-    248
Slovansko slovstvo.
* Sloillšekove pesmi. Zbral, uredil in izdal M, Lendovsek, Natisnila tiskarna družbe sv, Mohora v Celovcu,   1876.
Pod tem naslovom prišla je ravnokar na svitlo knjiga, katera v ličnem tisku in okinčana 8 podobo neumrlega rodoljuba 135 različnih pesmi izročuje svetu, ki jih je Slomšek, per eminentiam ljudski pisatelj, zložil narodu svojemu, katerega je ljubil kakor oče ljubi otroke svoje.
Ravno zdaj gre tudi za to, da se toliko zasluženemu pokojniku izdela dragocen spominek iz marmeljna za cerkev Mariborsko; al spominek, ki bode pretrpel kamen in bron, gotovo je njegova literarna zapuščina, katere 1. del smo dobili v gori navedeni knjigi v roke. Kot intimni prijatelj nepozabljivega vladike, s katerim sem od leta 1844. do smrti njegove v prepri-jazni zvezi živel, radostno čestitam kaplanu Ptujskemu gospodu Lendovšku, izdatelju „Slomšekovih pesmi", da je na se vzel skrb in trud, vso sem ter tje raztre* 'seno obilno in velikovredno literarno tvarino Slomšekovo v skupnih knjigah na svitlo spraviti in tako zadostiti dolžnosti pietete, do katere je vezan ves narod slovenski. Slomšekovo delovanje na slovstvenem polji sega v one čase (1833. leta itd.), ko bila je mila naša Slovenija še zapuščena pastorka in so pisatelji slovenski bili le bele vrane. In tudi to je, kar daje še posebno tehtnost spisom 301etnega delovanja njegovega.
Ker je pa izdanje vse literarne zapuščine SI o naše ko ve odvisno od tega, da se obilo poprodä 1. del te knjige, katere čisti odnesek je namenjen izdanju ostalih Slomšekovih spisov, zato je temveč želeti, da v vsako hišo slovensko pride ta prva knjiga, v kateri najdejo čitatelji tudi to, kedaj je Slomšek to ali uno pesem zložil in kje je bila prvič tiskana. Ti dodatki pa so | zanimivi tudi zato, ker nam v teku časa kažejo napredovanje naše slovenščine. Vrh tega je častiti iz datelj navedeno knjigo obogatil s pregledom vseh po Slomšeku izdanih del in pa s črticami životopisa njegovega.  —
Ker so Slomšekovi spisi v resnici svetinje naroda slovenskega, zato bilo bi breztaktno, cepiti dlako o oblikah pri kritiki njegovih pesmi. Jedro vsaki pesmi Slomšekovi je Čisto zlato; da se o oblikah sem ter tje da kaj reči, ne da. se tajiti, kajti to sam je vedel blagi pesnik, ko mi je v pissmu leta 1853. pisal tako le: „Jaz na oblike menda premalo , nasprotniki moji pa preveč gledajo." Cepiti tedaj v tem oziru dlako, kakor sem gori rekel, bilo bi skruniti spomin prebla-gega moža, ki ima neizmerne zasluge za narod, — ro-
doljuba z dušo in telesom, ki mi je v zadnjom svojem pismu 1. avgusta 1862. leta — tedaj malo tednov pred smrtjo — pisal: ,,Vi, predragi moj Janez, ne veste, kake nadloge pri nas imamo; zaupam pa v Boga, da naa nasprotniki ne bodo potlačili, akoravno nas neprenehoma črnijo — post tenebras spero lucem". — Tako je govoril slovenski biškup, ki je do zadnjega dihljeja razodeval plamteče rodoljubje svoje tudi v dejanji, zvest svojemu geslu, ki mi ga je v pismu 15. januarija 1861. takole izrazil: ,,Res, da se nam Slovencem godi kakor piščetom, ki čivkajo in bi radi izleteli, pa ne vedo ne kamo, ne kako, in če nas sosedje prašajo: kaj bi radi? jim ne vemo povedati prav za prav kaj. Ostanimo zvesti katoličani, Avstrijani in paSlovenci: to troje bode naj naše, drugo nam bo navrženo."
Po vsem tem bode naj tedaj 1. del Slomšekove literarne zapuščine toplo priporočan veliki množini Slovencev, ki se še niso izneverili navedenemu Slomšeko-vemu geslu, —geslu starodavnemu naroda slovenskega!
Dr. Jan. Bleiweis.