PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 01 KAZALO UVOD ............... 01 1. KAJ JE SKUPNOSTNI SISITEM DOLB? ............... 02 A. KAJ JE SKUPNOSTNO DALJINSKO OGREVANJE Z LESNO BIOMASO? B. PROBLEM, KI GA REŠUJEMO C. SKUPNOSTNI SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO D. SKUPNOSTNA DIMENZIJA E. KORISTI IN PRIČAKOVANI REZULTATI 2. ANALIZA DELEŽNIKOV IN JAVNOSTI ............... 04 3. INFORMIRANJE IN KOMUNICIRANJE ............... 05 A. KOMUNIKACIJA Z INSTITUCIONALNIMI DELEŽNIKI B. INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE LOKALNE SKUPNOSTI C. KOMUNIKACIJA S POTENCIALNIMI SOINVESTITORJI 4. AKTIVNOSTI PROJEKTA ............... 06 5. FINANČNI OKVIR PROJEKTA ............... 08 6. PRAVNA VPRAŠANJA ............... 15 ZAKLJUČEK ............... 15 O PLATFORMI DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI ............... 16 02 UVOD Priročnik za izvedbo skupnostnega projekta daljinskega Pri uporabi priročnika je treba upoštevati dejstvo, ogrevanja z lesno biomaso (v nadaljevanju DOLB) da je ta nastal v okviru določenega pravnega in je del serije priročnikov, katerih namen je podpreti administrativnega okvira, ki določa robne pogoje za lokalne skupnosti pri prevzemanju aktivne vloge v projekte izrabe obnovljivih virov energije. Ti se lahko izgradnji svoje blaginje. Ta priročnik pri opisovanju v nekaj letih povsem spremenijo, zato je treba redno navodil za izvedbo skupnostnega projekta DOLB sledi spremljati realno stanje ter spremembe, ki se dogajajo korakom, opisanim v procesnem Priročniku za izvajanje (npr. glede finančnih podpor za OVE ali sprememb skupnostnih projektov, obenem pa vključuje opise zakonodaje, ki je pomembna za izvedbo projekta), saj aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo projekta v praksi in lahko imajo velik vpliv na finančno sliko in načrt projekta. so specifične za skupnostni projekt DOLB. Priročnik je razdeljen na posamezne sklope, aktivnosti Osnovni namen priročnika je predstaviti korake načrtovanja in izvajanja skupnostnega projekta pa so načrtovanja in izvedbe skupnostnega projekta DOLB. predstavljene po korakih. Na začetku je podan opis Na enem mestu smo zbrali informacije, ki vam lahko specifičnega skupnostnega projekta, na katerega pomagajo pri uresničevanju ideje skupnostnega se priročnik nanaša. Nato sledijo poglavja: analiza energetskega projekta, od začetnih aktivnosti do deležnikov in javnosti, informiranje in komuniciranje, končne izvedbe. S tem želimo olajšati izvedbo podobnih konkretne aktivnosti projekta ter poglavji o finančnem projektov v prihodnje ter spodbuditi širok nabor akterjev okvirju projekta ter pravnih vidikih, na katere je potrebno k aktiviranju na področju trajnostnega izkoriščanja biti pozoren pri pripravi in izvedbi projekta. lokalnih obnovljivih virov energije (OVE). Priročnik sledi konkretnemu primeru, kjer so partnerji oz. lastniki DOLB organizirani v zadrugo. Priročnik lahko koristi vsakemu, ki je pobudnik ali koordinator skupnostnega projekta na področju lokalnih obnovljivih virov energije. Akterji na tem področju so lahko raznoliki, od posameznikov, nevladnih organizacij in zadrug do družbeno odgovornih lokalnih podjetij in občin. Prav vsi akterji bodo v priročniku našli uporabne informacije in napotke, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju in izvajanju projekta DOLB. DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 01 1. KAJ JE SKUPNOSTNI SISTEM DOLB? A. KAJ JE SKUPNOSTNO DALJINSKO C. SKUPNOSTNI SISTEM OGREVANJE Z LESNO BIOMASO? DALJINSKEGA OGREVANJA NA Energetski sistemi daljinskega ogrevanja z lesno LESNO BIOMASO biomaso (DOLB) uporabljajo eno ali več centralnih Pri projektu skupnostnega sistema DOLB se skupina toplarn, ki za pridobivanje toplote izkoriščajo lesno posameznikov in/ali drugih deležnikov poveže z biomaso z namenom oskrbe več stavb s toplotno namenom proizvodnje toplote iz lokalnega obnovljivega energijo. Ta pristop odpravlja potrebo po posameznih vira energije – lesa. Lahko se povežejo na organizacijski pečeh. Podzemni cevovodi od toplarne do vsake ali institucionalni ravni (recimo v obliki zadruge) ter povezane zgradbe distribuirajo toplotno energijo skupaj pridobijo potrebna znanja, storitve in sredstva v obliki tople vode ali pare. Sistemi daljinskega za izvedbo projekta, ki so jim kot posameznikom težje ogrevanja lahko zagotavljajo ogrevanje prostorov in dosegljivi. Pri tovrstnih projektih sodelujoči o konkretnih sanitarne vode za velike poslovne stavbe, šole, hotele, elementih projekta odločajo na participativen način – bolnišnice, apartmajske komplekse ter druge občinske, tako znotraj skupnosti, ki investira v projekt, kot v okolju, institucionalne in poslovne stavbe. Daljinske sisteme kjer bo projekt realiziran – njihova ključna prednost pa je, je mogoče uporabljati tudi za ogrevanje sosesk in da koristijo tako sodelujočim pri projektu kot tudi lokalni enodružinskih bivališč, pri čemer zlati tisti sistemi, ki skupnosti. uporabljajo biomaso lokalnega izvora, pridobljeno na trajnosten način, prinašajo številne koristi tako za D. SKUPNOSTNA DIMENZIJA odjemalce kot tudi za lokalno skupnost. Sistem DOLB Skupnostni projekti obnovljivih virov energije so v lasti je lahko zasnovan tako, da poleg toplotne hkrati skupin posameznikov, zadrug, lokalnih skupnosti, kmetov proizvaja tudi električno energijo. Na ta način še in drugih. V priročniku predstavljamo zadruge, ki so ena povečamo učinkovitost sistema, saj iz vhodnega goriva najprimernejših oblik povezovanja na tem področju, proizvedemo več uporabne energije. saj omogočajo participativno in demokratično obliko sodelovanja posameznikov in drugih deležnikov znotraj B. PROBLEM, KI GA REŠUJEMO skupnosti pri načrtovanju in izvajanju projektov OVE. Zaradi podnebnih sprememb moramo prenehati Zadružni energetski projekti temeljijo na zaupanju, uporabljati fosilna goriva za zadovoljevanje naših podpori in konsenzu. Upoštevati morajo zahteve energetskih potreb. Skupnosti morajo zagotoviti lokalnega okolja in potrebe lokalne skupnosti, s čimer potrebno oskrbo z energijo na način, ki ne presega prinašajo kolektivne koristi za celotno skupnost. Ker pri zmožnosti našega planeta. Prednostni nalogi pri prehodu njih sodelujejo skupnosti, imajo v lokalnih okoljih večjo v nizkoogljično družbo sta vsekakor zmanjšanje porabe javno podporo in so bolj sprejemljivi. Z mobilizacijo in učinkovita raba energije, pomembno vlogo pa imajo posameznikov in s spodbujanjem njihovih naložb v tudi skupnostni projekti OVE, s pomočjo katerih lahko takšne projekte lahko zagotovimo tudi nova sredstva za skupnosti zmanjšajo uvoz fosilnih goriv in povečajo svojo investicije v rabo OVE. Prebivalci in skupnosti se lahko energetsko neodvisnost. S tem tudi krepijo svojo vlogo neposredno vključijo v skupnostne energetske projekte na področju proizvodnje energije v razmerju do velikih in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti, energetskih podjetij, ki so do sedaj sama usmerjala s čimer delujejo v dobrobit ljudi in lokalnega okolja. energetski sektor, medtem ko so imeli odjemalci zgolj Tovrstni projekti prinašajo tudi drugačne oblike lastništva pasivno vlogo. na energetskem področju, kjer lastniki proizvajalnih sredstev postajajo posamezniki in skupnosti, ki imajo od V zvezi s kurjenjem lesa velja omeniti tudi problematiko njih tudi finančne koristi. prekomernega onesnaževanja zraka. Kljub temu, da je les obnovljiv vir energije, namreč pri kurjenju lesa prihaja do emisij številnih zračnih onesnaževal. Prav individualna E. KORISTI IN PRIČAKOVANI kurišča so v Sloveniji eden izmed glavnih krivcev za REZULTATI emisije trdnih delcev, zaradi preseganja mejnih vrednosti Skupnostni sistem DOLB ima številne prednosti za okolje. teh delcev in posledičnega onesnaženja zraka pa Rabo fosilnih goriv nadomešča z lokalnim obnovljivim številne občine sodijo med degradirana območja. virom energije. S tem zmanjša izpuste toplogrednih Hkrati je problem onesnaženja zraka s kurjenjem tesno plinov, skupnost pa tako naredi korak naprej na poti povezan z energetsko revščino, zaradi katere so mnoga v brezogljično prihodnost. Sistem je neodvisen od gospodinjstva z nizkimi dohodki prisiljena uporabljati svetovnih energetskih trgov, kar skupaj z vnaprej zastarele peči ter nekakovostna goriva, kot so določenimi pogoji, po katerih zadruga odkupuje les, nepravilno sušen les in odpadki. Sistem DOLB nudi tudi zagotavlja cenovno stabilnost energije ter povečuje možnost namestitve najboljše razpoložljive tehnološke energetsko varnost odjemalcev, lokalne skupnosti in opreme za nadzor emisij zračnih onesnaževal, ki se za celotne regije. To je prišlo še posebej do izraza v času individualna kurišča v posameznih stavbah cenovno ne energetske krize leta 2022, ko občine z daljinskim izplača. ogrevanjem na lesno biomaso niso poročale o bistvenih podražitvah toplotne energije. 02 Pomembna prednost je tudi izboljšanje kakovosti zraka. surovino uporabimo za proizvodnjo manj kakovostnih Sistem DOLB izrabo lesne biomase seli iz individualnih sekancev za večje sisteme daljinskega ogrevanja. kurišč v večji sistem daljinskega ogrevanja, kjer je lažje Najpomembnejše je, da kakovost sekancev prilagajamo nadzirati kakovost uporabljenega goriva ter preprečevati zahtevam kurilne naprave in da na drugi strani pri izpuste zračnih onesnaževal s čistilniki dimnih plinov, načrtovanju novega ogrevalnega sistema upoštevamo katerih strošek je v primerjavi z vrednostjo naložbe v kakovost sekancev, ki so nam na voljo. celoten sistem DOLB sorazmerno nizek. Posledica je Poleg tega, da skupnostni sistemi DOLB omogočajo manj izpustov zračnih onesnaževal v okolje in s tem čistejši način pridobivanja energije in zmanjšujejo izboljšana kakovost zraka, kar je še posebej pomembno negativen vpliv na okolje, imajo tudi številne pozitivne za občine, za katere je vlada zaradi onesnaženosti zraka družbene učinke. Z vključenostjo v skupnostne z delci PM10 sprejela Načrte za kakovost zunanjega energetske projekte OVE se v skupnosti krepi zavedanje zraka. Ti načrti vsebujejo program ukrepov za zajezitev o nujnosti odmika od uporabe fosilnih goriv ter širi izpustov delcev PM10, ki so jih dolžne sprejeti občine. znanje o novih, okolju prijaznejših načinih proizvodnje Prednost daljinskih sistemov je tudi v tem, da gre energije. Ker tovrstni projekti v skupnost prinesejo večje praviloma za kotle večjih kapacitet, ki so prilagojeni zavedanje o pomembnosti gospodarnega ravnanja tudi za uporabo sekancev slabše kakovosti. Za manjše z lokalnim lesom, so lahko tudi izvrstno izhodišče za kurilne naprave so potrebni bolj kakovostni sekanci, razpravo o zmanjšanju rabe in učinkoviti rabi energije v zato uporaba odsluženega lesa, drobne vejevine in gospodinjstvih ter o pomenu prehoda na obnovljive vire svežega lesa ne pride v poštev. Pač pa lahko takšno energije. PRIMER: LESNA ZADRUGA LOŠKI POTOK Leta 2017 ustanovljena Lesna zadruga Loški potok je slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje (DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso). Njihov DOLB je namenjen zagotavljanju toplote za zgradbe v lasti občine (občinska zgradba, zdravstveni dom, dom starejših občanov, osnovna šola, kulturno turistični center) ter za nekaj zasebnih poslovnih in stanovanjskih objektov. Občina je na podlagi javnega razpisa podelila zadrugi koncesijo za distribucijo toplote za obdobje 15 let, zadruga pa se je zavezala, da bo po koncu tega obdobja celoten sistem DOLB, vključno s prodajo toplote, brezplačno prenesla v last in upravljanje občine. Večino sredstev za izgradnjo so pridobili iz nepovratnih evropskih kohezijskih virov, preostanek pa kot bančni kredit. Ustanovitev zadruge so podprli, da bi ohranili finančna sredstva v lokalnem okolju, tako v obliki zaslužka kot delovnih mest. Ves finančni presežek nameravajo preliti v nižjo ceno toplotne energije tudi kulturno turistični center s hotelskimi kapacitetami, in v višjo ceno lesne biomase, ki jo odkupujejo od ki je bil do takrat v upravljanju podjetja s sedežem zadružnikov. V letu 2018 je bilo odjemalcem dobavljeno izven občine. Dejstvo, da je sistem DOLB realizirala 860 MWh toplote. Občina je prej za ogrevanje svojih lokalna zadruga, ima pozitiven učinek na lokalno okolje. objektov porabila približno 90 tisoč litrov kurilnega olja Zadruga je s spodbujanjem zaključevanja snovnih, letno. V letu 2018 je privarčevala 30.000 EUR. energetskih in finančnih tokov gonilo lokalnega krožnega Lesna zadruga med drugim pogodbeno upravlja tudi gospodarstva. Prebivalci so lesni zadrugi na splošno poštno poslovalnico, s čimer so jo ohranili v lokalnem zelo naklonjeni. Z vzpostavitvijo sistema DOLB na lesno okolju. Leta 2019 so pripravili še en projekt izvedbe biomaso je Lesna zadruga Loški potok v letu 2018 sistema DOLB v obrtni coni Podpreska, prevzeli pa so prispevala k prihranku CO v višini 115 ton.. 2 Pozitivna posledica tovrstnih projektov je tudi povečanje ugleda skupnosti oz. občine. V Sloveniji je skupnostnih projektov OVE še vedno malo, zato je izvedba takšnega projekta dokaz, da se lahko posamezna skupnost sama aktivira na energetskem področju in naredi pozitiven premik. Lokalna skupnost, ki izvede takšen projekt, bo v javnosti prepoznana kot napreden akter na področju trajnostne energetike, kar prispeva tudi k pozitivni podobi vključenih deležnikov (posameznikov, zadrug, občin, odgovornih podjetij). Ti lahko s takšnim projektom pokažejo, da gre za odgovorne akterje, ki se zavedajo lastne vloge in odgovornosti pri sprejemanju pravilnih energetskih odločitev, obenem pa predstavljajo zgled v lokalnem in nacionalnem okolju. DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 03 2. ANALIZA DELEŽNIKOV IN JAVNOSTI Za uspešno izvedbo projekta skupnostnega sistema so potencialni porabniki toplote. Še posebej so DOLB je pomembno, da že v začetni fazi identificiramo pomembni lastniki stavb v bližini lokacije, kjer stoji oz. in analiziramo ključne deležnike, ki so pomembni bo stala kotlovnica, saj so te pomembne za zadosten za izvedbo projekta. Slednji nam bodo zagotovili odvzem toplote na manjši površini, kar je pogoj za potrebne informacije (potrebe po daljinskem ogrevanju, finančno izvedljivost projekta. To so lahko lastniki dostopnost lokalne biomase), znanje (ustanovitev individualnih hiš, pisarniških objektov, večstanovanjskih zadruge, pomembna področna zakonodaja, standardi, stavb, stavb, v katerih poteka gospodarska dejavnost; ki jih je treba upoštevati, možni finančni viri za izvedbo • upravitelje javnih objektov, še posebej tiste, ki projekta) ter izkušnje (vodenje projektov, analiza potreb, se nahajajo v neposredni bližini kotlovnice, saj komuniciranje z javnostmi). Ker gre pri projektih DOLB predstavljajo potencialne odjemalce toplotne energije; za generiranje toplote in njeno rabo, so pomembni tudi akterji, ki lahko zagotavljajo lokalno lesno biomaso, ter • strokovnjake na področju zadružništva, ki nam lastniki stavb, ki potrebujejo toploto za ogrevanje. lahko pomagajo z informacijami in izkušnjami pri vzpostavljanju in ustanavljanju zadruge; Med pomembne deležnike in javnost pri izvedbi skupnostnega projekta DOLB štejemo: • lokalno energetsko agencijo, ki ima potrebno znanje o ustreznih lokacijah in energetskih rešitvah v lokalnem • potencialne soinvestitorje, ki bodo v projekt vložili okolju; lastna sredstva, bodisi v obliki finančnega deleža bodisi v obliki dela, znanja ali v kakšni drugi materialni • lokalna energetska in druga podjetja, ki imajo veliko obliki. To so predvsem posamezniki, člani lokalne potrebnega znanja in izkušenj ter poznajo lokalne skupnosti. Nabor lahko razširimo in vključimo tudi okoliščine. V pomoč so nam lahko tudi pri promociji take, ki niso neposredno vezani na ozko lokalno projekta v lokalnem okolju; skupnost, vendar so zainteresirani, da bi se tako ali drugače priključili projektu. Sem lahko prištejemo • podjetja in strokovne organizacije, ki so lahko vir tudi civilne iniciative, nevladne organizacije, družbeno informacij glede izgradnje daljinskega sistema DOLB odgovorna lokalna podjetja in druge; in nam lahko pomagajo tudi pri izbiri izvajalca. Takšna je na primer Sekcija za daljinsko ogrevanje Energetske • občino, ki ima pri projektih DOLB praviloma ključno zbornice Slovenije; vlogo. Občina ureja projektno dokumentacijo, podeli koncesijo za ogrevanje, je lastnica več javnih objektov, • lokalno in širšo javnost, ki ji je treba predstaviti projekt ki so lahko potencialni porabniki toplote. Občina ima ter jo obveščati o možnostih vključevanja v zadrugo običajno tudi močan interes za izvedbo projekta, in o razvoju samega projekta. Predstaviti jim je treba npr. zaradi doseganja ciljev lokalne energetske vse informacije o projektu, tudi zato, da ne bi prišlo do politike, zastarelih obstoječih kotlovskih naprav, nepotrebnega nasprotovanja projektu. Z javnostjo je dragih energentov, pritiskov lokalnih deležnikov k treba komunicirati in jo redno obveščati od začetka spremembam. Pridobitev podpore občine oz. župana do konca projekta; je bistvenega pomena, saj je brez tega projekt skoraj • deležnike, ki ponujajo oz. nas lahko napotijo k nemogoče uspešno izpeljati. Občina običajno vodi tudi ustreznim rešitvam za sofinanciranje projektov, kot komuniciranje z občani, za kar ima na voljo občinska so recimo razpisi za OVE na Eko skladu, razpisi za glasila ter možnost sklicati zbor občanov, ter deluje podporno shemo za OVE3 pri Agenciji za energijo kot motivator za povezovanje ključnih deležnikov in ipd. To so državne institucije s področja energije, kot izvedbo projekta; so Ministrstvo za infrastrukturo, Eko sklad ali Javna • izvajalca oz. podjetje, ki nam bo zgradilo daljinski agencija za energijo. sistem DOLB in za nas uredilo vsa potrebna dovoljenja, soglasja in projektno dokumentacijo. Izberemo ga izmed podjetij, ki ponujajo izgradnjo daljinskega sistema DOLB; • upravljalca daljinskega sistema DOLB, ki skrbi za nemoteno delovanje sistema; • lastnike gozdov in/ali lokalna gozdarska podjetja, ki so pomembi za zagotavljanje lokalne lesne biomase. Tudi ti so običajno zainteresirani za sodelovanje v takšnem projektu, saj s tem dobijo stalnega kupca lesne biomase, po navadi pa so v skupnostnih projektih dosežene tudi višje zagotovljene cene biomase; • lastnike stavb v zasebni lastni (posamezniki ali podjetja), ki so potencialni porabniki toplote. Ti 04 3. INFORMIRANJE IN KOMUNICIRANJE Za projekt skupnostnega sistema DOLB je treba je lahko na dolgi rok uspešen le v primeru, da z javnostjo vzpostaviti odnos zaupanja, podpore in konsenza delimo vse informacije o projektu, tako negativne kot med različnimi deležniki, ki so pomembni za njegovo pozitivne. Komunikacijski kanali, ki jih uporabljamo pri izvedbo. V pričujočem priročniku se osredotočamo na naslavljanju lokalne skupnosti, so lahko občinska glasila, posebnosti informiranja in komuniciranja v konkretnem lokalni mediji, predstavitveni dogodki za javnost, spletna primeru, splošni cilji, načela in koraki komuniciranja stran projekta ter informiranje preko lokalnih organizacij, pa so podrobno opisani v Priročniku za izvajanje družabnih omrežij in spletnih strani podpornikov. skupnostnih projektov. Aktivnosti v sklopu informiranja Priporočljivo je, da zainteresiranim posameznikom od in komuniciranja potekajo ves čas projekta. Glede vsega začetka omogočimo, da se prijavijo na prejemanje na deležnike, ki jih naslavljamo v okviru projekta, in novic o poteku projekta. cilje komuniciranja lahko komunikacijske aktivnosti v primeru skupnostnega sistema DOLB razdelimo na tri C. KOMUNIKACIJA S POTENCIALNIMI pomembne sklope: komunikacija z institucionalnimi SOINVESTITORJI deležniki, informiranje in obveščanje lokalne skupnosti in medijev ter komunikacija s potencialnimi soinvestitorji. Ker so soinvestitorji bistvenega pomena za izvedbo Pri vseh pa velja pravilo, da moramo s komuniciranjem projekta, je ta sklop komunikacije praviloma zelo začeti čimprej, da moramo vedno predstavljati vse vidike intenziven. Z naslavljanjem potencialnih soinvestitorjev projekta ter da moramo biti odzivni. Ker gre za zelo začnemo, ko smo prepričani, da je izvedba projekta pomembno aktivnost, je treba v začetnih fazah projekta možna in ko imamo na voljo vse informacije, ki so za narediti okviren komunikacijski načrt. investitorje pomembne (možnost in način vključevanja, tehnični in finančni podatki o projektu, namen in cilji A. KOMUNIKACIJA Z projekta idr.). Komunikacijski kanali za naslavljanje INSTITUCIONALNIMI DELEŽNIKI potencialnih soinvestitorjev so lahko: • spletna stran projekta, Institucionalni deležniki so občina, lokalna energetska • lista za elektronsko obveščanje, če jo imamo, agencija, energetska in druga lokalna podjetja, državne • družabna omrežja, ustanove ipd., za katere pričakujemo, da bodo v projektu • javni predstavitveni dogodki, aktivno sodelovali oz. ga na takšen ali drugačen • letaki, način podpirali. Za komunikacijo s temi deležniki so v • lokalni mediji, začetni fazi najprimernejši sestanki, kasneje, ko je že • oglasne deske in vzpostavljena komunikacija in ko so vloge posameznih • informiranje preko podpornikov in lokalnih organizacij. deležnikov v projektu že opredeljene, pa lahko informiranje in komunikacija potekata tudi po e-pošti ali Če želimo, da v projekt investirajo tudi podjetja, jim po telefonu. je smiselno projekt in možnosti sodelovanja v njem predstaviti na predstavitvenih sestankih. Pomembno B. INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE je, da s komuniciranjem nadaljujemo tudi po izvedbi LOKALNE SKUPNOSTI projekta, saj na ta način širšo in zainteresirano javnost obveščamo o rezultatih projekta in njegovih učinkih. S komuniciranjem in obveščanjem lokalne skupnosti, Priporočljivo je, da izvedeni projekt predstavljamo v kateri želimo izvesti projekt, je treba začeti v javnosti tudi na predstavitvenih dogodkih, na katerih najzgodnejši fazi. Na ta način zagotovimo, da je javnost podajamo informacije o projektu, o delovanju seznanjena z namero, in hkrati omogočimo, da se skupnostnega sistema DOLB ter o učinkih projekta. Na zainteresirani posamezniki vključijo v projekt s svojimi ta način širimo glas o projektu oz. dobri praksi ter k idejami in predlogi že v fazi načrtovanja projekta. Projekt podobnim podvigom motiviramo tudi druge akterje. DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 05 4. AKTIVNOSTI PROJEKTA V spodnji tabeli so predstavljeni ključni koraki in aktivnosti načrtovanja in izvajanja projekta, skupaj s predvidenimi aktivnostmi informiranja in komuniciranja v vsakem koraku ter z navedbo deležnikov, s katerimi sodelujemo ali so za izvedbo koraka pomembni. KORAK KLJUČNE AKTIVNOSTI INFORMIRANJE IN KOMUNIKACIJA KLJUČNI DELEŽNIKI 1 Priprava • preveritev možnosti za izvedbo • identifikacija občina, lokalna na projekt: projekta ter zainteresiranosti deležnikov – analiza in širša javnost, analiza stanja deležnikov in lokalne skupnosti deležnikov in potencialni in izhodišč opredelitev njihove soinvestitorji, lokalna v lokalni • preveritev potreb po toplotni potencialne vloge v energetska agencija, skupnosti energiji/zamenjavi vira toplotne projektu lokalna energetska energije za potencialne lokacije (in druga) podjetja, projekta ali potreb po zamenjavi strokovnjaki obstoječih naprav z bolj na področjih učinkovitimi zadružništva in OVE, • preveritev potenciala za drugi strokovnjaki, zagotavljanje lokalne biomase deležniki, ki ponujajo oz. nas lahko napotijo • preveritev možnosti k ustreznim rešitvam (so)financiranja projekta za sofinanciranje • identificiranje potencialnih ovir in projektov možnih rešitev 2 Odločitev • preveritev projektne ideje z • komunikacija z uslužbenci občine, občine, da občino vsemi sektorji znotraj občinski svetniki je izvedba občinske uprave in projekta predstavitev ideje na smiselna in da občinskem svetu jo podpira 3 Ustanovitev • posvetovanje s pravnimi • komunikacijska širok krog in vodenje strokovnjaki oz. strokovnjaki s kampanja za potencialnih zadruge ter področja zadružništva pridobivanje soinvestitorjev pridobivanje zadružnikov oz. zadružnikov, zadružnikov • ustanovitev zadruge (najmanj 3 pravni strokovnjaki ustanovitelji) oz. strokovnjaki • priprava in sprejetje akta o s področja ustanovitvi in zadružnih pravil zadružništva • pridobivanje zadružnikov (komunikacijske aktivnosti) 4 Podrobna • analiza lokacije (sodelujemo z • komunikacija z zunanji izvajalec analiza izvajalcem) zunanjim izvajalcem konkretne lokacije • pridobitev lokacijske informacije (lahko uredi izvajalec) • dokončna potrditev izbire lokacije 5 Idejna • priprava idejne zasnove, idejnega • obveščanje širše izvajalec; ostali zasnova, projekta in študije izvedljivosti – javnosti in medijev deležniki (zadružniki, idejni projekt DIIP (uredi izvajalec) o idejnem projektu podporniki, javnost, in študija in rezultatih študije mediji) le v obliki izvedljivosti • komunikacijske aktivnosti o izvedljivosti informiranja napredovanju projekta • informiranje že pridobljenih podpornikov 06 KORAK KLJUČNE AKTIVNOSTI INFORMIRANJE IN KOMUNIKACIJA KLJUČNI DELEŽNIKI 6 Izbira • pregled potencialnih izvajalcev • komunikacija s strokovnjaki s izvajalca oz. in njihovih referenc potencialnimi izvajalci področja gradnje podjetja, ki bo daljinskih sistemov zgradil sistem • opcijsko posvetovanje s DOLB, potencialni DOLB strokovnjaki in organizacijami s izvajalci, izbrani področja DOLB izvajalec • razpis za koncesijo • izbira ustreznega ponudnika oz. izvajalca ter podpis koncesijske pogodbe • sklenitev generalnega pooblastila z izbranim izvajalcem, ki bo lahko namesto nas urejal vse postopke, soglasja in dovoljenja za gradnjo 7 Pridobivanje • preveritev aktualnega stanja • obveščanje izvajalec, deležniki, finančne glede možnosti sofinanciranja podpornikov, ki ponujajo oz. nas podpore za projektov OVE (sodelujemo z zadružnikov, občine lahko napotijo k projekt izvajalcem) ter širše javnosti in ustreznim rešitvam medijev o aktivnostih za sofinanciranje • izbira optimalnega načina za pridobivanje projektov, banke; (so)financiranja projekta: prijava finančne podpore ostali deležniki na razpis, investicijske podpore, ter o rezultatih teh (podporniki, kredit (sodelujemo z izvajalcem) aktivnosti zadružniki, občina, • prijava projekta za javnost, mediji) le v (so)financiranje (lahko uredi obliki informiranja izvajalec) 8 Izgradnja • pridobivanje vseh potrebnih • obveščanje izvajalec; ostali in začetek soglasij, dovoljenj, dokazil in podpornikov, deležniki (zadružniki, obratovanja pogodb (uredi izvajalec) zadružnikov, občine podporniki, javnost, ter širše javnosti in mediji) • izgradnja in priključitev medijev o napredku uporabnikov na toplovod (uredi projekta izvajalec) • pričetek delovanja 9 Aktivnosti • skrb za normalno delovanje • obveščanje izvajalec; ostali po pričetku sistema DOLB (lahko v podpornikov, deležniki (zadružniki, delovanja sodelovanju z izvajalcem) zadružnikov, občine podporniki, javnost, sistema DOLB ter širše javnosti in mediji) • ureditev zavarovanja in medijev o aktivnostih, rednega servisiranja (dogovor z povezanih s izvajalcem) projektom • skrb za delovanje zadruge • evalvacija izvedenih aktivnosti projekta • obveščanje vseh relevantnih deležnikov o pričetku delovanja sistema DOLB DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 07 5. FINANČNI OKVIR PROJEKTA Projekti daljinskega ogrevanja z lesno biomaso so finančno zahtevni projekti, zato zanje potrebujemo natančno izdelan finančni načrt. V pomoč pri načrtovanju novega sistema DOLB je lahko dokument Tehnično-gospodarski kriteriji za JR DO OVE, ki je priložen vsakokratnemu javnemu razpisu za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije. V času priprave priročnika ni bilo odprtega razpisa, zato smo za primer uporabili razpis iz leta 2021.1 Dokument tako služi kot informacija graditeljem in upraviteljem daljinskih sistemov na obnovljive vire energije ter daje oporo in smernice načrtovalcem. V prvem koraku je treba ugotoviti, koliko potenciala ima izbrano območje, torej koliko je ustreznih objektov, ki bi jih bilo mogoče priklopiti na daljinsko ogrevanje. Večje stavbe, kot so šola, vrtec, zdravstveni dom, poslovne stavbe, občinska stavba in podobno, so osnova takšnih sistemov, saj je treba zagotoviti zadosten potencial za odjem toplote. Za izračun velikosti potrebne kotlovnice sistema je treba imeti podatke o porabi toplote in specifični priključni moči vsakega objekta. Tabela 1 OCENA PORABE TOPLOTNE ENERGIJE IN PRIKLJUČNE MOČI ZA STAVBE GLEDE NA NJIHOVO LETO IZGRADNJE OZ. OBNOVE. LETO IZGRADNJE/ TOPLOTNA TOPLOTNA ZADNJE MOČ ZGRADBE PORABA OBNOVE (W/m2) ZGRADBE ZGRADBE (kWh/m2/a) Do 1968 135 200 Po 1968 110 160 Po 1977 95 140 Po 1983 80 120 Po 1990 75 113 Po 1995 60 90 Po 2002 50 75 Nizkoenergijske zgradbe 40 60 Tabela 1 nam je lahko v pomoč pri začetni oceni porabe toplotne energije in potrebne priključne moči glede na starost stavbe. Porabo toplotne energije in priključno moč izračunamo tako, da uporabno oz. ogrevano površino stavbe v kvadratnih metrih pomnožimo z ustreznim koeficientom iz tabele 1. 1 MzI (2021): JR DO OVE 2021. Dostopno na https://www.energetika-portal.si/javne-objave/arhiv-energetika/javni-razpisi/r/javni-razpis-za-sofinanciranje- daljinskega-ogrevanja-na-obnovljive-vire-energije-jr-do-ov-1270. 08 Tabela 2 PRIMER OCENE POTREBNE SKUPNE MOČI SISTEMA GLEDE NA ŠTEVILO OBJEKTOV IN NJIHOVO SPECIFIČNO PRIKLJUČNO MOČ TER PREDVIDENE SKUPNE PORABE TOPLOTNE ENERGIJE NA LETNI RAVNI LETO TOPLOTNA TOPLOTNA SPECIFIČNA PORABA VRSTA IZGRADNJE/ UPORABNA MOČ PORABA PRIKLJUČNA TOPLOTNE OBJEKTA OBNOVE POVRŠINA OBJEKTA OBJEKTA MOČ ENERGIJE OBJEKTA (m2) (W/m2) (kWh/m2/a) OBJEKTA (kW) (kWh/leto) Objekt 1 2001 527 60 90 32 47.385 Objekt 2 1899 439 135 200 59 87.800 Objekt 3 1973 3.126 110 160 344 500.160 Objekt 4 2008 2.051 50 75 103 153.825 Objekt 5 2011 700 50 75 35 52.500 SKUPAJ 6.843 572 841.670 Iz izračuna sta razvidni vsota moči ter predvidena letna Za naš zgornji primer toplotno moč kotlovnice poraba toplotne energije sistema daljinskega ogrevanja. izračunamo tako, da maksimalno transmisijsko Vendar je za moč kotlovnice treba upoštevati tudi faktor moč objektov oz. skupno specifično priključno moč istočasnosti, s katerim je treba pomnožiti dobljeno vsoto objektov (572 kW) pomnožimo z gostoto priklopa (v specifičnih priključnih moči objektov. Poraba toplotne našem primeru 0,90) in prištejemo predvideno izgubo energije v objektih ni nikoli na maksimumu, saj zaradi v omrežju, ki je ocenjena na 10 %, nato pa to vsoto časovno različnih zahtev po toplotni moči posameznih pomnožimo s faktorjem istočasnosti (0,80). Tako dobimo odjemalcev prihaja do izravnave koničnih obremenitev potrebno toplotno moč kotlovnice 425 kW. Treba je znotraj enega dneva (šola ima na primer potrebe vedeti tudi, kolikšen bo odjem toplote objektov glede po toplotni energiji predvsem dopoldan, nekatere na izgube v omrežju in gostoto priklopa. Oceno porabe druge stavbe pa v drugem delu dneva). Zaradi tega toplotne energije za ogrevanje v objektih (842 MWh) se dejansko potrebna skupna grelna moč, ki jo mora pomnožimo z gostoto priklopa (0,90) in dobimo v danem trenutku zagotoviti kotlovnica, zmanjša in ni 758 MWh. enaka vsoti največjih moči posameznih odjemalcev. Naslednji korak je izračun potrebne dolžine cevi Faktor istočasnosti je odvisen od števila priključenih toplovoda, tj. glavnih in razvodnih vodov ter razvodnih objektov ter njihovega načina rabe toplote, znaša pa vej do objektov, da lahko ocenimo stroške toplovodnega večinoma od 0,6 do 0,9 – za povprečje lahko vzamemo omrežja. Ena ključnih komponent je tudi relativno faktor 0,75 ali 0,80. S tem faktorjem je treba pomnožiti majhna oddaljenost teh objektov oz. njihova velika vsoto specifičnih priključnih moči objekta, da dobimo koncentracija na majhnem območju, saj dolžina potrebno moč kotlovnice. Za vsak specifični projekt toplovoda izrazito vpliva na ceno in izgube v sistemu. je izračun faktorja istočasnosti ter moči kotlovnice Treba je poznati tudi vrednosti ostalih stroškov treba posebej izračunati v Dokumentu identifikacije investicije. Za namene tega priročnika podajamo ocene investicijskega projekta (DIIP), v katerem obravnavamo stroškov, ki so bile izkustveno pridobljene na osnovi različne variante izvedbe daljinskega ogrevanja na izvedenih projektov skupnostnih sistemov DOLB. biomaso ter ugotavljamo gospodarnost izvedbe projekta. DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 09 Tabela 3 OCENA STROŠKOV RAZLIČNIH KOMPONENT INVESTICIJE V SKUPNOSTNI DOLB SISTEM STROŠEK INVESTICIJE VREDNOST (V EUR) GRADBENA DELA Gradbena dela za kotlovnico do 300 kW 50.000 Gradbena dela za kotlovnico do 500 kW 80.000 Gradbena dela za kotlovnico do 1.000 kW 150.000 CENE KOTLOV NA LESNO BIOMASO Z VSO OPREMO Na podlagi podatkov in informacij, Kotel do 300 kW z avtomatiko 80.000 ki smo jih do sedaj pridobili, lahko sestavimo stroške investicije za Kotel do 500 kW z avtomatiko 130.000 skupnostni sistem daljinskega ogrevanja na biomaso. Poleg stroškov gradbenih, strojnih Kotel do 1.000 kW z avtomatiko 210.000 in elektroinštalacijskih del ter toplovodnega omrežja je k investiciji STROJNE INŠTALACIJE treba prišteti še stroške projektiranja in dokumentacije, nadzora ter inženiringa. Za sistem daljinskega Strojne inštalacije v kotlovnici (do 300 kW) 35.000 ogrevanja na biomaso z močjo kotlovnice 500 kW je ocena stroškov Strojne inštalacije v kotlovnici (do 500 kW) 50.000 predstavljena v tabeli 3. V sistem, ki smo ga vzeli za primer lažjega opisa finančnega načrta, je torej Strojne inštalacije v kotlovnici (do 1.000 kW) 80.000 vključenih 5 stavb, ki so predstavljene v tabeli 2, dolžina glavnega voda ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA toplovoda je 420 metrov, dolžina razvodnih vej pa 40 metrov. Gradbeni stroški gradnje kotlovnice Elektroinštalacijska dela v kotlovnici (do 300 kW) 12.000 in zunanje ureditve znašajo 100.000 EUR, kar je približno petina skupnih Elektroinštalacijska dela v kotlovnici (do 500 kW) 25.000 stroškov projekta. Stroški kotla ter strojnih in elektroinštalacij s 195.000 EUR predstavljajo največji delež, Elektroinštalacijska dela v kotlovnici (do 1.000 kW) 35.000 skoraj polovico vrednosti investicije. Stroški toplovodnega omrežja pri TOPLOVOD takšnih projektih najbolj variirajo, saj so odvisni od dolžine vodov ter števila priključenih objektov. Daljši Toplovod – glavni vod (cena za meter) 200 je glavni vod ter razvodne veje, višji bodo stroški. Zato je treba skrbno Toplovod – razvodna veja (cena za meter) 150 paziti, da sistem nima predolgega ali preveč razvejanega toplovoda, saj so s tem izgube sistema večje, TOPLOTNE POSTAJE stroški investicije pa so lahko tako visoki, da sistem na koncu ni Mali objekti (do 300 m2) 4.000 rentabilen. Zatorej je pri načrtovanju sistema DOLB treba racionalno zastaviti vključevanje objektov ter Srednji objekti (do 1.000 m2) 6.000 primerno oceniti njihovo ustreznost in njihovo lego glede na potrebe Veliki objekti (nad 1.000 m2) 8.000 sistema. 10 Tabela 4 PRIMER INVESTICIJSKIH STROŠKOV ZA SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJA NA BIOMASO Z MOČJO KOTLOVNICE 500 KW Investicijski stroški so nujno potreben STROŠEK INVESTICIJE INVESTICIJA (V EUR) del investicijskega načrta, ki pa mora vključevati tudi predvidene letne GRADBENA DELA stroške energenta, torej biomase, stroške električne energije, ki je potrebna za delovanje sistema, Zunanja ureditev (dovozna pot idr.) 10.000 letne stroške vzdrževanja ter stroške obratovanja, ki vključujejo Kotlovnica (120 m2 x 750 EUR/m2) 90.000 strošek osebja, materialne stroške, računovodstvo in morebitne stroške STROJNI IN ELEKTROINŠTALACIJSKI DEL najema ali služnosti. Ti so za izbrani primer sistema predstavljeni v tabeli 4. Stroški vzdrževanja znašajo za Kotel na lesno biomaso 500 kW z vso opremo 120.000 kotel približno 2,5 % vrednosti kotla, kar nanese 3.000 EUR, ter približno Strojne inštalacije v kotlovnici 50.000 2 % vrednosti toplotnih postaj, kar skupno nanese 720 EUR. Stroške Elektroinštalacije 25.000 biomase preračunamo glede na ceno energenta na enoto (običajno v EUR/MWh) ter jih pomnožimo TOPLOVODNO OMREŽJE s predvideno porabo toplotne energije sistema, ki predstavlja tudi Toplovodni sistem 420 m glavnega voda (DN 100) + 40 m hišnih priključkov (DN 25) 90.000 predvideno proizvodnjo toplote sistema (podatek iz tabele 2: Toplotne postaje (2 x srednji objekt + 3 x veliki objekt) 36.000 841.670 kWh). Strošek električne energije izračunamo tako, da upoštevamo porabo električne OSTALO energije za celotno napravo najmanj 15 kWh na proizvedeno MWh toplote, Projektiranje, dokumentacija (4 % investicije) 16.840 pri čemer upoštevamo realno ceno električne energije. Strošek Nadzor (1,4 % investicije) 5.894 osebja za obratovanje naprave je treba upoštevati v dejanskem znesku, vendar najmanj 2 EUR/MWh Inženiring 10.000 prodane toplote. Ostale stroške, kamor spadajo materialni stroški SKUPAJ 453.734 in računovodstvo, pa ocenimo na 2.000 EUR. DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 11 Tabela 5 STROŠKI PORABE IN OBRATOVANJA NA LETNI RAVNI ZA SISTEM DOLB Skupno tako letni stroški vzdrževanja, porabe in LETNI STROŠKI STROŠKI (v EUR) obratovanja znašajo 32.443,02 EUR, vendar moramo za celotno sliko k tem stroškom prišteti še stroške STROŠKI VZDRŽEVANJA 3.720 financiranja investicije. Zelo pomembna je višina subvencije, ki jo lahko pridobimo za projekt sistema STROŠKI PORABE DOLB. Za prikazani primer predvidimo subvencijo MZI za DO OVE 2021 v višini 55 % stroškov investicije, ki Biomasa (27,5 EUR/MWh, poraba pa ne vključuje stroškov projektiranja, dokumentacije, 842 MWh) 23.145,93 nadzora ter inženiringa. Za vse preostale stroške investicije, ki niso kriti s subvencijo, pa se za opisani Električna energija 1.893,76 primer najame kredit z odplačilno dobo 15 let in efektivno obrestno mero 2 %. Vrednost subvencije ter STROŠKI OBRATOVANJA predvideni stroški odplačevanja kredita za vsak sklop stroškov so pregledno predstavljeni v tabeli 6. Skupna Strošek osebja 1.683,34 vrednost 15-letnega kredita je 259.374 EUR, letni stroški za odplačevanje kredita pa so tako 17.292 EUR. V tabeli 6 Ostali stroški (materialni str., so prikazani vsi predvideni stroški investicije, posamezni računovodstvo idr.) 2.000 letni stroški sistema ter skupni letni stroški, ki jih imamo s Najem/služnost 0 sistemom, tako z njegovo investicijo kot z obratovanjem. Ob subvenciji v vrednosti 231.550 EUR, ki bi pokrila SKUPAJ 32.443,02 55 % vrednosti investicijskih stroškov, bi tako skupni letni stroški sistema znašali 49.735 EUR. MOŽNOSTI PRIDOBITVE SREDSTEV PREK JAVNIH RAZPISOV Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ponuja subvencije za izvedbo daljinskih sistemov ogrevanja na biomaso, ki so lahko tudi skupnostni in zadružni. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije iz leta 2021 (JR DO OVE 2021) je višino sofinanciranja omejil na 35 % upravičenih stroškov za velika podjetja, 45 % za srednja podjetja ter 55 % za mala in mikro podjetja.2 Za sisteme, ki vključujejo soproizvodnjo električne energije, se je višina sofinanciranja povišala za 10 %. Razpis je bil namenjen gospodarskih družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam. Za časa izdaje priročnika podobnega razpisa s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ni bilo, je pa objavljen Javni razpis za sofinanciranje prestrukturiranja daljinskih sistemov na OVE za obdobje 2023 do 2025, na katerega se prav tako lahko prijavijo tudi zadruge.3 V času priprave priročnika so bila na voljo tudi nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije družbe Borzen.4 Eko sklad ponuja namenske subvencije za kurilne naprave na lesno biomaso in daljinsko ogrevanje tako za javni sektor kot za gospodarstvo. V obeh primerih gre za subvencioniranje samostojnih naložb, kjer je višina spodbud omejena na 20 % priznanih stroškov. Vsebina javnih razpisov se s časom spreminja, zato je za najbolj ažurne informacije potrebno spremljati razpise, ki jih objavljata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Eko sklad. 2 MzI (2021): JR DO OVE 2021. Dostopno na https://www.energetika-portal.si/javne-objave/arhiv-energetika/javni-razpisi/r/javni-razpis-za-sofinanciranje- daljinskega-ogrevanja-na-obnovljive-vire-energije-jr-do-ov-1270. 3 MOPE (2023): NOO – DO OVE 2023. Dostopno na https://www.energetika-portal.si/javne-objave/arhiv-energetika/javni-razpisi/r/javni-razpis-za- sofinanciranje-prestrukturiranja-daljinskih-sistemov-na-ove-za-obdobje-2023-do-2025-noo-do-ove-2023-1335/ 4 Borzen (2024). Dostopno na https://ove.borzen.si/ 12 Tabela 6 STROŠKI INVESTICIJE V SISTEM DOLB TER LETNI STROŠKI SISTEMA STROŠKI INVESTICIJA SUBVENCIJA KREDITA STROŠKI NA (55 %) (15 let, EOM = LETNI RAVNI 2 %) (EUR) (EUR) (EUR/leto) (EUR/leto) STROŠKI INVESTICIJE STROŠKI VZDRŽEVANJA GRADBENI STROŠKI Zunanja ureditev (dovozna pot idr.) 10.000 5.500 350 Kotlovnica (120 m2 x 750 EUR/m2) 90.000 49.500 3.152 Strojni in elektroinštalacijski del Kotel na lesno biomaso 500 kW z vso opremo 120.000 66.000 4.203 3.000 Strojne inštalacije v kotlovnici 50.000 27.500 1.751 Elektroinštalacije 25.000 13.750 876 Toplovodno omrežje Toplovodni sistem 420 m glavnega voda (DN 100) + 40 m hišnih 90.000 49.500 3.152 priključkov (DN 25) Toplotne postaje (2 x srednji objekt + 3 x veliki objekt) 36.000 19.800 1.261 720 Ostalo Projektiranje, dokumentacija (4 % investicije) 16.840 / 1.311 Nadzor (1,4 % investicije) 5.894 / 459 Inženiring 10.000 / 778 STROŠKI PORABE STROŠKI ENERGENTA Biomasa 23.145,93 Električna energija 1.893,76 STROŠKI OBRATOVANJA OBRATOVALNI STROŠKI Strošek osebja 1.683,34 Ostali stroški (materialni, računovodstvo) 2.000 Najem/služnost 0 SKUPNI LETNI STROŠKI SKUPAJ 453.734 231.550 17.292 49.735 DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 13 Sedaj, ko imamo ključno informacijo – kolikšni so naši energije, znašali 56.812,73 EUR. Glede na to, da so letni skupni letni stroški sistema – je potreben še izračun stroški sistema nižji, bi bila takšna investicija upravičena prihodkov sistema. Ti morajo biti tako visoki, da pokrijejo in ekonomsko smiselna – a le v primeru, da bi bila skupne letne stroške sistema, saj je v nasprotnem cena uporabe tega sistema daljinskega ogrevanja na primeru sistem nerentabilen. To preverimo z analizo biomaso za končne uporabnike cenejša od drugih ekonomske upravičenosti investicije v sistem DOLB. alternativ oz. od sistemov ogrevanja, ki jih uporabljajo Parameter, ki ga tu potrebujemo, je količina toplote pred priključitvijo k projektu. To je mogoče preveriti s za odjem, če v delovanje sistema vračunamo izgube primerjavo trenutnih stroškov za ogrevanje, ki jih imajo omrežja. Če predvidimo, da bomo toplotno energijo v objektu, z oceno novih stroškov ogrevanja preko prodajali po ceni 75 EUR/MWh, bodo prihodki sistema daljinskega sistema DOLB. DOLB na letni ravni, ob prodaji 758 MWh toplotne Tabela 7 EKONOMIKA DELOVANJA SISTEMA DOLB NA LETNI RAVNI EUR Prihodki skupaj – na letni ravni 56.812,73 Prodaja toplote (758 MWh x 75,00 EUR/MWh) 56.812,73 Stroški skupaj – na letni ravni 49.735,00 Strošek vzdrževanja 3.720,00 Strošek obratovanja 3.683,34 Strošek energenta 25.039,68 Strošek financiranja 17.292,00 Rezultat obratovanja 7.077,70 14 6. PRAVNA VPRAŠANJA Pri izvedbi projekta skupnostnega sistema DOLB je treba upoštevati več vrst predpisov. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj ključnih. Ker se zakonodaja skozi čas spreminja, vam svetujemo, da pred začetkom izvajanja projekta vedno preverite, kateri predpisi v tistem času veljajo in kaj točno določajo, smiselno pa je tudi, da se posvetujete s pravnikom ali drugo osebo, ki dobro pozna področno zakonodajo. Pri skupnostnem projektu DOLB gre za dejavnost distribucije toplote, ki je urejena v Zakonu o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS, Uradni list RS, št.44/22). V skladu z ZOTDS se dejavnost distribucije toplote opravlja kot izbirna lokalna gospodarska javna kjer ni presoje vplivov na okolje (to je postopek, ki služba ali kot tržna distribucija. Kot gospodarska javna večinoma pride v poštev pri sistemih DOLB, opisanih v služba se opravlja, kadar je trajna in nemotena oskrba tem priročniku), ter integralno gradbeno dovoljenje, ki s toploto v javnem interesu zaradi zagotavljanja javnih vključuje presojo vplivov na okolje. Kadar ima gradnja potreb. Odločitev o tem sprejme občina. Hkrati določa, objekta vpliv na okolje, je pristojni organ za izdajo da se kot gospodarska javna služba opravlja vedno, gradbenega dovoljenja ministrstvo, pristojno za okolje. kadar distributer oskrbuje ali namerava oskrbovati več Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti kot 500 gospodinjskih odjemalcev. presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) določa, da je presoja V konkretnem primeru, ki ga opisujemo v tem priročniku, vplivov na okolje obvezna za kotlovnice na lesno tj. v zadružnem modelu DOLB, je zaradi narave zadruge, biomaso izhodne toplotne moči vsaj 20 MW ter da se ki ni pridobitna organizacija, dejavnost vedno izvajana za sisteme daljinskega ogrevanja z zmogljivostjo vsaj kot gospodarska javna služba. Za vzpostavitev 10 MW, razen gradnje posameznih priključkov, potreba gospodarske javne službe se uporabljajo določbe o presoji vplivov na okolje ugotavlja v predhodnem Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni postopku. list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), ki opredeljuje oblike in Pri projektih DOLB je treba upoštevati tudi druge načine izvajanja gospodarskih javnih služb, ter pravila predpise s področja varstva okolja. Tukaj izpostavljamo Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP, Uradni list predpise s področja kakovosti zraka, ki določajo emisije RS, št. 127/06), ki med drugim določa pogoje, postopek snovi v zrak iz kurilnih naprav. nastajanja in oblike ter način izvajanja javno-zasebnega Za izvedbo projekta zadružnega modela DOLB partnerstva. moramo ustanoviti zadrugo. Zadružna oblika po Ker sistemi DOLB običajno vključujejo tudi gradnjo Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno (kotlovnice, zalogovnika, daljinskega omrežja), je za prečiščeno besedilo in št. 121/21) je pri tovrstnih projektih izvedbo projekta treba poznati tudi predpise s področja organska in logična izbira. Zadrugo ustanovijo najmanj gradnje. Pogoje za graditev objektov in druga vprašanja, trije ustanovitelji, ki so lahko pravne ali fizične osebe, povezana z graditvijo objektov določa Gradbeni zakon s sprejetjem akta o ustanovitvi zadruge. Z vpisom (GZ-1, Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP). ustanovnega akta v sodni register pri okrožnem sodišču, Za novogradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo ki je pristojno za kraj, v katerem se ustanavlja zadruga, namembnosti zemljišča je potrebno pravnomočno pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost. gradbeno dovoljenje. Obvezna sestavina akta o ustanovitvi so zadružna pravila, ki so tudi vsebinsko najpomembnejši dokument Veljavna zakonodaja predvideva dva različna postopka pri ustanavljanju zadruge in določajo načela in pravila, za pridobitev gradbenega dovoljenja – »navaden način«, po katerih bo zadruga delovala. ZAKLJUČEK Zaradi potrebe po strokovnem znanju, sodelovanju s k bolj trajnostni energetski samooskrbi. S tem dajejo širokim naborom deležnikov in relativno visokih stroškov zgled in spodbudo tudi ostalim skupnostim, ki se želijo skupnostni projekt DOLB vsekakor ni enostaven za opolnomočiti in primakniti svoj kamenček k boljši skupni izvedbo. Zaradi njegove kompleksnosti je tovrstnih energetski prihodnosti. Pričujoči priročnik naj služi kot projektov v Sloveniji malo. Pa vendar obstajajo občine, dodatna motivacija in vir informacij za enostavnejšo ki orjejo ledino in sprejemajo pomembne korake na poti uresničitev vaše ideje. DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 15 O PLATFORMI DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI Namen platforme Dovolj za vse – trajnostno upravljanje priročnikom, izdanim v predhodnih fazah projekta z viri skupnosti je usposobiti in opolnomočiti lokalne (Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov5, Priročnik skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri za izvedbo skupnostne sončne elektrarne6, Priročnik za v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod ureditev skupnostnega prostora7, Priročnik za izvajanje v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo. spremljane poti v šolo8, Priročnik za vzpostavitev Delovanje platforme od leta 2019 sodi med aktivnosti zadružnega razpršenega hotela9, Priročnik za ureditev projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, izvajata pa ga nevladni skupnostnega vrta10, Priročnik za vzpostavitev organizaciji Focus, društvo za sonaraven razvoj in stanovanjske zadruge11), Vodniku po skupnostnem Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. upravljanju z življenjskimi viri12, ki vsebuje celovit opis koristi skupnostnih projektov ter opisuje številne domače Aktualne aktivnosti platforme Dovolj za vse se in tuje dobre prakse, ter Katalogu dobrih praks 201613 s osredotočajo na nadaljevanje in nadgradnjo projektov podrobnimi opisi dvanajstih skupnostnih dobrih praks na na temo skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, področjih skupnostne energetike, lokalne samooskrbe ki smo jih v predhodnih letih izvajale organizacije s hrano, trajnostne mobilnosti, urejanja prostora, Umanotera, Focus, PIC in IPoP. Naslanjajo se na upravljanja z gozdom in turizma. Številne dobre prakse ustvarjena gradiva, izkušnje, povezave ter zaznane skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v Sloveniji so potrebe deležnikov trajnostnega upravljanja z viri v predstavljene na skupnem zemljevidu na spletni strani skupnosti. DovoljZaVse.si, kjer so objavljena tudi vsa gradiva, novice Pričujoči Priročnik za izvedbo skupnostnega projekta in informacije o platformi Dovolj za vse – trajnostno daljinskega ogrevanja z lesno biomaso se pridružuje upravljanje z viri skupnosti. 5 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik-za-izvajanje-skupnostnih-projektov.pdf 6 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik-za-izvedbo-skupnostne-soncne-elektrarne.pdf 7 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik-za-ureditev-skupnostnega-prostora.pdf 8 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik-za-izvajanje-spremljane-poti-v-solo.pdf 9 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/10/prirocnik_razprseni-hotel-1.pdf 10 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik5_skupnostni-vrt.pdf 11 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2019/01/prirocnik_zadruga_everzija_final_17_1.pdf 12 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/07/vodnik-po-skupnostnem-upravljanju-z-zivljenjskimi-viri.pdf 13 https://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/07/katalog-dobrih-praks-2016.pdf 01 168 Avtorji: Izdajatelj: Barbara Kvac, Katjuša Šavc, Tomislav Tkalec, Tomaž Zver Focus, društvo za sonaraven razvoj, Maurerjeva 7, 1000 Ljubljana Lektura: Ljubljana, marec 2024 Tadej Turnšek Oblikovanje in prelom: Iz principa, Sonia Pust Fotografije: Adobe Stock Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Elektronska izdaja. COBISS.SI-ID 197594883 Publikacija je brezplačno dostopna na povezavi ISBN 978-961-96494-4-2 (PDF) https://dovoljzavse.si/publikacija/prirocnik-za-izvedbo- skupnostnega-projekta-daljinskega-ogrevanja-z-lesno-biomaso/. Priročnik je nastal v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za več informacij obiščite www.care4climate.si. Vsak partner v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE je odgovoren za strokovnost vsebin in sporočila v dokumentih in stališčih, ki jih pripravi oziroma izrazi v okviru navedenega projekta. DOVOLJ ZA VSE - TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z VIRI SKUPNOSTI / PRIROČNIK ZA IZVEDBO SKUPNOSTNEGA PROJEKTA DALJINSKEGA OGREVANJA Z LESNO BIOMASO 019 020