gt. 91.                                                   Vr Gorici, v soboto dne 12. novembra 1904.                                  Tečaj XXXIV.
lahaja dvakrat na teden, in lioer v sredo in oboto ob 11. uri predpoldne ter stane z l«r ednini i prilogami ter n .Kažipotom' ob novem leta vred po p o 91 i   prejemu«  ali v  Ooriol   na dom poSiljana:
Vso leto.......13 K 20 h. ali »Id. «60
pol leta ........   6 , 60 ,   f     ,    3-30
5etrt leta.......3 , 40 ,   ,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo .10 vin. -.','
NaroCnino sprejema npravniStvo t Gosposki nlioi dtv. 7. v Gorioi v «Goriali Tiskarni* A. GabrSček vsak anš od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd 9. do 12. are. Na naročila bres dopoilane naročnice ie ne oziramo.
Oglasi In poslani«« se računijo po petH-vrstah 6o tiskano 1-krat 8 kr., t-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. Vsak rrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo In napredek!«   Dr K. L,..vrit
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi St. 7 v Gorioi v I. nadst Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadslr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plačati loco Korlca -     Dopisi Dfcj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npraraiStvn.
»PRIMOREC"                         )
Izhaja neodvisno od cSoče* vsak petek in stane vse leto 3 K 10 h ali gld. 1-60.      ;
«Soča» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v ta-bakarni Sohvrarz v Šolski nlioi «n Jellersitz v Nunski nlioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS ne, trga della Casermai
Odgovorni urednfi  in izdajatelj 1>« Kavčič v Gorici.
Talofon it. 83,
»Gor. Tiskarnac A. GabrSčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Deželni kmetijski urad klerikalci!
fej
Kdo se ne spominja volitev v kmetijsko društvo letošnjo spomlad, in kdo se ne spominja vseh drugih sleparij, dogodivšib se v tem društvu I In vse te sleparije so se dogodile nad nami v društvu, kjer .gospodari* Pajer, naS prosluli deželni glavar, in razni gospodje z laške strani naše deželne zbornice. Te sleparije so vzbudile v nagem slovenskem prebivalstvu ogorčenje in so klicale po maščevanju. Krepki protesti proti taki zlorabi premoči so šli na vlado, in naše Časopisje se je zgražalo nad žalitvami slovenskih kmetovalcev v c. kr. kmetijskem društvu in je poživljalo na odpor. Pričakovalo se je bunrh prizorov v deželni zbornici, ki bi enkrat za vselej preprečili take sleparije nad slovenskim prebivalstvom, ki bi enkrat za vselej pokazali, da goriški Slovenci ne pustimo teptati svojih pravic in ne pustimo žaliti svojih narodnih Čustev niti po deželnem glavarju dr. Pajerju in drugovih. Slovenski klerikalni poslanci Berbuč, Jako nCi C in Grča so bili priče škandaloznih prizorov ob volitvah v kmetijsko društvo, in Berbucu kot deželnemu odborniku se je takrat dogodilo, da ga je mestni policaj zavrnil, ko je hotel iti v deželno dvorano volit. To vse je dalo misliti, da se slovenski poslanci pokažejo može, in da po-vedd Pajerju in Italijanom v brk, da'si kaj takega ne puste dopasti. Toda, kaj se je zgodilo? Edina dva poslanca, ki sta imela pogum, osvetlili dogodke v kmetijskem drušiva v deželni zbornici, bila sta napredna poslanca dr. Turna in Strekelj. Klerikalci se niso ni ganili. Zgodilo s; je to v eni prvih sej, ko je dr. Tuma dr. Pajerju s povzdignjenim glasom očital, da je v kmetijskem društva Slovence opeharil, in ugodilo se je to v seji v sredo, ko je bil na dnevnem redu deželni kmetijski urad, ki hoče biti na sebi še precej nedolžna stvariea, ki pa se je ustanovil edino raditega, da bode opravljal posle, ki spadajo v c. kr. kmetijsko društvo, kateremu grozi zdaj propast, ker vlada ne bo več dajala podpor.
To c. kr. kmetijsko društvo je pa prišlo vsled v njem dogodivših se nastistev in sleparij ob kredit, prišlo je na nič; in zara-ditega je treba seveda ustanoviti deželni kmetijski urad. Poročevalec Strekelj in dr. Tuma sta natančno pojasnila, zak-4 pravzaprav gre, ter sta pozvala slovenske poslance, naj se pred glasovanjem odstranijo, kajti ni naloga Slovencev, da pomagajo c. kr. kmetijskemu društvu sedaj, ko je zašlo na politično polje in tako prišlo v neljube zagate; ampak narodna čast zahteva, da se kmetijski urad ne ustanovi, dokler obstoja -sleparsko c. kr. kmetijsko društvo.
Ali naj se c. kr. kmetijsko društvo raz-druži, in premoženje istega pripade deželi, ki naj potem ustanovi deželni kmetijski urad, ali pa naj se zahteva od Italijanov, da v c. kr. kmetijsko društvo uvedejo zopet zdrave razmere, in potem deželnega kmetijskega urada itak ni treb?. Toda besede navedenih dveh poslancev so bile pri naših klerikalcih bob v steno. Odšli so iz zbornice poslanci dr. Tuma, Strekelj, dr. Treo in K1 a n C i č, ostali pa so mirno obsedeli notri.
Bes ginljiv prizor je bil, ko smo videli sedeti te zveste zaveznike dr. Pajerja same z Italijani vred v zbornici.
Tako lepo in v redu so se izvršila vsa glasovanja. Parkrat so vstali in zopet sedli, in kmetijski urad je bil sprejet, da-si so klerikalci proti glasovali. (»Smo v manjšini!*) Koncesija za to lepo delo je bila ta, da se je sprejelo določilo, da mora biti na čelu kmetijskega urada ie mož, ki je absol-viral nauke na kaki avstrijski kmetijski visoki šoli, in da ne sme biti to Hugues. Po tem glasovanju se je seja prav mirno, kakor si to želi dr. Pajer, do konca izvršila, saj ni bilo notri teh preklicanih naprednjakov, ki dr. Pajerju vedno zgago delajo.
Prišli smo torej srečno do deželnega kmetijskega urada. Ali bi smeli upati, da bode dr. Pajer spoštoval vsaj sklep deželnega zbora, da Huguesa ne bo imenoval?! Utegnemo pa seveda, kskor je to dr. Tuma rekel, dobiti še kaj slabšega, kakor je Hugues — da bo Italijan, je itak gotovo — in potem bo ta nesnaga 40 let sedela
v de*.elni hiši v VI. razredu in še pravico do pokojnine bo imela. Prav gotovo je, da ima dr. Pajer že danes kako osebo za to mesto pripravljeno, in mislimo, da bi se prav nič ne varali, če že danes rečemo, da ne bo poznal ne našega jezika, ne naših krajev.
Kaj bo pravzaprav delal ta deželni kmetijski nadzornik, danes še nikdo ne ve, niti naši klerikalni poslanci, ki so omogočili sprejetje deželnega kmetijskega urada. Ve to samo dr. Pajer. Kolikor moremo pi domnevati, mu bo vendar predolgčas, ako bode imel opraviti samo z lovom poljskih misij, kakor se je v zbornici reklo; ampak ga naj-brže dr. Pajer uporabi za kaj drugega, in morda pošlje Huguesa rakom žvižgat in se bode rajše posluževal tega od dežele plačanega nadzornika, kateri mu vsaj ne bode delal preglavice pri plači! Ohran;tev laške pozicije v kmetijskem društvu je navsezadnje tudi več vredna, kakor en Hugues. In tako na lep način odpade ena velika skrb dr. Pajerjevi stari glavi.
Danes stojimo torej pred faktom, da so klerikalni poslanci res uklonili svoj tilnik pred dr. Pajerjem in mu pomagali iz najhujše zadrege, vkatero je bil zašel. Opravičile so se vse naše slutnje. Ne-mašCevani so ostali vsi škandali, vse sleparije v kmetijskem društvu. Pajer pa bo odslej toliko pogumnejše vihtel bič nad našim slovenskim prebivalstvom. Saj drugega res nismo vredni, dokler volimo take poslance. Slo je za predmet, o katerem so bili i klerikalci prepričani, da ni koristen našemu ljudstvu, ker so glasovali proti njeni u. Napredni poslanci so poživljali na najskrajnejši korak, ker ta predmet ne le ni koristen za nas, ampak celo škodljiv in za-vraten. Vkijub temu pa klerikalci, boječ se zamere pri dr. Pajerju, niso napravili edino primernega koraka, in so slovensko narodno čast branili s tem, da so služili Pajerju za štafažo. Slovenski kmetski volilci, ki so se dali zapeljati po farški agitaciji pri deželnozborskih volitvah, da so volili poslance, kakor so Berbuč, Gregorčič, Grča in Lapanja, danes vidijo, kaj so si izvolili. Ti  štirje poslanci morda   znajo
dobro moliti »očenaš* o Berbuču in La-panji bi še to dvomili — zastopati koristi slovenskih volilcev pa n; znajo drugače, kakor du delajo iiako Pajerju in mu služijo v štafažo. Veleposestniki bodo že znali obračunati s svojimi. Taki škandalozni nastopi naših klerikalcev, kakor ob potrditvi imenovanja ravnatelja hipotečnega zavoda in ob ustanovitvi kmetijskega urada, morajo izzvati slednjič odpor v volilcih samih. To se nepravi braniti narodno čast.1") To se pravi, metati nasprotniku Slovensko narodno čast pod noge, da jo tepta z nogami in pljuva na njo. Raditega pač ne moremo drugega, kakor da po takih činih, katere je imenoval posl. Strekelj v zbornici i z d a j s k e, zakličemo: »Fe j klerikalci!*                        — 1 —
Deželni zdravstveni zakon.
Vprašanje dež. poslanca dr. Henrika Tuma na preblagorod-nega gospoda deželnega glavarja dr. Alojzija vit. P a jer j a pl. M o n r i v a.
Takoj po razglasitvi zdravstvenega zakona za celo državo 30. IV. 70. se je obrnilo c. kr. namestništvo v Trstu na deželni zbor goriški, da bi prejel deželni zakon glede vpeljave redne zdravniške službe v deželi. Deželni odbor in zbor sta se ponovno bavila s tem vprašanjem in delale so se podrobne študije, ali vsekdar je vedel deželni odbor stvar zavleči tako, da do sklenitve zakona v deželnem zboru ni prišlo.
L. 1897. se je v deželnem odboru izdelal popoln načrt zakona z natančnim poročilom. To se je predložilo v seji deželnega zbora 6. VII. 01. ter se je sklenilo, da se izvoli poseben odsek 11 članov izmed finančnega in pravnega odseka, ki bi načrt zakona pregledal ter določil pokritje. Načrt je priložen kot priloga 10. Vendar ni prišlo niti do izvolitve dotičnega odseka niti do kakega razpravljanja v deželnem zboru, marveč se je ta načrt zakona pokopal, kakor
*) Sedaj vidi »Slovenec*, kako znajo Bkat. na-, rodni* poslanoi braniti, slov. čast. Ur.
Brez dogme.
Roman. Spisal H. Slenkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalje.)
V razgovor je vpletal vsaki hip latinske izraze, kakor bi se razgovarjal s kakim drugim zdravnikom. Njegova krepka, zdrava postava ter obenem moč besede in pogleda je napravila name prav dober vtis, ker sem videl v njem poosobljenje te nove, genijem brez področja nikakor ne podobne generacije, o katerem mi je ob svojem času dovolj pripovedoval Snia-tinski. Šetaje po dolgih drevoredih parka, spustila sva se končno v tako imenovani inteligentni razgovor, odlikuje se večinoma z naštevanjem imen. Hvastovski je to, kar je znal, znal gotovo bolj temeljito od menef toda jaz sem čital več v svojem življenju, vsled česar slutim, da se je temu nehote čudil, časih me je nekako nevljudno pogledal, kakor bi mi hotel reči, da smatra za vmešavanje v tuja prava to, ako človek, katerega on prišteva k aristokraciji, hoče tudi kaj vedeti o knjigah in o pisateljih. Nasprotno pa ga je kar ganila svoboda mojih nazorov. Moj liberalizem se opira zares na to, da jemljem ozir na vse, ker o vsem dvomim; vendar že to samo, da človek tako premožen in v takem položaju* kakor jaz, ni stal na povsem nazadnjaškem stališču, pridobilo mi je vse ^priznanje mladega kadtrloa.   Proti koncu razgovora sva občevala drug z
drugim tako, kakor dva človeka, ki sta se pomenko-l vala in se sporazumela.
Slutim, da bom sčasoma za zdravnika Hvastov-skega izjema v splošnem pravilu. To sem bil zapazil že davno, da v tem kraju, kakor ima vsak plemič svojega Žida, katerega izključuje iz splošne nenaklonjenosti do Židov, tako ima vsak demokrat svojega ari-stokrata, do katerega goji izjemno slabost.
Pri slovesu sem še vprašal zdravnika Hvastov-skega po njegovih bratih. Rekel mi je, da je eden izmed njih osnoval pivarno v Ploševu, kar mi je bilo že znano, ker mi je pisala o tem tetfc v svojem času; drugi ima knjigarno šolskih knjig v Varšavi, trojega, ki je ravnokar dovršil trgovinsko šolo, je vzel Kro-micki kot svojega pomočnika na vshod.
»Najbolje izmed nas se godi pivovarju,« reče mladi zdravnik, »toda vsi čvrsto delamo in morda si kaj prislužimo. Sreča, da je oče prišel ob zemljišče; drugače bi bili »glebae adscripti«, sedeli bi vsak na svoji pristavi in naposled prišli .tako na boben kakor oče.«
Navzlic temu, da so se moje misli vkvarjale z nečim drugim, sem poslušal zdravnika z veliko pozornostjo. Evo, sem si mislil, to so ljudje ne preveč premeteni, pa tudi ne pogrezneni v temo. Kaže pa se vendar, da so v tej krajini taki ljudje, ki morejo nekaj delati in kateri tvorijo nekak posreden in zdrav člen med prosveto in barbarstvom. Mogoče, da se te vrste plast tvori šele po večjih mestih in da jo jačijo vsaki dan sinovi plemstva, ki je prišlo ob vse, kateri si iz potrebe osvojujejo meščanske tradicije dela ter prina-
šajo k njim krepke mišice in živce. Nehote" sem se spomnil, kako je enkrat Sniatinski kričal za menoj na stopnjicah: »Iz Vas ne bo nič, toda iz vaših otrok morejo še postati ljudje; samo da morate poprej priti ob va3, ker drugače se še vaši otroci ne poprimejo dela!t Evo, sinovi gospoda Hvastovskegaso se gapo-prijeli, in sedaj se pehajo v svet le s pomočjo svojih lastnih rok. Tudi jaz, ako ne bi imel premoženja, bi si moral kako tako pomagati, in morda bi vzgojil v sebi to eneržijo sklepov, katere mi je tako nedostajalo v življenju.
Zdravnik se je poslovil v kratkem od mene, moral je namreč obiskati Še enega bolnika v Ploševu. Ta bolnik je bil mladi klerik iz varšavskega semi-narija, sin nekega plpševskega kmeta. Nahajal se je na poslednji stopinji jetike. Teta ga je nastanila v delavnici palače ter ga vsaki dan obiskovala z Angelico. Poizvedevši za to, sem šel tudi jaz k njemu in namesto umirajočega človeka, našel mladeniča shujša-negar toda rdečega lica, polnega življenja in veselja. Po zdravnikovem mnenju je bil to poslednji blesk svetilnice. Mlademu duhovniku je stregla mati, ki je radi tete takoj zlila n&me tak potok blagoslova, da sem mogel vtopiti se v njem.
Angelica ni prišla ta dan obiskat bolnika; presedela je ves čas pri svoji materi. Videl sem jo šele pri obedu, pri katerem je bila navzoča tudi gospa Celina, katero so pririnili vsaki dan k'obedu na nje-nem naslonjaču. Bilo je to povsem naravno, dai je Angelica ves čas poprej prebila pri materi; domislil pa sem si vendar, da se me nalašč ogiblje. Naši  od-
toliko  drugih,  med  spisi arhiva  deželnega odbora.
Podlaga organizaciji zdravstvenih zadev v deželi je pač organizacija zdravniške službe, ter bi se po logični poti vsekako moralo prej misliti na ureditev zdravniške službe v deželi, predno se je sploh prestopilo k rešitvi vprašanja deželne norišnice ter uredbam proti pelagriin malariji. Goriška kronovina je oft enem edina, ki nima nikakega zdravstvenega zakona. Posledica temu je, da je zdravniška služba brez vsake organizacije, da imajo nekateri kraji preveč zdravnikov, drugi pa so zopet brez vsake zdravniške pomoči, da se plaCa zdravniške službe sklada proti vsakemu načelu pokrivanja javnih potrebščin, in da se po dragih krajih zopet preoblagajo občine s stroški za zdravniško službo, ki daleC presegajo denarno moč.
Ker leži načrt zakona pripravljen, in je cela stvar dovolj proučena, ter je edinole krivda deželnega odbora, ako zdravstveni zakon leži od 1.1901. nerešen, dovoljuje si podpisani vprašati:
1.) Kateri so vzroki, da se deželni odbor ni bavil resno z vprašanjem organizacije zdravniške službe v deželi?
2.) Zakaj se ni predložil že pripravljeni načrt zdravstvenega zakona ali pa isti z željenimi premembami deželnemu zbora v razpravo?
3.) Ali je Vaše Preblagorodje voljno delati na to, da se nemudoma predloži do-UCni načrt zakona, in ako bi to zaradi kratke še preostajajoce dobe tega zasedanja ne bilo mogoče, da se predloži vsaj v prihodnjem zasadanju deželnega zbora ?
Namakanje tržiške ravni.
Vprašanje dež. poslanca dr. Henrika Turna na Njegovo Eksee-lenco poljedelskega ministra.
V deželnem zakonu z dne 23. XI. 87. št. 36. dež. zak. se je ustanovilo amelijora-eijsko podjetje za namakanje tržiški ravni ter je bilo v § 2. določeno, da ima deželni odbor sporazumno z državno upravo določiti gradbeno dobo. Ista se je prevdarila za dobo od 1. 1887. do 1891. Oeividno pa je bilo celo podjetje premalo premišljeno in dotični prevdarki jako površni, in tako o izvršenju načrta z letom 1891. niti ni moglo biti govora. Šele z dogovorom državne uprave in deželnega odbora dne 23. V. 00. št. 12. dež. zak. se je določila konečno gradbena doba za 4 leta od dne razglasitve zadnjega ukaza t j. do 23. V. 04. Iz poročila državnega nadzornika sledi, da se je delo zavlačevalo na vse mogoče načine, tako da se je morala z ukazom namestništva 14. VII. 04. št. 12022/11 sporazumno z deželnim odborom podaljšati gradbena doba še za daljših 15 mesecev, Iz spisov je razvidno, da je največ vodstvo za&rage samo zakrivilo zakasnitev.
Spor, ki je nastal med občino tržiško in zadrugo radi naprave plovnega kanala od Tržiča do Porto Rosegga, je zavlačeval delo nekoliko let, kakor se je sploh delo odlašalo vsled pomanjkanja enotnega vodstva. Mnogo tega zavlačevanja je zakrivila okoliščina, da je legalni konzulent zadruge in deželni glavar goriški ena in ista oseba, in da je ta oseba bila ob enem glavni nasprotnik izvršitve plovnega kanala od Tržiča do morja. Goriška dežela je interesirana pri amelijoraciji tržiške ravni z zneskom K 764.800. Ako se pomisli, da je terjatev proti zadrugi precej problematična, ker bi se dala izterjati le s tem, da se ugonobi cela vrsta kmetskih eksistenc, je vsako kasnenje z izvrševanjem dela za deželni zaklad obteževalno. Pri iat' sevanju del za namakanie^ nenja zadružnega vodstva tudi močno obte* zuje gospodarstvo posestnikov ter se isti preganjajo in stiskajo na vse mogoče načine, ako energično varujejo svoje posestne pravice proti vodni zadrugi.                         ~
Je vse polno slučajev pravd motenja posesti in dragih, iz katerih je razvidno, da se je malemu posestniku naložilo ne le ogromnih bremen, ampak da se ga tudi pri gospodarstvu s servitutami in drugimi bremeni obtežuje. Glavarstvo v Gradišču, ki ima nadzorstvo nad podjetjem, kakor tudi nadzornik ministerstva v tem oziru ne storita svoje dolžnosti, ker puščata, da se pod vodstvom legalnega zastopnika dr. Pajerja vsa ta zavlačevanja vrše nemoteno.
Dela sekundarnih in tercijarnih odtokov so očitno tudi jako površno izdelana, tako da istih skoro ne bode mogoče rabiti ali pa da je rabnost jako dvomljiva in utegne preje-njati v kratki dobi let. Na marsikaterem kraju odtoki puščajo in preplavljajo ali sosedno polje ali javno cesto, in tudi v tem ozira podjetje ničesar ne stori, da bi varovalo koristi dotičnikov in ravno tako malo državna nadzorovalna oblast. Vse pritožbe in koraki pa se onemogočujejo vsled vpliva oseb, ki so na čelu zadruge.
Vsled tega podpisani vpraša:
1.) Ali je V. L. znano zanemarjeno stanje gradbenih del pri amelijoracijskera podjetju namakanja tržiške ravni?
2.) Kaj je V. E. voljna ukreniti, da se to delo izvrši vsaj v zadnji podaljšani dobi do 23. X. 05.
3.) Kaj misl* V. E. ukreniti, da bodeta c kr. okrajno i ratvo v Gradišču, Yž*sa tudi odposlanec ministerstva natančnejše in vestnejše ščitila domače prebivalstvo pred podjetjem in zadružnim vodstvom?
Deželni  zbor.
XI. seja dne*  9. novembra t. I.
Seja je bila naznanjena, kakor običajno,
ob 5. uri, ali pričela je šele ob 5s/4. Marani,
Venuti in Verzegnassi so vložili interpelacijo
in predloge gledš na dogodke v Inomostu.
Vloženih je bilo tudi  več  drugih predlogov in interpelacij.
Oglasi se Marani, ki predlaga, naj pridejo takoj na dnevni red predlogi glede dogodkov v Inomostu. Ko začne citati Marani svojo interpelacijo na naučnega ministra in ministerskega predsednika, začno klicati Lahi na galeriji, katera je bila polna občinstva, , Abbasso Korber*! Marani je sestavil svojo interpelacijo v izbranih, ostrih besedah proti Nemcem in vladi. Ob vseh ostrejših besedah nastane na galeriji gromovito ploskanje in vpitje. Deželni glavar opominja galerijo, ali Marani pretrga njegov govor ter glasneje čita naprej, Lahi burno ploskajo in kričijo. Deželni glavar ponovno pravi, da da izprazniti galerijo, ali vselej ga pretrga lla-rani, LshLM gM*^
kričijo. Sliši se tudi posamezen  ki c po laškem vseučilišču v Trstu.
Verzegnassi zahteva za svoj predlog nujnost. Turna želi tekst predloga. Glasi se: Deželni zbor naj izrazi svoje grajanje, da se je ustanovila v Inomostu pravna fakulteta proti volji Lahov in Nemcev; ugovarja proti trpinčenju laških visokošolcev; protestira, da politične oblasti niso znale preprečiti ekscese. Verzegnassi omenja, da so se Lshi potegovali za laško pravno fakulteto v drž. zboru, v delegacijah, po občinah itd., ali dala se jim je v Inomostu proti volji njihovi in Nemcev. Obrača se proti centralni vladi. Ko omenja, da se nahajajo laški viso-košolci v zaporih v družbi tatov in roparjev, nastane velik krik med Lahi na galeriji, ki so ploskali ali kričali ob raznih stavkih govornika. Deželni glavar pravi ponovno, da da izprazniti galerijo, ali Lahi na galeriji se mu smejejo ter delajo ironične opazke.
Dr. Turna se oglasi k besedi, rekoč, da je predlog že pač mišljen tako, da bodi svečan protest proti dogodkom v Inomostu. Slovenci sicer nimajo povoda, delati štafažo, ker Slovencem se godi krivica ne le od Nemcev marveč tudi od Lahov, katerih bič so že večkrat občutili. Pri takem protestu pa je s celim srcem z< aven, vedoč tudi, da dene človeku dobro, če ima v takih trenotkih koga na svoji strani. Spominja se izgredov na Goriškem in v Trstu, koliko naših sic*7 je bilo obsojenih v ječo, ker so dali izraza jezi proti Lahom povodom umora vsem priljubljene cesarice. Kako drago so plačali avstr. patriotizem. — Glasuje z Lahi brez pridržka. Vlada je kriva, to povdarjajo vsi faktorji, vsi soglašajo v tem. Vlada ni poslušala glasu ne protestov ne od strani Lahov ne od strani Nemcev, da, ni poslušala profesorjev samih, vlada je sploh razvajena, da dela, kar hoče, člani naše vlade pa imajo sami premalo avstrijskega patriotizma, da bi se ravnali po tem, kje naj se dajo pravice. Vlada se ravna po geslu: Divide et impera! Zgodovina pa jo lahko preteče.... Tekla je v Inomostu laška, pa tudi nemška kri. Laška mladina se je znala braniti, zato pa se je ne sce obsojati, obsoditi se mora Herrenvolk,   ki pravi,
da ima največjo kulturo. Nemci bo vzgojeni za Herrenvolk, vlada jih je vzgojila. Kjer Nemec udari, ve, da sme udariti. (Ploskanje.) Sam je bil priča nemški surovosti v Celju, kaj sme storiti Nemec pod varstvom bajonetov. Ali to je plačala naša mladina, plača pa tudi laška. Kako britko je biti tepen, so občutili, ali kdor je teptan, ve, kako tudi sam postopati ne sme. (Klici: Tako je!) Nemec stori, kar hoče. Prebivalstvo v Inomostu je storilo, kar je marsikedo videl naprej. Med občinstvom, ki je bilo zadeto, se čita c. kr. uradnik, zopet c. kr., in celo k. k. Statthaltereibeamte. Kaj pa so iskali tam c. kr. uradniki takrat, kadar se zabava laška mladina ? (Velikanski aplavz, ploskajo tudi laški poslane*.) To je tista rana, ki stori, da Avstrija segnije. ..—?.. Da so zahtevali Lahi svoje vseučilišče na svojem teritoriju, je umevno. Nemci imajo univerzo v Pragi, na meji Avstrije v Bukovini, v Inomostu, v Gradcu, na Dunaju, več kakor jim gre. Ne privolijo pa staremu kulturnemu narodu, kakor je italijanski — mi pa Se srednje šole nimamo. Glasoval bo za predlog, ali naj tudi oni glasujejo, kadar gre za: Vsakemu svoje 1 (Velik aplavz.)
Zastopnik vlade grof Attems pravi (slovensko), da je rekel dr. Turna, da je vedela vlada, kaj se namerava, da pa nalašč ni storila nič v varstvo italijanskih dijakov. Proti tej insinuaciji mora protestirati. Turna reče: Facta loquuntur. Ko pove zastopnik vlade gorenje besede po laško, nastane strašen krik, žvižg in razni klici od strani galerije.
Predlog Verzegnassijev je bil sprejet soglasno. Nastal je velikanski, dolgo trajajoč aplavz. Deželni glavar preti zopet, da izprazni galerijo.
Venuti čita na to svoj predlog med velikanskim aplavzom pri posameznih krep-kej*ih in važnejših stavkih.
Nato se oglasi še Nag los, rekoč, da noče reči, kake posledice utegnejo imeti dogoditi v Inomostu, omenja avstrijsko policij-stvo, ovaduštvo, vlada dela iredentizem, ali Nemec sme uganjati iredentizem, kakor hoče. Predsednik ga pozove k argumentu, ko hoče citati neki članek iz nekega lista, ne dovoli predsednik. Naglos skonča. Ker je vmes ploskala galerija, se dež. glavar zopet obrne proti nji.
Venutijev predlog je bil sprejet soglasno ob velikem odobravanju in ploskanju.
Zastopnik vlade Je odgovoril na to na dve interpelaciji dr. Turne, in sicer glede kozje paše in gozdarstva in planinarstva.
Na to sta prišla na vrsto M a ran i-jeva predloga, da se izreče zahvala onim profesorjem, ki so stali na strani laškim vi-sofcošolcem ob izgredih v Inomostu, za iz-kazno sbčutstvovanje žrtvam, ter se izreče priznanje mladeničem, ki so postavili svoje življenje v nevarnost, pošilja se jim pozdrave. Sprejeto soglasno ob burnem odobravanju.
nošaji se morajo sčasoma tako ali tako vravnatf, vendar razumem, da morejo biti iz početka žalostni in težavni, Angelica ima toliko inteligence srca, toliko občutljivosti in dobrote, da se ne zna obnašati ravnodušno gledš na položaj, v kakoršnem se nahajamo; nima pa dovolj one društvene spretnosti, katera v vseh, celo najbolj zavitih pogojih, zna vsaj na videz ohraniti svobodo. Taka spretnost pride šele z leti ko živi viri občutkov začnejo sahneti ter postane duša konvencijonalna.
Kar se mene tiče, sem dal Angelici spoznati, da ne čutim kake žalitve ali mržnje do nje, ker mi je tako velelo srce. V ostalem nočem nikdar govoriti ž njo o minulosti, vsled česar tudi nisem iskal ž njo danes razgovora na samem. Zvečer pri čaju smo se razgovarjali o splošnih rečeh in o tem, kaj je novega pri nas in za mejo. Teta me je še povpraševala po Klari, za katero se je močno zanimala, in jaz sem ji povedal vse, kar sem vedel o njej, in polagoma smo jeli govoriti o umetnikih sploh. Tita zre na umetnike kakor na neko vrsto ljudij, katere je vstvaril Bog radi tega, da bi od časa do časa zamogel kdo prirediti gledališče za reveže, Jaz sem trdil, da umetnik, ako le ima srce čisto, napolneno ne s puhlim samo-ljubjem, marveč z ljubeznijo do umetnosti, more biti najsrečnejši Človek na svetu, ker se stiče neprestano z nečim neskončnim in brezobzirno popolnim. Iz življenja, prihaja vse zlo, iz umetnosti izvira samo sreča. To je zares le moje mnenje, podprto z opazovanjem. Ang6lica se je nahajala na moji strani, in ako tu zapisujem ta razgovor, se to zgodi radi tega, ker me je zbodla neka opomnja, sicer kaj preprosta, toda zame jako pomenljiva. Evo, ko sva se izgovarjala o za-dovoijnosti, ki izvira iz umetnosti, mi je ona dejala: »Godba, to je najboljša tolažba«, V tem sem videl ne-
prostovoljno priznanje, da ona ni srečna, ko tako go-| vori o sebi. V ostalem nimam tudi v tem obziru nikakega dvoma.
Pa tudi njeno lice ne razodeva, da bi bila srečna. Šele pravkar razcvetela, je videti na videz mirna in celo lepa, ni pa razjasnjena od luči veselosti ki od znotraj sili na dan, ter je opaziti na njej neka zbranost, kakoršne nekoč ni bilo. Črez dan sem bil zapazil, da imajo njene senci rahlo zarumenelo barvo, ka-koršno ima na primer slonova kost. Neprestano sem zrl na njo, ker mi je delalo to neizrekljivo razkošje; rekel bi, spominjal sem se je z nekakimi čudnimi, zdražljivimi, ter obenem s sladkimi občutki, trdil, da fe to isto lice, iste dolge trepalnice, iste oči, ki niso Črne, ?li so vendar videti kot črne, ista zasenčena usta. Nisem se mogel nasititi nad to premeno spominov v realnost. V Angelici tiči nekaj neovrgljivo mič-nega, da, ako bi je poprej nikdar ne videl in ko bi jo postavili med tisoč najlepših žensk ter mi naročil, naj grem izbirat, čutim, da bi šel naravnost k njej in dejal: To je moja izvoljenka! Nahajajo se morda Še IepSe na svetu, toda take, ki bi bolje odgovarjale nekakemu protitipu ženske, katero nosi vsak moški v svoji domišljiji, zame ni nobene. Mislim si, da je mo rala vedel, da jo opazujem in — občudujem.
Odšel sem v mraku. Bil sem tako močno zaglu-šen od vtisov dneva, da je bilo moje poprejšnje modrovanje ter upanje do te stopinje ugonobljeno, da na poti nisem imel in še sedaj nimam moči, zaglobiti se, kakor po navadi, v samega sebe. Upal sem najti gospo Kromicko, a našel sem Angelico. Evo, še enkrat zapišem to. Bog sam edini v6, kaj vse more nastati iz tega za naju. Premišljuje to, imam vtis kakor nekake velike sreče in nekake prevare obenem. Saj v teoriji sem vendar imel prav, ko sem se po njeni poroki na-
dejal, da tudi na njej zapazim te psihične premembe, ki se prisiljeno pripetč pri vsaki ženski, in mogel sem se nadejati, da ta ženska mi da vsaj razumeti, da se čuti veselo, ker si ni izbrala mene. Nobene druge ni na svetu, ki bi si odrekla to zadoščenje svojemu sa-moljubju... In kakor poznam samega sebe, kakor poznam svojo občutljivost in svoje živce, tako bi bil bil pripravljen priseči, da bi se v takem slučaju vračal poln grenkobe, ironije, jeze — toda ozdravljen. Med tem pa se je zgodilo drugače, popolnoma drugače! To je bitje s tako nedosežno dobroto srca in preprostostjo, da se jL pokazala mera, s kakoršno sem meril človeško dobroto, za njo premajhna. Kaj nastopi sedaj, kaj se zgodi z menoj, na to nočem odgovarjati. Moje živlienje je moglo v jasni in mirni reki teči v morje, v ke. _o se steka vse — sedaj pa drvi slično slapu v propad. Toda naj bo, kakor hoče. V najhujšem slučaju bom zelo nesrečen. Nisem počival na rožah niti poprej s to svojo ničnostjo v duši. Ne spominjam se, toda zdi se mi, da mi je oče dejal, da iz življenja mora nekaj izrasti, ker tako je pravo narave. Ako mora, pa mora. Resnica je, da celo v pustinji moči življenja, skrite v globeli, silijo k višku nalik palmam na oazah.
Dne 21. malega travna.
Prebivam tako rekoč v Varšavi, toda štiri dni sem zaporedoma prebil v Ploševu. Gospa Celina se počuti bolje, nasprotno pa je duhovnik Latiš predvče-rajšnem umrl. Zdravnik Hvastovski imenuje njegovo bolezen »sijajen preskok pljučne jetike« ter le s težavo skriva zadovoljnost, da je konec sijajnega preskoka tako točno napovedal. Za kakih dvanajst ur pred smrtjo smo obiskali pokojnika, šalil se je z nami ter bil poln tolažbe  radi pojem anj a vročnice, katera
Priloga „Sofie" it. 911 dne 12. novembra 1004.
Gregorčič zahteva za svoj stavljeni predlog glede dovoznih cest k postajam na novi železnici, da se pokrije del troSkov iz deželnega zaloga, nujnost, ki se sprejme, Predlog gre v železniški odsek.
Na to prične dnevni red. Ura kaže 7Y4. Venuti utemelji na kratko svoj predlog, zadevajoč prenašanje bolniških troškov insol-ventnih inozemeev, istotako Kfančic, jednak, predlog, ki se sprejme. Glede* izčiščenja in uravnave reke Taglio se je po predlogu Ver-zegnassijevem obrniti do vlade.
4. točka dnevnega reda je: občinski red. Dr. Gregorčič omenja, daje Slo delo za občinski red prehitro, da so nekatere točke, s katerimi se ne.more strinjati, tako glede* tajnikov, da se obečajo večji tro-ški ter da bi nekateri paragrafi spravili obč. avtonomijo v nevarnost ter prišle občine pod kuratelo dež. odbora. Predlaga, naj se vrne občinski red deželnemu odboru, da ga z morebitnimi premembam predloži dež. zboru v prih. zasedanju. Treba je tudi čuti mnenje občin. Z obč. redom naj se spoji ludi volilni red. Turna je za to, da se sprejme načrt tako, kakor ga je popolni! pravni odsek. Povdarja potrebo občinskega reda, in se nadeja, da dobi sankcijo. Omenja pohvalno delovanje dež. tajnika in knjigovodskega ravnatelja kakor tudi prizadetih uradnikov pri tem delu. Slovenski prevod je dober, kar kaže neosnovano svoječasno Maranijevo trditev, da naši uradniki niso kos svoji nalogi v jezikovnem cziru. Glede na nujnost je za to, da se sprejme takoj občinski red. h&- L potrebujemo urada, panja se strinja z dr. Gregorčičem ter pravi, da je jezik pomanjkljiv. Marani zago-vara novi občinski red ter priporoča sprejetje. Panigaj predlaga, naj se sprejme en bloc. Se sprejme z večino.
Ustanovitev deželnega kmetijskega urada. Posl. Strekelj poroča kot odsekov poročevalec, da je predmet še nezrel, ter da naj se gre preko te točke na dnevni red. Oglasi se Verzegnassi kot poročevalec manjšine (v kmetijskem odseku imajo večino Slovenci) ter podpira predlog za ustanovitev deželnega kmetijskega urada. Dr. T r e o pravi, da pogosto slišimo besede, ali tem slede druga dejanja. Imamo najlepše polje za kompromise, da odpravimo sporno jabolko iz zbornice. Mora pa reči, da ga Verzegnassijev predlog pripravlja do tega, da mora izreči, da ni dobro ž njimi vedno češnje zobati. Spominja se na imenovanja za dež. hip. banko... Danes ni poguma reči: do tu in ne dalje I Zato pa deželai glavar izvrši imenovanje po svoje in nastane zopet prepir, Minoritetni predlog bo najbrže predlog večine. Zato pa predlaga, da naj izreče dež. zbor, da smatra imenovanje nadzornika za kmetijski urad važno ter naj se izvrši v smislu § 31. dež. opravilnika. Naša dva slov. odbornika bosta vedela pazit*, da se to vprašanje nacijonalno in gospodarsko pravično reši. Gregorčič predlaga, da naj se ime-
nuje za nadzornika le takega kandidata, ki je obiskoval kako pristojno avstrijsko šolo. Omenja, da povod uradu je c. kr. kmet. društvo. Tam naj se zboljšajo razmere. Na nepravem mestu bi bilo, ako bi prišli življi iz kmet. društva v ta urad, zato predlaga, da se pri imenovanju ne sme ozirati na osebe v c. kr. kmet. društvu. Dr. Turna omenja, da ,jejjredmet tak, da bi zahtevala naša narodna CatfTol^m^ptUko- tega Tttridnevni red. Žalilo se je Slovence na nesramen način .v c. kr. kmet. društvu. Ker je postih položaj tega društva prekaren, so prišli s predlogom o kmet. uradu. Imamo pa dosti kmet. zavodov, potov, učitelje, drž.* inšpektor je blizu, urad proti filokseri, veščakov polno. Zdaj pa dobimo še en urad, iste bodo funkcije,kakor ve. kr. kmet. društvu. Gospoda so uvideli, da kmet. družba ne postopa tako, kakor bi morala, treba jo desavouirati. Naša mala dežela mora to drago plačati. Novega nadzornika postavijo v 6, razred, čudno, da ga niso deli kar v 3. Frivolno se igra z deželnim denarjem. Dr. Gregorčič ne mara Hu-guesa, kaj pa, če dobimo še kaj slabšega. Zapodili treba iz kmet. društva tiste, ki ne delajo prav, potem dobiti druge. Tudi s finančnega stališča je proti ustanovitvi kmet. urada.
Ako pa hočejo kasirati društvo, potem je prav, da bi se ustanovil kmetijski urad. Dosedaj se je obračala vlada na c. kr. kmet. društvo. Zakaj je prišla družba tako ob milost, zakaj ni za rabo ? Če pa je, potem ne mestu bi bil kompromis, da se družba kasira. Smatra za častno zadevo slovenskih poslancev, prav je le, da gredo in zbornico, ker se je tako strupeno žalilo Slovence. Glede predloga dr. Treota omenja, da deželni glavar ve prav dobro, kaj je važno, le samo včasih noče vedeti; zato nepotrebno, sklepati že naprej, kaj je važno. Glede predloga dr. Gregorčiča omenja, da bo morda prih. nadzornik kak italijanski podanik, morda je že kateri in peto, vzgojen seveda ostro nacijonalno, da bo delal le zu Furlanijo. Obžaljuje, d^ ni dobil podpore na svoji strani. Narodno stališče je skrajno žaljeno. Strekelj:Ko se je imelo sklepati o dež. hip. banki, se je imelo pred očmi troške, imenovanja itd., ali današnji predlog j« gol, nag. Nič se ne vpraša, koliko bo stalo. Nadzornik bo v 6. razredu, treba bo pa še drugega osebja. Imamo pa že strokovnjake, ki so absolvirali take študije, imamo vrhu tega še druge, denarja pa malo; če ni novcev, ne pomaga imeti osobje. V zadnjem zasedanju je glasoval tudi on za deželno trtnico.
Kaknr je prišel za to strokovnjak, ki ni strokovnjak, tako bo ludi v novem uradu. Gotovo bo novi nadzornik Italijan, ki ne bo po.znai ne jezika ne razmer. 23.000 K je izdanih za trtnico, ali koliko bo koristi ? Šsan-dal je to, drago plačan. Tisti veščak, ki jih je  vedel do  deželne  trtnba, tisti  vodi Ita-
lijane do novega urada. Duša ga boli, ker je glasoval tudi on za trtnico. V početku se je vabilo, naj pridejo gledat, sedaj pa, ko je šlo za rezultat, je stalo v »Agricoltore-, da so miši vse požrle. Na trditev, da se drugodi umnejše gospodari nego pri nas, pravi:pojdite v Št. Andrež, pojdite v Vrtojbo, to je perivoj, to je vrt, to ni več kmetsko delo. Omenja, da bi znašale vse podpore, katere bi se dale, manj, kakor bi stal 'uraHmKISa-' logo bi imel tudi to, kakor je čul, da bi učil kmete, kako" se miši pobijajo. Ako le to in podpore, potem ga ni treba. Ostane pri sklepu odseka. Verzegnassi povdarja važnost urada za napredek kmetijstva, brani trtnico. Turna pravi, da vkljub radovednosti le ni povedal V. drugega nego to, da bi novi nadzornik inšpičiral veščaTe, Tfafere že imamoV in društva v deželi, če so »potrebna podpore. Ce je poseben nadzornik za šole potreben, to treba utemeljiti. Inšpektor bo stal najmanj toliko, kakor ena šola. Strekelj vzdržuje, kar je rekel. V kmet. društvo so vsprejeli celo Lega nazionale in Societ&gin-nastica, naših poštenih slovenskih posestnikov pa ne. Za nas Slovence, ako glasujemo, je to izdajstvo. Svetuje slovenskim poslancem, da naj gredo iz zbornice. Ko še Verzegnassi nekaj pove, odidejo dr. Turna, Strekelj, dr. Treo in Klanci č iz dvorane. Pri glasovanju na dnevni red glasuje za navzočih 6 klerikalcev, proti Lahi, da se ustanovi deželni kmet. urad, glasujejo Lahi, proti navzočih 6 klerikalcev, sprejme se Gregorčičev predlog, Treotov pade. Glasovanje klerikalcev spremljajo ironični klici z galerije: Živela zavedna desnica!
Glede vzdrževanja oglejske bazilike se vabi vlado, da preskrbi vse potrebne poprave; prošnja A. Žniderčiča iz Renč za podporo v svrho obiskovanja obrtne šole v Inomostu se odstopi dež. odboru, da da primerno podporo. Marani omeni, da se to zgodi, samo v Inomost ne sme iti; dež. odboru se naroči, pobrigati se za izvršitev brambenih del v kraju Sabbioni pri Vilesu; deželni odbor naj stopi v dogovor z vlado za ustanovitev mlekarske šole v Cerknem; preko prošnje društva za podporo slov. dijakom na Dunaju se gre na dnevni red; dež. odbor naj se obrne do vlade glede gradnje železniške črte z normalnim tirom med Červinjanom iz Belvedere. XII. seja deželnega zbora dne* 10. nov. t. 1. Seja je bila napovedana ob 4. uri, pričela pa je 5 minut pred peto. Vloženih je bilo več interpelacij in predlogov. Deželni glavar Pajer je odgovoril na interpelacijo"dr. Tu me glede zdravstvenega zakona takoj rekoč, da dež. odbor se je že bavil s tem vprašanjem, pripoznavaje potrebo takega zakona. Ni res, da ima dež. odbor že gotov tak načrt, predloženi pa se je pokazal neprimeren. Dež. odbor se bavi z novim na-
črtom. Obrnil se je tudi do občin za mnenja, ali došli so pomanjkljivi odgovori. Sicer je bilo pa predloženih toliko drugih načrtov; kadar bo gotovo, se napravi nov zakonski načrt.
Dr. T u m a je utemeljeval na to nujnost svojega predloga, s katerim se nalaga deželnemu odboru, da prouči kreditne razmere v deželi s posebnim ozirom na malega posestnika, obrtnika in trgovca v svrho, da se ustanove* v kronovini v vsaki občini, kjer je to po dejanjskih okoliščinah mogoče, občinske hranilnice in posojilnice, katere se imajo združiti potem v zvezo, na kateri ima temeljiti zadružna deželna banka; naj se pripravi vzoren statut za občinske hranilnice in posojilnice, za zvezo istih in za zadružno._
banko. Turna omenja, da je važnost razvidna že iz predloga samega. Dež. glavar reče, da se dež. odbor že bavi s takim vprašanjem. Sprejme se nujnost z večino, nekaj klerikalcev ne glasuje.
Dr. Turna je utemeljeval na to svoj drugi nujni predlog z ozirom na sklep prejšnjega dne glede ustanovitve dež. kmet. urada. Nalaga se dež. odboru, da stopi v dogovor s c. kr. kmetijskim društvom in c. kr. vlado radi razpustitve tega društva ter prepustitve vsega društvenega premoženja deželi proti istočasni ustanovitvi deželnega kulturnega sveta v okviru deželnega kmet. urada; statut naj se predloži v prihodnjem zasedanju ter naj se pridobi stalni letni prispevek c. kr. vlade, ki bi odgovarjal vedno rastočim potrebam deželne kulture. Verzegnassi je menil, da se hoče položiti roko na privatni denar, in bi bilo nekaj nezaslišanega konfisci-rati privatno imetje v sporazumljenju z vlado.
Dr. Turna pravi, da je nujnost izkazana, meritorično pa ni predlagal nič. Včeraj že je rekel, ali kmet. društvo držati, ali kasirati, kar starega na njem, dobro, kar novega, ni vredno piškavega on ha. Meni, da bi bilo pač drugače delati s kulturnim svetom kakor pa s privatnim društvom. Nujnost je bila odkku:,ena, Turna reče dr, Gregorčiču, da ga veseli, da je tudi on za to, ko pade tudi nasvet, da se izroči predlog odseku.
Strekelj predlaga na to nujno, naj stopi dež. odbor v dogovor z vlado, da pride v rihemberško občino strokovnjak ter preišče, če je res. voda kriva na ponavljajočem se legarju. Pravi, da Rihemberg je v dolini, ki ima dosti izvirkov in vode. Ko je tekla Branica, pred 30 leti ni bilo pomanjkanja vode, sedaj se zasuia vsled nalivov, nagromadilo se je grušč?, da teče po samem grušču. Lsta 1859. je legar decimiral prebivalstvo. Letos je bilo okoli 20 slučajev. Okrajni zdravnik mu je potrdil, da vzrok je voda. Z »to predlaga nujnost, ki se sprejme.
Dnevni red. Marani utemelji svoj predlog, da se pozove vlada, da izda zaken o nedovoljeni konkurenci. Gre za resolucijo, kakor v drugih dež. zborih. Nujnost se sprejme.
pa je pojemala le radi večje onemoglosti. Včeraj za-1 rano sva sedela z Angelico na balkonu, ko je dospela) mati revnega duhovnika ter začela praviti o njegovi smrti na oni poseben kmečki način, v katerem se ža-j lost meša s popolno udanostjo v to, kar se je pripetilo. V mojem sočutju se je nahajala tudi radovednost, ker sem s prostaki le malo kedaj prišel v dotiko in le malo obračal pozornost na nje. Kak čuden jezik govore ti ljudje! Prizadeval sem si zapomniti si njene besede, da si jih zapišem. Stara kmetica je pri pozdravu molče objela noge meni in Angeliei, na to pa, pokrivši si odi z dlanjo, jela tarnati:
»O prisrčni moj Jezus ! o. prenajsvetejša Marija! Umrl mi je moj revež, umrl! Rajši je odšel h Gospodu Bogu, nego bi bival pri očetu in materi. Grajska postrežba mu prav nič ni pomagala. Zaman so mu dajali vina, ker tudi to vino mu ni pomagalo. O Jezus najsvetejši, o Jezus! o Jezus!«
V njenem glasu se je krila braz dv/iia odkritosrčna materinska žalost, toda to, kar je obrnilo nase mojo pozornost, je bilo nekako navadno zatezanje v žalovanju. Nisem še čul doslej kmetic, žalujočih po smrti svojih bližnjih, toda bil bi prisegel, da morajo vse enako tožiti, kakor bi se nahajali za to nekaki vaški predpisi.
Angelica je imela solze na trepalnicah, in z nepopisljivo dobroto, kakoršno imajo zgolj ženske, je jela izpraševuii o okoliščinah smrti, domišljuje si, da pripovedovanje prinese ženski olajšavo. In starka je zares začela pripovedovati na vso sapo:
»Ko je duhovnik z Gospodom Jezusom od njega odšel, sem mu rekla tako-le: sedaj pa že umrješ, aH ne umrješ, kakor je volja božja! Pripravil si se lepo na smrt, a sedaj spi. On mi.odvrne: dobro! — Na to. je zadremal in jaz isto tako, zakaj Bogu bodi
potoženo, da že tri noči nisem nič spala. Šele ob petelinovem petju je prišel moj stari, me zbudil in sedla sva oba — a on pa je spal in spal. Pa sem rekla staremu: ,Ej, če le ni umrl! A stari mi odvrne,,morda je pa umrl!' Dotaknil se ga je za obleko in oni se je sprebudil ter dejal: bolje mi je. Poležal je za kakih pet minut mirno ter se neprestano smehljal v strop. Ko sem to videla, me je kar pograbila nevolja in rekla sem mu: ,a ti, kostanj, menda se posmehuješ moji revščini V Toda on se je le smehljal smrti, ne pa moji revščini, kajti kmalu na to je jel hitro dihati, in ob solnenem vshodu ga je vtrgalo.«
Tu je znovič začela stokati — na to je naju povabila, naj greva pogledat mrliča, ker ga je že oblekla in on je »tako lep, kakor bi ga naslikal.« Angelica je bila pripravljena iti ž njo, toda jaz sera jo pridržal; žena pa, pozabivši črez trenutek na svojo željo, je nama jela praviti o svoji revščini. Njen mož je bil svoje dni premožen gospodar, toda vse svoje premoženje sta potrošila za to, da odgojita sina. Kmetje sosedje so kupovali oral za oralom in danes jima je ostala samo koča, pa nič zemlje. Tisoč in dvesno rub-Ijev sta potrošila. Mislila sta si, da se na starost napotita k sinu, a med tem ga je vzel Bog. Starka je nama z vso kmečko udanostjo povedala, ds sta se že dogovorila z možem, da takoj po pogrebu pojdeta »beračit«. Niti kazala ni, da bi jo bilo tega strah, kajti govorila je o tem z nekim tajnim zadoščenjem; samo tega se je bala, če ji mar občina ne bo delala ovir s spričevalom, katero, ne vem čemu, jima je bilo potrebno. V njenem pripovedovanju so se tisočere realne podr^ »nosti mešale s klici Jezusa in Ma^je, s solzami in žalostjo.
Angelica je stekla v hišo ter se črez trenutek vrnila  z denarjem, katerega je hotela izročiti stari
ženski, toda meni je šinila druga misel v glavo katero sem v tem hipu spoznal za dobro.
Pridržal sem roko Angeliei, in obrnivši se k ženski, jo vprašal:
»Torej tisočindvesto rubljev ste izdali za odgojo sina?«
»Kajpada, jasni gospod! Mislila sva si, kadar postane župnik, najti pri njem zavetje v župnišču, toda Bog najvišji je odredil tako, da pojdeva ne v župni-šče, marveč pred cerkev.«
»Torej vam jaz podarim tisočindvesto rubljev. Potem jameta gospodarit, na novo ter živeti mirno v koči.«
Bil bi storil to takoj, toda nisem imel pri sebi denarja; namenil pa sem se vzeti potrebno svoto iz tetine blagajnice, in naročil sem ženski, naj pride črez eno uro. Bila je tako prevzeta, da me je zrla nekaj časa s široko odprtimi očmi, ne spregovorivši niti besedice ; naposled se mi je s krikom zgrudila k nogam. Vsekakor pa se mi je posrečilo, otresti se je dovolj hitro, poglavitno radi tega, ker se ji je mudilo steči k možu, da mu pove to veselo novico. Ostala sva sama z Angelico, katera je bila takisto gojena, in v prvem hipu ni znala najti njej potrebnih besed; šele črez trenutek je jela ponavljati:
»Kako si ti dober! Kako si dober!«
Toda jaz skomignem z rameni ^ odvrnem Angeliei s takim glasom, kakor bi govoril o stvari takisto malomarni, kakor naravni:
»Jaz, moja Angelica, nisem storil tega iz dobrote, niti radi teh dveh ljudij, katera vidim sedaj prvokrat. Storil sem to edino radi tega, ker se ti za nju poteguješ, in pri misli, da tebi s tem napravim veselje. Drugače bi ju bil odpravil s prvim večjim darilom.«
Faidutti ntemeljuje predlog glede podelitve podpor za ustanovitev kmečkih posojilnic, omenjajoč tako potrebo, da se pomaga kmečkemu in delavskemu ljudstvu. Turna pravi, da ve, da ima Faidutti zasluge za tako delovanje, ali tu gre za načelno nasprotstvo. Raiffeisnove posojilnice so prešle v politično stran klerikalizma. Ce so v pravih rokah, so dobre, aH trdi, da niso. Vodstvo ne gre v roke duhovnikov. Njega predlog je proti-predlog. Nujnosti je nasproten. Faidutti po-vdarja potrebo takih posojilnic za ubogega, to je splošno pripoznana institucija, delajo na njej protestantje, židje, Raiffeisen je bil protestant. Brani potem delovanje duhovnikov ter pravi, da imajo tudi pravico posluževati za pravic ter se obrača proti očitanju s  klerikalizmom.  Deželni glavar ga kliče k
stvari, na kar skonča._____________
Predlog dr. Tttme, naj gre Faiduttijev predlog v dež. odbor v proučevanje, se odkloni, sprejme se Faiduttijev predlog.
Na to se oglasi dr. Tre o, rekoč, da naj se dene pred točko o proračunu za leto 1905. točko o zakonskem načrtu glede ureditve pravnih razmer učiteljskega osobja na mestnih in javnih ljudskih šolah, kar se sprejme ob odobravanju učiteljev, katerih je bilo obilno število na galeriji. Dr. Gregorčič pravi, da kar je rekel dr. Treo, da je pričakovati pri proračunu govorov, da takih ni pričakovati ne od italijanske strani ne od njegove, pač pa le, od strani dr. Treota in ožjih tovarišev. Marani prečita odsekovo poročilo. Na to je pričela debata, katere so se udeležili Falconer, Turna, Gregorčič, Venuti, Egger, Verzegnassi. Dr. Turna se je zavzemal za deželni Šolski zalog ter imel krasen govor, v katerem je dokazal, od koga živi Gorica ter ožigosal »malgovemo*. Gregorčič je predlagal, naj se zviša deželni prispevek od 250.000 E na 400.000 E ter pokritje poskrbi z užitniho, ali sprejet je bil odsekov predlog. (Glej med domačimi vesti: Učiteljske plače po novem zakonu.) — (Omenjati moramo posebej, da sta Venuti in Egger strašno jadikovala o poginu in bankerostv u Gorice!)
Natančneje poročilo prihodnjič. XII. seja dne 11, novembra i. 1. V sinočnjt seji se je sprejel proračun deželnega zaloga za leto 1805. Redne potrebščine znašajo 1.100.739, izredne 72000 K, primerjajo skupne potrebščine s pokritjem 405.891 K, ostane primanjkljaja 766.848 E, ki se more pokriti 1) z doklado po 20% na zemljarino, ki da morda 90.000 K, 20% na hišarino in naj-rnarino, ki da približno 123.800 E, 30% na splošno obrtnino, dohodarino itd., kar bi dalo 107.400 E; 2) z doklado po 100% na erarsko pctrošnmo vina, mošta in mesa, kar bi dalo 400.000 E; 3) z deželno davščino E 1.7n od vsakega na drobno potočenega hektolitra piva, kar bi znašalo 46.200 E.
Od laške strani Marani, od slovenske Grča sta stavila nujni predlog, naj se da
pomoč 3000 E pogorelcem v Čepovanu, kar se je sprejelo. Dovoli se povišek draginjske doklade učitelju Rudežu in učiteljicam na deželni gluhonemnici, sprejme se premembni načrt zakona o varstvu poljske lastnine, nasvet, da se stopi v dogovor z vojaško oblastjo žlede* gradnje vojaške bolnišnice v Gorici pade, sprejme se zakonski načrt, zadevajoč naklade in slične davščine, zakonski načrt, s katerim se opelje davščina tfa zasebni použitek vina, se izroči dež. odboru v proučevanje in poročanje. (Zopet dr. Gregorčič, ki gre Lahom v Gorici na roko, kjer se je sprožila misel ?* ta davek; za preid na dnevni red ni hotel glasovati 1) Sprejmejo se še vse druge točke dnevnega reda. 5 laških poslancev je bilo odšlo nekaj časa pred zaključkom, Naglosa sploh ni bilo. Več prihodnjič.                     _____
DOPISI.
Ii Kobarida. — (Nova cesta). — Nova cesta od Eobarida proti severa napreduje po polževo. Pokojni L o n č a r i č, ki je z zgubo ali hitro izvršil prvo tretjino, je hotel nepretrgoma izdelati celo cesto, ako mu erar zagotovi 5% obresti porabljenega kapitala. Erar ni sprejel te jako ugodne ponudbe. — Podjetnik Ratzmann iz Celovca, ki je prevzel zgornjo tretjino, je pa med delom pobegnil, ker ni hotel zgubljati velikih svot erarju na ljubo.
Na to je nadaljeval erar v lastni režiji. Toda po polževo gredč naprej. — Pa glejte čudo 1 Prej so uboge podjetnike šikanirali na vse mogoče in nemogoče načine, da jim je le grozila toliko večja zgr i, da g. Lončarič niti ni hotel več prevzeti, da je Ratzmann zbežal, — zdaj pa, no, sta zdaj je vse dobro. Slaba dela so zdaj dobra! — Poprej podjetnika plačevala delavce redno, zdaj pa erar pridržuje plačo po dva meseca. .30. oktobra so dobili delavci plačo šele za september ! Škandal!
Ib DobravelJ. — Časten in velepo-memben dan je praznovala preteklo nedeljo dne 6. novembra 1904. naša občina. Bila je to najkrasnejša manifestacija našega od župnijskega urada v Sv. Erižu zatiranega in v svojih pravicah teptanega ljudstva.
Gosp. Josip Hrobat je sklical namreč zaupen shod gospodarjev naše občine z je-dino točko dnevnega reda: Vrstne maše pri sv. Petru v Dobravijah. Razun par zagrizenih klerikalcev so se odzvali vsi njegovemu vabilu. Dvorana je bila natlačena polna. Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen gosp. Alojzij Hrobat, ki je dal besedo glavnemu govorniku točke dnevnega reda gosp. juristu Radu Hrobatu. V jedrnatih besedah je ožigosal slednji v svojem jedno uro trajajočem govoru krivično postopanje sedanjega župnika v Sv. Erižu in njegovih prednikov napram naši občini.
Sistematično se kršijo naše pravice, kjer se le morejo. Po mnenju gosp. župnika
smo Dobmvci 1» za to na svetu, da pobirajo od nas duhovniki mastno biro v vinu, pšenici, jajcih in prašičjih jezikih. Da bi nam povrnil vsaj trohico starih pravic, katere so nam vzeli svojevoljno njegovi predniki, mu ne pride niti na misel. Surovo je zapodil do sedaj vsako deputacijo, ki se je le količkaj pritožila pri njem. Toda s strahovlado ne doseže mnogo. Mi terjamo nazaj svoje pravice, koje smo uživali pod župnijo v Eam-njah in so nam bile slovesno pripoznaneod svetokrižkega župnika, ko je prišla naša občina pod faro Sv. Križ leta 1857. Z enakimi bremeni in pravicami smo prišli pod Sv. Križ; bremena so nam pač ostala, še celo pomnožila so se, ali o pravicah ni ne duha ne sluha. Kje so vrstne maše vsako peto ali šesto nedeljo ? Eje imamo sedaj pravico, da se služi sv. maša tudi druge nedelje proti posebnemu plačilu v slučaju, da dobimo potrebnega duhovnika ? Nikjer! A vse to smo uživali nekdaj pod kamenjsko župnijo in nam je bilo slovesno zajamčeno od tačasaega župnika ob času prestopa pod svetokrižko župnijo. Biro je pač pomnožil bivši župnik Logar od 26 do 33 bokalov vina, vsled česar se je vnela deset let po ujegovi smrti srdita pravda, ki traja še dandanes, srca pa za naše potrebe ni imel. Sedanji župnik hodi po njegovih stopinjah, ali pot utegne biti nevarna, naj se spomni le na Ricmanje in Podrago. Potrpežljivost naša je minula; če mirnim in stvarnim potom ničesar ne dosežemo, pripravljeni smo napraviti najskraj-J nejše korake in Dobravlje postanejo druge Ricmanje.
Nepopisen aplavz je sledil govornHco-vim izvajanjem. Eo se je nekoliko polegel, dal je predsednik besedo gosp. Antonu Vrčonu, trgovcu v Skriljah. Dasi ne spada pod dobrovsko občino, hoče vendar podpirati vedno moralno in gmotno naše zahteve. Čemu je neki v Dobravijah cerkev, če se ne služi nobeno nedeljo več v nji sv. maša ? Menda ima cerkev drugi namen, nego da jo občudujejo ljudje od zunaj.
Eo je apostrofiral tudi on še na Ricmanje, je prečital gosp. Rado Horbat sledečo resolucijo: .Zbrani gospodarji občine Dobravlje pozivljemo odločno pristojne urade, da ukrenejo vse potrebno, da dobi nazaj naša občina stara svoja prava na cerkvenem polju: vrstie mase in pravico, da se služi sv. maša proti posebnemu plačilu tudi druge nedelje v slučaju, da dobimo potrebnega duhovnika".
Eo je bila ta resolucija z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta, je zaključil predsednik shod.
Domače in razne novice,
Poroka. — G.čna Eraa Z ari i, hčerka našega rojaka g. Rudolfa Zarlija, uradnika pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, se je poročila 9. t. m. z g.dr.Franom Dorčičem,
c. kr.  davčnim  nadzornikom v Gorici. Mno-gaja ljeta!
Otvoritev trgovine s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, časopisi itd. je zakasnela. Trgovina bo vrejena do konca t, m, — Prekupcem za razglednice pa smo že zdaj na razpolago. Nad 4000 vzorcev od najpriprostejših do najfinejših pa je že zdaj na razpolago. — Dva avtomata (jeden že deluje) v oknih bosta kazala nad 200 različnih vrat, vsaka serija le po par dnij.         »Goriška tiskarna.«
•Pevskemu In glasbenemu društvu* je daroval naš rojak Karol Strucelj iz Porto Alegre v Braziliji prebitek obračuna v znesku E 2 30. Srčna mu hvala!
Na svatbi gg. ženinov Ivana Stepa n č i č in Alojzija Ž i g o n dne 9. nov. je nabrala družica! gospica Batističeva iz Vrtojbe med veselimi svati na prijaznem Matjažišču v Renčah 25 K v korist »Pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici* in »Šolskemu domu*.
Iz Kostanjevice na Krasu mm pišejo: »Pretekli teden v petek smo izročili materi zemlji ostanke blage gospa Jožefe Trampuž, soproge tukajšnjega učitelja. Pokojnica je bila rodom iz znane rodbine Eonjedčeve iz Plavij, naša Kostanjevica pa jej je postala prava domačija, saj je živela tukaj cela desetletja. — Pokojnica je bila tu tudi povsod ljubljena in spoštovana. Pogreb je bil veličasten. — Naj počiva v miru blaga žena in skrbna mati!"
Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani naznanja, da je g. Jernej Bahovec v Ljubljani založil peresa v korist naše družbe, in da jih je že začel razpečavati. Zaklopnica vsebuje 144 per<*s in stane dve kroni. Naročajte jih vse rodoljubne Slovenke in vsi zavedni Slovenci, da bo korist družbe tem večja.
Poslanec ŠtrekelJ je podal zopet dve interpelaciji, eno o razmerah na realki pod sedanjim ravnateljem, drugo o nemškutarenju v finančnih uradih. Obe priobčimo prihodnjič. Interpelaciji sta krepki, lepi, času primerni. Tako se čuje vsaj iz naprednih ust: resnice o škandaloznih razmerah v naši deželi. Hvala 1
Zasedanje deželnega zbora skonča danes. Seja je začela ob 10. dop., pa se bo morala bržčas prekiniti ter nadaljevati proti večeru, ker je na dnevnem redu 115 točk, med temi več podpor slov. občinam in društvom.
Ovaduh v Srni suknji. — Iz Bre-ginja nam poročajo: Župnika Vuka je hotel vrag odnesti, ker so vsi možaki prijazno občevali z žandarskim postajevodjo, ki je mož na svojem mestu. Neprestano je zabavljal in kcačno v svoji veliki ljubezni do bližnjega poslal deželnemu poveljništvu v Gorico dolgo klobaso, v kateri je udrihal po tukajšnjih orožnikih. — Mož si je mislil: Ko dobijo pismo od mene, prečastitega žup-
To govore, sem izrekel čisto resnico. Za ta človeka mi je bilo toliko mar, kakor za vsakega drugega reveža; nasprotno bil bi dal z ono isto lahkoto dva in trikrat toliko, samo da bi napravil veselje Ange-lici. Rekel pa sem to nalašč, ker sem dobro razumel, da podobne besede, govorjene ženski, so neizmerno daljnega pomena, dasi nimajo oblike izpovedi ljubezni, so vendar skoro slične temu priznanju. One namreč značijo isto, kakor bi ji dejal: radi tebe bi storil vse, ker ti si mi vse na svetu. In kar je še več, nobena ženska na sveta se ne more ubraniti podobnemu priznanju ter nima pravice čutiti se radi njih razžaljeno. Jaz pa sem še rajdi tega hotel to izraziti Angolici, ker sem to čutil. Samo ponežil sem skrit pomen svojih besed s tem, da sem govoril s takim tonom, kakor o nekaki vsakdanji stvari, ki se razume sama po sebi. Angelica je vendar razumela njih pomen, kajti povesila je oči in ni vedela mi kaj odgovoriti. Očividno zbegana, mi je rekla naposled, da mora iti k materi in pustila me je samega.
Jaz se povsem dobro zavedam, da s takim postopanjem sem uvedel v Angeličino dušo njej povsem tuje in vznemirjajoče misli. Toda z začudenjem vidim, da kakor od ene strani razburja to mojo vest ter vzbuja mučno bojazen za mir onega bitja, za katero bi dal celo življenje, od druge strani pa mi. je to povzročalo nekako roparsko radost, kakor bi pomirjal človeku prirojen nagon ugonobljenja. Prepričan pa sem tudi, da mi tu nobena zavest zla, nikaka spodtika, ničesar ne pomaga. Moj značaj je premočan, da bi se znal in mogel na tej poti zatajevati, zlasti spričo te neovrgljive in neizrekljive mičnosti, s kakoršno ta ženska vpliva n5me. Sedaj sem v resnici podoben onemu Indijanu, kateri, gnan po produ vodopada, je odložil veslo ter se vdal volji proda, Niti ne premiš-
ljujem o svojih krivdah in o tem, da bi vse to lahko i bilo drugače da mi je bilo treba samo stegniti roko po tem bitju, o kaierem sedaj govorim: za koga se j splača živeti, ako ne za njo ? koga se splača ljubiti, ako ne njo? Vgrezam se v determinizem in pogostoma se mi zdi, da ni moglo biti drugače, da se je ta moja nesposobnost za življenje strojila že cela pokoljenja, kalera so že davno izčrpala zalogo življenja - da sem bil tak, da sem tak in moram biti tak — da mi ne preostaja nič drugega, nego odložiti veslo.
Danes zarano smo se vdeležili jaz, teta in Angelica pogreba mladega klerika. Vreme imamo vedno lepo. Pogreb se je izvršil zarano in ni vtrudil teh gospej, ker do cerkve in na pokopališče nimamo daleč. Kaj mično je gledati tak vaški sprevod, ki pričenja z duhovnikom in krsto na vozu in končuje z gosto tolpo kmetov in kmetic. Vse to prepeva pesmi nezaslišano turobne, ki te spominjajo ne nekako kaldejsko godbe. Na koncu sprevoda se možje in ženske razgo-varjajo z zaspanim, zategljivim glasom, pričenjajo vsikdar z besedami: »O moji sto, vi!« Ta izraz sem slišal vsak hip. Takisto čuden vtis dela ob času takega obreda, kakor je pogreb, raznovrstnost robcev na dekličjih glavah. Šli smo skozi drevored v cerkev, in ko se je karavana pomikala med drevesi ter dospela na solnce, so se ti robci razgoreli na solncu v žoltem, rdečem in višnjevkastem blesku, kar je dajalo temu sprevodu navidezno veselo lice, tako, da ko ne bi bilo duhovnika, ne voza s krso in ne vonjave brinja, pa bi si človek lahko mislil, da so to svatje. Zapazil sem takisto, s kako z ado vol j nos tj o gredo ljudje na deželi za pogrebom. Smrt sploh ne napravi na nje nikakega vtisa; morda vidijo v njej večni praznik? Ko smo stali ob jami, sem zapazil na licih navzočih samo bolj zbrano pozornost in radovednost v zasle-
dovanju obredov; nobenega sledu, nobene sence refleksije, češ da je to neizprosen konec, za katerim se pričenja nekaj strašnega in neznanega. Gledal sem Angelico v tem hipu, ko se je sklonila, da je pobrala perišče peska, ki ga je vrgla na krsto. Bila je nekoliko bleda; ker je pa solnce obsevalo njeno lice, je bilo mogoče iz teh prozornih črt citati kakor iz knjige. Bil bi prisegel, da je v tem hipu mislila na lastno smrt. Meni se je zdela naravnost neverjetna in divja misel, da bi to lice, tako čuječe in tako polno bujne mladosti, ki se razodeva v tem mahu nad ustnicami, s temi dolgimi trepalnicami, i tem svojim mičnim in-dividualizmom moglo kedaj oveneti, okameneti in ostati v večni temi.
Ali vendar mi je bilo tako, kakor bi nekak mraz otrpnil moje misli. Evo, prišlo mi je v glavo, da prvi obred, katerega se z Angelico v Ploševu vdeležujeva, je pogreb. Takisto kakor človek na smrt bolan, ki je zgubil vero v znanstveno medicino, je pripravljen verjeti v zdravila mazačev, tako je tudi na smrt bolna, o vsem dvomeča duša pripravljena verjeti celo predsodke. Bržkone nihče ne stoji bliže propada misticizma kakor brezobziren skeptik. Oni, ki so zdvojili nad verskimi in socijologičnimi ideali, oni, ki so zgubili zaupanje v moč znanosti in Človeške pameti, cela množica ljudij pravzaprav najbolj razvitih, omahujoča na poti, oropana vsakoršne dogme, boreča se, brezna-dejna, se uglablja v sedanjosti čim dalje globše v meglo misticizma. Ta nastopa povsod z navadno silo reakcije proti sedanjemu življenju, opirajočemu se na pozitivni omejitvi Človeških misli j, na potlačenju idealov, na obrabi, na brezdušnem bankerotstvu. Človeški duh začenja razkopavati bivališče, v katerem mu je zapovedano bivati, to pa radi tega, ker se ta stavba nahaja preveč  pod nadzorstvom borze.    (Dalje pride.
nika breginjskega, bo postajevodja kar prestavljen, akp se mu Se kaj hujšega ne zgodi. Toda zmotil se je v svoji domišljavosti. Njegovo pismo je bilo poslano državnemu pravdnistvu, ki je uvedlo kazensko preiskavo. Pretekli teden sta bila že povabljena k sol-niji v Kobarid župnik in postajevodja. — Zdaj župnik javka: »Nisem mislil, da ^ide tako daleč l* — Verujemo, da ni mislili Sicer pa: bomo videli 1 Takim .črnim vranom ] se redkokdaj kaj zgodi, naj počenjajo le' tako grde zločine 1"
Gg. pevke In pevci pevskega in glasbenega društva se opozarjajo na pevsko vajo, ki bo drevi ob 8. uri. Ker je koncert prod durmi, se prosi točnosti.            ,»   -k«.,.
Poučne kmetijsko večere priredi potov, učitelj kmetijstva g. Ant. Št rekel j prihodnji teden v šolskih- prostorih v V rt o j bi. Prvo predavanje bode jutri po večernicah. Govoril bode o sled.čih predmetih: jutri in v pon-deljek: Nove skušnje v vinogradništvu. V torek: Kako ohraniš vino zdravo in dobro. V sredo: Kam sadimo in kako oskrbujmo sadno drevlje. V četrtek: Kako dosežemo od svojega polja večje dohodke. V petek: Kako je ravnati z živino. V soboto: Gnoj in gnojenje. Po predavanju odgovarjala se bodo vsakikrat različna kmetijska vprašanja. Začetek kmetijskim večerom je okoli 6. zveč., natančno se določi pa to jutri.
Prodaja časopisov. — Ker nismo *c mogli otvortti trgovine, naznanjamo rojakom, da vsi možni časopisi so že tu. Kdor naroča nemške liste (ilustrovane, humoristične, strokovne, revije, modne itd.), naj, nam naznani kar naslov, kateri list želi.
Od čeških so na razpolago že prve številke letnika 1905. in sicer: 1. .Zlata Praha", bogato ilustrovan tednik, gotovo najlepši list, ki se tiska v Avstriji, in stane celoletno 19 K. — Po dve številki skupaj v jednem zvezku 70 v, šesttedenski zvezki pa po 2 K.
2. »S veto zor*, prej »Illustro van^ Svit*, tednik kakor n. pr. ,Woche*.Cena s pošto 16 K na leto, posamične štev. 30 v. —
3.   »Besedi Lidu*. Ilustrovan pol-mesečnik za ljudstvo. Gena letno K 3*60.
4.  „Lumir*. Mesečna revija za književnost, umetnost in znanstvo. Gena 10 K na l»to.
»Goriška tiskarna*. »Non H fatto, ma bensl !i Dlo vnole....' — Včeraj so peljali k večnemu počitku na goriško pokopališče zemske ostanke nekega goriškega brivca. Bil je priljubljen član v krogih, kjer je občeval, zato so se hoteli slovesno posloviti od njega. Na Go-riščeku še je vstavil sprevod in nekdo je govoril »II falto vuole, che te carpi...' ali tu se je iz voza hitro oglasil neki mladi duhovnik, rekoč: non il fatto, ma bensi il Dio vuole...* ter motil govornika. Rezultat je bil ta, da je ostal govornik pri »it fatto,15 duhovnik pa pri »il Dio". Tako sta imela vsak svoje, in Bosna je bila mirna!
Požar v Ceimnuia. — Predvčerajšnjim dop. je nastal v Čepovanu ogenj, ki je upe-pelil 13 hiš, pohištvo, seno, gospodarska poslopja itd. Dečki so zažgali suho listje na dvorišču neke hiše, veter je zanesel ogenj na streho in začelo je goreti. Ljudje so hiteli gasiti ali nič ni pomagalo, ogenj se je širil naprej in gorelo je še ponoči. Beda velika, potrtost tako hudo prizadetega prebivalstva nepopisna.
Poskusen samomor. — V četrtek po-poludne je skočila kakih 17 let stara Ivana Štor, hči sluge na tukajšnji realki, z novega mosta v Sočo. Pravijo, da je zapisala ona na neko tablo reči, ki bi žalile ravnatelja, ter da jo je radi tega trdo prijel neki profesor. Bala se je, da bi radi tega prišel ob službo njen oče, zato je sklenila storiti konec svojemu življenju. V Sočo je skočila okoli 2. pop., padla pa je v vodo.tako, da se je k sreči ujela z obleko na neki kol v vodi, ki je ostal še od takrat, ko so delali most, vsled česar ni padla na dno ter se ni mogla ubiti, kar bi se bilo drugače brez dvoma zgodilo. Neki Rožič iz Ločnika je videl njeno početje ter priskočil z drugimi na pomoč; potegnili so jo iz vode ter peljali domov. Trdi se, da je .bila obdolžitev od stranr onega profesorja popolnoma neopravičena.
V fiočlnja so okradli neznani tatovi cerkev jer vzeli iz nje razne dragocenost v vrednosti 260 K. Sodijo, da bi bila okradla cerkev v Ročinju ona dva ticka, katera so prijeli v Zegraju, Korašek in Jarec.
Učiteljske plače po norem lakonn. i — Po zakonu, ki je bil sprejet v deželno- | zborski seji v četrtek, so odločene plače uči- \ teljera tako-le:
Osobje učiteljstva se razdeli v 3 raz- | rede. Plače: v I. razredu za učitelje 1600 K, za učiteljice 1400 K ;
v II. razredu za učitelje 1400 K, za učiteljice 1200 K;
,    v m. razredu za učitelje 1200 K, za učttelJIc^TTOr^gr -**"r~ •   •—*¦*
Na meščanski šoli dobi učitelj 2000 K, učiteljica 1600 K.
Razdelijo se v Gorici v I. razred 5/ioi v II. 3/I0, v BI. razred 2/10. V drugih okrajih: v4t razred 3/10, v II. razred" 4/l0, v III, razred •/„.
Stanovanje: Voditelj ljudske šole ima pravico do stanovanja z dvema sobama s postranskimi prostori,če ne stanarina: v Gorici po 600, 500, 400 K, v drugih okrajih 60% od tega.
Začasni učitelji in učiteljice dobijo po 800 K in odškodnino za stanovanje. Po spričevalu usposobljenosti pridejo v III. razred.
P e 11 e t n i n e. Po preteku 5 let po usposobljenosti debi petletnino, 10% poviška plače, in tako dalje do poviška za šesto petletje.
Službena doba je določena na 40 let. Opravnima znaša vodit. ljud. šol po 100, 150, 200, 300 K, če je ima šola en,   dva, tri ali 4 razrede.
Šolski potrošek za Gorico pride v občinski proračun, v okrajih se dobi z dokla-dami na izrav*ie davke, z dokladami do 20% na užitnino vina, mošta in mesa, ter z davščino 1 K 70 v od hektolitra potočenega piva.
Če dobi zakon sankcijo, stopi v veljavo 3 mesece potem.
Presknšnje za potrjevanje zavarovalnih tehnikov se bo vršila koncem tega meseca na Dunaju pred komisijo v minister-stvii za notranje posle. Prošnje je vlagati do 21. t. m. na omenjeno ministerstvo. Priložiti je poleg drugega navadnega potrdilo o skon-čani srednji šoli, o preskušnji iz višje matematike in potrdilo o delovanju pri kaki zavarovalnici.
Blažek drča, prijatelj šoj in srak na šempaskem polju, se je repenčil nekaj sinoči nad dr. Turno, ker se je oglašal pri raznih toCkdh proračuna, češ, da dr. T. hoče le govoriti in drugega nič, samo da se čas trati. Ali tega grčastega božjega namestnika je Bog takoj »žtrafal* ter ga udaril po zlobnem jeziku, tako da bi mu bilo kmalu posvečenje ušlo z njega. Po »govorenju* dr. T. smo izvedeli pri točki 4 b) (dež. dolg.), da se j e doslej malomarno finančno razpolagalo z najetim posojilom 1,000.000 K v svrho gradnje norišnice ter da je šlo nekaj tisoč kronic žabcam pet! Holzer je sicer trdil, da odstotki, katere plačujejo, so popolnoma kriti z odstotki, katere dobivajo, ali tu je rekel dr. Marani sam, da ima prav dr. Turna ter priznal malomarnost gospodarstva v deželni hiši, katero dela deželi škodo. — Seveda kaj takega Bkžek ne razume!
Kaj se je pričakovalo In kaj se je zgodilo ? Pričakovalo se je, da se reši učiteljsko vprašanje tako, kakor je urejeno povsodi drugodi, namreč potom deželnega šolskega zaloga. Samo naša kronoviha je tako srečna, da nima takega zaloga. AH ni prišlo ne do deželnega šolskega zaloga ne do poviška deželnega prispevka, namreč šlo je po starem sistemu naprej, da se zvišajo plače učiteljem tako, kakor poročamo na drugem mestu. Dr. Treo je imel prav, ko je izrekel začudenje, da je prišel dr. Gregorčič s predlogom o povišku deželnega prispevl' *. dočim je bila dolžnost Slovencev ostajati pri zahtevi deželnega šolskega zaloga ter prisiliti Falconer-ja, da glasuje ž njimi. Da, mi vemo, da bi bil tudi glasoval Falconer za deželni šolski zalog, če bi se bilo od slovenske st#ani postopalo enotno energično: ali deželni šolski zalog ali gremo pa ven! Ali Gregorčič se nahaja v laški službi, in ker Lahi nočejo, da bi prispevala tudi Gorica, noče tega tudi Gregorčič — zato pa je pristrašil na dan s svojim predlogom, in ker te bilo tako na slovenski strani dvoje mnenj, je imel Falconer lahko stališče, da je vstrajal pri svojih sonarodnih tovariših. Ali s tem pa je vstvarjen položaj, da je negotovo, ali se sprejme načrt zakona ali ne!! Če ne bo sprejet, naj gredo učitelji zahvalit dr. Gregorčiča, ki je pomagal pokopati deželni šolski zalog.
Žalostna manifestacija, žalostna demonstracija. — Pričakovalo se je lepe, veličastne manifestacije proti dogodkom v Inomostu, ali manifestirat so se zbrali življi, ki so vso reč kompromitirali. V zbornici so kričali in tulili ter klicali v slučajih tako neumestno, da je moralo biti sram vsakega pravega Laha, kateremu mora sreč prekipevati ob strašnih dogodkih v Inomostu. Kako nezmiselno so kričali, kaže okolnost, da so vpili pri Venutijevem premogli,'Ud~\& čital: toliko ranjenih, toliko ubitih, toliko v ječo vrženih, vsakikrat zategneno bene! kar je vso vprizoritev do skrajnosti smešilo. Spočetka je res kazalo lepo, da bo manifestacija krasna, ali kmalu se je obrnilo na slabo in vse se je skazilo.
Galerija je bila slaba, pa nastopil je tudi -slab govornik, krminski Naglos. Po resnih govorih dr. Maranija, Verzegnassija, Venutija in dr. Turne je Naglos napovedal Avstriji vojsko! - Tako pomembno je na-migaval, kakšne posledice utegnejo imeti dogodki v Inomostu, pa o iredentizmu je govoril tako, da ga je moral dež. glavar^ poklicati k stvari.... Vse je bilo tako poka-ženo, umevno potem, da demonstracija po ulicah tudi ni mogla biti dosti vredna. Kričali so celo izzivalno »Viva Goriziaita-liana« in peli so »Lasse pur« — izzivalno laško pesem. Tako so plačali Slovencem glasovanje za laške predloge v zbornici.
Med demonstranti je bilo le par dijakov, drugače pa drugi ljudje, katerim je bilo le
vila v Port Artur velika množina provijanta. Na samo kitajskim džunkam, marveč celo parnikom evropskih parobrodnlh družb seje posrečilo dospeti v Iuko, kar pač dokazuje, da Japonci ne morejo več vzdrževati stroge blokade. Število poškodovanih japonskih ladij je zelo veliko. Na ladjah se nahaja veliko število bolnikov.
Mednarodno razsodišče o hullskl aferi. »Standard« poroča, da se to sodišče sestane tekom tega meseca. Iz Petrograda pa se poroča, da rusko ministrstvoma zunanje stvari predloži razsodišču tudi izpoved ruskega kapitana nevtralne transportne ladje, ki je drugo jutro po huliskem dogodku videl na mestu nesreče torpedno ladjo brez moštva, ki je že na pol tičala z nosom v vodi!
HarBal Ojama laže. " .KoTaischerZeitiuig"~]e^dobila tole brzojavko iz Petrograda: Poveljnik 4. sibirskega kora, general Zarubajev, izjavlja, da v poročilu maršala Ojame, kakor da bi bil general Nodzu 12. okt. od njegovega kora ujel 150 mož in uplenil 8 topov in 19 vozov z municijo, ni niti besedice resnice!
finska armada ob reki Šaho.
»Morning Post" poroča iz Sangaja: Ruska armada na reki Šaho dobiva neprenehoma ojačenja ter šteje sedaj 300.000 mož z 1200 topovi.
Zadnje vesti.
Čujejo se zadnje dni glasovi, da Steselj kapitulira ali da je že kapituliral.   Potrjena
—„_„ r-------0. .,__,_, ._.......,------w w   seveda ta vest ni! — PrfMukdenu se "vrši
za kričanje pa nič za stvar, katere bržčas j artilerijska bitka, Japonci se umikajo, ne razumejo. Če ne znajo Lahi boljše mani-
festirati in demonstrirati — naj ostanejo rajši doma!
Poštna nablralnlea na Vipavski železnici. — Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica naznanja, da je ravnateljstvo državnih železnic v Trstu dovolilo, da se sme porabljati nabiralnica, ki se nahaja na vlakih št. 851 in 856 Vipavske železnice, za vlaganje pisem. Ob jednem je dana naloga poštnemu uradu št. 2. v Gorici (na kolodvoru) in v Ajdovščini pobirati od 14. i. m. pisma iz teh nabiralnic.
TambnraSko fn pevsko društvo »Svoboda* t Sencah priredi 20. t. m. veselico s petjem, živ. podobami in igro. Sodeluje voj. godba. Vspored prihodnjič.
Odprti lekarni. — jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich.
Utonil Je v Soči pri Sv. Luciji neki Ivan Manfreda. Šel je z vozičkom domov iz maiina, voz je zdrsnil podjpot, on skočil za njim, pri tem pa padel v Sočo ter utonil.
Z voza je padel 72-letni A. Plesničar iz Grgarja, ko je peljal listje iz gozda domov, ter se pri tem padcu ubil.
Listnica. — Gosp. K. S. vPorto Ale-gre (Brazilija): Pisma in ves denar prejel. Hvala lepa. Naročeno vse po želji. Čestitam na napredku! Žive:! — A. G.
Plačan euSlp od 60 kr. meter in višje, riCdllG OfllO 2aanje novosti, franko in coluine prosto doposlane v hišo. Bogata izbirka uzorcev na zahtevo, Tovarna svile Henneberg t Carinil.                           4
Pred zaiulrkom |T^.;xX!
da se gre na stran ter vzbuja tek. ,8tyrla"-yrelec učinkuje drugače enako, toda raoCneje. Se dobiva v lekarnah in mirodilnicab. Zaloga: A. Jeretič.
Dobro  domače sredstvo.   —   Med
vsemi domačimi sredstvi, katera se vporab-ljajo kot bol ublažujoča in odvajoča, zavzema prvo mesto Liniment. Gapsici comp. s »sidrom" (nadomestek za ,Pain-Expel!er) izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Gena je nizka: 80 v, K 1'40 in 2 steklenica; vsaka steklenica je * elegantni škallji in se jo spozna po znanem sidru.
Vojna iii Rusi in Japonci.
Japonel niso osvojili Se niti enega glavnega fora pred Port-Artnrjem.
Poročevalec »Birževih Vjedomosti* br-zojavlja iz Gifua: Kitajske ladje, ki so se vrnile \z Port Arturja, kamor so utihotapile večio množino živil, zatrjujejo, da se Japonci v času od 26. oktobra do 3. novembra niso polastili niti enega glavnega notranjega fora, marveč se nahajajo brez izjeme vse pozicije, ki so jih v tem času osvojili, zunaj oborožja notranjih utrdb. V zadnjih dneh se je spra-
Razgled po svetu.
? istrskem deželnem iborn so stopili slov. poslanci v abstinenco, ker je zastopnik vlade odgovarjal na slov. interpelacije le laško ter celo branil to stališče. Abstinenca je protest proti novemu namestniku,
Istrski dež. zbor je dovolil 10.000 K za — Lega nazionale. Zasedanje je končalo včeraj.
Vojak, ki je isbodel Ponev* v Inomostu, se imenuje Luigi Minotti. Vojak je doma iz Borgo di Valsugana ter pripada 13. stotniji tirolskega cesarskega polka, ki je tam v garniziji. Konstatirano je baje, da je krvavi bajonet potem, ko so se vojaki povrnili v vojašnico, obrisal ob pokrov tornistra ter bajone' potem skril. A na vizitacijo je prišel z baiv oetora nekega tovariša neke druge stot-nije. Na ta način se je zgodilo, da so vojnemu ministerstvu sporočili, da ni bil na vi-zitacijinajden noben okrvavljen bajonet. Oni listi, ki so priobčili ime podčastnika, med temi tudi ,Mu"ch. Neuest. Nachr.*, so bili zaplenjeni.
Društvo svobodomiselnih olovensklh vlsokošolcev »Sava* na Banajn priredi svoj II. redni občni zbor dne 14. novembra t. 1. Lokal: »Zur goldenen Sense* IX. W&-hringerstrasse 33. Začetek Vt8 zvečer. — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli.
Za slovensko vseučilišče v Ijnb-Ijani. — Dnč 7. t. m. se je vršil na vseučilišču v Gradcu shod vseh slovanskih tamkajšnjih akademikov. Sklicalo je shod akad. društvo »Triglav". Govoril je cand. phil. Janko Masten in razni drugi govorniki. Po dolgih debrtah so sprejeli protest in peticiji:
»Slovansko dijaštvo, zbrano na graški univerzi dne 7. novembra 1904. protestira ogorčeno proti nastopu nemških dijakov, kateri so danes vrgli iz tehnike sekaj slovanskih dijakov, ki so govoril v materinskem jeziku, ter opozarja visoki profesorski zbor tehn. visoke šole, da poskrbi za osebno varnost slovanskega dijaštva."
Na univerzi zbrano slovensko dijaštvo graških visokih šol se obrača na visoki profesorski zbor tehn. visoke šole, da mu dovoli aftširanje oznanil na društvenih deskah v njegovem materinem jeziku in to iz sledečih razlogov: 1. Ker je namen teh desk, da priobčujejo društva oglase samo svojim članom in ker je glasom društvenih pravil poslovni jezik izključno materinski. 8. Glasom ustanovne listine graška tehnika ni izključno nemška.
Slovenski akademiki graških visokih šol, zbrani na univerzi dne 7., novembra 1904. poživljajo slavno c. kr. vlado, da jim ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče iz sledečih razlogov: 1. ima glasom ustav. zak. čl. XIX. vsak narod zajamčeno jezikovno enakopravnost, in na podlagi tega pravico do višje izobrazbe v materinskem jeziku: 2. bi se nam s šludiranjem v domovini olajšalo naše materijalno stanje, zlasti ker smo na obstoječih vseučiliščih zapostavljeni pri podporah; 3. se nas smatra na obstoječih vseučiliščih za trpljene goste, proti čemur naj-odločnejše  protestiramo,   dočim  bi   morali
imeti kot avstrijski državljani isL pravice z drugimi narodnostimi; 4. bi se z ustanovitvijo slov. vseučilišča v Ljubljani povzdignil kulturni nivo Slovencev, kar bi moralo biti gotovo tudi v interesu si. c. kr. vlade; 5. smo izpostavljeni na obstoječih vseučiliščih nemškemu šovinizmu, kar se je zopet v zadnjem času pokazalo. Z velikim navdušenjem se je sprejela resolucija. Sklene se, da se poSlje ta resolucija naučnemu ministrstvu ter da se pozovejo slovenski poslanci, naj store vse korake, ki so, potrebni v realizira-nje tega vprašanja.
Slovani v pomoč BusIJI. — Splet-sko »Jedinstvo" poroča: Vzpričo nevarnosti, da bi se tudi med Rusijo in Anglijo vnela vcjna, se snuje veliko slovansko društvo, ki
V  slučaju rusko angleške vojne, aH ako bi kaka druga država hotela Japoncem pomagati, najame slovanske in grSke mornarje, kapitane in lastnike parnikov in stopi v dogovor z Rusijo, kako bi se nemudoma oborožilo nekaj ladij, katerim bi ruska vlada izdala posebna kozarska pisma, da smejo svobodno napasti in potopiti vsako ladjo te ali one države, ki bi se osmelila Rusijo napasti in pomagati Japoncem. V* to društvo se je že vpisalo mnogo slovanskih rodoljubov. Pravila društva so 2e gotova. Kje bo sedež tega društva, se sedaj še ne sme povedati. Društvo ima v očeh samo slovanske interese in njega glavna naloga je, da pomaga Rusiji v tej vojni, katere ona ni izzvala.
Največji slap na svetu. — Največji slap na svetu, veličasten naraven čudež, kateri prekaša niagarski in Viktorija-slap reke Sambusi, so našli pred kratkem v južni Ameriki. To so namreč slapovi Ygnassu, na katere se je namigavalo na geografskem kongresu v St. Louis-u. Da niso bili ti slapi že prej poznani, je krivo to, da se nahajajo v skoraj neprodirnem gozdu, kakih 1500 km od najbližjega večjega mesta. Horacto Ana-sagasti, komisar republike argentinske, je rekel na kongresu: aJaz sam sem meril slapove, toda Ygnassa-slapovi so dokaj večji. Zadnjih 110 km Yguassu-reke trorijo mejo med Brazilijo in Argentinijo. Reka se vije po hribovit:h, skalnatih tleh. Kakih. 18 km pred svoji izlivom v Parana teče zelo deroče in se obrne proli desni, in tu so omenjeni slapovi. Visočina znaša 210čevljev (niagarski Šteje le 167 čevljev visočine), širokost znaša 13.123 čevljev in je torej 2 krat in pol večja od niagarske. Vsako uro pada približno 140 milijonov ton vode v prepad, med tem ko znaša množica vode pri niagarskem slapu okolu 100 milijonov ton v eni uri. Najlepši pogled Dudijo te novi slapovi bkrat, ko narase reka. Širokost znaša potem 30.000 čevljev.
Dvojni roparski umor pri Pragi.—
V  Krču pri Pragi so prišli na sled nečloveški družini Waleschovi. On sam in njegova žena sta umorila Matildo Hanseli, ki je pri njih stanovala, in njenega zaročenca Takacs-a, ki je prodal'kamnolome na Ogerskem ni hotel iti s svojo zaročenko v Ameriko. Kupil ji je polno stvari in radi teh sta zakonska umorila oba. Najprej njo s kladivom, ki je šla v klet, njega pa z revolverjem koj potem, ko je prišel obiskat svojo zaročenko. Zakopala sta mrtvi trupli na vrtu, morilec je bil namreč vrtnar. O umorjenih sta razstrosila vest, da sta Ze šla v Ameriko. Morilec je občeval tudi s hčerjo svoje sedanje droge žene. Dobili so še druge kosti na vrtu. ki kažejo, da so se zgodili še drugi umori. Do3edaj so v zapora mož in žena, njena hči in neka druga ljubica morilca Walescha. Preiskave se nadaljujejo.
T žepni ari človeški glas. — Neki urar v Švici je pridjal mal fonograf meha* nizmu v žepni uri ter tako dosegel, da njegove ure naznanjajo čas s človeškim glasom; ki se Cilje na 6 metrov daleč.
Ušla je 43 letna žena nekega Karola L. v Trstu, ulica Chiozza. To se je zgodilo pred štirimi meseci. Dosedaj je še ni našel. Pustila je moža In 3 otročiče v nežni starosti.
Iz četrtega nadstropja je padel v Trstu v ulici Scussa 2*/, leta star otrok družine Viola na tlak. Neki gospod ga je vzdignil ter nesel na zdravniško postajo, odkoder so ga poslali v bolnišnico, kjer je takoj umrl. Kako je prišel vtrok do okna, je težko umeti, ker to se je zgodilo okoli polunoči v noči.
Na shod v Trst pridejo v nedeljo zastopniki laskih občin iz Primorja in večjih iz Trdenta, da bodo protestovnli dfipno proti
I dogodkom v Inomostii. Na shod pridejo tudi poslanci.
Nemška surovost v Gradcu. — Nemški dijaki v Gradcu hočejo biti povsem jed-I naki barabam v Inomostu. To barabstvo so pokazali 7. t. m., ko so slovenske tehnike l po inavguraciji vrgli k avle, dasi ni bilo ui» kakega povoda za to.
V Zadru je protestiral občinski zastop I proti dogodkom v Inomostu. V gledališču so j predstavljali opero »Germania*, tam so se I zgodile velike demonstracije, policija je vsta-I vila igranje. Nameravala se je tudi demon-[ stracija pred namestništvom, ali orožniki so j jo preprečili.
Itseljefanje. — Na Reki čaka nad 2000 ljudij, da se odpeljejo s trebuhom za kruhom v Ameriko. Pričakujejo jih še 1000, potem se odpeljajo skupno v novi svet.
Obesili so v soboto v Dobrecinu na Ogrskem vojaka Trajana Kristaja, peš-polka št. 101, ker je bil vstrelil nekega podčastnika.
Na 30 let Ječe je bila obsojena v Parizu Rahela Galtie, ki je zastrupila svojega moža, svojo staro mater in svojega brata, ker je hotela po njihovi smrti dobiti svote, za katere so bili zavarovani za slučaj smrti.
Umetnost stradanja.
Uspehi najrazličnejših procedur, katere zvršujejo mojstri v stradanju, nam nehote vsiljujejo vprašanja: Kako je mogoče, da človek toliko časa strada? Ali ne trpi groznih bolečin? AH ne oslabi? Ali ne oboli? i. t. d.
Lah Cetti, kateri se je ponudil I. 1887 pod nadzorstvom profesorjev Senator-ja in Virchow-a k tridesetdnevnem stradanju, ni bil prvi mojster v stradanju. Njegov čas stradanja se je porabil konečno le v to, da se je prišlo na znanstvenem polju do kakih uspehov. Cetti sam je pripovedoval, da ga je k temu navdušil dr. Tanner v Ameriki, ki je bil prvi mojster v stradanju, da so ga podkrepili v tem navdušenju še velikanski vspehi Succija in Merlattija. Dr. Tanner je stradal 40 dni, Succi 30, Merlatti 40 dni!
To so na vsak način dolge perijode, I dasi se je dognalo, da je tupatam kak ne-I srečnež živel še 63 do 70 dni. To je bilo ! pa le mogoče, ako je dotičnik lahko vodo J pil. Ako se pa komu popolnoma odvzame j vsako tekočino, postane stradanje že enajsti, J dvanajsti dan zelo nevarno. Tupatam se je j sicer p-petilo. da so umobolni, kateri na j videz lažje prenašajo žejo in lakoto, kakor J tudi oni, katere je zasulo, vstrajali pri živ-| Ijenju dvajset dni in še več, dasi niso imeli I nobene hrane in nobene pijače. Na vstra-J janje vplivajo seveda tudi aruga dejstva: j starčki in otroci so zelo občutljivi za la-| kmo, slabo hranjene, šibke osebe ne mo-j «\ijo toliko vzdržati kakor dobro rejene, j močne in debele osebe. Telesni napori, J razvnetje, strah in mraz povspešujejo smrt I pri stradanju.
J          Posebno velik vpliv ima pa pri tem
j pijača. Vsak mojster v stradanju pije vodo. j Kako važna je tekočina pri stradanju, se j lahko razvidi iz tega, da umre človek, ka-I teri je* samo suho hrano, ob istem času j kakor bi umri, ako ne bi ničesar pcužil. I Ako se pije pri stradanju, se lahko delj t časa živi.
I          Težje je prenašati žejo kakor pa la-
I koto. Navadno si predstavljamo zadnjo zelo J grozno. Toda vsi, ki so morali tupatam j stradati, a so pri tem vendar lahko pili, I potrdijo, kako hitro izgine lakota že po j prvih požirkih.
I          Podatki   mojstrov  v  stradanju   niso
I povsem zanesljivi. Čim manj je vplivalo I stradanje na njihovo telo, tem bolj so po-I nosni. Saceo je trideseti dan stopil na konja I in jezdil parkrat okrog. Succi je trdil, da ni I izgubil popolnoma nič svojih telesnih in j duševnih močij. Merlatti je priznal, da ni j čutil lakote do enajstega dneva, ko so mu t povedali, da sme drugi dan jesti. Ta na-I poved ga je tako pretresla, da ni mogel i spati pol noči. Dr. Ranke je opazoval na I sebi, da se pojavi prvi dan ob času obedov j lakota, katera potem izgine. Drugi dan in I še pozneje oslabi tupatam človek. Spanje j okrepča nekoliko. Sanje o lakoti mučijo j človeka le v prvih nočeh. I           Ko se je potopila »Medusa« I. 1818,
I in ko je čez trinajst dni živelo še 15 oseb j od 150, so se pri mornarjih že prve dneve pojavljali deliriji, omotenje duha, samomor,
brutalnosti, umori, s kratka skoraj vsi so prišli ob pamet. Toda vsi ti pojavi niso bili toliko posledica lakote, kakor si bi vsakdo mislil, pač pa posledica groznega strahu in velikanskega napora.
Navadno se pojavi pri stradajočih nekaka malomarna zadovoljnost. Nachtigal, ki je potoval po Afriki in bil nekoč brez jedij in pijače v Sahari, piše, kako se ni več zmenil za nobeno stvar, padel v poluspanje, dokler ga niso rešili. Toda o delirijih ni pisal ničesar.
Zanimiv je odgovor na vprašanje, s čim se hrani človek za čas svojega stradanja, kajti ob zraku in vodi ne more živeti niti mojster v stradanju. Važnejši organi morajo vedno dobivati svojo hrano. Dva monakovska preiskovalca Pettenhofer in Voit sta dognala, da živi ta čas človek 66 Taštni masti, ob Tastnem mesu, in sicer setakorekoč tope manj važni organi, da lahko hranijo bolj važne. V telesu je vse nakopičeno, kar je k hranitvi potrebno. Srce in možgani ne trpe pri tem nič, kri izgubi rdečilo, mišice, mast rok in čreves, da celo kosti postanejo manjše. To manjšanje omenjenih organov ima seveda svoje meje. Ako se jo prekorači, nastopi smrt.
Kako streči bolnikom na žiucift?
Postrežba bolnikov je že sama na sebi delo, ki zahteva polno žrtev, truda in napora. V tem večji meri se mora trditi to o postrežbi bolnikov na živcih. Postrežba takega bolnika, čegar bolezen se vleče tedne in mesece, ne da bi se pojavila kaka izpre-memba, zahteva toliko odpovedi, toliko razuma in človekoljubja, da ni vsak za tako službo, naj si ima še tako dobro voljo. Za to treba posebno sposobnost in izurjenost. Postrežba bolnikov na živcih bi morala biti specijelna vrsta v poklicu bolniških strežnic, h kateri naj bi se izbrale posebne postrežnice, ki bi se izurile teoretično in praktično. Posebno na take se bi marali pri tem ozirati, ki se zanimajo za duševne dogodke, za duševno življenje bolnikovo.
Pri postrežbi takih bolnikov je oni del postrežbe, ki se peča s trajnim nadzo- I rovanjem bolnika in s točnim izvršenjem zdravnikovih naročil, menda najlažji. Važnejše in dokaj težavnejše, pri tem pa pravo 1 delo postrežnice tiči v vzpodbuji in pomir-jevanju, skratka v duševnem vplivanj u na bolnika. Ona, ki se vedno kreta okrog bolnika, mora v tem ubogati zdravnika in mu pomagati. K temu pa spada zraven določene mere znanja tudi zmožnost, zaglobiti se v nenormalno duševno stanje bolnikovo, da se ga razume in prav sodi. Ni ji treba ne pritrjevati k vsaki stvari, pa tudi ne vedno in vedno nasprotovati, in naj si so bolnikove trditve še tako čudne. Ona ga mora navajati na zdravo mišljenje. Ako je moteno živčevje na histerični podlagi, ko je strta vsa energija, volja in oblast nad samim sabo, mora biti seveda postrežba in zdravljenje od postrežnice druga kakor pri neurasteniku, ki napne večkrat vso svojo moč, da postane gospodar čez svojo bolezen.
Pri postrežbi je treba bolj kot v vseh drugih slučajih gledati in spoznavati individualnost bolnikovo. S finim Čutom in trdno potrpežljivostjo se mora zaglabljati vedno bolj v duševno življenje, da se lahko loči pravo od nepravega. Ker niti bolniku, ki je drugače popolnoma resnicoljuben, se ' ne sme vedno zaupati tega, kar trdi in pove o svoji bolezni. Tako je na pr. v več slučajih vedno zopet naglašena brezupnost o lastnem stanju le bojazljivo vprašanje, ki išče po obrazih okolu stoječih pritrdilo in pa zanikovanje. Mnogo takih bolnikov I je zelo zdražljivih, osornih, ki znajo vedno . in vedno mučiti osebe, ki jim strežejo. Da se vsaj mimogrede podeli takemu radi nemira izmučenemu, radi duševnih bolečin najhujše vrste trpečemu srcu mir, počitek j in izboljšek, da se zopet napolni z zaupanjem bitje, katero postane žalostno, ne-zaupno in obupno, ker ga ne morejo umeti niti domači ljudje: to je res zelo težavno, toda zanimivo delo,
Vpoštevati je tudi treba, kako ranjena I je notranjost takega bolnika. Ko čuti, da je J razžalil svojo postrežnico, si večkrat sam j očita svoj prestopek in se muči na ta način | ? samega sebe. Vsaka oseba okrog bolnika naj  torej  mirno požre vsako   razžaljenje,
| mora Imeti veliko sočutja in potrpežljivosti. Skratka, dolžnosti takih postrežpic so velike. Toda kdor si jih ogleda od idealne strani, lahko mnogo deluje in "se žrtvuje na žrtveniku človekoljubja.
Spanje. Kaki kemični procesi se vrše med spanjem na možganih, še nt dognano. V prejšnjih časih se je mislilo na mlečno kislino, kar se pa ni potrdilo. Celo to še ni jasno, pride li i naše možgane med spanjem več ali manj krvi. Prej se je mislilo, d.i pride manj krvi, in se je v tej zavedi opiralo na eksperimente, na pr. da postane speči človek, ako se mu pritisne vratno odvodnico, nezavesten. V novejšem času se je pa neposredno opazovalo po izjavah dr. W. Weygandta v listu »Razgled" pri trepa-niranih živalih in ljudeh (t. j. takih, katerim se I je glavo prevrtalo) in sicer skozi luknjo v glavi, j da se pomnoži kri v možganih koj, ko zaspi človek, pozneje se zmanjša nekoliko, toda med spanjem je je vendar nekaj več koj med bdenjem. Znano je, kako lahko se uspava žival in duševno lene ljudi. Prof. Herrnann pripoveduje o nekem bolnem mladeniču, ki je bil na eno oko slep, na eno uho gluh, pri tem mu je ohromel čut, zmanjšal se mu je vonj in okus; ta nesrečni bolnik je razpolagal le z dvema Čutoma: z enim očesom in enim ušesom. S tem, da se mu je zatisnilo oko, ali pa zamašilo uho, se ga je koj uspavalo. Ako bi bila psihična zmožnost v spanju popolnoma odstranjena, n bi mogli nikogar več vzbuditi iz tega stanja. Stopnjevalno izpremembo naše pazljivosti med spanjem so že porabili kot neposrednje merilo trdnosti našega spanja. Toda to nalogo ni mogel izvršiti genijalni Fechner, pač pa njegov učenec Kohlschlitter. Mladi raziskovalec je prov-zročil zraven speče osebe glasove s tem, da je puščal kroglje različne debelosti na trdno podlago pasti. Dognalo se je posebno dejstvo, da kaže prva, oziroma prvi dve uri spanja bistveno trdnejše spanje kot poznejše, kar je pa že precej znano našemu ljudstvu, ki je popolnoma I poučeno o mali trdnosti spanja proti jutru. Med tem ko ni mogel glas krogle 25.000 gretm osebe v prvi uri spanja vzbuditi, ^ji je zadoščal po treh do Šestih urah že peti do dvanajsti del onega glasu. Nekatere osebe so najtrdnejše spale komaj po dveh do 3% urah; to so bile takozvane večerne ali pozne narave, ki tudi čez dan dobe komaj počasi največje duševno sve-žost in ki se zvečer pozno utrudijo; očividno je to znamenje nervoznosti; toda tudi pri njih je spanje v zadnjih urah spanja vendar dokaj lažje kot prej.
Tuberkuloza v Evropi. V „časopisu za higijeno" govori dr. Prinzing o razširjenju tuberkuloze v evropejskih državah. V Evropi sta dva velika okraja, v katerih umre malo jetičnih ljudij: prvi obsega severni del Nemčije in Danskega, potem Nizozemsko in Anglijo, drugi okraj je apeninski polotok. Severno od prvega okraja rase število jetičnih ljudij, in sicer na Irskem, Škociji, Norveškem in Švedskem. Zelo razširjena je tuberkuloza po Španiji, Franciji, srednje razširjena po zapadni Nemčiji, Švici, v avstrijskih alpskih deželah. Največja ognjišča jetike so nadvojvodstvo Hessensko, Bavarsko, posebno pa Nižje in Gorenje Avstrijsko, Češko, Moravsko in Šlezija, v teh zadnjih delih doseže število smrti jetičnih ljudij najvišjo stopinjo. Na celem evropejskem vzhodu, na Ogerskem, v Galiciji, na Rumunskem in Ruskem zahteva tuberkuloza več žrtev kot na Nem^m.
Dve minuti telovadbe. Pred nedavnim časom so upeljati na newyorških vadnicah dve minuti telovadbe med poukom. To naj bi za-branjevalo, da bi postali otroci vsled daljšega sedenja slabo zraščeni. V teh dveh minutah se napravi priproste vaje, kakor na pr. nategneno stanje, globoko dihanje, pripogibanje trupla vzdigovanje rok, itd. Take vaje so se izkazale kot zelo dobrodelne, dasi so navezane na tako majhen čas. Tudi duševnim delavcem, uradnikom, in drugim bi bilo svetovati: „dve minuti telovadbe." Zabranjuje slabe posledice sedenja in nudi duhu mal počitek.
Glasba.
vlktor Farma: .Rokornjaci* in •LegSJonarJl*. — Instrumentalne in pevske točke, prirejene za klavir. Izdal Oton Fischer, knjigotržec in založnik v Ljubljani. Vsebina: Overtura k obema igrama. Cena % K 50 h ; ,Z o r a vstaja" (pesem PolonJce s klavirjem), cena 1 K; »Ko krpam črev-lje..." (kuplet), cena 1 K; .Cvetočih deklic prša..." (ženski samospev z mešanim zborom), cena 2 K: .Zapoj mi, p tiči ca... (ženski samospev), »V* petju oglasim o...* (niozki zbor), tS k o z vas* (možki zbor), .Napol j on je vojsko z brni* (humor, kuplet za bariton), »Naj-zvestejša ljubica* (tenor šolo z moškim zborom), .Ptička prepevala..." (samospev za sopran). Cena vsake točke zase 1 K - 1 K 80; 3 nove točke ,Rok% sta-
nejo 4 K; vseh 6 točk .Leg." pa 8 K 20 (3 poŠto 20 h več). Z ozirom na obseg in opremo nizka cena. — Založnik je oskrbel točkam izvrna, lepo slikana ovitka, ki kažeta prizor v Črnem gradu nad Kamnikom (,R 0-kovnjaCi* IV. dej. izprememba, 1.prizor) in slovo legijonarjev na trgu v Celju (.L e-gijonarji* I. dejanje, izprem. 6. prizor). Sliki sta prav lični in okusni,, izvršeni po režiji in figurinah Ijubljan. dežel: gledališča ter bosta režiserjem jako dobrodošli. Tisk not je krasen in vsa oprema moderna. O izredni priljubljenosti Govčkarjevih narodnih iger govori dejsfvo, da se opetovano grajo po vseh slovenskih odrih ter da je morala niša tiskarna .Rokovnjače" ponatisniti. O Parraovi glasbi govoriti, bi bilo odveč. Sijajni uspeh njegovih »Araaconk* v Zagrebu in v Plzni, kjer jih igrajo že dva meseca zapored, dokazuje, da je prodrl Parraov veliki talent preko meje slovenske domovine.
A tudi te pravkar izšle pevske in instrumentalne tofike so postale že popularne, odkar so se cule pri predstavah v Ljubljani,, Celju, Kranju, Mariboru i dr. CujeS jih peti po gostilnah in godbe jih svirajo na javnih trgih. Pofiej pa se udomačijo tudi še po slovenskih domih, kakor se je udomačila njegova izborna koračnica »Mi smo rojaki...« Fischerjeva lepa izdaja pa bo posebno dobrodošla vsem diletantovskira dram. društvom, ki imajo sedaj za mal denar na razpolago ves glasbeni materijai dveh naših naj-priljubljenejših drami Vesela, pikantna, y narodnem duhu se glaseča, efektna glasba V. Parme, polna elegance in melodičnosti, naj se razlega po vsej slovenski zemlji! Artist.
Št 2504. O. §. sv.
Razpis
učiteljskih mest v okraju Sežanskem
V šolskem okraju Sežanskem razpisujem ta-le mesta:
1.  Učiteljsko-voditeljsko mesto na jednorazrednicah v Kazljah, Kobljegiavi, Koprivi. Rodiku, Vojščiei, Velikemdolu, Štjaku in Štomažu.
2.  Službo učiteljice na dvorazred-nici v Zgoniku.
3.  Službo učiti < i* na petrazredniei v Komnu in Sežani.
Se" službami pod navedenimi točkami so spojeni prejemki ustanovljeni v deželnih zakonih od 15. oktobra 1896. 1. zak. in uk. št. 30 in od dne 21. decembra 1901.1. zak. in uk. št. 44.
Prosilci odnosno prosilke naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje tekom šestih tednov po oglasu tega razpisa v uradnem listu na c. kr. okrajni šolski svet.
C. kr. okrajni šolski soet.
Sežana,  28. oktobra  1904. Predsednik:
Rebek.
Prva kon cesijonlran«  delavnica z mo*   *.
tornlm obratom za fino mehaniko, fiziko, ma.   >
tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd    r
Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hiSnih   ^
telefonov, plina in vode.                                      L
Poprave se izvrlnjejo hitro In po eenl.      >
i Ivan Potočntt & A. Htipl |
Gorica, za vojašnico.              t
Precizijska delavnica predmetov la merjenje. F
4                         Bogata zaloga                        >
2 raznih predmetov t& raasrotljavo za plinov o   >
2                        In električno luč.                          Z
4 Oprave za kopelji, sesalke vseh shtemov. —   »»
+ Popravljalnica au omobilov, motociklov in uvo-   >
2 kole?. — Delavnica sta pobakrenje in ponifclanje   C
4 —  Pumpe. železne in kovinske cevi.   Zaloga   ^
J mesarskega orodja, kuhinjskih nožev,  brivskih   p
^                         britev, Skarij ild.                           L
•Vvr ˇˇˇˇ?ˇ ˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇ?ˇˇYˇˇ•'
i
Išče se deklico,
inteligentno in s 1500 kron kavcije, v svrho sprejema neke trgovine v Gorici. Zahteva se znanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe na: „ Obuvala" npirijinl^^^Sode^^
Dramatičnim drnStvom is diletantom se nadalje priporoča za uprizoritev igre »Talije«. Ureja P. Govokar Izdaja in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršcek ,   I,zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — {i možke, 3 ženske osebe.) II.    <     : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 3 ženske osebe.)
III.      c    , Starinarlca. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.      «     : Medved snubač. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V.     «     : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.       <     : Dobrodoilii Kdaj pojdete domu? Veselo-
igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.)
VII.      «    : Putifarka. Burka t enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.    «    : Čitalnica pri branjevkl. Burka v enem
dejanju.   — (2 možki, 5 ženskih oseb.)
IX.    «     : Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.)
X.zvezek: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 Ženske osebe.)
XI.     «     : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. 5                    — (4 možke, 3 ženske osebe.)
"Kil.    «     : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju —• (3 možke, 3 ženske osebe.)
XIII.    «     : Nemški ne znajo. Burka v enem de-
janju. (8 možkih, 1 ženska oseba.)
XIV.    «      : Raztresenca. Veseloigra v. enem de-
janju. (3 možki, 1 ženska oseba.)
XV.      «      : Prvi ples. Komedija v enem dejanju.
(2 možki, 6 ženskih oseb.)
XVI.     «      : V medenih tednih. Burka v enem de-
janju. (5 možkih, 3 ženBke osebe.)
XVII.  «     : Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih
dejanjih. 8 možkih 4 ženske.
Iuan felberbaum - Gorica
Tekališde Josipa Verdi 11. - Via Caserma 15. Velika izbčr:
jopifiev za dame in sukenj------
oblek za otroke---------r^-*i--
, blaga iz preje in volne----------
perila, nogavic, žepnih rut------
raznovrstnih čipk in podvez
pletenih rokavic--------------
ovratnic, dežnikov----------
in raznih novosti.    —------
Blago je po ceni in dobro.
Nnunofj*   Bluze, spodnje suknje, predpasniki iiuvuou •   ln kožuhovine.     J& 'L jfr  jL  jI   *
Božjast
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlT. 9chwnnnen-Apoteke, Frankfnrt a. M
Delavnica cementa in umetnih plošč
Ivan Maroni
v Gorici, tekališče Frana Josipa.
Anton Potatzky v Gorici,       v Gorici, tekališče Frana Josipa.
Na Kredi RaStelJu 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupoval&fie nlrnberSkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in ševtjarfe.
Svctinjiec* — Rožni venci. — Masne knjižico.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    3V-8
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, eevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike.
Gene zmerne.
© 0]
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33
izdeluje                     j
vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan,
kakor tudi
za civilne, vojaika I rs  držav, uradnike.
Za vse obleko je vedno v zalogi
raznovrstno  ravnokar   došlo
sveže angležko i domače blago
ta jesensko in zimsko dobo.
Ima  zalogo gotovih  oblek in
površnih sukenj za vsak stan.
Cene zmerne.
• •
------Mihael Ussai------
<m kovaška in ključavničarska delavnica
......                         Židovska ulica S t. 7.    ——¦-¦--------=
Zaloga Štedilnikov, sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov.   ¦¦*»••¦¦
Klimatično zdravišče.
Hotel Siiilbalm
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom. in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krušna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izbora kuhinja-in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Gapsici comp.
Nadomestek za
Pain-Expeller
je splošno priznano kot is vratno bol blu&ijoce mašilo; cena 80 vin., K140 in K 2 se dobiva v vseh lekarne h.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko »Sidro* iz fitehterjere lekarne,  potem  se je  gotovo   prejelo
originalni izdatek. r^RTCHTERJEVA LEKARNA .
k „zlaterc levu" v Pragi
Elisabothgasso St, 5 nova.
Dnevno razpošiljanje.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
PriporoBa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
MHmUMHlIlUtMMIMt
Andrej Fajt  j
skovski mojster |
pekovski
v Gorici Corso Franc. Gins. št. 2.
fHijalka V isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega 2 ; peciva, tudi najfinejega, za nove i ! maše in godove, kolače za bir- S ! mance, poroke itd. Vsa naročila $ ; izvršuje točno in natančno po želji > naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, 1 ; fino pecivo, fina  vina in   likerje 9 po zmernih cenah.                         *
Za Y<*Hko   noč   priporoča   goriške pince, potice itd.
Lekarna Cristofoletti v gorici na travniku.
Trskino (štokfižcvo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez
nim in sploiui telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K HO, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosobno priporoč-«^            Ijiva otrokom in dečkom,-Id so her- |
^r                   vozni in nežno narave.
Trskino jetrno Clje se ieieinim jOdectJa.   S tem oljem "se ozdravijo v kratkem času in 2 gotovostjo | vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. —::¦_—   Cena ene steklen ee je 1 krono 40 vinarjev.  :w_=--2=r-Opomba.  Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiš?e &e vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim 55. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4K   Cristofolettijeva pijača iz kine in železa   H^ |
najboljši pripomoček pri zdravljenja s tr&knltn oyeai. ¦•^t----•"-.   Ena steklenica stane 1   krono  GO vinarjev.   _
III
Naznanilo.
Opozarja se sL občinstvo, da se prodaja edino pravi in pristni amerikanski                petrolej   „SPLENDOR"
z registvovano znamko v Gorici edino le pri tvrdki
Dominik Nardini
na Travniku št. 24,
Pfaff-ov i šivalni stroji
ffaffovi šivalni stroji ffaflovi šivalni stroji Ifaflovi šivalni stroji
najboljl.
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in o.i vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upebe nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričan, Ida so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se šine dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfalfonim.
litim Šivalni stroji S&iEr »"* "obi" radoc Flaflovi Šivalni stroji &ffiLff --*—¦*"'
ttL.11....  ^tunini tttnnii   so posebno pripravni za umetno vezenje FiattDVI  SIVaini SirOJI   (reLamirenje) ter se poučuje brezplačno.
________________ffaffovi sivahi stroji ESI^r'^° ,0,"no-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Planov« iivalne stroje.
lalona fMovih stalnih ia drugih stroje? Y Braici m iuniGipio šte». 1
ŠAliMiG & DEKLEV&.
ropravljalutc« Šivalnih strojev, dvokoles Nnustot aliea 14
^ Mizarska zadruga ^
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. :
Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecrnla 1.  Zastopstvo v Spljetu tor Orljssntu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
„HOTBL BALKAN" TRST
Piazza deila Caserma (Narodni Dom) 3 minute ud južnega kolodvora In poleg poŠte s 60 moderno opremljenimi sobami
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
Za goste botela posebna restavracija v I. nadstr. Dvigalo.    -    Električna razsvetljava.    -    Kopališča.
Shajališče ptujeev.
j^nton 3vanov pečenko - Gorica
Velika zaloga     J.      Zaloga piva
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja p< železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
»Delniške družbo združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskeaa piva .p^dro,)* iz slovefie češke „meščansko pivovarne".
Zaloga ltfdu,  kartrega se oddaja le na debelo od 100 kor n*>prr».
Cono
Postrežba poštena In točna.
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
I C. VBCCHIET)
=    Corso 47 - TRST - Corso 47   =
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Naeelstvo in nadzorstvo je sklenile v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranila* vlog« se obrestujejo po 47,0.   Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%,  na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 51/, %¦>
Stani« 31. dec. 1903. (v kronah): članov 1777 z defoiiK = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1.471.65042 — Vrednost hiš 162.162-S3 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.12585.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Priporoča   svojo   prodajainico   zlatanine,   srobrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izbčr srebrnine za darila.
Kupuje a'i zamenja z novimi prec neti staro zlato In srebro.
t.'~~:~: ;   Cene zmerne.   ;, ,: .:: , t
Pazi naj se na
pričujočo tovarniško znamko
- Šivalni stroji.
[Družba Singer - akcijsko društvo za šivalne stroje.        [fc, v Gorici, na Travniku št. 5. — V Trstu: Corso št. 24.     C3
Dr med. univ. Jernej Demšar
praktični zdravnik, špecijalist za kožne in spolne bolezni
je začel ordinirnti 8. novembra in sicer od lO. do 12. dopoldne in od 5. do 6. popoldne.
-----------   LJUBLJANA   -----------
v Prešernovih ulicah, Mestna hranilnica, II. nadstropje.
Christofle &-CJ*
ZniM tovarna                                    C.  itt kr.  dvomi  Založniki                               Znamka tovarne
Heinriehhof Dunaj L Opera Ring 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst
(žiiee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
0B?"-' Ilustpo van cenik na zahte vanj e.-sjgj
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Zahteuajfe pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
Ono Je gHF ' zajamčeno čisto *^i In brez vsake škodljive primesi. Pere Izvrstno. Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vsak komad ime „SCHICHT" In varstveno znamko „JELEN'.
Baorg Sobleht AHSSli •• E- —  PJaJvecJa tovarna te vrste na evropejskem ozemlju I                  Ilrihillfl   QP  nrtTtCrtd I
Zastopnik: Umberto Bozzinl - Gorica, Stolna ulica št. 9.
Dobiua se pousodl