlka davnega porotnega odbora. ........ ■, Pojasnilo k protestu društva «t. 8, Mulberry, Kansas. Tem potom nior:u. koii*ta*tirati. tla protest, ki «ra je poslalo druitvo st. ui bil pravem mestu. Toraj k stvari! Strun 4. člen 4. pravil Zapadne Slovanske Zveze je kakor sledi; 1'prava iu se»tav* Zveze; a) Konvencija. 1») Inieijativ* iu čl^ni s splošnim glasovanjem. e) Glavni twlbor. ]' Potem ebn .V: m Konvencija j - ua j višja oblast. katera ima vso pravico ustavljati, spreminjati in nr<-klicati vse postave zase. Zvezo in društva. Konvein-ij.i j.- ob » n.*m tudi najvišja prizivna oblast, katera sklepa' neovržetio o vseli zadev.th. Ista obstopi iz glavnega odbora in dele-] patov. t b; K«dna konv-yei.ia se vrši vsako tretje leto v kraju, katerega! določi prejšnja konvencija. l>;in i-»te določi gl. odbor. Iz van redna; konvencija >e vrši ik » skleucte dve tretjini dtuštev iu članov in j J članic. Toraj za iavamedno konvencijo s«* morata pri«rla>iti ViiK, ki prekoračijo delokrog {H. t*lbora. V 4oI^ dmli mora biti to «»1-.ovauje predpnutnn t»d |M>tih društev tz dveh J različnih držav, katera društva pa morajo šteti skupno 200 članov! in članic Potem •» re ;r.deva na -»pisno glasovanje. t i I« so van je trajaj 4."i dni in r.aht« \a r;.dpnlovična večiua oddanih glasov pri navad-i i - i It predlogih. Pri pr< llogib za premembo ustave in pravil pa inom biti dve tretjini oddanih glasov. Toraj ne. kitkiia. ker on je predsednik in tajnik združeval-] nih odborov, kateri vi sc izrekli za združenje na konferenci v deve-l land. Ohio, ujetrov naslov je 2124 < ranford Ave., Chicago, ill. Kes je. tla konvencije stanejo članstvo ogromue svote denarja.j j li ako pa nekaj hoč» ni o storiti in smo sc tudi takorekoč izrekli zi nad »Ive tretjinsko večino za združenje, potem se mora pokoriti po-' stavam držav kakor z.vhtevajo. Ker v tem oziru tudi zahtevajo, dal sc mora rezultat ali pa vsaka taka točka, ki je zelo velike važnosti, »lati potrditi sprejeti .. i pa zavreči na konvenciji redni ali izvars-redni. Ker je pa tudi ra' no združenje javno velike važnosti in pomena, zato Insurance ('oni mi v oners zahtevajo, da si* ravnamo natančno tako kot nam zakoni dr /ave govore. Vendar: pa združili se bodemo. večina je zato iu ker pogodim irovori da do :{0. junija 1921 imamo ča-| sa, da se ista podpiše. Toraj izvanredne konvencije ne bo, pač pa se bo vršila redna konvencija prihodnje leto. to j- 1921. Ker bi jo imeti motali jm seca julija ali avgusta, naj bo pa meseca maja. Potem s* \ s<- obenem sturi. ako bo'do društva poslala svoje eastopnLke in delegate in jim dale naročilo, tla naj jo podpišejo, v,- bo to storilo, in konvencija m' bo lahko zaključila v enem ali dveh dneh. Zitoraj že sedaj priporočam v sem društvom, posebno oniin. katera so volila za združenje, da naj že sedaj skrbijo in imajo kake izvanredne prispevke v sklad, da bodo imeli za vožnjo delejrata. Dolžnost g|. odbora kakor tudi krajevnih društev je. da zahtevajo iu delujejo na to, tla s< bodoča redna konvencija vrši meseca maja 1921, namesto julija ali uvgusta. Tako bomo imeli nekaj časa, da sej j oirodba podpiše. Do tega časa moramo pazili, da, ako nam bo le mogoče, dosežemo. stoc.Ktotuo solvenost Zveze. Ce bi bilo.po novem letu 1921 malo iz van red nega asesmenta v smrtninski sklad, bi dosegli, kar moramo tudi imeti, ako se hočemo združiti. Toraj toliko v pojasnilo članstvu Z. S. Z. in društvu št. 8. v Mulberry, Kans.. da se bodo vedeli ravnati v bodoče. Z bratskim pozdravom Prank Škrabec, gl. tajnik. Opomba: — Prosi«, da vsak član. kateri dobi glasilo, posebno pa tajniki krajevnih društev preeitajo pogodbo, pred člani »e enkrat, kajti podpisala ako"se tako sklene, na prihodnji konvenciji v celoti, kakor je priobčena. ZDRU2TVENA POGODBA. Slovenska Narodna Podporna Jednota. bratska podporna orga-i izacija. n&tanovljenr. in poslujoča po zakonih drŽave Illinois, §e strinja s sledečimi organizacijami, ki se hočejo z njo združiti in ki v ta namen pošljejo Franku Alešu, predsedniku združitvenega odbora, ali njegovemu nasledniku, pravo in pravilno sprejeto in potrjeno kopijo zdrožitvene pogodbe najkasneje 4ne 30. junija 1921, Ram-Delavsko Podporno Zvezo, enako organizacijo, ustf-j GLAS NARODA. 24. AVG. 1920 r.ovlejno in poslujočo po zakonih države Pennsj-vanije, s Slovensko Svobodomiselno Podporno Zvezo, enjik^ organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zakonih države Illinois, z Jugoslovansko Katoliško Jednoto, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zakonih države Minnesote, in s Slovensko Zapadno Zvezo, enakp orga-nizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zkkonih države Colorado, v sledečem t 1. I menovane štiri organizacije, ki morajo sprejeti združitveno! , pogodbo najkasneje dne 30. junija 1921, se združijo posamezno s Slovensko Narodno Podporno Jednoto, kakor hitro bo praktično ln pod pogojem, da zdri.žitev odobre zavarovalninski departmenti v državah, v katerih so navedene organizacije inkorporirane. 2. V slučaju, da katerakoli ena ali vee organizacij izmed gori naštetih štirih zvez i«, jednot ne odobri združitvene pogodbo ali je ne sme ali ne more sprejeti; velja kljub temu združitvena pogodba za ostale stranke. ■i. Združitev v vsakem slučaju se izvrši na ta način, da gori imenovane organizacije izroče Slovenski Narodni Podporni Jednoti vse poslovne knjige, denar in vse drugo imetje, ali predno se to izvrši. mroajo blagajnik in drugi finančni uradniki Slovenske Narod-Jne Podporne Jednote položiti potrebno večje poroštvo. 4. rim Slovensk i Narodna Podporna Jednota prejme premoženje, postane takoj odgovorna za vse obveznosti organizacij, ki so ji I izročile svoja premožer.ja. .5 Pogodba pa n: veljavna med Slovensko Narodno Podporno i Jednoto in tisto organizacijo izmed gori imenovanih, katera ob času J izročitve premženja ni stoodstotno solventna ravno tako ni pogod-jba veljavna 7.a nobeno organizacijo med imenovanimi, ako ni Slovenska Narodna Podporna Jednota ob č&su izročitve premoženja stoodstotno solventna (kar se tiče posmrtninskega sklada na temelju lestvice National Fraternal Congress.) Lahko se pa izvede pogodba, ako organizacija, ki ni solventna, doseže popolno solventnos \ devetdesetih dneh od časa finančne preiskave. 6. Združitev, kot je določena v tretji točki te pogodbe, se mora izvršiti kolikor je mogoče najkasneje v šestdesetih dneh od časa, ko zavarovalninski departmenti prizadetih države odobre pogodbo, Jn najkasneje v decembru 1921 se ima vršiti izredna konvencija Slo-vensk^narodne Podporne Jednote. Cas in prostor konvencije določi združitveni odbor, postavljen od prizadetih organizacij in v katerem ima SI venska Narodna Podporna Jednota pet zastopnikov, Slovenska Delavska Podporna Zveza štiri zastopnike. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza štiri zastopnike, Jugoslovanska Katoliška Jednota in Zapadna Slovanska Zveza pa po tri zastopnike. Izredna konvencija se pa ne sme vršiti pred 31. decembrom 1920 in sklicati je ne sme nihče drugi kakor samo zastopniki v združitvenem dboru onih organizacij, ki so se že združile po določbah te pogodbe. 7. Omenjena izredna konvencija obstoji: a) iz glavnih odboml- 1 kov vseh združenih organizacij, b) članov združitvenega odbora vseli združenih oragan zacij in e) delegatov krajevnih društev vseh združenih organizacij, ki se volijo na sledeči način: Eden delegat ' na vsakih sto Članov; nobeno društve ne sme poslati več kot dva delegati; društva, ki imajo manj kot sto Članov, se lahko združijo z bližnjimi društvi, ki imajo manj kot dvesto članov, in volijo skupaj ' delegata. Društva, ki so na ta način združena, imajo pravico do de-1» ga t a, kakor večja posamezna društva. Nobeno društvo se pa ne , sme razcepiti v svrho zastopstva. 5. Vm člani izredne konvencije so opravičeni tlo dnevnic in povrnitve voznih stroSkov h blagajne Slovenske Narodne Podporne .Jednote. — ! 9. Omenjena konvencija ima popolno oblast napraviti izpremem-be v imenu, ustavi, pravilih, določanju plačilnih obrokov, upravi in volitvi uradnikov pri Slovenski Narodni Podporni ednoti. kakor že-I:. in po načinu, kot določa ustava in pravila S. N. P. J.; člani vseh združenih organizacij, ki so se združile s Slovensko Narodno Pod- , porno Jednoto. sc pa morajo podvreči v vseli ozirih zaključkom izredne konvencije. 10. Izredna konvencija mora zajamčiti v novi ustavi absolutno svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričanja za vse člane. 11. Cstava in pravila, ki jih sprejme izredna konvencija, posta-t ejo veljavna prvi den četrtega meseca po zaključenju konvencije. Do tega časa morajo biti v veljavi ustave in pravila organizacij, ki sc združijo, in razmerje med Slovensko Narodno Podporno Jednoto in člani jednot in zvez, ki so se združile z omenjeno jednoto. se ravna po starih pravilih, izvzemši kjer ta pogodba določa drugače in izvzemši. da v tem času ni priziva zoper sklepe glavnega odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote. 12. Kakor hitro se izroče premoženja imenovanih organizacij Slovenski narodni Podporni Jednoti po določbah v tej pogodbi, se ima takoj določili gltde dela gl. odbornikov združene organizacije in določijo se jim pla>i-e ali nagrade fpod pogojem, ds Cotični odborniki ostanejo v službi dokler ne stopi v veljavo nova ustava in pravila Slovenske Narodne Podporne Jednote); glavne odbornike s stalnimi službami imenov&rih organizacij nadomestijo odborniki z enakimi stalnimi službami Slovenske Narodne Podporne Jednote. izvzemši da glavni tajniki vseh imenovanih organizacij nadaljujejo s-svojim delom v glavnem uradu Slovenske Narodne Podporne Jednote pod odzorstvom glavnega odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote za toliko časa dokler ne stopi v veljavo ustava in pravila, ki jih sprejme izredna konvencija; dotični glavni tajniki prejemajo svje plače do omenjenega časa. Glavni odbor Slovenske Narodne Podporne Jednote lahko vposli tudi druge gl. odbornike združenih oarganizacij, da izvršujejo dela, ki so jih preje vršili in v tem slučaju so opravičeni do dnevnic po pravilih organizacije, h kateri so preje spadali. 13. V slu caju. da kateri glavni odbornik, krajevno društvo ali I posamezni član kateregoli organizacije, ki se zdmži s Slovensko Narodno Podporno Jednoto, ni zadovoljen s kakšnim sklepom glavnega odbora Slovenske Narodne Paodporne Jednote, ki je sprejet po' združenju, se mora prizadeti gl. odbornik, krajevno drnštvo ali po-somezni član začasno pokoriti sklepu, ima pa pravico vložiti priziv proti dotičnemu sklepu pri novem glavnem odboru Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki ga izvoli izredna konvencija. 34. Vse stroške združenja (ne pa pripravljalnih izdatkov posameznih jednot in zvez) plača Slovenska Narodna Porporna Jednota. Tukaj so všteti tudi oni stroaki. ki nastanejo pri selitvi gl. tajnl-nikov združenih organizacij, kot je vožnja na železnicah, stroški s pošiljanjem opreme itd. 15. Vsa krajevna društva obdrže zaradi točnosti v poslovanju stare številke in im?nn do časa dokler ne stopijo v veljavo nova pravila, ki jih sprejme izredna konvencija. Vsa korespondenca med društvi in gl. odbori «c do tega vrši na starem pismenem društvenem papirju, toda pisma, naslovljena nečlanom, se morajo označiti z besedami "Ta organizacija se je združila s Slovensko Narodno Podporno Jednoto". 16. Vprašanje so i vent n ost i vseh prizadetih organizacij odloči ce-1 ritelj (actuary), ki je priznan od države in čigar poročilo o solvent-nosti mora zadovoljiti zavarovalninski department drŽave Illnols. Stroške računske preiskave v svrho sol ve nt nos t i trpi vsaka posamezna jednota in zveza in avote dotičnih izdatkov ae zabeležijo v poročilu kot plačane, ali pa kot dolg, ki fe ni plačan. V i . » Pogodba sprejeta in podpisana v imenu prizadetih jednot in - zvez dne.................... 19. Slomška Narodna Podporna Jednota. ; . I , .......................... predsednik. { . -r t:.-, Hi- r- ■ . -.. . : r' .......................... tajnik. 1 (Pečat) T. % I I *„ ! Slovenska Delavska Podporna Zveza. / s ! .......................... predsednik. J l - ■ • ■ . . ! , v ^ .......................... tajnik. (Pečat) • Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza. v 1 ^ ^ _ ......<................... predsednik. " f | v* . + t . - f £ ^ .......................... tajnik. (Pečat) > X i __Jugoslovanska Katoliška Jednoto. r* .......................... predsednik. l % . ^ .......................... tajnik. (Pečat) - ■ ^PT E||H I \ ' Zapadna Slovanska Zveza. r ' .......................... predsednik. ] t / * v .......................... tajnik. (Pečat) * *--- M > ^ Neodrešena domovina. > Z Gorfiakega. ]] Goriški Slovenci so si ustano- j vili svojo obnovitveno zadrugo, i Ze obnovo dežele ne zadošča sa- ] m o denar, marveč je potreba tudi 4 sistematičnega dela na temelju i jasnega programa, taljan je v de- < želi. Mnogo je obetal, storil ni nič. ] Slovenci so pa hočejo obnoviti de- 1 želo kar najlepše, zato ne zamuja- < jo časa, marveč si sredi velikih težko- hočepo pomagati sami z obnovitveno zodrugo. Naj se krepko ^ zganejo vsi interesirani činitelji, pa bo uspeh gotov. — V Tolminu je, kakor znano, "slovensko učiteljišče", to se 1 pravi, nčenei so Slovenci, učite- \ lji pa Italjani, ki lomijo za silo " slovenščino. To ni nikak učni za- t vod, ampak šolskq skrpucalo, ka- , tero pa proglašajo Italijani za važen slovenski inštitut. Učiteljišče 1 mora biti res slovensko. namešče-| 1*0 pa mora biti v Gorici in ne v Tolminu. Nadejamo se, da pridejo J rezmere, ki dajo goriškim Sloven- 1 eem vse pravice na šolskem polju. |1 — Na V ogrskem se je vršila ve-11 lika ljudska prireditev, ki je uspe-j1 la izborno. Petje domačega zbora, ' potem zborov iz Bil j, Črnič in s ICenč, je bil oprav dobro. Igra je ' tudi dobro uspela. Udeležba je bi- 1 la velika. Prav je, da se vzbuja- ' jc društva v novo življenje. Le 1 črsto naprej! — V Narodni tiskarni v Gorici izide v kratkem zbirka humoresk, k' jih je spisal znani prijatelj Darn ir FeigeL s Zažiganje kre&ov na čast sv. Cirila in Metoda na Tolminskem. V sv. Luciji ob Soči in v okolici so praznovali Ciril-Metodov dan na zelo lep način. Na predvečer praznika točno ob 22. uri so za'go- , reli kresovi po celi dolini. Povsod so švigale rakete v zrak in strelja- J nje iz pušk je bil tako silno, da so : se gospodje karabinerji kar spo-gledovali odkod prihaja to. Na trgu sv. Lucije, sedaj začasno I "Piazza Venezia" so že pričele že zgodaj zvečer zbirati se navduae- 1 iie množice ljudi, vršil se je sprevod po vasi, med katerim so se prepevaie naše narodne popevke in kot zaključek seveda "Lepa naša", nakar so se množice mirno razšle. Lahi so ves cas nervozno o- ' pazovali te dogodke, toda vmešavali se niso popolnoma nič. Drugi dan je na gričku nad Sv. Lu- ; cijo ponosno, toda le malo časa plapolala naša trobojnica; z velikim junaštvom so jo Lahi sneli ob 10. uri. ^ Na Idriji ob Baei so fantje nosili po vasi trobojnico in peli naše himne. Lahi so hoteli to preprečiti, toda naleteli so slabo, fantje so jih nagnaui v beg, šele 40 mož alpinov je ukrotilo 10 ne-oboroženih fantov, katere so nato odpeljali vklenjene ▼ verige v zapore; vso pot so jih surovo suvali in pljuvali nanje. V tolminskem Lomu so razobesili 15 m dolgo trobojnico in zasta va je ves dan plapolala in ozna-rjajala skorajšnjo osvoboditev«' Dne 15. julija je prišla v Tolmin artilerija s tremi topovi na avtomobilih; hudomušni otroci so jim pa pisali na zaprašene cevi "SHS". Po vsem Tolminskem živi duh našega pesnika Gregorčiča; vsi težko čakajo dan rešitve. Po celi dolini se pridno pripravila jo. da bodo svoje osvoboditelje dostojno sprejeli. Na realki v Idriji j-j delalo maturo 22 dijakov (2 rksteruista). Uspeh je jako ugo-dei. Eden, Gantar iz Idrije, je napravil maturo z odliko. 17 soglas-l no iu 4 z večino glasov. Profesorjev je bilo 18. vsi Slovenci, razven učitelja italjanščine, ki se je pa tudi že navadil nekaj slovenščine. Drugo šolsko leto bodo tlo 4. razreda paralelke. Barake gradijo Italjani na otoku Žirije, ki je najoddalje-nejši od dalmatinskeo bali in je torej najbližji italjanski strani, iii sicer za 5000 ljudi. Čemu barake? Najprvo se je mislili, da bodo služile za nastanitev italjan-skih vojakov, ali kmalu so povedali, da hočejo na tem otoku internirati prebivalstvo iz Šibenika iu okolice za slučaj izbruha vojne med Italijo in Jugoslavijo. \ Eksplozija. V Piacenzi je treščilo v skladišče razstreljiva in 70 ton baJistita-je zletelo v zrak. Zastopniki "Glas Naroda' kateri so pooWaWeol pobrati naroC nlno za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za ar ©to, katero je prejel ln Jih rojakom prt po ročamo. Naročnina sa "Glas Naroda" Je: Za celo leto $0.00: ca pol leta $3.00; ca fitlrl mesece £1X10; m četrt leta IL6Q. ■ i } I U Hpa Fraodaea, CM. t i Jacob Lovila. Dttrflfi Cslsi s Lools Andollek ln Frank Akrsbee PocMo, Oris: Peter Call«. John Germ. Frank Jan—h In A. Koohmr. MUkCik: Louis CoateUou ^Math. KeraeU. 1 lfltfSDip^ltip IndL • Atola Hodman ^ CBaUa, Id. : * Lambert Bolskar. 1 Am m. J. Verbid, «38 Aurora Arcane. fMwn, XM.: Joseph Bostlč. Joseph BUah la Joseph BcrOt. MW» HL Frank Bambtcb. Frank Lanrleb Is John ZaleteL Mpirmlih, p.: Frank Amtte. Im SsOe. DL Matija Kom 1 * " f Nertt CUeag% DL: Anton Kobal 1s Math. Ogrla. \ Mh fMtti, BLt fteatk am— *»■. INere^ crev ! j« v vročih poletnih mesecih in igo- K dn;ih jesanakih pri obeh. odrastUl in • pri otrocih splošna prikazan. To fi prihaja morda od nepravilna hrane. R pijače ali hitre izpremembe vrstne- O na ali drugih vzrokov. Several I Diarrhoea Remedy i [ (Severov Pripomoček proti driski)'9 i H j« izkazal vedno kot zanesljivo g j i zdravljenje za drisko, ielodečne kr- B če, colico, proti polatnim neredom Q ! drobovja itd. Dobro in sigurno za X ! oboje — odrasUe in otroke. Cona S i 10c in 2c davka. Na prodaj pri v { , lekarjih. h Wsukegan, I1L: Frank PetkovSek. Franklin. Knnsaa: * Frank lx»skovic. Fronten ar, Kanssa: Rok Firm. Ringo. Kanaaa: , ,J Mike PenclL Kitzmiller, Md.: Frank Vodoplvec. Chlsholm, Minn.: Frank GovSt ln Jakob Petrlck. Calumet, Slich.: • M. F. Kobe ln Pavel Schalta. Eveleth, Minn.: Loui9 Gorie. tiilbert, Minn.: L VeseL ilibbing. Minn.: Ivan Povfle. Virginia. Minn.: Frank ti rov a tleh. I Ely. Minn.: Frank Govie in Joseph J. Pesfcel. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Montana: Math. Urlh. , , Klein. Montana: Gregor Zobec. 1 Gowanda, N. Y.: Karl S tern 18a. Little Falls, N. ¥.: Frank Masi«, .larberton. Ohio: » Frank P'Je ln Alb. Poljane«. Colli wood, Ohio: M.-»th. Slapalk. < Cleveland. Ohio: Frank Sakaer. Charles Karllnger, In Jakob Reanlk. Lorain, Ohio: Louis Balmt, J. Knmie la M. Ostanek. Ni Irs, Ohio: \ \ \ Frank Kogovfek. • Yonngstown, Ohio: ^ Anton KlkelJ. ** I Oregon Citj, Oregon: M. Justin. ' r( Alleghany. Pa.: 2J. Klaricb. Amhrldge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa.: Anton Iparee. Burdine, Pa.: John Demter. Conemaugb. Pa.: , Iran p.njk In Vld Bovaniok. 4 Claridge, Pa.: Anton Jerina ln Anton Koao-glov. Dnnlo, Pa.: * f / Anton Oahabea. Export, Pa.: i. } ' Ix>uls SnpenfldL Forest City, P«.: Mat. Kamin. Farrell. Pa.: Anton ValenčlA Imperial, Pa.: Valentine Peternel. Greenaburg, ra: Frank Novak. Irwin. Pa. : ; L ML1, Mike Pavček. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenjs ln John Folane. Luzerne, Pa.: J Anton Osolmlk. Manor. Pa.: t * Frank Demiar. > % Moon Run, Pa.: Frank Maček in Frank PodasU Pittsburgh, Pa.: U. JakoblrH. Z. Jakabe, Mat da-rich In L Master. Rslpht<». Pa.: Martin KorcaeheCa. Reading. Pa.: J. Pezdlro. Stodtpo, Pa.: ■ Anton Hrca. 4 Torti« Creek, Pa.: Frank BcMfrer. West Newton Fa: Jnaenb JovejL • f WW> Valley, Pa.: Jurlj Pre vlt WHfesk. Fa: - t J. PeternelL t Black Pi amend, WmS. G. J. Porenta. * Coketon. W. Va: Frank Kociaa. 1*ni. W. Va: A. Korcncban. MBwsknee, Wi» : Adolf Mantel In J* J«*"fl Jf WIO in Vttiuo »olj »;e j«? dan kratil. Za zim«j m1 je bdo treba pre*kHm^ i; zalo s»«j hodili rvvni ljudje u v bližnje ironije drv nabirat. Notiili so jili v butarah douiu. Navadno »e u-kvarjajo » teui delom le žemtke in otroei, za Tak |» /a pr*4»iv&liiae Kuietoui. pri kat**rib su revni ljudje d"«tikrat * pfwfjilijo dru-ittMi v stanovanju, poouuiajo poslednji poletni i*i* iu kadar je >ploh mnogo dela, tako pri košnji ali sHvij pn mlati, pri uapravlja-j nju nastelje v je»eni in pri sprav-: I jati ju | h»| jsk lii pridelkov ter za-m luži jo na ta uučin, da jim ni treba v denarjih stanovanja plan-e-! vati. Kmetu in go»ta<-u, tako se imenujejo na Gorenjskem taki ljudje, ki tnmajo svojega pod*, »trešja. je ustreženo, ako se pla- i . . . 1 eilo /a htanovauje z delom |M>rav-j na. Kmet ravno v tistih ea.sih. kuj je za delavce najtrje, ni V skrbeh,j kje jih bo dobil, če ima go»»tače v hiši, tem je pa pril i eno t r«>ko /aaiužiti, kar bi sieer morali v de-j narjih dati. Ako je »ila, ne smejo 1 m-\eda gostači doma^'-etrt zastareli devici, tam,1 z«»pet samica s hčerko ali sinom,} očeta uiordftiti ni več živega, ali pa je š.d drugam. s«d je na tuje « «tela iskat in p« ide le redke čase ' jM»el.dar k svojim, ali pa ga ui ' vre, s»-r an u ui usoda ugodna, da 1 i ■ • ■ I (•k si m< ge| družinsko življenje vstaiioviti.. (dostikrat je ženska * postala mati hn-z moža iu ukaž oee hre/. /ene, ker jiiu ui bilo tl»»- * voljeno, da bi s«* "na roke ženi-1 la . iu tal.o ostane navadno ma- 1 teri skrli za utrucju izrejo. živela je gostja na Gorenjskem'J in imela \ izreji sina svoje se-! * , j stre, katera je pre/godai umrla.1. okler je /tvela Mela, kakor je | ml<§ žeti« k i ii«e. a /apušteeiiiui o- '1 t tokom, je skrbela, zanj. kakor bi , Ifita njegova prava mati in polteno mu je i/rejala. Pozimi je pletla ] volnate nogavN-e ali kamižole, ali pa je predla, poletu je hodila Ktiietom na delo. Tako je preži-' vela sama sebe in otroka. Vedela je mnogo pravljic. Pripovedovala jih je otrokom ki jo h talil i radi , poslušat, največ jih je slkšai zapu-1 ščene*" de»'"ko Juiihz od nje. Ko sta šla jesenski dan v gozd host e in suhih drv uiebtr&i, jame otrok teto prositi, naj mu pove 1 je-li res kaj divjega moža, ali se samo tako pripoveduj« o njciu. "te Ih,s pridno nabiral, bom ti ' vedo, kako ga je trefca prijeti in »vrtati, ali kako ga z orožjem u-, 4ariti, da »e ga prime. Y starih I daj. I>e nekateri so vedeli, kako • mu je mogoče do živega priti, ali • Jakih je bilo malo, in od tistih ča-■ s*.v. kar so ga jeli preganjati, ne i sliši se ve«"- o njeni. Prej se je vsako leto pri k a/a l na tej ali ua oni planini.'* "Ali je tudi komu kaj hudega storil!*' "Kakor je bilo. Dostikrat je eelo ljudi jemaJ in odnašal in /a*-|»-t drugikrati je hil dober ž njimi. celo pomagal jim je. postavim pridnim pastirjem in poštenim b»\e«-iu. SlwtJa sem praviti, da je nekemu drvarju. ki >e d.-lal za IloVeo u^ d n le.- ,»d Kranjske do-line priganjal eelo divje zveri, da • jih je drvar streljal." < | "Ali mu jih je z ust on j prignal r" Kakor je bilo, navadno mu je dal delavec kruha za plačo. Divji mož je grozno rad kruh jedel. Ko je prvikrat pri^l h kolibi ne. ko-' p išče. bilo je zvečer na jčseii, pri-ivahil ga je menda prav kruh, ki j mu Je dišal. Drvar je prinesel namreč otal s tnala. širokih plee. ves črn Iu pora » en, in tako so se mu l.liščale debele iK-i pod čelom kokor goreče va je pač ustrašil drvar!" Kaj pa da se ga je, da ni vedel. ali bi šel naprej ali nazaj. Vedel je. da je to divji mož in da mora dobro ravnati ž njim. Stopil jc v kolibo iu vpihal ogenj, puško pa je ) H) sta vil za duri v kot. Kmalu ih-hIc divjak k vratieam in pogleda notri. Drvar, ki je bil II udi lovec, ga nagovori, rekoč: "Kaj bi rad.' Ako sc fiočt* pogreti, vstopi in v sedi se na klop, precej bo gorko tukaj, zunaj je že mrzlo." Res mož stopi skozi ni/*a vrata. Zelo se je moral prikloniti in komaj so mu bile uzke duri dosti široke. Sedel je na klop m jela sta govoriti. Povedal J*\ da bi rad pokusil, kaj ima lovce zunaj v vreči. Ta prinese pre-' » j Živeža v kolibo iu /loži sol. za-m'Uo (raasekano slanino i. moko m kruh na klop in ga vpraša, kaj bi rad od tega. Divji mož ]>okaže na kruh - bilo ga je cel hleb — in pravi: "Tega mi daj!" Drvar "IU 'JU pomoli velik k of. ki ga je odrezal, da bi ga bdo za tri lačne d«mti. Položi ga na tnalaeo!" jveli divji gost, in drvar ga dene' na tnal., pred ognjiščem. Slastno g* fM.jč divjak iu prosi, naj mu ira da. Ali ko Iiiu ga hoče lovee roko dati, ioih- mu zoj^-t, „aj ga' dene tja, kamor poprej, kajti _1 pravi — ako tu te prijel, ko sežem' po kruhu, ubcuein za roko, hi ti jo morebiti .nltrgaJ. Zdaj sta hila' že sprijaznjena, in divji mož je lul dober h>vcu. ta pa ga je še' vedno bal in mislil je. da bi bilo' morebiti mogoče usmrtiti ga, da' bi ne imel več strahu pred njim.1 Vendar to bi moral tako napra-' viti, da bi divji iiiotz ne slutil lov-* eeveiga slabega namena, ker ako' bi se temu ne posrečillo, bilo bi slabo zanj, ko bi divjak spoznal! njegovo slabo misel. (">z nekoliko1 časa vprašči kosmati gost, ko gle-1 da tja na puško v kotu, kaj je to.! I jo ve«- pravi, da je to pipa, iz ka-j 11 ere včasih puši, mk!oč, da bo ra -j jdovednei tudi hotel pitskusiti kaditi. in res veli ta: "Daj mi. dal p uši m !' Drvar mu precej pomoli1 puško |er mu reče, naj dene cev v usta. medtem pa napne petelina. Ko vtakne divjak cev v usta liu vleče, .'iipali uiu drvar smodnik na j>rašniet. Puška je bila ua kresalo. Zdaj poči ter divji mož pljune kroglo iz ust rekoč; "Tvoj j tobak je grenek, ne bom ga kadil." Vendar lovcu ni storil zalega. Ta pa je bil preplašen, ko je j v klet, da se čudnega gosta svinec ne prime. .la sta jih domu. Zvt-eer se je vs*dla ž»-na h kolovratu, ker •jela je že presti, čeravno še ni bilo -nega vendar večeri so bili že dolgi, in dečko je sedel pri peči. pa poslušal je. kako so divje-jga moža ujeli, ko je jela Meta z'.pet pripovedovati. Zunaj je bilo že prav mraz in t tem prijetnejše se je sedelo v gorki, četudi mali sobici pri zeleni peči. Slatto sve-,tilo je brlelo na lest-ni mizi. la-neno (dje je gorelo v železni le-ščerfoi. Hlaikci in dekle st» imeli še pri živini v hlevih opraviti, go-stinja in njen gojenec pa nista imela živali razen koze in dveh kokoši, to pa je bilo že vse oskrbljeni* in opravljeno. Kokoši sta -sedeli pod klopjo za durmi v malem kurujaku koza pa je bila v I hlevu pri drugi kuietski živini. "Zdaj pa le povejte, teta., kar ste obljubili", prosi fantič, ki ga je mikalo, kaj bo slišal. In Meta prične pripovedovati: " Itilo je na neki planini, kjer so pa'di Dolinci in kjer še gotovo pa->ejo. imena- pa ne vem, pozabila sem, kako pravi kraju. Tu sem je prišel večkrat divji mož, hodil jc mh Ico pit. Tako pogosto je prihajal. t! • J^fi. 5ja ljudje niso več bali; dr . ,7 -;a nisu in bil jim je d« b> r. I varoval je, da jim divja > • i živine jemaJ a. Vedel j.'. < r sploh divji mož to ve, za p ■ Ozemeljske zaklade, in radi bi Ihili zvedeli ljudje, kje ruda leži krita v zemlji, da bi se ob. gatili ž njo. Vendar tega jim ni hotel povedati. Skušali so ga ujeti in ga potem prisiliti, da jiui pove o zakritem bogastvu. Ravno tako bi bili radi zvedeli o različnih zdravilnih močeh, ki jih imajo marsikatere gorske rastline in njih korenine. Toda ni bilo mogoče spraviti iz njega, česar so želeli. Neki star ovčar pa je zvedel od modre ženske, da je mo-1 gočf divjega moža tako zvezati. ako ga ujamejo, da ne bo mogel vezi raztrgati, in potem naj ga izprašujejo, pa jim Im» jtovedal za plačilo, če ga zopet izpustijo, kje leži ruda in katere rastline imajo j posebne zdravilne moči. Žena je rekla, da ga morajo s hudovitvi-nimi trtami, ki morajo biti narobe zvite, zvezati, in teh ne bo raztrgal, sicer ga ne obdrži no-l»ciia druga Vez. Vedeli so zdaj,i s čini in kako ga je treba zvezati,! toda kako ga je mogoče ujeti, tega niso še znali. Premišljevali so semintja. a ni jim prišlo kaj pametnega na misel. Niso si znali pomagati. Zopet gre ovčar in pove stari ženi, da ne vedo, kako bi ga v pest dobili. "To je lahko".j pravi ona. "Saj veste, kako rado-j veden je divji mož, nastavite mu zelo visoke škornje, da mu bodoj šli čez koleno, ko jih bo obul. Pa vendar ga opijaniti morate poprej. da si ne bo mogel pomagati, ako .se prevrne v škornjih po tleh." Napravili so torej močne in dolge škornje, vsakemu možaku bi bili preveliki. Nastavili so jih v Jt«K-i, kamor je hodil mleko pit, da jih je videl. Opazovali so ga, ali jih bo primeril ali ne. Ko se je napil, vzel je res obuvalo in ga jel ogledovati, vendar obul ga ni. Ko je rrišel zopet, namešali so mu mleko z mnogo iu močnim žg-anjein. Cel škaf je bilo te pija-«V pripravljene zanj. Dobro mu je dišala, da je vso popil. Potem se je lotil škorenj in zvlekel jih je na noge. Segali so mu daleč «*-ez kob-na. A zdaj ga je jelo lomiti. ko je ! iz k bo odpravilo morale, da se človek ^ opraviči s smrtjo, ki je preostanek -i;, fevdalnih časov, je nemogoče * tipati na zdrav razvoj družbe in ni resnično prosperiteto države. Pojem, da ima oni, ki izvrši samomor, najostrejšo smisel za odgo- j vornost. je popolnoma napačen. Dejstva nam dokazujejo, da ima f samomorilce malo ali nič smisla za - s odgovornost. Samomor je vteleše-nje sebičnosti in neodgovornosti. ^ — Ena izmed močnih točk kr- x ščanskih narodov je njih prepri- [ čanje. da je samomor zločin. T'biti i samega sebe je prav tako zločin-sk o kot ubiti kakega drugega. Po-I \ jem, da je človek oproščen s smrt- s jo vsake odgovornosti, je zastarel, t - i t Velik požar v Benetkah. ! Pred kratkim je izbruhnil v ar- r zenalu požar, ki se'je razširil na \ mestna dela San Marino in Sai, f Francesco. Mnogo družin je zbe l žaio na Riva dekli Shiavoni. Mor narji, vojaki in ognjegasei so pomagali gasiti. Iz muzeja, ki se na ' haja v bližini pogorišča, so moral odnesti vse dragocenosti. Zborovanje pravoslavne duhovščine v Belgradu. Dne 25. julija je bilo v Relgra du otvorjeno veliko zborovanji , . . i pravoslavnih svec-enjkov iz Srbije Bosne, Hercegovine. Maeedonij« in Vojvodine. Razpravljali bodo ( i^rugi ženitvi svečenikov. V Vojvodini je splošno začela žetev. Po današnjih rezultatih račuua jc», da se bo od enega jutra dobili okoli 500 kg čiste pšenice. Lokomotive brez dima. Radi pomanjkanja premoga si Pariza poizkusili kuriti lokomoti ve z oljem. Poizkusi so se posre čili in 200 lokomotiv je v prome tu. Dela s temi stroji ni veliko Te lokomotive ne dajejo nikake pa dima in novega "kuriva" tu porabi polovico manj kot premog; pri istem delu. Stavka ▼ Sebastopoln. V Sebastopolu je izbruhnili splošna stavka. Dela^ei zahteva jc, da se proglasi sovjetska repu |biika. 1'porniki s strojnicami s« preplavili vso deželo in napadaj« iz zasede čete generala Wrangla prost, da je zapone o<]pel, ne raz trgal, in ko je imel roki prosti, niso mu bili v« koc. Potegnil je šlwirnje z nog, in oplašeni so gle dali za njim. ko je šel v goro "Imeli ste ptiča, imeli", jim je dejal, ko je bil prost, "toda niste ga znali porabiti! Več vam ne bo priiel v pesti! O rudi iti zakla l dih pa niso ničesa zvedeli od njega. kar ao ga hoteli šele poučne je izpraševati, ko bo v zaporu, a goljufalo jih je.'* | S tem je končala Sleta svojo pripovedko o ujetem divjem možu. _______ GLAS NAHODA, 24. AVG. ltfiO ^ ' — " 'm Pozor, rojaki in rojakinjo! Cenjeni g. J. VVahčrČ: — Prav; Jtp«> se vam zahvalim za vašo Al-pentinkturo. Pora'bila sem jo z jako dobrim uspehom, za kar se vam lepo zahvalim in želim vam •bilo u>peha. Vas pozdravim va- ' "a '"jakinja Mrs. Anna Beketiehj' il4 Second Ave.. Johnstown Pa ' __ 11 Cenjeni rojak: — Moram pri-f! Knati. da je vaša Alpentinktura , v resniei hvalevredna. Meni so lasje tako izpadali, da sem mislil. ,iom zgubil i„ ko sem za-1! vajse zdravilo rabiti, so mi ta-l ^"J prenehali izpadati. Sedaj mi}! izvrstno rustejo, zato se vam lepo zahvalim. Vaš rojak .\fike Počr-', l»ich 2102 - m. St.. Indiana ' Harbor, Ind. Dragi rojak: — Mnogo se vam! zahvalim za vašo čudodelno Al-1 [»enpomado, katero sem rabil šest1 tednov in so mi krasni brki po-1 »olnouia zrastli. Sedaj mi pa bla-j dovolite poslati eno Krkbindo da brki lepše stali. Z vsem spo-1 ftovanjein vas pozdravim Mike ' 1G65 — 5th St. \V Oak-h and, C'aI. I1 ----I« Cenjeni rojak: — V resnici mo- ! ■aru pripoznati, da je vaše zdra- ulo Waheie Fluid najbolj usp,-š- - io za revmatizem in kostibol. V ' iestih dneh sem se popolnoma o- ' -dravil, tako ne čutim več bolezni ' »e v nogah in v križicah. za kar.^ e vam prav toplo zahvalim in as pozdravim vaš rojak Franki 'saglich, P. O. Box 7!. Davishoro,! Georgia. Spoštovani g. AVahčič: — Imel! sem prlšče in solnčnate pike po mrazu, in 4 leta sem se zdravil >rez vsega uspeha. Ko sem čul o! as. sem se takoj na vas obrnil in j akoj zdravilo naročil. V G dneh icm lice popolnoma očistil, tako' la je OMtala čista in bela koža.I -ato se vam srčno zahvalim in as pozdravim vaš rojak J. J. Zo-| 'ch. 421 Chestnut St.. Anaconda, uontana. dr. J. Wahčič: — Pred nekaj ča-f« sem sprejel od vas Brusi Ln tin k-uro zoper sive lave. Moram vam! i val ožn o pripoznati. da mi je ta ink tura zopet naredila lase, ka-| sor sem jih imel v mladosti. Za-adi tega se vam lepo zahvalim in am želim veliko uspe-ha ter vasi >ozdravim vaš rojak Martin Mo-iar, P. O. Box 4:*5, Clinton, Ind. Cenjeni rojak g. Waheič: — ^po se vam zahvalim za vaše! i vale vredno zdravilo za kurje 'či na nogaJi in za brado v ice na okah. Imel sem jih polno in v 4 Inch sem vse popolnoma odst rani, za kar se vam še enkrat iskre-! i o zahvalim in vas pozdravim! aŠ rojak Tonv Kolene, Dam iresan Camp. Port Allegany, Pa. j .Sfx,štovani rojak J. W»hčie: — j Vloja zastarana lx»Iezen v želodcu) ne je dolgo časa mučila. Drogi so; ni rekli in sam sem gotovo mislil.! la imam kamen v želodcu. Vsake' rsre zdravila sem rabil vse brez is-peha in ko sem se do vas obr-' iil. sem mislil, to bo ta zadnja po-j ;kušnja, ker sem dvomil, da bi se e »ozdravel. Naročil sem od vas zdravilo in v osmih dneh sem po-! iolnoma ozdravel. Zdelo se mi je. la se je težki kamen lz želodca' d val i l in počutil sem se. kot da »i se bil prerodil. Sedaj sem poginoma zdrav. Lahko jem in pi-! ■eni. kakor tudi delam. zato se am lepo zahvalim in ne bom vas likdar pozabil. Z vsem spoštova-/ i jem vas pozdravim Tom Pctvr. — 1st Ave.. Milwaukee. Wis. Pišite takoj po cenik. Koledar H*šljem vsakemu zastonj. Jacob Wahcic, 6702 Bonna Avenue N. E., Cleveland, Ohio. (Adv.) j Rada bi zvedela za moje dve se-strični MARIJO in IVANO BA-' J EC, pod o muce Ošterjeve iz' •Rejt št. 52. «wlaj ono wen i MARIJA BENCINA in IVANA BARTOL. Prosim ju. da se mi oglasita, če bereta ta list; ako slučajno ne bereta, prosim ee-njenc rojake, če jim je kaj znano. da mi sporoče njun naslov, ali pa ju opozore na ta oglas da se mi javita. — Marv Debe-Ijak, sedaj omožena Kozjek. Box 325. Newberry. Mich. (24-25—8) PREKLIC nameravanega piknika, katerega je nameravalo prirediti slovensko?! pevsko društvo "Prešeren" v Pittsburgh u. Pa., dne 2!». avgusta na Kb bučarievi farmi v Sharps- 1 burgu. Ne ho vršil zara
  • slov. ( pevsko društvo •"Prešern" vi kratkem priieddo. slučaju pa. da bi kateri denar nazaj zahteval. ga pa tudi dobi pri odboru.1 in sicer v*;ik torek in petek pri pevskih vajah. S «p-..£fovanjem I .m Varogal j Im-cu, JOSIPA TimK. ki jo bil *s\-.»ječasno pri meni na stai/u.j Ne iščem ga ratli kaj slabega, ampak zato, da mil pošljem pi--' ma. d« .-!:i na moj naslov iz starega kraja. — Mark šneper-ger. Uo>; i.'{. Helvetia \V. Vi ! _(24-25—S) VABILO NA VESELICO, katero priredi Slovensko svobo-' domiselno podporno društvo "Jo-1 sip Jurčič" št. 152 3SPZ. v South! Fcrka, Pa., v soboto 28. avgusta zvečer. Tem potom vabimo rojake in rojakinje, da nas posetijo na omenjeni večer. Vstopnina za moške dame 10c. Za vsestran-J sko f»ostrežbo ho dobro preskrb-1 Ijeno. K obilni vdeležbi vabi (24-25—8) Odbor. --r--— - KRETANJE PARNIKOV ' K E OA J PREBLIŽNO OOPLUJEJO IZ NEW YORK A. LAFAYETTE 37 avg. — Havre ROTTERDAM 28 avg. — Boulogne PESARO 1 sept. — Genoa LA SAVO i E 3 sept. — Havre PHILADELPHIA * »ept. — Cherbouro PRANCE 8 ««pt. — Havre NOORDAM 8 aept. — Boulogne LA TOURAINE 14 »ept. — Havre PRES WILSON 14 aept. —• Trat N. AMSTERDAM 14. cept — Boulogne LA LORRAINE i7. sept — H. rrw CELVEDEBB 21. aept — T«-at RYNDAM 22. aept — Boulogne COLUMBIA 28 sept — Trat ApGENTINA 7 oUt. — Trat PRES. WILSON 3 novembra — Tret Glede cen za vezne natke m vsa «ru«» Doiasnlla. obrnite se na tvrdko FRANK SAKCER 82 Cortlandt S*. New York Gosulich črta Direktno potovanje v 3>u-brovnik (Gravoaa) in Trat. PRES. WILSON . 14. septembra BM VI DKKh ... 21. septembra Potom listkov. Izdanih za va« kra-le v Jugoslaviji In 6rb!|l RMzK<4n« ucxlnoHtl prv.t)jf*. Aru lf»-Ka tn tretJ»o runda Potniki tretlega razreda dobivalo brezplaCno vine. PHELPS BROTHERS & GO. Paaaenger Department 4 West Street New Yerk LLOYO SABAUOO I'rIlio«a1uvljl. ' Rrtipl < ^no vino potnikom 3. r&iT6dA. I Cunard Line parnik na dva vijaka Pannonia" "W«8 28. AVGUSTA Cena za tretji razred: naravnost v Dnbrovnik in Trst ...................... $125. naravnost v Napolj ...............:.................. $ 84 vožnja do Trsta preko Napolja ....................... $ 98. in $5.20 vojnega davka. V vašem mesta ali bližini je lokalni agent. ANCHOR LINE Parnik "CALABRIA" odpluje L septembra v Dubrovnik in Trst. Za tretji razred v Dubrovnik ......................$125.00 Za tretji razred v Trst ............................$100.00 in $5. vojnega davka. V vašem mestu ali bližini je lokalni agent. Grška narodna parobrodna j Potniški prekocceanski parnik na dva vijaka in f ^ dva dimnika tfn^^flS^yy pluje naravnost iz New Yorka v I idlllO Dubrovnik in Trst pondeljek dne 13. septembra. Cene v Dubrovnik ali Trst so: Prvi razred .......................... $250.) l>rogi razred — Promenaden prostor____$215.) Pristevši $5.00 I Drugi razred — srednji prostor........$195.) davek ittedkrov.............................$125.) Obrnite se za vožnji listek na naše zastopnike ali pa naravnost t na glavni urad. M. GALANQS & CO- 20 Pearl St., New York, N. Y. ! l»..WII«MMW»MUM«.WM.W«t.W>MMH««W..WM.»W»..l..W.W>W«...HWW«. ..................................................r ...... Potrebuje se 100 premogarjev! 1 a Največje maj ne v Upshur County. Največje plače v državi West Virginia. Naši možje zaalužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti se sto delavcev. Ce ste tnjec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj. Has premogorpv je sest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujezemcL C. T. GRIMM, Gen. Supt., Buckhannon River Ooal Company, Adrian, W. Va. Naš pakt s Srbijo z dne 1. decembra 1918. II. Jn tako računa Italija dobiček, pogodbe v Londonu in Versaillu in žalostno toži, da Italija pravzaprav ni tlrujrt-jia dobila kot — lakoto iu prazen it-p. in tla ji zavezniki <*1 svojega obilja ne dado iz 1-raležnosti niti toliko tisoč ton pttpotrebnega premoga, da bi se za >ilo ubranila potriwa. l>«*jxtvo je namreč, tli naras.ajo ratii pomanjkanja premoga .n n^vrjetne draginje premoga eene domačim tovarniškim izdelkom, kar zopet žene drugim potrebščinam eene kyisku. To pa dela rned Ijiulktvom budo kri. tako da pojavi, ki smo jih ravnokar doživeli v tlaliji, niso drugega kot nujna, absolutna iu kategorična po*led"ra absolutno zavoženih razmer. Ali pa more italjanska industrija, v kalikor je še v čisto doma-* h rokali, tekmovati iianes. ali bo sploh mo^la tekmovati tudi v bo-«'oee n. pr. / nemško, angleško in ameriško? To je tudi vitalnega pomena za njen opreol-i*o delavstvo, k' sp bo moralo seliti, ko ne bo dorua imelo ne jela in ne dela. Odtok delavnih rok pa je tudi velika izguba v ustroju na»« dnega go*|M>darstva \ Tako vidimo, da je pomanjkanj*- surovin n premoga za italjansko industrijo in njeno delavstvo uprav katastrofa nega pomena. Zakaj, ^aj naj tlvigne zopet Italijo do blagostanj:*, «*«* t.«- industrija in trgovina' Kaj pa. če vsi rapori ne prii«sejo ti-trjra liasKa. ki .ti za koiikuremo. To pa ne ka/e, da bi delal 'taljauski i no u-t rije« \ lastno izgubo! Zve/ati se mora zato ali s tujim kapitalom, ki mi I rekrhi po lastni eeni potrebne surovine, ali pa mora pritisniti iu: tielavske plače i:i jiti poti.tč ti, kar pa pri komunistični sili italjan-skili dleaveev ne pojde prelahko. Tako stopi industrija med dvenw »fjrnjerna : ali tuji ka*i ti.I' in otlvisjiost «»«1 tujine ali pa revolt a «le lavstva in njegov odhod n trebulioie za kruhom. Toda rudi tu de lavstv«| ne bo ime|»> mnogo izbere, ker Avstrije ni več. v Nemčiji že iiauts jmj ve« dni ne delajo tovarne, v Kraneiji je za nekaj časa delo pri obnovi /euilje v Ameriki pa mora tudi priti tlo velike delav bke krize radi padanju ven in zmanjšane produkeije.... Odškodnina zadnji up. Izvozna in uvozna bitauea Italije samo potrjuje, tla je popolnoma odvisna od dobre volje — upnikov! Toda kaj naj dviga to dobro voljo na svetovnem trgu! Morda Italije up, tla ji Nemčija poplača ves ogromni milja nI ni de-fieit * Kaj pa če se tudi Versa ill-ska in ne vemo še katera mirovna pogodba razblini v nič, kar ni takt. nemogoče «h1 tistega hipu. ko »e je Wilson nevoljno odtegnil iz Kvrope in enteuto prepustil lepo samo pri urejevanju evropskega nji ru f Ali je ta k.irta m oni a bolj podprta, kot je bila ona v — Londonu leta 191."»? Svet se danes kaj t'udnn suče iii ni nemogoče, tla je Nt un ija vs]ed pritiska rdeče Ru-stje tla lir* /.e enakovreden pogtxl-t«ruk, alt pa prav kmalu posta I" e. . . , t ><1šk< h I n1 t).« je [.renegotova postavka v ituljanskeni pn>račutiu. posojevalci pa tudi niso slepi za realne razmere, ki so nastale v no-\> K v ropi po razstilu štirih eesar-»tev; ruskega, avstrijskega, nemškega iu turškega. Izmeti avstrijskih ostankov ima nliiia Jugoslavija vse realne pretlpo^poje «la se razvije v — l'itlkan»ko veleoilt*, m katero treba /e dane« IkiIj računali kot i»a strto iu večno lačno in čez glavo v m ljanlnih dolgih za kopano Italijo, opirajočo se na u-bogo berglo londonskega pakta! To je danes po poldrugem letu izza novembra 191S — za nas vest I o, za Italijo pa silno žalostno dejstvo. Italija se je pa preti eelim svetom razgalila za dtx-ela baiike-retnega širokoustneža. ki vpije iu bije po mizi ter malia toliko east z nožem okrog sebe, kličoč na korajžo sosetla, tlkler se onemogel lif s«*setle istega dne ko ptxl lipo z bobnom razglase njegovo — gospodarsko smrt, 1'mljiva je zato žalostna tožba zunanjega ministra eonte Sforza napram dopisniku pariškega "Petit Jouruala" tik preti odhodom v j Bruselj in Spa: "f'e bi bili Vi ži \«li zadnje čase v Italiji kjer s< tri tlni v tednu ne je mesa. kjer jt na mesto blagostanja nastopila beda vsletl trajajočega vojnega stanja, bi razumeli, tla je vprašanje odškodnine, ki bo v'razpravi z;; nas vitalnega pomena. Zakaj imamo mrtvih iu ujetnikov. Med temi jili je tlo ."»0 odst jt ličnih po raznih mestih. 1'remoj. je po 800 lir tona. :t0 milijard mo ramo izplačati za pokojnine ir j K* 1 pore ter vojne odškodnine...'* < e bi Italija t^koj prejela vsel JO «m1>4. odškodnine, ki ji jt« je tlo leeila konferenea v Kruselju p 1»! kotuaj zaleglo za prvo iu naj '.ečjo silo: londonski pakt je bil predrag špas tutli za Italijo. Nauk. ki ga je hotela entent« »sbiti v glavo Nenieiji, tlrži s pol n«. t« žo t ud i Italijo z;i grlt». "Sa «•< e«r<»isnio je ttirej že dobro iz plačan, popolnoma pa še ne. ker jt š<> vprašanje, če bo sploh kaj o slabi v veljavi ''svete" listine, k je je dala Italija leta 191."» v pod j»is Angliji, Kraneiji in Rusiji Zakaj Kusija je tlanes kol os, ki j» samo začasno izginil, tla je o bleko prenienjal in z novo idejne silo stopil pre«| trepetajoče sod nike — sveta. Ni malenkost 40"'»0 miljard kron, ki jih baje ima Jugoslavija vračtmavši dediščino po Avstrij if Srbiji, toda breme ItOOO—40CX K. ki ga nosi en Jugoslovan, «laie<" natlkriljuje ono breme, ki teži ist« 1 « asno enega prebilvalea Italije jt najmanj trikrat toliko. Naše žito. naši pridelki in naš les s«i realnejši za bodočnost, kot pj so fige, rožiči, eitrone itd. v dobi, ko je Italija razglasila pt vsem ozemlju rekvizieijo žita, Jugoslavija pa sporočila kupeem. tla ima toliko živil, da bi nasitila vso laetio Italijo in še samo se-l»e! To je rezultat našega pakta v [Srbijo z dne 1. deeembrj* 1918. Varčen revolucijonar. Zanimiva ali vsaj pmična posledica obiska George Latisburv-ja rta Ruskem, je vsebovana v brez-1 žični brzojavki iz Moskve, tikajo-č se njega in ki je b la ravnokar bjavljena. 1'rednik lista Daily f H« rabi, agres.viega soeijalistične-^ ga lista, je Mr. Lansbury prišel ^ rtzaj iz Rusije ne tako razočaran kot. so bili drogi angleški Rocijali-' ati potem, ko so videli boljševikef u oči v oči. Sedaj pa je jasno, daj jih ni zaman c-bČudoval. Mr. Lansbury se je globoko zanimal za so-; J»jete, a ae je ie bolj zanimal za svoj lis«. Zavedal se je tudi primernosti, da dobi lepo majhno podpora od boljšev.kov, da po-j kljaj. Vzrok tega je razviden iz ene teh brzojavk. — O ne tx>mf. podpirali Daily Ileralda. — je brznjavil Litvinov ( ičerinu, — bo moral list obrniti na desno, to je na stran strokovnih unijonistov. V ruskih za dt vah nakopa tako kot da bi bil naš lastni organ. Potrebuje 50 tisoč frankov za šest mesecev. Dsrilv Herald je delal prav posebno špeeijalnost iz tega. da je priobčal tajna ruska poročila. Zanimivo bo zasledovati, kaj bo storil sedaj vspričo teh škodljivih razkr tij. Vrjetno je, da bo drzno nastopil ter označil to razkritje kot oadaljui poskus zlobne kapi-' talističoe dmibe, da škoduje res- i -ftfJL«! NAHODA. 24. AVC 10-0 ničnemu prijatelji uarotla. Zakaj: pa bi kouečno tlo vek. čeprav, je J revolueijonar, prenehal biti varčen .' Mr. Lansbury je nudil sijajen' vzgled direktne akcije, za katero s«- zavzema. Potreboval je denarja in papirji« ter nastopil d'rekt-nc, tla dol.i oboj«* od sov jet ov. Poez ja iu politika sta si na-sprotni J.akor ogenj in led. Dr. I. Vošnjak. j IŠČE SE UPRAVITELJ. Waukegan—North Chicago *Oo-| ►j »e rat i ve Association i šee upravi-1 felja za upravljati trgovino z gro-j •erijo in mesom. Poštenost, izku-l ^eiiost. znanje slovenskega in au-i rle.kt-ga Jezik." so predpogoji za ni^Iašen« e. Kdor se misli prigl?.-; -iti, naj i e odlaša s tem. Prigla-■ite se t>sr bno iu pismenti na sptwl-i iji naslov, kjer dobite vse nadalj-i u* informacije. — John Zakov-| ek. l:U7 Wadsworth A"e„ Wau- re-:t »Ijeiio za lačne, žejne in plesa-■! 'ie. Rt.jaki iz .Ldinstowna in i« lire, vdeležite - • te rt di*e pri-« «i *ve mnt>goštevilno! Vstopnice e dobiti pri vhodu v dvorano ter i a ne jo za moške ."»'».•. ženske 25c. Veselic ni odbor. | . i Kad bi zvedel, kje 11N P.ROŽH'. Dtuna je iz Vrbice štev. :{ pri Ilirski Bi-striei na Ntitranjskem. V Ameriki biva nad 10 let. Imam mu port.čati nekaj važnega iz starega kraja. Zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, da mi blagovoli poročat L ali ee sam bere te vi-sti-ce. jiiaj s-e oglasi svojemu bra-j tu: Joseph Brožič. 1221 Nor-j wood Road, Cleveland. Obi >. (24-27—8 "i SLUŽBE SI ŽELI. Slovenec bi rad dobil službo j kot pomočnik pri kakšni družbi. I Vešč v govorjenju in pisanju po-I leg slovenskega tudi tlrvge si vanske jezike in tako tudi nemško ter za silo iiugh-šl <>. Piše tudi na pisalni stroj •'Oliver". Na-,sl >v: Andrew K. Sprogar. :{15 j St cuiti St.. Elizabeth. N. J. JIHIHI! JUHUHU • VINSKA TRGATEV, ! | katero priredi Coop, pevskega 'zbora "Svoboda" v Detroitu, Mich. bo letos prvo in pošieno <<--.vežilo v:.:!\i-ga. ki si želi prave-r .z.t\ln!a. O »činstvo. ki se je že v >!< >t v .»bi n.iših prireditev in /al»a. ;er j a zna ceniti, nestrpno pričakuje naše prihodnje veseliee. Vi. ciiea virv trgatev je tu, in sedaj vabimo v>^e renjene r«»jake in rt jakinje ter spb»h Jugoslovane: pridite in se podomače veselite z nami v nedeljo 5. septembra 1920 v Victoria Hall i, 424 Ferry Avenue E. Preskrbljeno bo z v-ak«>vrs*nt» pijačo in prigrizkom. .M™«nik«nje živahnosti, nervoxnost. nel ^-^M fpefnost, izhaja iz pomanjkanja iiv«ne moti, redke ivodenele krvi H f E^TOffl u slabe krvne Mrkulacije. E !]■// ^BfH ^mUfft .. ud- delovanj« tele« jc odvisno od iivčne sile za «voia I PWtv/! MX W d5lorMif-. tiviuA moi J? poirlavitna stvar i^ct l/JKi M \ * , dro1" «t«P«nje srca in krvno cirkulacijo. Nuira-Tone k f^^;^, - \ je najbolj uspešno adravilo aa nervoan« in fiailno itdelane. Zakaj »WH^k&Jmjk \ \ K-r sestoji iz osmoro važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih'M99krf »^ predpisujejo najslavnejši rdravniki. -1 Nn^ Tone je bTgat ni7BBBW fo,forJU — i« hrana krvi in živcem. , v jetra, Ur ojačuje čreva. da MfMl T V&ZJ^S**- Jl0i,^lja Mi« ter izganja iz njih Itrupene se- r^ Ktix vetrov m kolcanja. težke sape in pok.i iRTWd jeiika. Nic ve* bolečin m bolezni! Nuira-Tone da- čudo^ i tek V* I aotoro prebavo, »tanovitn« te- ^ »vo okrepiujoie spanje." I irl- ared]. krvno cirkulacijo ter prižene iarenje zdravja na l.ce in jasnost ^ o^i. Gradi moin<- in postavna može zdra- ttn ne ?d«viirat^J *KIa ta^^Sr^L^cS*' ' J* Prodai pri vaa> dobrHi letarjib p« enaki ceni -- K^ NAROČATE. SA POSLUŽ1TE TEGA KUPONA.__ NATIONAL LABORATORY, S. 20, 537 So. Durborn St., Chicago, IU. Goapodje:—Prosim, dobite priioieno. . ......... .. . xa kar ml noil lite steklenic Nuza-Tone. ^ "r ml ............ » Im« ........................... Cesta in it v. ali R. F. D.................*.......... *--to................................Država................................ doctor lorenzq" COIN! SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ' F/ ftPECUALIST MOiKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa Hoja stroka j« zdravljenje akatnih in kroničnih bolesni. Jas san| ee zdravim nad 23 let ter imam skuinje v vseh boleznih in ke* ts&in slovensko, sato vas moiem popolnoma razumeti ia spozna r-i vašo beleče n, da vas ozdravim in vrnem mod in sdravje. 8ko» d 23 le» sem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju moikik bolezni. Zato mi morete popolnoma zanesti na mena, moja akri pa je. da vas popolnoma osdravim. Na odlašaj t«, ampak pridite žimpreje. •m osdravta« mt>u>H>Mi krt. maamia In Nm m Mm, notaaai w grta. ts-Maanj« laa. v kaatoh. atara rana. kolaanl, ualata«—t. >ilnl * mehui,o. MMk Jatrrt to IHHm, rarnim. ravmatlisam, katar, slalo~lBa. ^^Mihi IM« li?** ss: V siaSUlak. araSak m »Mklk si t. «ps stvtrsi Sa K, ■ aaalSna. V torMk. MrtMh In aakatak N s. mrm ajutrmj «• S. mps avaaar. OS naSaljak pa Sa L mps plpoMn«. -O »OSTI MC ZDRAVIM. PRIDETE OMSN& NE HOIASITE 1MB IN NAILOV. Dr. L0RENZ ^ *** pmsBURca, pa. VABILO ia plesno veselico, katero priredi lruš;vo štev. 77 J8KJ. v Oreens-'urgn, Pa., v soboto 28. avgusta prostorih Mrs. Mary Mihev«- na fayd«*nville. Pru-ne s«» totmo ob . uri zvečer. Tem potom vabimo se t'laiie in r-laiiice jj >ri mh vetle-u-«ra tlruštva. da se k«»lik«>r mT»-r« r-e vdeleže vev-liet*. Daljp so .tbljfiia tutli v-ia sos«»dna tiru-va. kakor tudi iz drugih rast-1->in. Igrali botlo slovenski tambu-j>i i/. Homer 4'ifv. Pa. Vseli tlru-cib stvari bo tutli obilo, ker za t«» • krbel izvoljeni otlbor. Vstup-liua za može ."><><-. žene 1 ">r. Iiouis Kiuk. tajnik. (2x 24&26—8) POZOR, ROJAKI! Posestvo naprodaj na K ran.j-iWin v vasi Zenielj. fara PimIzp-nt-lj. okraj ('riioiiitHj. Prodam za-o, ker ne mislim iti v staro tlo-liovine. Rojaki, lepa prilika, karri misli iti v Jugoslavijo. Kat^-"•*2:i veseli kupit, naj mi piše ua ia lov: Joseph Millek. :U77 Elv-•ia Avenue. Loraiu. Ohio. (24-26—8) t uiiiiimiTTitmiiii;:iuiuuMi»»ii»iiiiij 'MPORTIRANE BRINJEVE JA60DE • Najboljše vrste Vreča 130 funtov j j K ua rodilu j.ril.ižiteMrin^V Ordt?r. i MATH. PEZDXR 1 Bax 772. City Uall Sta. New York. N. Y. i i | mrnv&m v«k« p^uu WiaJilAJr ime CT —H--- --*■ Suho Grozdje fanportirano ta starega kraja 22 centov funt. 82kca 60 funtov $11.00 Posebna cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 61 63 Obarry Street Haw York, N. Y. S naro^ifom pošljite $3 v ntpmj —i————W— Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pena Ave. Pittsbarfh. Pa. fl Dr. Koler Jm naj ^ Btarei*i alovenak i adravnlk. ImcU Hat v llftaburahu * ki Ima ES-leti«. A prakao v adravl]« -^.J n Iu vaota mutklb bulecnl. life Zastrupi Jen J« kr •f*' rt »Irivl m cla eovltem tu«, ki m k laumel dr. pral Krhch. <'V Iniatf mu*ol|e ali iMOur Oke po teieeu v irrlu. ItpidaaJ« laa boiwne v koatrS. r^idite In toMatll vam bom kri. N« ftakalta. kar la ba lesen ae naleae. Vae moAks holerMl aSravlm po o-krajiur* metodi. Kakor hitro imalU da vam prene. u)e adra»*e, ne ^akaj te. ifmvrf Drldlte ln )ai vam ca bon. • aupet povrnil. I Hydrocele all vodno kilo oadravlna v 36. ur_J In liter urea o »racije. Bole»-.| r.mehurja, ki povmro^'lo bo lelne v krilu |n hrbtu In vfuk tudi pri puManJu vode. uadravkj a Suto voet to. Revmatta<>m. triranje. bol*R3« o teallne. art>«^|ce. Ikrul* ln druae kožne bnl«*»nl. kt nnata.eto valed negate krvi. oadravlm v krrtk«m faau nI p<>trrbno Mati. fTr»rine iii }: vaak dan od I. ara a}u-traj