. Uredniška in npmištvo:
Maribor, Koroške ulice 5.	#
---- 4
„STRAŽA“
tzhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113,
Neodvisen političen list za gloyensko ljudstvo
__A .. «l _ &
Št. 40.

Maribor, due 2, marca 1909.
Naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... l	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Zveza Plojevcev in liberalcev.
Dunajski „Vaterland“, s katerim imajo voditelji Plojevcev osebne) izveze, prinaša naslednji brzojav z dne 30. marca:
„Slovenski naprednjaki in slovenski konzer-vativci (tako se imenujejo Plojevci samK 'nasproti nemškim krščanskim strankam; opom. uredništva.) so sklenili, da se bodo brez kake zaveznosti pri bodočih deželnozborskih volitvah medsebojno podpirali proti katoliško-narodni stranki. (Tako imenujejo Kmečko zvezo; 'op. uredništva*,) Kandidatje se bodo postavili še pred Velikonočjo.“
Kar smo prorokovali, se je torej tudi zgodilo! Zgornji brzojav kaže, da je zveza sklenjena zares hofratski, po predpisih visoke politike. Stranki se bodeta podpirali, toda brez zaveznosti! Ljudstvu se bo reklo, saj se nismo nič zvezali, toda voditelji bodo svoje volilce vodili tako, da se bosta stranki podpirali.
Somišljenike opozarjamo opetovano na težak boj, ki se nam obeta. Treba bo napornega dela!
Pozor na volilne imenike!
Volilni) imeniki so po nekaterih občinah že razpoloženi. Neobhodno potrebno je, da se volilni imeniki od naših pristašev pregledajo. Kaj pomaga pozneje agitacija, akd pristašev sploh ni v volilnem imeniku. Moramo reči, da se ravno z naše strani v tem pogledu hudo in mnogokrat greši,- < Z malomarnostjo proč! Pri sedanjih volitvah, ko bomo stali štirim strankam nasproti, je trebaj evse sile napeti in povsod’ biti pozornim. Se enkrat torej, preglejte vendar volilne imenike!
Vsak župan ima dvojni volilni imenik. Jeden vsebuje volilce splošne skupine, drugi volilce skupine kmečkih občin. Volilni imeniki se smejo prepisati v polnem obsegu! Tol odločno povdarjamo, ker v tem oziru vladajo po nekod kriva naziranja. Volilni imeniki morajo biti prf- (županstvu skozi 14 dni na vpogled!
PODLISTEK.
Francozi na Slovenskem.
Spisal F. Jež.
(Konec.)
Ljudstvo je bilo treba rešiti tudi žalostnih gospodarskih razmer. Ustavil je plačevanje vojne kon-tribucije; pri avstrijski vladi je izposloval, da se je 1200 volov carine prosto uvozilo v naše kraje, kjer je ljudstvo občutilo pomanjkanje živine, katero so Francozi poprej pri izterjevanju vojne kontribucije kaj radi zarubili. Kmet je v francoskem času zadihal pro-steje.
Povsod so odpravili graščinska ali patrimoni-alna, sodišča, kmet je bil svoboden in pred sodiščem enak svojemu gospodu. Vzorna francoska sodišča so bila nagia,' ostra, a pravična, in so se priljubila ljudstvu. Zemljiški davek se je znižal, pravično odmeril in pravlično pobiral. Kmetom se je odpisala 1 petina vseh desetinskih in urbarijalnih dolgov; kar Je Še preostalo robote, so se lahko odkupili od nje.
Zelo je skrbel Marmont tudi za obrt in trgovino. Vsled svobodne konkurence se je cena blagu znižala; najpotrebnejšim živilom se je določila primer» na cenay Francozi' so po naših in hrvaških krajih sezidali mnogo d'obrih oest in mostov, > uvedli redno večkratno tedensko pošto z vsemi večjimi kraji. Da bi povzdignil gospodarsko stanj« in promet naših provinc, je Marmont izdal nov carinski tarif.
Blago, ki se uvaža v naše pokrajine, naj plača visoko carino, kar bo dalo mnogo dohodkov; vendar pa naj ta carinai1 ne bo tabo visoka,,» da .bi se .vsled njene višine začelo tihotapstvo. Blago, ki gre skozi naše kraje v druge dežele, naj plača večjo pre-
Splošna skupina.
V	tej skupini, 'ima volilno pravico vsak moški
a)	ki ne voli v kaki drugi skupini;
b)	ki je bil 24 let star na dam f azpisa volitev;
c)	ki je avstrijski državljan;
d)	ki je [na dan razpisa volitev eno polno leto stano-
val v eni občini.
Kdor torej voli v skupini mest ali v skupini kmečkih občin, nei »sme voliti v splošni kuriji. Volitve so bile razpisane dne 28. febr. To je potrebno vedeti, da se preračuni, ali že* kdo stanuje eno leto v občini.
Splošna skupina voli že dne 7. majah* Skupina kmečkih ohčin.
V	tej skupini ima volilne/ pravico vsak moški občan:
a) ki je na dan razpisa volitev 23 letčstar; b( ki je avstrijski državljan;
c) ki je vsaj eno^Heto sem plačal 10 K direktnega de želnega davka.
Tudi osebna dohodnina je seveda direkten deželni davek, a s® Cvračuni samo, ako se je osebno dohodninski davek, ki je bil predpisani, za leto pred razpisom volitev (torej za leto 1908)) (v istini plačal. Vracuni pa se ne celi o s eb n o-doliodn i n ski davek, ampak samo polovica predpisanega davka.
Vzemimo' primer! Kmet Alojz Puntar je 1. 1908 plačal 6 K zemljiškega in hišnorazrednega davka ter 8 K osebno-dohodninskega davka. Puntar jef torej volilec!
Ali (drug primer! Strojevodja Bogomir Vuk ima predpisanega 20 K osebno-dohodninskega davka in je leta 1908 svojo osebno dohodjnino v istini ocT-rajtal. Bogomiri iVuk je volilec! ..
Skupina mest in trgov.
Naša stranka v skupini slovenskih trgov na vsak način in brezpogojno postavi, (svojega kandidata. Istotako tudi števne kandidate v drugih mestnih volilnih okrajih.
Pogoji za volilno pravico so isti kakor v skupini kmečkih občin.
Reklamacije.
Za svojo lastno osebo sme vsakdo reklamirati volilno pravico, ako ni vpisan v volilni imenik.
hodno carino, pa zopet ne previsoko,/ da si ne bi vsled tega ne izbralo kake druge poti. Bombaž iz vzhodnih krajev je smel v francoske dežele samo skozi Ilirijo; istotako je imela ilirska obrt prednost pred francosko in italijansko.
Maršal Marmont je mnogo potoval po deželi, na lastne oči je spoznaval potrebe, ljudomilo je občeval z ljudstvom in tako vdihnil v ljudstvo veselje do dela in zaupanje do nove vlade, ki se je resnično trudila, da pomaga novim deželam na noge.
Maršalu ni bilo usojeno, da sam izvede organizacijo novih pokrajin; njegove zmožnosti je potreboval Napoleon tudi drugod in tako je odšel Marmont
26.	aprila leta 1811 v Španijo. V naših krajih je zapustil najlepše spomine, pa tudi hvaležnost ljudstva mu je sledila na novo pot.
Njegov naslednik je bil grof Bertrand, plemenit kakor njegov prednik. Nadaljevalje v Marmontovem smislu organiziranje novih pokrajin. (Razdelil jih je na okrožja (distrietes), okrajna glavarstva (cantons) in občine (arrondissements = arondisma).
Uradni jezik je bil francoski, v kratkem času so maires (župani) zadnje gorske občine dopisovali francosko. Francozi so se v naših krajih zelo dobro počutili, pravili so, da vlada med značajema obeh narodov velika sorodnost. Ljudstvo se je pa tudi vedno bolj sporazumevalo z novo vlado.
Zamerili pa so se našemu ljudstvu s svojo cerkveno politiko. Pregnali so mnogo redovnikov, odpravili večino praznikov in pridržali samo:	Novo leto
kot narodni praznik, Božič, Velikonoč, Marijino Vnebovzetje in Vse svetnike. Francoska vlada je plačevala samo župnike; kaplane in pomožne duhovnike so morale vzdrževati občine same. ' Uvedli so/ tudi francoski koledar in civilni zakon. Poročiti te je moral župan, še le potem te je smel — pa tudi moral
Reklamirati glede drugiljj \oseb, ki so neopravičeno vpisane, oziroma izpuščene, smejo samo osebe, ki so že v volilnem imeniku za isto skupino vpisane.
Za vsako osebo, ki se reklamira;,, je, (treba vložiti posebno reklamacijo. Vsaki reklamaciji, ki zahteva vpis kake osebe, je \treba priložiti dokazila, n. pr.' da je reklamiranec star 24 let (rojstni list), da je davkoplačevalec itd. Vsa dokazila so prosta koleko-vine. Ce se oseba reklamira ven iz imenika, seveda ni treba dokazil.
Reklamacije mora župan v teku 3 dni vposlati glavarstvu. Proti glavarstvo,nem odlokuj (je dovoljen priziv v teku 3 dni na namestništvo.
Vzorec za reklamacije.
Podajamo dva vzorca za reklamiranje: a) za osebo, ki jo hočemo imeti v volilnem imeniku; b) za osebo, ki ne spada v imenik.
a)	Županstvu v Orehovi vasi.
Jaz Alojzij Mlinarič, star 25 let, rojen v Orehovi vasi, ter) -tudi tje pristojen, 1 bivam v tej občini 25 let. V dokaz so priloženi: a) rojstni list; b) domovinski list. Reklamiram torej svojo volilno) tpravieo za splošno kurijo v deželni zbor. Orehova vas, dne 4. aprila 1909/. Alojzij Mlinarič.*
b)	Županstvu v Slomu!
V volilni imenik občine Slom je vpisan za vo» lite A (v skupini kmečkih občin tudi Janez Bulavec, majhen posestnik v Slomu štev. 5. Ker pa ne plačuje davka v predpisani visočini, prosim, da se izbriše iz volilnega imenika. Slom, dne 12. aprila 1909.
Vzorec) iza priziv.
C. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru.
S tamošnjim odlokom z dne 16. aprila t. l.( se moji pritožbi, da se me naj vpiše v volilni! timenik Šentjurske občine za cTeželnozborsko volitev ni ugodilo. Proti temu' Vlagam
priziv,
na c. kr. namestnijo v Gradcu in se sklicujem zopet na dejstva,,'i kakor sem jih navedel v svoji pritožbi na tamošnje c. kr. okrajno glavarstvo.
Prosim, da se ta priziv predloži c. kr. namest-niji vj (Gradcu, ki naj blajgovoli mojemu prizivu ugoditi.
Anton Počivalnik.
Opomba: Priziv se lahko pri c. kr. okrajnem glavarstvu poda tudi ustno na zapisnik.
— Še župnik. Gorje pa duhovniku, ki bi te poročil, predno te je župan. Ljudstvu to ni bilo prav, pa ni pomagalo nič; uklonilo se pa ni ljudstvo prepovedi praznikov in jih je vseeno nemoteno praznovalo.
Mnogo zaslug si je pridobil maršal Marmont za gospodarsko moč naših dežel, a še enega velikega dela ne smemo pozabiti, namreč: skrb za duševno izobrazbo slovenskega naroda.
V	nasprotju s prejšnjimi državniki je uveljavil
edino pravo načelo: vsak narod se izobražuj v materinem jeziku. V vsaki občini bodi: ljudska Šola (ecole primaire = ekol primer) s slovenskim učnim jezikom, v vsakem glavarstvu šola za deklice, nove slovenske in hrvaške pokrajine naj imajo po večjih krajih srednje šole, v katerih je tudf slovenščina imela/r svoje pravice. Na Slovenskem v naslednjih krajih: v Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Beljaku, Postojni, Gorici,. Tržiču, Trstu in v Kopru. V Ljubljani in Zadru sta bila liceja (sedanji 7. in 8. gimn. razred) preustrojena kot centralni šoli, na katerih so se poučevali predmeti sedanjih vseučilišč in tehnik»
15.	novembra 1810 se je otvorila ta univerza v Ljubljani, leto pozneje ji je dal grof Bertrand naslov:. Akademija. Imela je bogoslovno, pravno, modroslov-no in medicinsko fakulteto. Pred 100 leti so nam dali Francozi univerzo, v Avstriji jo pa sedaj zastonj čakamo.	.
V	tistih časih je pri evropskih narodih cvetela romantika, to je ljubezen in zanimanje za narodno zgodovino, narodne pesmi, šege in navade. Tudi meet Slovenci je živelo več mož, ki so preiskavah sloven-sko zgodovino in pisali slovenske knjige, da Di se ljudstvo izobrazilo in narodno prebudilo.
Med temi delavci je bil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Videl j.e, kako je nova francoska vlada zavzeta za blagor ljudstva, da pripozna in pa
Somišljeniki!
Qlavno delo tet (dni je, da si prepišite in pregledate volilni imenik ter opravite reklamacijsko delo! Ce naši somišljeniki tega noöejo, potem bi bilo boljše* ki a kratkomalo pustimo sploh vse delo ob volitvah. Samo največji napor od naše strani nam more zagotoviti zmago proti štirim strankam, ki se bodo besno borih*' Zoper nas.
Prosimo torej svoje somišljenike nujno, da se pobrigajo za volilne imenike!
Srbija.
Srbska nota.
Srbski poslanik na Dunaju, Simič, je v sredo izročil zunanjemu »ministru baronu Aehrenthalu noto sledeče vsebine:
Srbija prizna, -da vsled aneksije Bosne in Hercegovine ni bila oškodovana in zato tudi ne bo nasprotovala temu, kar sklenejo velevlasti glede člena 25 berolinske pogodbe. Srbija se zaveže, da} ne bo več vstrajala pri svojem protestu radi aneksije, da bo izpremenila svojo politiko napram Avstro-Ogrski in v bodoče ž njo živela v prijateljskih odnošajih. Z ozirom na to, in ker je tudi Avstro-Ogrska zagotovila svojci (miroljubnost, bo Srbija znižala svoje vojaštvo na število, kakor je bilo spomladi 1908. Razorožila in razpustila bo čete prostovoljcev in druge čete ter ne bo dopustila, da bi se v deželi sestavljale kake nove čete.
Srbska kriza rešena.
Kakor se od merodajnih strani jporoča, je bila srbska nota, ki jo je izročil poslanik Simič, prijazno in s zadovoljstvom sprejeta. Naš) bel g rajski poslanik grof Forgach je včeraj izročil srbskemu zunanjemu ministru dr. Milovanoviču odgovor avstrijskega zunanjega ministrstva. Srbska kriza je rešena.
Velevlasti srbski vladi.
Srbska skupština je imela v sredo nad dve uri dolgo tajno posvetovanje, ! ha kar je bila otvorjena javna seja, v kateri je minister dr. Milovanovič prečita! noto, katero so izročile velevlasti srbski' kladi. Poslanci so noto s popolnim molkom poslušali in seja je bila takoj; 4iato zaključena. Nota ima sledečo vsebino:
Poslaniki Angleške, Rusije, Nemčije, Francije in Italije poživljajo kar najodločneje srbsko, «'lađo, da izroči avstrijski vladi noto take vsebine, kakor jo priporočajo velevlasti. Srbski vladi! hi potreba drugega, kakor da prepiše to noto in jo kar najhitreje odpošlje Avstro-Ogrski.' £Tu sledi notai katero prinašamo na drugem mestu.) V tem ko poslaniki pred-stoječe v imenu svojih vlad) Sporočajo,so pooblaščeni, srbski vladi naznaniti, da je avstrijski zunanji minister izjavil, da Avstro-Ogrska ne bo)-4zvajala ni-kakega pritiskar in tudi ne bo ovirala normalnega razvoja srbske obrambe. Avstrija nikakor ne namerava Srbije napasti* (če se ta razoroži in tudi nima namena, da bi se dotaknila srbske neodvisnosti, prostega razvitka in pa integritete njenega ozemlja.
Dinastijsko vprašanje.
Belgrad, 1. aprila. Iz najbolj zanesljivega vira se poroča, da se je kralj Peter izrazil proti ruskemu in 'angleškemu poslaniku, da se namerava za se in za celo rodbino Karagjorgjevičevo odpovedati. Kralj zahteva 250.000 irankov letne apanaže.
spoštuje pravice našega naroda v šolij vesel je bil tega, ker mu je bilo vse to porok boljših dni. Zapel je veličastno pesem „Ilirija oživljena!“!1 Ilirijo je oživil Napoleon. Vodnik poje:
Napoleon reče:
„Ilirija vstan’!**
Vstaja, izdiha:
„Kdo Miče na dan?"
Čudi se Ilirija (slovenska in hrvaška zemlja), da jo ta vitez budi in polna zaupanja pravi, da se godi čudo :
„Duh stopa v Slovence Napoleonov,
En zarod poganja,
’>	Prerojen, ves nov.“
In res, zlasti v omikanejših slovenskih možeh se je utrjevala ljubezen do naroda, s pridnim delom in neupogljivo vstrajnostjo so probujali in Micali narod k novemu življenju. V ravno pravem času so prišli Francozi k nam. Pred njihovim prihodom je vladala pod avstrijsko vlado germanizacija. Jožef II. jo je začel z namenom, da bi bilo v Avstriji vse samo nemško. Germanizacija bi dosegla svoj namen, da ni bilo mož, kakor: Kumerdej, Japelj, Ravnikar, Kopitar, baron Zois in Vodnik. Francoska vlada je v tem Oziru najbolj pridnega Vodnika podpirala.
Kratka je bila francoska vlada na Slovenskem, trajala je samo 4 leta.
Nemirni, Časti in držav željan duh Napoleonov je hotel še podjarmiti Rusijo! Velikanska armada, : sestavljena iz vseh evropskih narodov se je pomikala leta 1812 proti Rusiji. Tu jih je čakala smrt. Snežene ruske poljane so pokrile k večnemu spanju te neštevilne tisoče in mnogo slovenskih sinov je našlo tam gori svoj ledeni grob.
Narodi v Evropi so se vzbudili in so vstali proti Napoleonu; Avstrija in Angleška In Rusija so se
B e(l grad, 1. aprila; iV.sled propada velikosrbske propagande, katere središče je bil konak, so tla dinastiji Karagjorgjevičev omajana. Odpoved kralja ni daleč. Kralj se je že clelj časa čutil čisto užaljenega in osamljenega, ker se ga ni hotelo sprejeti na raznih evropskih dvorih. Že pred nekaj meseci je izrazil (liamero, da se bo odpovedal, toda vsled nastopa prestolonaslednika Jurija in bolezni princa Aleksandra je to namero opustil. Radi dogodkov zadnjega časa in radi; stališča političnih strankinih voditeljev je prišel do prepričanja, da je v narodnem interesu, da se odpove. Tega naziranjaj so tudi velevlasti, posebno Rusija in Angleška, ki so za to, da se izvrši izprememba na 'prestolu. Pred nekaj dnevi se je kralj Peter proti angleškemu poslaniku Whitehea-du in ruskemu poslaniku Sergejevu izjavil, da je pripravljen se odpovedati srbskemu prestolu, ako se mu zagotovi letna mata 250.000 irankov in nakupi neko posestvo v Švici. To letno rento mu mora priznati velika (skupština in za gotovo izplačilo naj jamčita Angleška in Rusija. Angleška se pa protivi temu in pravi, da je apanaža za kralja Petra stvar Rusije. Tud; "Velika skupština bi se težko odločila za to. Velevlasti so se zjedinile v tem, da sprememba na srbskem prestolu nikakor ne sme biti vzrok z as (nevarnost evropskega miru. Zato se pa morajo velevlasti zjecfiniti tudi yj (tem, da ne sme noben član kake večje evropske dinastije zasesti srbskega prestola in da ne bo noben knez kake balkanske dinastije priznan za srbskega (kralja. Proklamiranje Srbske za republiko, kar želijo med drugimi posebno socialdemokratje, velevlasti ne bodo pripustile. Priporočila se pa bosta srbskim politikom za kandidata za prestol princ Val-demar danski in drugi sin sedanjega švedskega kralja, princ Karol Viljem, ki je» (poročen z rusko veliko kneginjo Marijo Pavlovno.
Tajna seja skupštine.
Belgrad, 1. aprila. O izidu včerajšne tajne seje skupštine se iz poslaničkih krogih izve sled'eöe: Seja je bila deloma jako burna. Radikalci so bridko očitali vladi, da jih o pravem stanju Rusije in Anglije v aneksijskem vprašanju/ ni pravočasno, in po resnici obvestila, in da je pred vsem njena krivda, da je dežela pred vsem svetom ponižana. Nič manjša krivda ne zadene kralja in> bivšega prestolonaslednika, ki sta sokriva na sedanjem uničenem položaju Srbije. ( V tem trenutku, ko se je Srbija na Dunaju že oficielno umaknila, nima nobenega praktičnega pomena, ostajati pri prejšnjem sklepu skupštine. Vsi napori in stremljenja) za zboljšanje položaja Srbije morajo ostati prihranjeni bodočnosti. Ministra Milovanovič in Novakovič sta opetovano/ posegla v debato in povdarjala, da bi ob sedanjem stališču zastopnikov velevlasti bilo za deželo usodno, ako bi bili hoteli ostati pri skojih zahtevah. Oba ministra) sta dala natančna pojasnila o demarši, ' /kakor tudi zaupna pojasnila o zagotovitvah, ki jih je vlada dobila od ruskih zastopnikov. Skupština je končno odobrila postopanje vlade in nato se je otvorila javna seja, o kateri smo že poročali.
Sprememba v ministrstvu.
Belgrad, 1. aprila. Pašič je naznanil svoji staroradikalni stranki, da v par dneh Milovanoviče-vo ministrstvo demisionira. Na vlado pride čisto staroradikalni kabinet in bo kralj sestavo novega ministrstva skoro gotovo poveril Pašiču.
Šibite „Stražo11
pridružile. Napoleon je rabil vojakov in denarja. Novi glavni guverner Janot je neusmiljeno drl ljudstvo. { Grozni vojni časi so se zopet obetali našemu ljudstvu.
V bitki pri Lipskem (Leipzig) pa je zašla Napoleonova zvezda. Avstrijski vojaki so prodirali proti slovenskim deželam, ljudstvo, razburjeno vsled zadnjega neusmiljenega iztirjevanja, se je pridružilo avstrijskim četam. Francozi so v jeseni leta 1813 zapustili našo zemljo. Slovenske in hrvaške dežele so se zopet združile z Avstrijo.
* •
*
Pregledali smo v glavnih obrisih francosko vlado na Slovenskem. Hvaležni smo Francozom zlasti za njihovo podporo našim probuditeljem in za upoštevanje slovenskega jezika. Francozi so pa deloma uresničili naš sedanji politični cilj: združili so večino slovenskih in hrvaških dežel v eno jugoslovansko celoto: Ilirijo.
Nehote se pri tej priliki vprašamo, kaj bi bilo s Slovenci, ako bi Francozi Še nadalje gospodarili v naših krajih.
Pravilen bo najbrže sledeči odgovor: Pol milijona koroških! in štajerskih Slovencev, ki bi ostali pod Avstrijo, bi germanizacija veliko lažje zatrla. Kranjskim^ in primorškirii Slovencem pa bi najbrže francoska vlada ne priznala vseh narodnih pravic.
Kakor Avstrija potrebuje nas, tako potrebujemo Slovenci Avstrije,;
Veliki češki zgodovinar Palacky je rekel:	Ce
bi ne bilo Avstrije, bi jo morali ustanoviti!
Edino v pretežno slovanski Avstriji upamo doseči popolno narodno avtonomijo in uresničiti celotno, kar so Francozi fe deloma izvršili, namreč:
Združiti; slovensM in hrvaški narod v samor stojno jugoslovansko državo pod okriljem habsburške vladarske rodbini.
Pismo iz Belgrada.
Belgrad, 31. marca.
Prestolonasledniško vprašanje je sedaj koriečno, oficielno rešeno in princ Jurij se bo v najkrajšem Času podal na vseučilišče v Cambridge,! da bo tam dovršil svoje študije. Sedanji prestolonaslednik Aleksander bo tudi zapustil Belgrad in šel v Peterburg, kjer ga bodo nadalje vzgajali.
Četudi današnji barometer kaže absolutno na mir, vendar se v notranji Srbiji ljudstvo še vedno oborožuje in večina belgrajskih častnikov je na tajnem sestanku sklenila, cla gre ali v vojsko ali pa odloži svoje šarže. f Splošno se želi vojska in nihče ni prav zadovoljen! z mirnim koncem avstro-srbskega spora. ,
Prav tako misli tudi odbor za narodno obrambo in umetno ter sistematično na vojsko nahujskano ljudstvo po deželi. Del javnega mnenja se obrača direktno proti vladi in prav nič se ne bo Čuditi, če bo Belgrad in vsa Srbija v kratkem pozorišče hudih notranjih nemirov..
Na tisoče prostovoljcev se je zbralo v'legije in ti bojaželjni prostovoljci so sedaj ob vojsko. Kakor, razmere kažejo, bi ne bilo prav nič čudnega, če bi se ti prostovoljci, ki so po številu precej močni, združili v čete in samostojno pričeli nastopati proti Avstriji.
Tudi ni izključeno, da pride do revolucije. Vpoštevanja vredna je posebno 3600 mož broječa takozvana „mrtvaška legija“, na čelo katere se je postavil svoječasno bivši prestolonaslednik Jurij. Naj-višje narodno navdušenje je prevzelo to legijo, in čuditi se je samo, da se v njej ne pojavi javno nobena simpatija za princa Jurija.
Narodno navdušenje se je polastilo tudi srbskih dam in obstoje v Belgradu, Nišu, Kragujevacu in Pasarovicu damske legije z več nego tisoč članicami.' Celo „mrtvaški legiji“ je pristopilo nad dvesto gospej in gospodičen iz najuglednejših belgrajskih družin.
Da, resnica je! Ogenj vojnega navdušenja se je toliko časa umetno gojil, da se sedaj, ko na zunaj ni nikake nevarnosti več, prav lahko pripeti, da bodo plameni segli v notranjost Srbije in z elementarno silo obvladali celo deželo. Netiva! se je nabralo več kot dovolj. Gorje, če pride do eksplozije! Da po demarši velevlasti sklenjenega miru z Avstrijo ni sklenil srbski narod, to pričajo članki srbskega časopisja, ki še vedno hujskajo proti Avstriji in napadajo miroljubnega avstrijskega cesarja. Cuje se tudi, da nabira bivši prestolonaslednik Jurij prostovoljce okoli sebe, da bo ž njimi udaril v Avstrijo. \ jVendar Časopisje napada tudi njega.
Splošno mnenje je v Belgradu sledeče: Ce tudi pride sedaj do miru z Avstrijo, vendar ta mir ne bo dolgotrajen,
Veleizdaj niški proces.
Zasliši se 27 letni trgovec in posestnik v Dvoru Peter B(ekič* ki je član srbska samostalne strankfe. Obtožnice ni umel. Študiraj je na Ogrskem ter se učil v ogrskih šolah, da so v Bosni in n,a Hrvaškem grbi,
„Ogita se nam, da smo razširjali srbstvo. Kaj naj pomenja to? Jaz sem Srb in pa hrvaški državljan. Čudno je le to, da stojimo sami taki pred sodiščem, M smo na stališču jedinstva med Hrvati in Srbi.“
Predsednik razb/urjeno: „,0 tem ne dovolim govoriti ! “
Obtoženec: „Zakaj pa ne tožite bivšega bana Khuena radi veleizdaje?“ Saj je on dovoljeval srbske zastave, gjrbe, pisma in vse tiste pojave, ki se danes dokazujejo kot veleizdaja!“
Predsednik: „Tedaj se Še ni vedelo, kaj da se nameprava s temi pojavi.“
Predsednik je predložil razne srajce, telesne tobačnice, Čutare, okradene z srbskim grbom. Izkazalo p,a se je, da so bili ti grbi narejteni od hrvaških učenk obrtne šole in oni na tobačnicah in Čutarah pa od kaznjencev v kr,aljevi hrvaški kaznilnici v Lepoglavi. Dalje je bil prečitan zapisnik hišne preiskave pri tožencu. Med (drugim se omenjajo tudi razni napisi, ki so jih našli na stenah obtoženčeve hiše, n. pr.: „V sili se spozna junake“; „Snujte šole in delajte!“ itd., sami hrvaški narodni pregovori in gesla.
Obtoženec: „No torej, to je tista velika revolucija,.“ (Hrupna veselost.) Nato so sledila še splošna vprašanja o Sokolu, cirilici, srbskih zastavah itd.
Obtožencu se je mied drugim tudi očitalo, da je hotel v Dvoru ustanoviti konfesionalno 'Šolo,.
Obtoženec: „;To se more zgoditi le tukaj, da se radi ene šole pride na obtožno Mop. Hoteli smo imeti y; Dvoru še eno šolo, ker je bila prepotrebna. Vlada je tudi privolila v to. Da bi pa ohranili občini stroške, smo hoteli konfesijomalno šolo, ki bi se sezidala, iz cerkvenega fonda,“
Na daljna vprašanja je izjatvil BeMČ: „Da, Srb sem Skozi in skozi, Če je pa to veleizdaja, biti Srb, potem nas pa kar vso pobesite. Ali potem je pa v deželi 700.000 veleizdajalcev.“
Državni pravdnik 'Ajcoiirti: „(žaJcfetno bi bilo, ako bi bili vsi Srbi taM kakor vi.“
Na razna vprašanja rotantov je obtoženec odgflu voril, čim je prišla v Dvor (slika arijskega svetnika Dušana Silnega, obdana z različnimi srbskimi grbi*
jned katerimi se nahaja tudi grb Hrvaškega kraljestva, takoj izjavil, da je slika šovinistična. Sicer je pa bila slika, slikana na Dunaju in je on ni naročil. Na vprašanje državnega pravdnika Accurtija je izjavil, da je bil vzgojen koti Srb in Srb tudi ostane. Za to je merodajna zavest, ne pa okolnost, ali so so Srbi pred 300 leti imenovali Srbi ali kako drugače.
Državni pravdnik: „Vi ste me vprašali, zakaj nisem tožil hrvaške učiteljice v Divbru ra|di veleizdaje, ker je uvezla tisti srbski grb v srajco? No, zato ne, ker ni vezla gr$>a z ve 1 e i z d a jjn iš>k in i namenom in ne v veleizdajniške namene!“
Obtoženec: „Tudi o nas ne morete trditi tega.“
Državni pravdnik: „Jaz vam lahko dokažem veleizdajo,
Bekič je opozarjal nadalje, da na Češkem obstoje Češka in nemška društva jedno poleg drugega, ne da bi komu prihajalo na misel, da bi videl v tem kake veleizdajniške tendence.
„Državni pravdnik: ,„Oni tam pa nimajo, nika-kega Belgrada in nikakega K a r agj o r g j e v i č a.
Toženec (razburjeno): „Pridite vendar z dokazi za to. Na tem temelji vsa obtožba. Kje pa imate dokaze za taka obclolženja?“
Predsednik je grajal ton obtožencev,
Bekič je izjavil, da je umevno, ako je on in vsi Srbi sploh razburjeni. To pa je sad obtožnice, v kateri se zanika vse, kar je srbskega.
Po nekaterih vprašanjih btrajnitelja je bil pozvan 27 letni absolviran jurist Zivkovič. Obtoženec se smatra nekrivim. Pojasnil je natančneje organizacijo srbske samostalne stranke in svoje deiovanje kot elan stranke, ter oporekal efczistenci kakega veieizdajniš-kega gibanja. Po nekaterih vprašanjih o Nasticu, na katera je obtoženec odrekal vsaki odgovor, dokler ne bo Nastič zaslišan je bila razprava odgođena.
Tatinska družba.
Na marsikaj smo navajeni, odkar se moramo zadnji dve leti bojevati tudi na Štajerskem z organizirano liberalno družbo. Navajeni smo, da so pri spoštovanih nasprotnikih zavija, sumniči, obrekuje, laže, krade čast in dobro ime, na vse to smo navajeni. A da se nam od nasprotnikov krade tudi imetje, in so taka tatvina pri njih ne obsoja, ampak brez-stidno razglaša in molče slavi kot strankarski junaški čin, tako nizko aosedaj niti mi nismo sodili liberalcev. Toda varali smo se!
„Narodni Dnevnik“ z dne 1. aprila priobčuje zaupno zasebno pasmo dr. Benkoviča na dr. Korošca, katero je moglo biti edino le ukradeno, kajti samoumevno je, da dr. Korošec ne bo dajal sprejetih pisem liberalni stranki na razpolago.
Ko je uredništvo „N. D.“ tq; ukradeno pismo sprejelo, bila bi dolžnost, ki jo zahteva navadna poštenost, da tatu takoj naznani državnemu pravdniku, pismo pa vrne. Vendar to se ni zgodilo! Visokopo-šteno uredništvo „N. D.“ je ta tatinski cin ravnodušno vzelo na znanje in se celo ni zastidilo, da je ukradeno pismo priobčilo v predalih svojega lista.
S tem je odobrilo tatvino! Še več! Cut časti in poštenosti je v liberalni stranki celo tako globoko padel, da stranka mirno gleda tako nečastno počenjanje. Za to se nam vsiljuje nasproti liberalcem z vso močjo vprašanje, ali imamo res opraviti z organizirano tatinsko družbo ali ne?
Kdor vstraja še nadalje v tako propali stranki, o njem si bo poštena družba naredila svoje mnenje.
Fej tatom in njih zaščitnikom!
Raznoterosti.
V pojasnilo, Z ozirom na neresnična časnikarska poročila smo pooblaščeni izjaviti in smo se iz zapisnika sami prepričali, da je Narodna stranka označila kompromisno razdelitev: 4 mandate za se, 3 za Plojevce, 6 za kmečko stranko kot, minimum svojih zahtev. Naj bo tudi konstatirano, da kmečka stranka ni vabila ne Plojeve ne Narodne stranke na kompromisne pogovore, ampak obratno, vsled tega kmečka stranka tudi ni izražala želj, ampak jih samo sprejemala. Ce odposlanci nasprotnih strank želj, o katerih bi se lahko debatiralo, niso izrazili, zadene edino le nje krivda!
Kje se komandira? Vsa pogajanja zaradi kompromisa so poklazala, da se v onih strankah največ komandira, kjer se najbolj kriči proti komandi. Takozvana stranka združenih Slovencev ni sklenila glede števila mandatov ničesar, vendar je Ploj ponujal in zahteval mandate, pri sestanku 3, v pogovorih z dr. Kukovcem pa tudi samo dva, kakor to ve povedati „Narodni Dnevnik“, ki mora gotovo imeti dobre zveze z združenimi prvaki in liberalci. Torej voditelj lahko razpolaga z mandati, kakor hoče. Kaj pravi k temu dr. Jurtela, ki je na videz tako nervozen zaradi namišljene si komande v kmečki stranki? Tudi voditelji Narodne stranke se bahajo, da bi stranka vse Sprejela, kar se jim zdi dobro. No, v kmeČM stranki je drugače! Tam morajo voditelji delati, kar stranica hoče. Vkljub temu kričijo nasprotniki, glejte, pri kmlečki stranki se komajulira!
Torej vendar! Plojevci in liberalci sramežljivo prekrivajo pred sloviemskim kmečkim ljudstvom 'svoje medsebojno nagnjenje. Liberalci goljufajo celo svoje pristaše ter jim pravijo, da so Plojevci nam bližje, kakor njim. Da je tudi ta trditev le laž, opozarjajmo slovensko javnost na Narodni Dnevnik št. £Q, kjer je član kar v svojem prevelikem strastnem
sovraštvu izdal, da so imeli odposlanci od Plojeve in liberalne stranke pogovor, koliko mandatov ponudijo kmečki stranki. To dejstvo ne kaže, da, bi si bilp Ploj in Kukovec daleč narazen.
Našim somišljenikom. Naš,a stranka bo postavita lastnega kandidata tudi za Molilni okraj slovenskih trgov. Zato poživljamo naše somišljenike, da skrbno pregledajo volilne imenike in izvršijo vse potrebne reklamacije. To je najvažnejše delo sedaj, in naj ga nihče ne opusti. Liberalci se, z besnostjo in strastjo lotevajo dela, v naših vrstah pa je še mnogo malomarnosti. Kdor sedaj ne dela, pomaga naravnost liberalcem!
Nezadovoljnost. V onih liberalnih krogih, ki so se posebno, vnemali za kompromis, vlada nezadovoljnost nad odposlanci Narodne stranke, ki so nasproti Kmečki stranki naznanili razmerje/1 za kompromis 6:4:3 kot minimum. S to veliko zahtevo so morali razbiti pogajanja, to je tudi za liberalce umljivo. Sedaj ne pomaga nič več, ako po listih naznanjajo, da to ni bil minimum. Pravočasno bi se moralo govoriti. Registriramo nezadovoljnost.
Socialni demokrat je se že tudi pridno pripravljajo za deželnozborske volitve. Preteklo nedeljo so imeli deželno konferenco za Štajersko, na kateri se je konstituirala deželna organizacija Jugoslovanske soeialdemokraške stranke. Izvoljen je bil tudi odbor, ki ima svoj začasni sedež v Trbovljah.
„Grazer Tagblatt“ na vse kriplje hvali ju stičnega ministra dr. Hochenburgerja, ker je odredil, da se mora ozirati pri avanziranju sodnih uradnikov v prvi vrsti na zmožnejše in bolje kvalificirane uradnike. Mi v principu nismo proti temu, vendar pa je gotovo./-. da je to samo pretveza, da bi na ta način lažje porivali nemške uradnike na višja mesta. Za zmožnejšega uradnika se lahko kaj hitro proglasi tudi največji nemški butel, in kako je s kvalificiranjem, je pa tudi vsakemu dobro znano. n.Zato proti temu najodločneje protestiramo, ker vemo, da bodo pri tem posebno na Štajerskem oškodovani slovenski uradniki, o katerih mora vsakdo priznati, da so veliko bolj zmožni kot pa nemški.
Mesto venca na grob plemeniti Slovenki in zve, eti članici mariborske ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, gospej Joisipini Sernečevi, so sklenile mariborske Slovenke zložiti dar v prid Slovenski šoli v Mariboru,-
Dr. Lueger je bil te dni sedmič izvoljen za žnpana dunajskega mesta.
■v
Štajersko.
Mariborske novice.
Pogreba gospe dr. Serneeeve dne 1. aprila se je udeležila izredno velika množica meščanov. Pokojnica je bila v vseh krogih visoko spoštovana zaradi svoje plemenitosti. Bila je menda najstarejša slovenska gospa, ki se je ob strani svojega pokojnega soproga udeleže/ela pridno slovenskega društvenega življenja v Mariboru.
Duhovne V*je so imeli dne 31. marca in naslednji dan dijaki tukajšnje c. kr. gimnazije. Vaje je vodil gosp. prof. dr. A. Medved.
Občinske volitve. Govori se, da sedanji župan dr. Schmiederer pod nobenim pogojem več ne sprejme županske časti.
Poslanec Markhl je dne 27. marca govoril z Wasti-anom pred mariborskimi Nemci. Ker je bilo posebno veliko nemških uradnikov navzočih, poživljal jih je Mackhl, da tudi v državni sinžbi ne smejo zatajiti svoje narodnosti! Ker tega nemški uradniki itak nikdar ne storijo, je tičal za tem pozivom globokejši namen. Mi razumemo Markhla, in bojimo se z ozirom za naše ljudstvo, da so ga tndi uradniki dobro razumeli. Markhl je pel seveda tudi svojo staro pesem o sovraštvu Avstrijskih Slovanov do države in vojaštva ! Da se mu poslušalci sami ne smejijo pri takih otročarijah!
Porotne obravnave. Radi ropa se; je moral zagovarjati 30 let stari kočan Andrej Kranjc iz Kamne vasi. Dne 3. listopada 1. 1. je nesiel vpokojeni, železniški uslužbenec Jožef Zorec neko brzojavko iz Ptuja na Bori, Na povratku iz Ptuja se mu je na potu proti Bukovci pridružil omenjeni Kranjc ter vprašal Zorca kam gre. Oni je na to odgbvoril — domov. Ko je na vprašanje Kranjca, ako ima kaj denarja pri sebi, Zorec pritrdil, se je Kranjc zaletel vanj, ga pahnil v obcestni jarek, mu vzel denarnico, v kateri se je nahajalo nekaj nad 4 krone denarja in nato zbežal. Zagovarja se, da je bil pijan. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, poostrene z 4 postom in trdim ležiščem mesečno. — Poskušen zjajvjratni umor. 22-letni Frane Rižnar iz Smolinec se je moral zagovarjati radi pioskušenega umora nad svojo ljubico, na katero je dne 30, listopada 1. 1. streljal is samokresom. Njegova ljubica:, Marija Pinterič, je šivilja v Slap-šini, politični obraj Ptuj. Kot vzrok je navedel obtoženec,, da se je Pinterič izrazila, da ga ne mara več. To ga je tako razljutilo, da je Šel ter si kupil samokres, s katerim je potem streljal na Marijo Pinterič, Rižnar je pri preiskavi v(se natanko priznal, sedaj pa zopet taji. Poskusil se je že v, qaporu usmrtiti in si je z nabrušeno žlico prerezal trebuh. Bil je zato delj Časa m bolnišnici. Obravnava je bila preložena, da se preišče Rižnarjevo duševno stanje. — Goljufija, 30 letni kramar Franc Ploj v Polanci se je moral pred poroto zagovarjati radi hudodelstva goljufije. Ploj je bil zavarovan proti vlomu pri „Prvi avstrijski zavarovalni družbi na Dunaju“ za svoto 4000 kron. Dne 8. prosinca proti 4. uri zjutraj je prišla priužžitkajrlca (Šegula proti kramfe)rfji 1^’oja. Našla
je vrata odprta ter samo prislonjena. V trgovini ni našla nikogar, zato je šla trkati nla zaklenjena hišna vrata, Učenec brane Majcen ji je odprl. Ko mu je Šegula povedala, da so vrata v trgovini odprta, je šel takoj Ploja klicat* El je le spali Ta se je hitro napravil ter šel gledat v trgovino, Tam je zjačel takoj kričati, nad nepazljivostjo učenca, obvestil je takoj orožništvo v Št., Lovrencu v Slov. goricah, da je bilo pri njem ulomljeno, ter mu bilo ukradenega blaga za 5000 kron vrednosti. Obvestil je o tem tudi zavarovalnico na Dunaju, pri kateri se je pred nekaj meseci prej zavaroval. Žendarmerija je dognala, da je v omenjeni noči šel nek dvovprežen voz v smeri proti Plojevi liiši, To in pa dokaz, da vrata niso bila ulomjjjena od zunaj., je pripravilo žendarmjerjijo do tega, da je aretovala Ploja radi sumnje goljufije, a izpustiti ga je morala zopet, ker ni imela potrebnih dokazov. Ali kmalu se je obrnilo. Proti koncu meseca prosinca so našli v hiši Franca Marina, kovača v Brstju, dozdevno ukradeno blagoj. Pred sodiščem je 'ta izjavil, da mu je to blago pripeljal sam Ploj, da naj ga shrani. Ploj vse to zanika In pravi, da z Marinom ni nikdar imel kaj opraviti; njegova izpovedba, da je samo sad sovraštva do njega. Konec ie interisantne razprave bomo prinesli prihodnjič.
Celjske novice.
V nedeljo dne 4. t. m. imajo liberalci tukaj dva shoda. Najprej zborujejo liberalni voditelji, ki bodo gromeli proti kmečki stranki. Popoldne zborujejo liberalni učitellji, da dajo „odgovor na nizkotna obrekovanja klerikalnih listov“, kakor pravijo v vabilih. Kmečka stranka je torej središče, okoli katere se vse suče.
Plojeva stranka v Celju. Dunajski konservativni „Vaterland“ je dobil iz Celja privatni telegram, da se bosta mandate ohranjajoča Plojeva in napredno-liberalna stranka podpirali in skupno postavili kandidate še pred Veliko nočjo. Radovedni smo, kje je v Celju kak Plojevec, ki telegrafira „Vaterlandu.“ Čudno je tudi, kako hitro imajo kandidate na razpolago. Kar v enem tednu jih zbobnajo pri zeleni mizi na pozorišče. Toda politika zelenih miz je že minula. Vse eno bo zanimivo, kdo bodo ti kušarji, pol pečeni, pol kuhani, na pol Plojevi, na pol Spjndlerje-vi. Ah, ko bi bil mrzel 'ali gorak, ker si pa mlačen, te bom pljunil iz ust. Ali bodo tako rekli volilci slovenske katoliške ljudske stranke, ki se zbirajo pod okriljem Slovenske kmečke zveze? Bodočnost bode povedala!
Usnjar Woschnagg je zadnjo soboto, dne 27.: marca razvijal v Celju svoj progrjam. Zajnimivo je, kako misli izvrševati v deželnem zboru svoje delo,: Rekel je namreč, da bo stal strogo na nemfekoradi-kalnem stališču, a Če bo potrebno, bo delal tudi politiko sile, Ali Woschnagg misli, da je deželni zbor usnjarna?
Avgust Aistrich je umaknil svojo kandidaturo,
ker vidi, kakor sam pravi, da bi propal. Kandidata in izvoljenca sta tedaj za nemškutarska spodnještajerska mesta in trge Stalin e n in Woschnagg. Za splošno kurijo v tem volilnem okraju še Nemci nimajo kandidata, Vsekako je tu veliko slovenskih volil-cev, ki bi lahko odločevali v .eventualnih ožjih volitvah.
Ptujske novice.
Pek in župan Ornig pač hoče na vsak način biti veleugleden mož na slovenskem Štajerju,; Omislil si je namreč, ali on, ali njegovi pristaši, da ga naj imenuje vsaka občina v ptujskem okraju za — častnega občana. Seveda je večina zavednih občin to iskreno željo odklonila. Cast jim! Nekatere občine, oziroma občinski predstojniki so šli na limanice, čeprav nimajo vinarja koristi od omenjenega moža, Dotične občine vam bodemo, gospod urednik, v prihodnjih številkah naznanili. Za podpis občin agitira nek uradnik Hartmann na c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju. Vprašamo slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju, ima li svoje gospode uradnike zato nastavljene, da take stvari uganjajo?
Izletnikom. (Podam; se zadnje dni mino-lega tedna v veliko slovensko občino Mestni vrh, da po dolgotrajni zimi občudujem spomladansko narava v naših lepih vinogradih, njivah itd. Pri Izstopu iz mesta, ob vznožju imenovane občine in nje okolice, pozdravlja me brezštevilno samonemških letakov s sledečim napisom: „Buschenschank Pauko nebst Hutter in Stadtberg.“ Ker pa nemški ne razumem, odkorakal sem dalje na glavni cesti v gostilno gospodov Krefl in Vilčjak, kjer sem se pri dobri postrežbi z jedili in pristno vinsko kapljico okrepčan prav domače počutil. Našim cenjenim izletnikom skoz Mestni vrh priporočam ti dve slovenski gostilni.
Drugi kraji.
Sv. Peter niže Maribora, „Mladeniška zveza“ priredi v nedeljo, dne 3; aprila poučni shod. Govorijo in deklamirajo mladeniči sami. Povabljeni so vsi možje in mladeniči od Sv. Petra. Shod se vrši v no-
Dae 31. marca t. I. je peljal tukajšnji delavec in izjemnik Anton Godec steljo iz hoste domu. Na cesti sta ga srečala 2 kolesarja, katerih so se konji vstrašili in v jarek odskočili. Pri tem se je voz pre-vTgel zvrnil in padel na Godca. Godec kateri si je pn tem zlomil levo nogo in zato so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Radvanje. Pred nekimi dnevi je hotel dati tukajšni posestnik Alojz Koban svojoga konja podkovati. Med pod-kovanjem, je pa konj vdaril stako silo svojega gospodarja, da mu je zadal smrtno nevarno rano.
št. Ilj v Slov. goricah. Umrl je 30. marca Anton Reisman, posestnik v Selnici ob Muri. Bil je nekdaj navdušen Slovenec, povsod se je zavzemal za pravice našega naroda. Večkrat je bil volilni mož v tistih časih, ko je še nam Slovencem slaba predla pri deželno- in državno-zborskih volitvah v mariborskem okraju. N. v. m. p.
Ribnica. Na nesramni dopis v „Štajercu“, ki nas je proglasil za veleizdajalce, so v občinski ^ seji 24. marca najbolj primerna odgovorili s tem, da so sklenili, da se od zdaj uraduje vedno le v slovenskem jezika, nemški dopisi pa se zavrnejo. Tako delajte štajerčianci naprej ; čim bolj bote hujskali, tem večje bo število zavednih Slovencev. Znana dvojica je že svojo igro doigrala. Nekdo bi rad tožil, a naj se le skrije! Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! Ve se kdo!
Umrl je dne 29. sušca Karl Dolanc, posestnik na Kalu, župnije Dol pri Hrastniku. Srčna kap je nenadoma uničila moža, ki ga je spoštovala cela župnija. Prejšoji dan je bil še na pogrebu enega svojih sosedov in pač ni mislil, da bodo že prihodnji dan mrtvaški zvonovi zapeli njemu. Kako priljubljen je bil rajni Karol, kaže, da je bil voljen v občinski odbor in udom krajnega šolskega sveta. Tudi stavba nove dolske cerkve je izgubila ž njim navdušenega sotrudnika, ki ga bomo težko pogrešali. Šel si sicer od nas, a tvoj spomin ostane pri nas! Počivaj v miru !
Upor v kaznilnici. Iz Gradca nam poročajo, da so se v Lankovicu uprle jetnice. Vpile so na ves glas, razbile okna ter jedilno opravo z jedili pometale na ulico. Mimoidočim delavcem so kicale: „Oprostite nas! Pridite notri!“ Razgrajanje je trajalo od 5. ure popoldne do 9. nre zvečer.
Sv. Lovrenc nad' Mariborom. Dopis v 36. številki „Straže“ padel je kakor bomba med naše lju-beznjive nemške bratce v trgu. Da, takšen mora biti dopis, čvrst in jedernat, vsaka beseda na svojem mestu, to nekaj zaleže; za vodjen in od vseh stifani pristrižen dopis se Še pa največji občutljivež ne zmeni. iTako je prav! Nasprotniki nas slovenske kmete, obrtnike, gostilničarje, sploh vse, ki ne smrdimo po p»ru-sofilizmu, po svojih časopisih napadajo s kolom; bilo bi torej nespametno, ako bi se jih mi branili s palico iz suhega koruznega stebla. Saj so nam nekateri nemškutarski purgarji — resnici na ljubo povdar-jamo, da ne vsi — nasprotni in sovražni ne samo v narodnem, ampak tudi v gmotnem oziru. V dokaz temu naj služi sledeči zgled! ■— Že leta in leta se je kazala, živa potreba ustanoviti v Št. Lovrencu kak denarni zavod, pa nemški purgarji niso imeli za to nobenega smisja. Morali smo biti zaničevani kmetje prvi, ki smo se na prizadevanje g,. V, Pušenjaka in s pomočjo požrtvovalnega g. župnika zdramili in ustanovili Km,ečko hranilnico in posojilnico. Pa glej hu-dirja! Komaj je začela slovenska kmečka posojilnica poslovati, sogleich 'bäumten sich auch die „armen Schlucker“ (Tako je krstil v Marburgerci nemške tr-žane lansko leto njih lastni pristaš.) auf, ter ustanovijo nemški Spar- und Kreditverein. Dia bi ljudstvo bolj gotovo dobili na svojo stran, dali so tiskati velike plakate, s katerimi so tapecirali vrata in vogle svojih hiš; samo na 20 m visoki železni dimnik pri parni žagi in na raztrgan stolp na Klopnem vrhu So jih pozabili napopati. No, pa tudi to jim ne bo dosti pomagalo. Vteakdo si bo poprej dobro premislil, kam bo vložil svoj denar; ali v Sparverein, za katerega jamčijo deležniki vsak z 20 K, ali pa v Kmečko posojilnico, za katero jamči 10 posestnikov, katerih premoženje se ceni na dva milijona krpn. Kmečka hranilnica in posojilnica ima v osmih mesecih svojega obstanka že 100.000 K prometa; koliko ima Sparverein, nam ni znano. — V (jjoglednem Času si bomo kmetje ustanovili gospodarsko in lesno zadrugo, kako dolge obraze bodo takrat, naši narodni in gospodarski nasprotniki rezali, te bil bilo vijedno s fotografskim aparatom za večne Čase ohraniti. Dobiiček, ki ga od naših desek razni krščeni in obrezani Judje v žep vtaknejo, lahko kmetje sami brez vjeega greha Spravimo. Kmetje, združimo se, le, v edinosti je naša moč in gospodarska rešitev) Končno bodi omenjeno, da bi v našem kraju nikdar ne prišlo do tolike napetosti med Nemci in Slovenci, ko bi tukaj ne imeli dveh, oziroma treh mož (dva sta rojena v 'popolnoma nemških (!) Slovenskih goricah), ki 90 si vbili v glavo, da se mora SL Lovrenc ponemčiti in postati temelj za enegp izmed stebrov, naj katerih bo slonel vsencmški most od Hamburga do »Trsta. 'Ali zapomni si ti vse n eniška trojica: Zastonj ste ustanovili podružnico -'Hudmarke, zastonj oživljate Schulvierein! Poprej bodo prerastle vaše grobove koprive in praprot, kakor bo izginil iz St. Lovrenca narod slovenski!
Sv. Benedikt v Slov. gor. povodom revizije tukajšnjega zavoda naklonil nam je gospod nadrevi-zcr V. Pušenjak dne 28. marca 1909 predavanje o kmečkem vprašanju, ki je našlo v srcih poslušalcev glasni odmev, kar zatrjujejo navzoči z izjavo hvaležnosti. In to tem bolj, ker je vsaka izražena misel izdala gospoda govornika, da se na polju organizacije v prvi vrsti bori za zmago kmečkega vprašanja. V razpravi o delavskih razmerah, o pomanjkanju delavstva, o izseljevanju, se mora pritrditi resnici, da te bede zdatno podpira med drugim napačno ponižanje samega sebe. V nehvalni vzgoji se kaj rado že mladini veepi vedna tožba, kmet in njegovo življenje je najzadnje. Torej že od mladosti raste z leti nezadovoljnost s stanom, ni čuda, da mnogo dejavnih moči išče srečo v tujini, - kjer se po dokazu vsakdanje izkušnje odtuji stanu roditeljev in tudi domovini.
Vzgoja kmečke mladine naj se vrši v duhu kmečkega zadružništva. Postavodaja, kakor tudi samostojni mestni statuti nosijo dolžnost omejiti samovoljno izseljevanje delavskih moči, saj vsi črpajo svoje življenje iz delavnega kmetijstva, torej zahteva že ousel na se, kmetijstvu posvetiti socialno človekoljubno srce. Pa žalostna skušnja uči, kdor je sit kmečkih dobrot, je zanj gluh in slep, zato je edina muc samopomoči v zadružništvu. Pomanjkanje delavskih moči morejo v okrajih nadomestiti strojne zadruge, ki delajo ceneje kot moči, katerim je zdaj kmet v milost in nemilost obsojen, ceno kmečkim pridelkom pa zopet povzdigne v korist kmetu ie zadruga, skupna prodaja in direktna brez prekupcev, posamezni producent je le žrtev kartelov in še mešetarjev. Ni čuda ako so vsled krivičnega terorizma kmečkega stanu na kmečka posestva vknjiženi milijoni ne glede doi-guv na poroštva. Razdolženje je neobhodno takoj potrebno; deželne banke so pred vsem dolžne znižati obrestno mero vknjiženih kmečkih dolgov ter vpeljati neodpovednost proti letnemu,- ‘delnemu kapitalizo-vanju. Iz leta 1907 že vživa dolžnik ta dobiček, da je možno vknjiženi dolg konvertirati s prestopkom k zavodu z manjšimi odstotki, izknjižba in nova vknjižba se zgodi v korist dolžniku, brez vsake nebotrebne tretje osebe le med stranko in zavodom samo s stroški kolekov. Na< Alrugi strani pa mora razdolženje podpirati ljubezen do varčnosti, osobito da se mladina že navaja k varčnosti. Nadalje zastopnost in bratsk^ 'sloga v kmečki srenji, da se ysled malenkostnih prepirov ne bogatijo gotovi sloji s kmečkimi stotaki. Splošno naj v zadružništvu kmečkih mas zavlada geslo krščanske ljubezni:/tvsi za enega, eden za vse.
Iz kokarske občine. Gospod cesarski minister, tisti, ki se je z Rusi in Srbi kregaj, si gotovo misli, da je on in njegova glava — srbskemu Juriju jezik zavezal, da bo moral Jurij iti v „fremd“, in da se našim fantom ne bo' treba „raufati“ tam doli v Bosni ter srbskim nevestam ženine; ženam pa može na drugi svet spravljati, ampak, da borna šli s fio-som v Srbijo, ne po Srbe, ampak po njih denar, če se še niso spufali. — Kako se je Na^odjtia stranka bala vojske, ker je mislila, da boda Srbi vse liberalce pobili. Zdaj pa vojske ne bo in Narodni stranki je življenje podaljšano! In minister misli, da je on to storil. Mi Kokarci pa vemo, da je Avstrijo rešil naš gospod župan in g, občinski tajnik, Ti so rekli: „Mi vojske ne pustimo, pa je amen — če minister noče ubogati, bo imel pa z nami opraviti. In občinski očetje so pokimali in g. tajnik so poslali eno pismo tje na Dunaj in mir je tukaj. iTak strah imajo na Dunaju in na Resorskem pred našim očetom županom in g. tajnikom. Gel svet ve zdaj za našo občino in z velikim» spojštovanjem se izgovarja ime Kokarje. Narodni stranki priporočamo g. župana za njenega vidnega poglavarja, g, tajnika pa za tajnega svetovalca, zakaj predno bi dosedanji poglavarji eno neumnost naredili — jih bodeta ta dva deset. — Prosimo pa tudi, naj se ne skrbi samo za Čast naše občine — ampak tudi za naše piskrce.
Javen društven shod priredi slovensko katoliško Izobraževalno društvo v fšmarju pri Sevnici v nedeljo, dne 4. aprila vr hiši g, Luke Senica, Začetek točno ob treh popoldne. Na shodu bo govoril tudi g. državni poslanec drč Ivan Benkovič.
Koroško.
Dobrlavas, Nemeurski kandidat Reš in njegov neločljivi spremljevalec Sumi sta »se tudi pri nas oglasila, Ker nas je zanimalo, kaj nam bo „neodvisni“ kmečki kandidat povedal, smo ga radovedneži želeli slišati govoriti. .Toda, čujte, zabranili so nam vstop, češ, zborovanje je le za volilce tretje skupine. Po, nesreči smo pa tudi mi nekateri imeli pravico voliti v tretji skupini, in tako smo tudi mi imeli izredno Čast, poslušati govoriti Reša, „slavnega agrarca“. Kaj sta pred nami vse govorila kandidat in njegov „komentar“ Sumi, je cenjenim bralcem že znano iz poročil iz »drugih krajev * kjer sta se .„[neodvisna“ agrarca“ povsod mudila. Po vsakem drugem stavku sta povdarjaja, da je kandidat popolnoma neodvisen od vsake stranke, postavljen \od samih kmetov (?). (Vsak treznomisleei je moral spozpati, da so „agrarci“ isamo nova firma za „Bauernfängerei“, „Zeleni“ so sedaj razkrinkani. Na njegovih zborovanjih Röscha povsod spremljajo nemŠkonacionalni učitelji, in ti vendar niso agrarci, — Odgovoril je Röschu 'domači g. kaplan. Izrazil je svoje prepričanje, da je kandidat pristaši „napredne • stranke, katjera ima zdaj večino v deželnem zboru in zna tako čudovito imenitno gospodariti. Vkljub temu izvajanju si je upal pričujoči doktor Metnitz trditi, da se je tekom njegovega delo-vanju v deželnem zboru kmetu veliko (?) pomagalo. Ce nič drugega, zapomnili si bomo od tega zborovanja, da so nam branili naši učitelji vstop. Gotovo so se bald, da bi» jim utegnili nekateri brati poštene levite. Kdor ljubi resnico, temu se ni treba bati nasprotnikov. Ali, je Grafenauer še kdaj komu zabra-njeval vstop fc svojim zbprovanjem? Ce želijo cenjeni čitatelji slišati, kako so naši nasprotniki, agitirali, jim povemo, da se je upal eden, izmed nasprotnikov našemu volilcu poseči z roko v žep po glasovnico, . da zve, Materemu, poslancu je dal svoj glas. Nečuveno!
Zitaravas. Ker smo imeli sedaj precej resen čas, dobili so tudi ponižni Sajfrieovi sluge svojega misijonarja, da jih potrdi v dobrem in pripravi za novo zeleno kraljestvo. Srečo je imelo ta shod posluša-
ti, 60 jj.agrarcev, in sicer 20 Miklavčevih hlapcev, 20; drugih delavcev in, 17 posestnikov, no in pa trije učitelji. Zamaknjeno so poslušali, ko jim je gosp. Sumi govoril o nekdanjih vitezih grajščakih (prednikih Metnitzovih!), kako so stiskali kmete. (Sedaj pa jih smemo voliti v deželni zbor.) In da bi takih carljivih besedi ne bili deležni „ta črni“,, otvorili so shod eno uro prej, kakor je bilo naznanjeno na vabilih; ali Sumi je obračal, in mi smo obrnili, in nad trideset naših kmetov' in kmetskih sinov se prikaže med strmečo zbornico. Ker pa so bili na Čelu naš župnik vle.; gospod Weiß, se je g. Šumiju začelo kar črno delati pred očmi in začel je udrihati po liberalcih in njih gospodarstvu. ‘Omenil je med drugim krivični volilni red za deželni zbor, izjavil je, da je slabih cen žitu in živini zadnji čas krivo liberalno gospodarstvo od leta 1870. sem; zabavljal erez šole, da imajo premalo gospodarskega pouka; omenil je, da gre denar ves na Zgornje Koroško, Slovenci pa ne dobijo ničesar. Izjavil je, naj spoštujemo svoj narod, naj gospodarji, kakor on, pridno pošiljajo svoje ljudi v cerkev in jih navajajo k molitvi itd. Skratka, Sumi» se je od nas in od „Mira“ naučil marsikaj. Umevno je torej, da mu ob koncu govora nihče izmed; liberalcev ni ploskal, in da je predsednik hotel shod taikoj zaključiti, le ko so ga župnik Weiß opomnili, da jim je obljubil besedo, in ko so potem v krepkih besedah zavrnili Šumija, se je marsikateri nemškutar globbko; oddahnil, ko je govornik dokazal, da g.. Sumi sam ni nič boljši nego nacionalci, da ga je strah, ker je otvoril shod prej kakor je bil naznanjen, da je on sam prav pridno podpiral nasprotno stranko itd. Konec je bil ta, da smo zaktticali Ellersdorferju „živio! “ in da se je na Reša čisto pozabilo, ker, ni imel korajže, priti med nas.
Št. Danijel. Vkljub neugodnemu vremenu in skrajno slabim potom je bila pri nasudeležbav splošni skupini jako dobra. Pri p»rvi voUtvi znašala je 90%; pri ožji vlolitvi pa 92%. (Tjo priča, da se ljudstvo za volitve vedno bolj zanima, in ce trdnjava nemškega liberalizma zdaj Še ni padla, maja se, in padla bo gotovo pri drugem naskoku. Da smo zdaj propadli, ne navdaja nas z žalostjo in obupom, ampak le s ponosom. Zakaj spoznali smo, da nas ni malo in da je naša moč taka, da se ,celo mesto Celovec pred nami trese. Naš sedanji poraz vzbuja v nas le nove moči in nam daje gotovo upanje na prihodnjo zmago. Krivica obstati ne more! — Seveda je tudi pri nas pricapljalo nekaj siromalkov s svojimi glasovnicami za bogataša Metnitza; zaželelo se jim je gotovo po njegovem denarju. Najdejo sejrpač povsod ljudje suženjskfe narave, ki ponižno lazijo za nemško gospodo in imajo za posebno čast, Če morejo tuji gospodi pete lizati. In če bi tem ljudem za kandidata postavil moža iz nemške slame, pa bi mu dejal frak okoli in dilindlfcr na glavo in bi jim rek$l: „Volite ga poslancem“, pa ga bodo volili. Ima pač prav ljudstvo, ki pravih Bog daj norcem pamet!
V gostilni znorela je te dni v Celovcu 27-letns ženska. Pri mizi je sedelo par vojakov, kar naenkrat zgrabi ona bajonet, češ, da mora nekoga zaklati Ko so ji iztrgali bajonet iz rok, je vgriznila vojaka precej hudo v roko. Odpeljali so jo v norišnico, od koder je bila šale pred kratkim prišla.
15-letno dekle je bil odpeljal sredi februarja neki celovški monter. Delal je v Trgu in tam premotil hčer gostilničarjevo, kjer je jedel, da je šla z njim Par dni je bil z njo na Bledu, nato pa jo je pustil. Sedel bo zato osem mesecev.
Kranjsko.
„Aljažev dom“ v Vratih je odnesel velikanski plaz. Ta dom je stal pod Triglavom na najlepši -točki, ki je v Vratih. Bil je navidezno popolnoma na varnem na lepi, široki planici in obiskalo ga je vsako leto več kot tisoč hribolazcev vseh narodov in krajev. Selaj se je pa utrgal plaz in se nsul iz vrha Rogice nad njega, ter ga popolnoma zasul. Škodo ima „Slovensko planinsko drnštvo“, ki je zgradilo ta dom, velikansko.
Vlada prepovedala lepake za abstinenco. Kakor „Slovenec“ poroča, je deželna vlada prepovedala lepake katere je hotelo društvo „Abstinent“ nalepiti po Ljubljani.
Ošpice so pričele tudi po Ljubljani razgrajati. Na o. kr. vadnici so v torek radi bolezni zaprli I in II razred dekliške in I. razred deške štirirazrednice. Razreda ostaneta zaprta do po velikonočnih praznikov.
Prisiljenec nšel. Pri zidanju nove hiralnice v Ljubljani, je zbežal 22 letni prisiljenec Frane Auer od ondotnega oddelka pri zidanju zaposlenih prisiljeneev. Auer je Nemec iz Bratmaua doma.
Vsled velikih plazov je poginilo prejšnji teden v radovljiškem in kranjskem okraja okoli 50 glav divjačine.
Državno podporo v zneska 2000 kron je dovolilo kranjski kmetijski družbi poljedelsko ministrstvo za uničevanje trtnih škodljivcev izključivši trtno uš. — Dalje je dovolilo tudi 3100 kron podpore za napravo živinskih napajališč za selo Gradišče, občina Pijava Gorica v političnemu okraju ljubljanske okolice.
Otrpljenje tilnika, ta strašna in silno nevarna bolezen še je pojavila sedaj že v Ljubljani. Neki vojak domobranskega polka je stražil na Gradu pri zalogi smodnika, kjer so ga našli nezavestnega ležati na tleh. Prenesli so ga v garnizijsko bolnico. Ker niso imeli zdravila za to izredno bolezen, so jih brzojavno naročili z Dunaja. Zdaj se je vojaku obrnilo že na bolje in upajo, da bo okreval.
Primorsko.
Morilec Foedransperg pred porotniki.
V Trstu se vrši te dni pred porotnim sodiščem žalostna obravnava. Kot obtoženec fungira Julij pl. Foedransperg. Obtožen je, da je umoril francosko pevko Lucieno Fabry in da je poskušal sleparije na tržaškem škofijskem ordinarijatu.
Dne 27. julija minolega leta je zapazil v Trstu dninar Viktorin Lakovič, ko je gledal, če bi bilo kaj nib, na dnu morja pri pomolu sv. Karla precej debel zavitek. Groza se ga je polastila, ko je videl, da curlja iz zavitka kri. Opozoril je na najdbo bližnjega redarja. Zavoj so potegnili iz vode in našli v obrisačo zavito in z žico prevezano — človeško glavo, potopljeno s pritrjenim kamenom. Bila je glava francoske pevke iz Cafe eliantanta Gambrinusr v Trstu, Lumene Fabry. Gbrisača je bila zavita ;v papir z naslovom:	(J. R. von Foedransperg, Trst, Rojan 273.
Tako so prišli na sled krivcu, ki je pa tekom preiskave zločin trdovratno tajil.
Obravnava se je pričela v sredo ob 9, uri dopoldne. Po prečitanju obtožnice je pričel predsednik sodišča izpraševati obtoženca. Stavil mu' je vpra’ Sanje: „Ste-li razumeli obtožnico? Ali se Čutite krivega?“
Toženec, tresoč se na celem telesu in jokaje; .„Da, gospod predsednik.“
Predsednik: „Torej se priznavate krivega?“
Toženec: „Da, ali jaz tega nisem hotel storiti. Umoril sem jo, a nisem jo hotel umoriti.“
„Se-li priznavate krivim?“ ga je vprašal predsednik tudi glede poskusa sleparije v škofijskem ordinarijatu.
„Ne!“
„Pa ste vendar bili pri mons. Flego in skušali «d njega dobiti denar.“
„Da, to je res, ampak hotel sem si le vsoditi h: denar, a ne prigoljufati ga.“
Nato je predsednik velel tožencu, naj pove vse natančno, kako se je izvršila vsa stvar med njim in njegovo žrtvijo.
Toženec je nato začel pripovedovati, kako je spoznal pokojno Fabry, jo povabil na svoje stanovanje, kjer se je sprl ž njo, ker je zahtevala od njega 250 frankov in da jo je v jezi zabodel. — Dokazano je, da je uboga žrtev imela 14 ran, osem v živo telo, •dve po smrti. 'jStiri si je prizadela sama, ko se je branila.
Toženec priznava, kako je skušal zakriti sled zločina, kako se je preoblekel, izpral krvave madeže, očistil sobo itd. Sel je tudi na policijo poizvedovati, Če so mu že na sledu. -Dokazano je, da se je Foedransperg polastil denarja, dragocenosti in obleke umorjenke in te reči porabil ali skušal porabiti za-sebe.
Obtoženec se zapleta v protislovja. Po zločinu -je pač postopal jako previdno in hladnokrvno.
Zasliševanje obtoženca je trajalo v sredo skoro cel dan, nato so se pričele zasliševati priče. Vseh prič je 28. Obravnava še ved’no traja in bo končana najbrže še-le jutri v soboto. O izidu te razprave bomo še poročali.
Liberalna narodnost. Pri volitvah 5. tržaško zavarovalnico proti nezgodam smo mi Slovenci zopet propadli v skupini delojemalcev,. Veliko je temu kriva delavska organizacija, ki je pustila, da je vevška tovarna opeharila slovensko stranko za 641 glasov. Poslala je ta papirnica namreč glasovnice, katere ni hotela izročiti delavcem, naravnost na volilno komisijo, toda brez podpisa zaupnega delavca. Izgubili smo s tem 641 slovenskih glasov, za katere nas je papirnica oropala, Ali zraven tega pride še sramota, da so slovenski liberalci iz logaškega in idrijskega okraja zapustili svoje brate in šli raje tujemu laho-nu na pomoč. Sramota naj bo zapisana na čelu tem Izdajicam svojih trpečih (bratov. Sedaj je pokazal liberalni duh, kakšno pogubno politiko gonijo njegovi .pripadniki. Na čelu tem bojevnikom zoper svoj narod korakata ponosno dva znana Idrijčana. Le še tako naprej!
Prva istrska deželna razstava v Kopru za leto 1910. Posamezni odseki so jako pridno na delu in bodo lahko še pred končnim terminom predložili svoja poročila izvrševanemu odboru.
Vojaki planinci so |še podali v sredo, kakor navadno vsako leto v hribe, kjer se nastanijo v Kanalu, v Volčah, Kobaridu, Breginju itd., in kjer osta-, nejo čez poletje do meseca septembra, iz mesta jih je spremljala godba in mnogo častnikov iz goriške ; garnizije.
Osnovalo se je novo „Kolesarsko društvo Da-" niča“ s sedežem v Gorici. Pravila je že c, kr. namestništvo v Trstu potrdilo. Med občinstvom je veliko zanimanje za to novo kolesarsko društvo. Kakor se vidi, bode imelo to novo športno kolesarsko društvo veliko članov iz mesta kakor tudi z dežele.
J Požar. V soboto predpoldne je začelo goreti v, Mirni pri gospej Vdovi Faganeli, pri „Grabcu“.« Zgorelo je poslopje za skladišče in kar je bilo v njem, namreč drva, mnogo sena in več drugih reči. Ogenj je bil velik. Domačini so pridno gasili in le istim se je zahvajiti, da ni ogenj vpepelil tudi poslopja, ki Služi za stanovanje. Poklicani so bili tudi goriški ognjegasci, a so prišli na lice mesta, kb je bil ogenj Že pogašen. Sreča, da je bilo mnogo .vode ha razpo, ž lago, ker se nahaja! tik pogorišča Vipavšica.
Narodno-obrambno delo.
Boj za slovensko šolo je in mora ostati prva točka našega političnega programa, osobito po obmejnih pokrajinah. Kakor je pokazal pazvoj razmer do sedaj, moramo z obžalovanjem izjaviti, da je moderna prisilna šola za Slovence danajski dar, in upravičen je dvom, ali ta šola slovenskemu narodu ni več škodovala kot koristila. Koliko slovenskih otbok so našemu narodu izneverile šole ponemčevalnice! Mariborska okolica je žalosten dokaz zia to. In kaj naj porečemo o Koroški? Tamkaj so ponemčevalnice požrle na tisoče in tisoče Slovencev, Zattnje deželno-zborske volitve so to nanovo dokazale. Nekatere občine, v katerih ne prebiva menda niti tucat Nemcev (n. pr. Možica, Žitaraves, Sv. Tomaž, Grabštajn, Žihpolje itd.), so volile po večini nemško, To je plod modernih ljudskih šol na Koroškem. Zato pa v boj proti tem ponemeevalnicam! V boj proti turški metodi pojaničarjenja! Sramota za 20, stoletje je, da se še le moramo boriti za temeljno načela vsake pametne pedagogike, da sodi za naš učni jezik pri elementarnem poduku, torej za ljudske Šole edino materinščina. Sramota je, da se kot prvi namen ljudskih šol smatra ponemčevanje, ne pa temeljna izobrazba. Ce se torej borimo za slovenske ljudske, šole, borimo se ne samo za pravice svojega naroda, ampak tudi za pravice pameti, za pravice humanitete in izobrazbe.
Slovenci v laškem okraju so dobili od odbora okrajnega zastopa moralično klofuto s tem, da1 je odbor dovolil za nemški Schulverein 100 K kot darilo. Splenditni pa so ti Nemci in posili-Nemci, toda s slovenskim denarjem., Pomniti je treba, da živi v laškem okraju nad 26,000 Siovenoev in samo nekaj nad 900 Nemcev. Slovenci, dobro si zapomnite, kako gospodarijo Nemci m tisti, ki samo kimajo k vsemu, kar oni store z okrajnim denarjem!
Nemški Schulverein je v zadnjepi času usia. novdl med drugimi podružnici Spilfeld in Sv. Lovrenc nad Mariborom, ženski podružnici Slovenjgra-dec in Celje; med podporami najdemo prispevke za, nemški ptujski Madchehheim, ki se bo po nepotrebnem razširil, in za razširjanje nemške Šole v Tržiču na Kranjskem,
Liberalno obrambno delo se je pokazalo v bengalični luči ob naskoku slovenskih akademikov na slovensko društvo „Domovina“ v Gradcu, Kaj je liberalcu to mar, da je društvo slovfensko in da je bi-le v skrajno neugodnih graških razmerah edino narodno zavetišče vsaj za nekaj graških Slovencev ter se je moglo vzdrževati le z najviečjimi žrtvami! Katoliško je bilo po svojem programu, in to je bilo liberalnim visoko^olcsni dovolj, da so planili po njem z namero se ga polastiti. Kot liberalno ima seveda pravico do obstoja, če ga sploh bodo mogli libjeralci, o čemur upravičeno dvomimo, Ohraniti pri življenju, kot katoliško pa te pravice nima. .Tako razumevajo liberalci narodno obrambo. Ali liberalci nič ne vedo, koliko Slovencev je v Gradcu v socialdemokratičnem taboru? Na te bi naj liberalci obračali svojo pozornost, saj sta si liberalizem in socialna demokracija sorodna in se J/itteralci in socialni demokratje dostikrat zvežejo med seboj. Naj bi slovenski iiberalni visokošolci to naravno zvezo porabili v narodne namene. Tukaj bi naj izvrševali narodno obrambo ter napeli vse moči, da bi kolikor mogoče največ Slovencev rešili iz močvirja internacionalizma ali prav rečeno ponemčevanja. Hic Rhodus, hic salta, liberalni obrambnik! Pa kaj bi pričakovali od liberalca pozitivnega dela! Ojn tudi pri narodni oibirajnbi ne ume zidati, temveč samo razdirati.)
Ped nemške zemlje se ne sme izgubiti, je baje rekel železni nemški kancelar Bismark. Te besede je neki adjunkt Wagner iz Maribora maj SJiidmarki-nem zborovanju v St rasu ponavljal ter izvajal, da nemška obrambna društva služijo tem(u geslu in zvesta temu svarilu ohranjujejo samo to, kar je že zdaj nemško, ali pa se trudijo dobiti nazaj to, kar je nekdaj bilo nemško, pa se je izgubilo vsled popustljivosti. Nimamo nič proti temu, če Sudmarka namerava ohraniti to, kar je nemško. Vsak narod ima! pravico braniti sebe in svoje elane, osobito tiste, ki jim preti nevarnost, da se izg|ubijo v povcjdjnji raznaro-cfitve. Sudmarka pa dela na to, da pomnoži nemško posestno stanje na našo škodo. Slovence razlastuje in s tem pomnožuje nemško last. So-li nemara tista posestva, ki jih je Sudmarka kupila v St. liju, bila nekdaj pemška lastnima ? Slovenec je prej tam gospodaril, in avtohtonni slovenski živelj se je tamkaj izpodrinil. To ni obramba, ampak napad na last drugega, po Številu in kapitalu slabejšega naroda. Do sedaj je Sudmarka v St. liju pokupila 400—500 oro-lov zemlje, [kar se ji je posrečilo, ker je zemljo .visoko nad ceno preplačala. Na nekdaj slovensko zemljo je iz nemške države naselila 17 protestantovskih družin, ki so blagoslovljene z velikim številom otrok. Saj je izrečen pogoj ta, da mora dotičnaf družina pred vsem biti protestantska, potem nemška in ob enem mora Šteti mnogo človeških glav. Za spodnještajersko nemštvo namreč samo pridejo glave v poštev, po kakovosti se ne vprašuje. iZato( pa se tudi ne smemo čuditi, da ob prihodu take naseljene familije pri domačinih padajo pikre in rezke opazke, ki so navadno na mestu napram tistemu tujemu plemenu, ki ima svoja več ali manj stalna prebivališča na Ogrskem, pa hodi za srečo po snmtu, vodeč s seboj mnogoštevilen zarod, ki mu je edino premoženje, do-čim domačini take prišlece motrijo z nekakim uprar
vičenim nezaupanjem ter se jih rajše izogibajo,,, kakor pa da bi imeli dotiko ž njim. Tuj element med’ domačini! Ce torej hočete osrečiti svoje nemške pro-testantovske bratce na Virtemberškem ali Svabskem ali koderkoli,' prosto vam. In če v rajhu ni dovolj prostora za njihovo srečo, pa jih pošljite magari y novo Nemčijo v južni Afriki. Samo nam jih ne pošiljajte. Varujte vsako ped svoje zemlje, samo po naši zemlji nam ne grabite!
Knjig nam nedostaje za naša bralna društva in ljudske knjižnice ob meji. Koliko knjig leži zaprašenih po predalih in na policah pri posameznikih in tudi pri društvih. Kar je tukaj -odveč, to drugod manjka. Rodoljubje, spomnite se, da so, ob jezikovni meji kraji, kjer ljudje hrepene po poštenem slovenskem berilu, pa ga nimajo. Pošljite knjige, 'ki jih ne potrebujete, Slovenski krščansko-socialni zvezi v Mariboru, da jih porabi za obmejne brate.
Gaufalirt so mariborski Siidmarkovci priredili 21. marca v Razvanje, da bi s tamošlnjo podružnico stopili v dotiko, Fravijo, da so imeli veliko uspeha, ker se jim je posrečilo pri südmarkovskth Raz-vanjcih vzbuditi zanimanje in obenem zaupanje v vodstvo okrožne organizacije. Obljubujejo, da bodo-temu prvemu g^au^zletu kmalu sledili drugi k Sosednim podružnicam, kjer upajo doseči iste uspehe. Taka Gaufahrt' seveda nima drugega namena nego nahujskati ljudi k vsenemškemu radikalizmu in k sovraštvu zoper Slovence. Ker je v mariborski okolici prav dobro vino, ki utegne še bolj ^azpaliti vsenemški furor, svetujemo tem brambovcem vsenemštva, naj bodo zmerni pri pitju in vpitju, ker bi se jim sicer lahko pripetilo, da bi se na neprijazen, pa za take bratce v Bismarku edino razumljiv način pospešila njihova povrnitev ž gau-fzleta.
Razgled po svetu.
Urednik — minister. Danski kralj je imenoval
za islandskega ministra urednika Björna Jonsona v. Rejkjaviku.
Upor turških vojakov. Sirski bataljon Turban, ki je imel službo v sultanovi palači v Jildiz Kiosku, se je uprl. Ko so vojašnico obkolili trije polki, so se uporniki udali. Istočasno se je uprlo pet drugih polkov. 54 kolovodij tega upora so poslali v prognan-stvo v Tripolis.
Revolucionarno gibanje na Ruskem. V Petrogradu so odkrili obsežno revolucionarno organizacijo. V skladišču so našli mnogo pušk in 10,000 patron. Zaprli so 70 oseb, med njimi tudi mnogo častnikov.
Glasoviti Spiritist dr. E. Müller, bivši tajnik policijskega predsedstva, ki se je črez 20 let intenzivno bavil s Spiritizmom in spisal več tozadevnih knjig in člankov, je v Berolinu umrL
Nova obravnava Moltke—Harden se vrši dne
20.	j. m. Kneza Eulenburga bodo zaslišali na njegovi grajščini v Liebenbergu.
Razbojništvo v Galiciji. Kakor „Czas“ piše, so navalili neko noč oboroženi razbojniki v Dombrovski v hišo posestnika Mihajla Handziona. Po kratki borbi, pri kateri je bil Handziona ranjen z revolverjem, so bili razbojniki povezali vse domačine, na kar so ropali in plenili po hiši. Ko so vse pokradli, kar ni bilo pribitega, so vzeli voz in konja ter pobegnil», preko Visle.
Zabranjena predavanja/ o Ženskem vprašanju na Ruskem. Protestantska duhovščina v Kurlandiji je protestovala proti predavanju gospice dr. Helene Stockerjeve o ženskem vprašanju. Gospića Stöcker-jeva je že v Libavi in Rigi predavala o ženskem vprašanju. V Mitavi ji je bilo vsled protestantskega protesta zabranjeno predavanje. V Petrogradu vlada vsled te odredbe veliko ogorčenje med ženskim prebivalstvom.
Zaloigra na železniškem tiru. Predvčerajšnjim je povozil dunajski obmestni vlak krojaškega pomočnika I. Samahila. Obležal je hudo ranjen na tiru in se ni mogel dvigniti. V strahu, da ga ne povozi še drugi vlak, je potegnil v obupu nož/- in si zadal 12 vbodljajev v prsi, kateri pa so bili vsled njegove velike oslabljfenosti jako slabi. /Slednjič se mu je vendar posrečilo preobrniti se s tira na stran, kjer so nezavestnega dobili čuvaji in ga odpeljali v bolnico.
Obravnava proti SiČinskemu zopet odgođena. V četrtek se je v Lvovu pričela druga obravnava proti Vladimirju SiČinskemu, morilcu gailiškega namestnika grofa Andreja Potockega. Sičinskega zagovornik 'državni poslanec dr. Levickij je takoj začetkoma razprave stavil predlog, naj se proces odgodi, ker so bili porotniki izžrebani za mesec marec ne pa za april. Državni pravdnik je protestiral proti tefhu predlogu. Vkljub temu je sodišče zagovornikovi zahtevi ugodilo ter odgodilo obravnavo na nedoločen čas,
Leva dražil. V Berolinu je dražil neki delavec v menežariji leva. Ta se je pa nenadoma vzdignil in s taco ugrabil delavca za desno roko, katero mn je skoro popolnoma razmesaril. Prihiteli so uslužbenci menežarije, ter z železnimi drogi odgnali leva od nesrečnega delavca. Prenesli so ga v bolnico, kjer bo moral izgubiti radi svoje tahkomiäljenosti roko.	.....
Z zrakoplovom na soTorai tečaj. Amerikanski profesor Nitzsohe iz vseučilišča v Pensylvaniji je sklenil poto--vati v zrakoplovu od Spitzbergen na severni tečaj. Pn tej vožnji naj bi sodelovalo Sest oseb. Profesor Nitzsohe si želi dospeti z zrakoplovom do severnega tečaja ali ga pa
preleteti. Za to bi rabil tri zrakoplove. V vsakem bi bile dve osebe. V jednem zrakoplovu bi bila prtljaga, v drugem živež in najpotrebnejši znanstveni aparati, v trejem pa gazolin.
Preosnova Angleške armade. Angleška vlada se je nedavno bavila z zakonsko novelo vojnega ministra, radi preosnove stalne redovne armade. Cela stalna armada bi štela 500.000 mož. Po zakonski osnovi bi bilo stalno pod orožjem 300.000 mož a 200.000 bi jih bilo prideljeno k rezervi, ali vedno tako, da takoj lahko stopijo pod orožje. Ta reforma armade bo prišla še to leto pred parlament. Zvišali se bodo s tem pa tudi stioški za vzdržavanje redne vojske.
V Mehiki je zgorelo veliko poslopje, v katerem je imel parlament svoje seje za časa zasedanja. S poslopjem vred je zgorel tudi celi arhiv.
Samonmor miljarderke. V Nevjorku se je usmrtila soproga Amerikanskega bogataša Lorillarda. V kopalnici je odprla plinovo svetilko, ter se vsled plina ki je napolnil kopalnico, zadušila.
Komunizem pri Veddah na Ceylonu. Narod Vedda na otoku Ceylonu izumira in zato se je znanost potrudila raziskati njihove običaje in življenje. Posebno so znamenite in zanimive socijološke razmere v katerih živi narod Vedda, Po nalogu ceylonske vlade je dr. Seligmann raziskaval te prilike njihovega življenja. Dr. Seligmann razlikuje tri vrste Vedde. Na obali stanujejo rodbine, ki so se, ponosne na svoje delo in pleme, zelo pomešale s plemenom Tamila. Potem pridejo Vedde po selih, kateri so vzeli za žene že mnogo Singalezinj in zatoraj tudi niso več čisto pleme. Konečno pridejo pa pravi Vedde, kateri stanujejo po jamah in votlinah. Vedde ne stanujejo stalno na enem in istem mestu, ali vendar se ne sele pogosto. Vsaka zadruga ima svoje posebno lovišče in strogo pazi na svoje lovske pravice. Na vsakem lovišču se nahaja polno jam in votlin izdolble-nih v pečine, v katerih stanujejo Vedde. Rodbine iz jedne zadruge menjavajo vzajemno z drugo rodbino svoja prebivališča. To se godi skozi celo leto. Te velike votline so jako izvrstne za skupno bivališče. Manjše votlinice služijo navadno samo jedni rodbini. Ali v skupni votlini ima vsaka rodbini svoje posebno mesto, kjer člani te rodbine spe, kuhajo, jedo in kjer spravljajo in shranijo svoje imetje. Vsaka rodbina strogo pazi na to mesto. Hrana in živež se huha skupno za vse. In sicer kuha jedna sama ženska, katera oddeli hrano vsakemu, ki pride. Zdi se, da pride ta komunizem v hrani od tod, ker se vsaka skupna votlina nahaja na skupnem lovišču. Ljudje, ki so dolgo časa bivali med Veddi, pravijo da niso nikdar opazili pri njih kakega prepira glede jedi. Vedde so pravi kavalirji. Kadar dobe kake slaščice, jih vse porazdele med otroke. Najglavneji posel pri Veddah je nabirati med. Pa to nabiranje je tudi pogubonosno. Posebno sladki med takozvanih Bambara-bučel, se nahaja na visokih pečinah, kjer te bučelice grade svoje satovanje. V psihičnem pogledu igra samo smrt pri Veddah nekako vlogo. Pri njih se nahaja samo nekaj dekorativnih načrtov, kateri upodabljajo smrt. Vsled tega kulta smrti je nastalo med ljudstvom mnogo plesov polnih raznih pantomin.
Kažnjena francoska kolonijalna četa. Radi dogodkov v Tculonu je francoski vojni minister odstavil zapo-vednika druge kolonijalne divizije, generala Ferrona od tega mesta. Četrti kolonijalni polk je dal zadoščenje 111. pehotnemu polku stem, da je mimogrede izkazal čast njegovi zastavi. Potem so bile razveljavljene vse kazni, s katerimi so bili kaznovani kolonijalni vojaki.
Nova iznajdba. Na pariškej akademiji sta izumila Courment in Nogier nov način za razkuževanje pitne vode. Ta način je zelo lahek in poceni in se bo stem napravil popolen preobrat v javni higijeni. S to metodo se lahko v kratkem času razkuži velika množina vode a pri tem ne izgubi niti okusa. V vodo se potakne namreč kremenasta svetiljka napolnjena z živim srebrom, skoz katerega se spusti električni tok, kateri napravlja v svetilki neko zelenkasto luč. Žarki te luči pomore vse kužne in nezdrave mikrobe v vodi, 30—50 centimetrov naokoli od svetilke. Voda postane idealno čista. Hvalilci te nove metode trde, da se tako razkuževanje lahko uporabi v velikem obsegu, da bi se tudi lahko rabile take svetiljke v rezorvarjih mestnih vodovodov. Svetiljka je jako poceni in se lahko dolgo rabi. Ta način je veliko bolj poceni kot pa filtracije ali pa ozoniranje.
Žensko gospodarsko šolo imajo v Beyrutu. To je prva -taka šola na Turškem. Ustanovil jo je kapucin o. Remy. V tej šoli se podučuje gospodinjstvo v obče, a posebej se vežbajo še notranje učenke zavoda v kuhanju in v strežbi bolnikov, šivanju in pranju prtenine. Šola je razdeljena v dva oddelka. V jednem delu se uče služabnice v drugem pa bodoče gospodinje. Te se izobražujejo tudi v domačem knjigovodstvu, v zdravljenju lahkih bolezni in v vrtnarstvu. Apostolski delegat je prevzel nad tem zavodom pokroviteljstvo in pripeljal iz Besancona na Francoskem redovnice, ki sedaj podučujejo blizo do 100 učenk praktičnega gospodinjstva.
Šolski zdravniki. Mestni svet v Bukarešta je sklerni ustanoviti pet mest za šolske zdravnike. Šolski zdravnik-bodo morali pregledavati vsa javna in privatna šolska po. slopja, dognati zdravstveno stanje dijaštva in učiteljstva Vsak učenec bo imel svojo zdravstveno polo. Siromašne otroke bodo zdravili zastonj. Za starlše, učitelje in učence bodo šolski zdravniki prirejali predavanja iz higijene.
Nesreča na morjn. Kakor se iz Rotterdama javlja? je trčil norveški parnik „Maskot“ na potu iz Rotterdama v South Shields z nemškim carinskim parnikom „Margareta“, ki je bil na potu v Hamburg. „Margareta“ se je vsled poškodbe potopila. Vse moštvo se je moglo rešiti na parnik „Maškot“, kateri je bil samo malo poškodovan.
Kolera V Perziji. Po vesteh, ki so došle iz Teherana, se je pojavila kolera v Teheranu in Sabanu. Vsaki dan zahteva ta morilka približno trideset oseb. Vse dovozne iceste, po katerih se dovaža živež v mesta, so revolueijo-
narci zaprli in ne puste nikogar z živili notraj, ker hočejo izstradati mesta.
Narodno gospodarstvo.
Borza in politika. Vojna jnisel in vojno razpoloženje je jako slabo vplivalo na, borzo. Pod tem uti-som je stala borza v tem zadnjem času v taki meri, da je vplivala na tendenco že vsaka najmanjša in najneznatneja dunajska ali belgrajska vest. Po eni vesti so se dvigale cene, po drugi pa zopet padale. Borza je postala zadnji čas prav nestrpno nervozna in v Parizu kakor tudi v Berolinu bi jim bila ljubša takojšna vojska, kakor pa ta nejasni položaj, ki mori vse življenje na borzi.. Pričakujejo, da se poživi vsa borza, kakor hitro se bo razjasnil položaj na Balkanu, pa če pride tudi slednjič do vojske, ker je borza že takorekoč pripravljena nanjo.
Žito in denarni trg. Zadnji čas je bilo vreme v. Evropi jako neugodno-; v južni Ameriki je letos žetev jako slabo izpadla? veliko slabše še, ko lanska,. Od tam je pričakovati najmanjšega izvoza. V Argen-tiniji je žetev kakor tudi izvoz jako nazadoval. Mnogo ugodnejše se poroča iz Avstralije, katera je izvozila prošlo l$to 2!4 rojil., letos, pai obljjublja celih pet mil. stotov, od katerih je že tretjina na poti v Evropo. Na produktni borzi se zgode različne goljufije in sleparije. Amerikanci so mojstri v- tem. Poskušajo tedne in tedne, da pritegnejo evropski žitni trg v. svoj kolobar in ga puste potem na, cedilu. To so naši špekulantje spoznali in so postali previdni. Dva amerikanska žitna špekulanta Batten in Armour sta uprizorila celo komedijo v to svrho. Eden žene cene kvišku, drugi pa pritiska na cene. Vedno bolj se kaže, da je ta medsebojna gonja samo navidezna. Kakor hitro bi pa oprezovanje na nizke cene, takozvana b ai s s e- špekulacija, doseglo uspeh, ' bi se pridružili hitro vsi severoamerikanski špekulanti svojim navideznim nasprotnikom, in evropski Špekulanti bi morali plačati lep račun. Toda evropske produktne borze so postale tako previdne, da jih ni mogoče zvabiti nsjf led. Vse tendence kažejo; zi.tu v Evropi kvišku.
Nazadovanje avstrijskega! pivovara. Dne 23. sušca je bil na Dunaju občni zbor centralnega odbora avstrijskih pivovarniških društev. Po poročilu se je zvarilo leta 1908 v Avstriji 20,370.620 hektolit. in od leta 1907 pa nazadovalo za 341.000 hektolitrov. Varenje piva je nazadovalo radi tega, ker je bil rar di podraženja piva proglašen skoraj povsodi bojkot in pa radi izvanredno dobre vinske letine in (sadne letine v alpskih deželah.
Avstrijski Lloyd je zaključil te dni svojo bilanco za prošlo leto. Lani je izplačal po 3%% dividende, to je 18 K na vsako delnico, letos bo pa komaj po 2% dividende izplačal. ;Oškodoval ga je najbolj turški bojkot, gotovo več nego za 2 mil.; lansko leto spomladi je bila v vsej plovbi mednarodna kriza. Tudi v vodstvu 'avstrijskega Lloyda je marsikaj bilo, kar ga je napravilo za vodstvo svoji nalogi neugodnega, in lahko bi rekli nezmožnega.
Pretakanje vina. (Opozarjamo naše vinogradnike, da je zadnji čas, da svoja vina pretočijo. Mnogo je še vina po kleteh, ki leži od jeseni na drožeh. Ne pustimo ga dalje ležati, ker se nam ob bližajoči se toploti lahko vzdignejo droži. Pri letošnjih vinih bi bilo to zelo nevarno. Kdor nima potrebne posode, naj si jo za prvo silo izposodi pri sosedu.
Nekaj o dobivanju in o porabi gnojnice. Najdražja redilna snov je dušik in rastline ga ne morejo 'dobiti zlahka zadosti. Nobena druga redilna snov ne uhaja tako lahko kot ta; zato’ je treba, da ji povečamo največjo pozornost. Na dušiku bogata, gnojilna je scalniea, ki se je prefcedila skozi gnoj in ki je že deloma pokipela. Gnojnica vsebuje povprečno 1.5 od sto dušika, 4.9 od sto kalija in 0.1 od sto fos-forove kisline. Seveda je odvisna vrednost gnojnice tudi od načina krmljenja. Cim boljša krma, tem boljši gnoj.“ Dušik se nahaja v gnojnici v obliki spojin, ki jih bremenijo bakterije v ajmonijak! in soliter-no kislino. Da se pri tej izprentembi izguba kolikor mogoče prepreči, moramo 'dobivanju in oskrbovanju gnojnice posvetiti posebno skrb. Gnojnica naj se izteka iz hleva naravnost na gnojišče, ki naj ne bode preoddaljeno od hleva. Za nastilj uporabljamo kolikor mogoče kratko slama, ker se ta bolje napoji z gnojidbo, nego dolga. Prav dobim se sponama kot nastilj šota,, ker (se napaja s tekočino in s plini, n. pr. z ogljenčevokislino amonijakom., Soto bi morali rabiti za nastilj povsod, kjer se dobivat po zmerni ceni. Hlevska tla morajo biti neprodirna, da se scalnica. ne poizgublja. V hlevu moramo napraviti! več gnojniščnih žlebov, ki naj vodijo naravnost na gnojišče, Oster duh, ki ga č,utirno, ko! stopimo v hleve, povzroča amonijak. Da vežemt) ta plin in 'da razkm žimo zrak, posipajmo po hlevu superfosfat/ gipsa ali kajnit. Superfosfat gipsa pomnoži tudi fosforovo ki slino v gnojnici. Ako hočemo gnojnico pravilno rabiti, morama napraviti kompostne kupe (mešanec) s primerno globokimi udrtinami, ki v nje vlivamo gnojnico. _Pri prekopavanju kompostnega kupa mu lahko primešamo zajedno tudi za gnojenje travnikov in deteljišc potrebno Tomasovo žlindro,, ker 'dosežemo s tem dobro porazdelitev Tomajsove žlindre in ker ta gnoj potem tudi hitreje učinkuje. Travniška brana nam najbolje služi v to, da porazdelimo kompost enakomerno po travniku. Z ostrim brananjem odpremo
tudi zajedno zemljo, da zamoretai lažje odstopati zrak in toplota in da se zemlja hitreje osuši in segreje.
Zabranjeno izdelovanje in prodaja fosfornih vžiga-lič — žveplenk. Na zadnji seji poslaniške zbornice je vlada predložila zakonsko osnovo, po kateri se zabranjuje od 1. prosinca 1912. izdelovanje, a od 1. julija istega leta pa prodaja fosfornih vžigalic — žveplenk.
Književnost in umetnost.
„Boj za slovensko vseučHišče“ je naslov knjigi, ki jo je izdala te dni Slovenska dijaška zveza. Ker je knjiga pisana poljudno in vsakemu razumljivo, tiasiravno je temeljito sestavljena, bode gotovo z veseljem in zanimanjem segel po njej vsak zaveden Slovenec in zavedna Slovenka. Trikrat smo že imeli Slovenci svoje vseučilišče, pa ravno tolikokrat smo ga tudi že izgubili. Toda ta naša zahteva ni nikdar potihnila in danes občutimo to svojo potrebo tem ob-čutnejše, ker je postalo življenje v nemških vsehči-liških mestih za slovenskega dijaka, neznosno. Nepre-» cenljive koristi bi imelo naše dijaštvo in ves naš narod ocl lastnega vseučilišča v gospodarskem, kulturnom in socialnem oziru. Spretno zavrača pisatelj vsa pomisleke proti trditvam, ki se tu in tam slišijo, da bi bilo za nas vseučilišče brez pomena, Kdor kaj takega trdi, ne ve, kolikega pomena je lastno vseučilišče za narodov napredek. Naši narodni nasprotniki nam ne privoščijo vseučilišča kot sploh nobenih slovenskih šol, ker vedo, da bi nas potem ne mogli več potujčevati kot dandanes. Toda v državi vlada dandanes ljudska volja, zato mora zahtevati tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani vse naše slovensko ljudstvo in ne morda samo nekaj poslancev. Ves narod se mora zavzeti za to najvažnejše naše kulturno vprašanje! Zato pa naj ne bo nikogar, ki se ne bi poučil iz te knjižice o tem vprašanju! Začne naj se povsod, po vseh društvih in izven društev živahna agitacija. Združi naj se po več fantov, deklet itd. in naj skupno naroče knjigo pri Katoliški bukvami v Ljubljani. Plačuje se po položnici Slovenske dijaške zveze, ki se priloži vsaki pošiljatvi. Stane pa posamezen izvod knjige 50 v, a če se naroči vsaj 10 izvodov skupno, stane en izvod le 30 v, dasi obsega knjiga celih 80 strani. Naj ne bor- slovenske hiše, kjer ne bi čitali te lepe in z navdušenjem .pisane knjige!
Darovi.
Za zavode šolskih sester v Celja. Zaupne osebe: Završnik Marija v Žalcu 18 K, Verhov šek Jubka in Marija Polezek v Slov. Bistrici 110 K, Rojko Marija v Št. Jerneju 20 K, Rižnar Katar, v Ljutomeru 17 K, Mlinarič Terezija v Celju 10 K, Gašper Ivana v Št. liju pod Turj. 6 K, Križan Pavla v Vojniku 13'20 K, Gobec An. v Rogatcu 5 K, Gabez Jožefa v Trnovljah pri Celju 21 K, Pšeničnik Antonija iz Studenic 15 K, Kolar Jerica iz Marenberga 28 K, Grobelnik Rozalija iz Medloga pri Celju 34 K, Križan Pavla v Vojniku 20 K, Pocajt Antonija v Pesji pri Velenji 15'40 K, Weis Mar. v Iljaševcih 4 K, Kveder Mar. v Vojniku 19 K, Avguštin Jera na Ptujski gori 12 K, Križan Pavla v Vojniku 15 K, Zemljič Neža pri Sv. Benediktu 9 K, Zadravec
J.	župnik pri Sv. Bolfenku 40 K, Tribuč Pavla v Mozirji 80 K, Jordan Justina v Gotovljah 34 K, Mak Franca v Levcu 6'8f' K, Lukman Minka v Št. Jurju pod Taborom 85 K, Križan Pavla v Vojniku 7 K, Grobelnik Roz. v Medlogu pri Celju 5 K, Brumec Elizab. v Studenicah 8 K, Lešnik Mar. v Framu 18 K, Marolt Neža v Braslovčah 28 K, Štiftar Mar., Roj, Olesnik v Solčavi 24‘30 K, Jamnik Mar. pri Sv. Frančišku 37 K, Korent Julija v Grižah 16 K, Retard Julija v Framu 14 K, Rojko Mar. pri Sv. Jerneju 17'20 K, Gomzi Mar. v Ormožu 10 K, Filipič Katar, pri Mali Nodelji 12 K, Zmazek Jožef pri Sv. Križu pri Ljutomeru 18 K, Hot Ara Št. Petru v Sav. dolini 6P76 K, J,ančie Neža, Loka pri Zid. mostu 18 K, Čretnik Roza v Framu 7 K, Žnpni urad Ljubno 101 K, Lešnik Marija v Framu 10 K, Hribar Katarina v Celju 5 K, Mlinarič Fer. v Celju 20 K. Udje, ki so udnino naravnost društvu poslali: Kuder N. v Petrovčah 4 K, Mariborski bogoslovci po č. g. Fr. Božiček 12 K, Ant. Pučnik, kapi. v Celju 10 K, igralke na Dobrovi pri Celju 10 K, Fr. Lončarič, kapi. v Trbovljah 4 K, Rat Pavel, žup. v Št. liju 4 K, Cerjak L., provizor v Šmarji 5 K, Preskar Ana v Čadr8mu 4 K, Koceli Marija v Celju 4 K, Krančič Iv., župnik v Grižah 5 K, Trece Matija, župnik v Petrovčah 10 K, Tombah Jož. žup. v Št. Petru 4 K, Vaclavik Rob, žup. v Št. Jederti 4 K, Ratej Mir., kapi. v Št. liju 4 K, Hrastelj Fr., dekan v Konjicah 5 K, Škorjanc Mat., žup. v St. Janžu 5 K, Kolarič Jož., žup. na Paki 10 K, Ulčnik M.,, žup. v Doliču 20 K, Presečnik Greg., žup. na Frankolovem 4-20 K, Dvoršak Blaž kapi. v Slivnici 4 K; po 3 K: Ulčnik Mart., žup., Repolusk Frie, žup., Vračun Fr,, žup., Mohorjani v Št. liju pod Turj., Zupanc Mar. v Petrovčah, Meško Mart., župnik; po 2 K: Zdolšek Jozofa v Gaberji pri Celju, Šuster Mar. v Poljčanah, Košec Jera v Celjn, Legat Ana v Celju, Mirnik Mar., Zilnir Neža, Belej Katar, v Celju, Ratej Mir., kaplan v Št. liju, Čerenšek Urš. v Petrovčah, Lom Fr., žup., Atelšek Iv., kapi. v Star. trgu, Štrakl Mat., župnik, Kumer
K.	, župnik, Ogrizek Fr., župnik v Dramljah, Čižek Job., dekan; po 1 K: Orešnik Mar, v Žalcu, Škale Marija in Kamšak Neža v Vojniku, Marko Fer. v Žalcu, Baloh Jan., Lipovšek Amal. in Kuder Ana v Petrovčah, Bukovšek Ant., kapi. na Prihovi, Janžekovič Vid, žup. v Svičini,. Marija in Ana Cene v Braslovčah po 1‘20 K. — Katoliško podporno društvo v Celjn.
%£■ Pohištvo SSÜ
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov4
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K*
Tiskarna sv. Cirila v Maribora.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori.
Dvoje stanovanj s porabo vrta se odda mirnim najemnikom. Kje po-ve upravništvo.	86
Freda se kobila z žrebetom pri g. Mulec, pekarija, Studenci Ufer-strasse št. 3.	87
Odda se fino moblirana soba. Klavir je na razpolago. Natančnejše se izve pri g. L. Sivka, Frauengasse št. 9.	83
Kupi se lep in dopro ohranjen dvokolesni
otroški voziček
Ponudbe na upravn. Straže.
Trgovski
učenec
iz boljše hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, vešč slov. in nemškega jezika se takoj sprejme v
manufakturni trgovini
Joh. Grubitsch, Maribor
Tegetthoffova cesta it. H.
Ignac Božic
narodni krojač y Mariboru,
......l.l— ■MII-—. ■■ —.■■■»
Tegethofova ulica 16,7 hiši dr, Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 3	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :
Cerkveni slikar
Peter Markovič
sikadem. sflikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ posebno altarnih in bandernih slik, križevih po-tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- & ša dela, popravljam tndi umetniško stare umetne ^ slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj ^ za večja dela: za slikanje cerkva v različnih yjr slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
frVO m nfnn a 8 slovenskimi ploščami, čistim in VTl cliiiUiUUu jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico,
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor. Šolska ulica 2.
55
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
A
« ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Posojila na zemljišča po 5°/0 do 5Vi°/o brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod' najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanj-
šimi stroški.
Oskrbuje sr oj Im članom izterjevanje njihovih terjatev. =
Brezplačno reševanje vseh zadev.	4


Restavracija XXXXA
arodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna /vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
---------------------------K
Cerkveni in sobni slikar in pleskar w
Franjo Horvat
fflARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
Otr»
53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
SĆ
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu,	71

Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
m Hotel zzzzzz
belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
priporoča za obilni obisk, a
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različit: nib kameuov in cementa. : :
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih | miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:: :
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s strogi. :::
seško podjetje y CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sij eni tov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakov).: :
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	::;
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst V vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru,
raissirotana ladraga 2 ntoMjeiio zavezo
Grajski frg šf. 3 v hiši Josfiint pri črnem oriu (Schwamm-Adler).
*1 >enai*ni pt»ftmf^t, je tekom. o®©n®m©®©<5ii©§j£i! posloviftiijoi <3©^ ©11 uaiiijou. liroii.
Hranilna vl®g@
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%) Proti 3 mesečni odpovedi po 41/s. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Bentni davek plača posojilnica sama.
posojila g® <faj$jo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 48/4%) na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 51/,% in na* osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojaj® na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron,, — Prošnje za vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača ie kolek®.
Uradno um
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12, dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvsemli praznike. — V uradnih arah se sprejema in is-plačuje denar.
^Jasnila m dajaj®
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8,—-11. j dopoldne in od 2.—5. popeli n«,	8
PcMVoillmtea im* 6««15 na maapolMga	feuranlin«
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Pozor! Slovenci!	Pozor!
i «ii «sir •« Edina narodna steklarska trgovina
Josip Macuh,Maribor Fran Stropi, Celfe
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke!
Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.
Lepa plačal
Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Lovrencu nad Mariborom | razpisuje lepo darilo tistemu, ki zamore pred dvema pričama dokazati, da je gospod Jožef Schatz ali kdo drugi njegovih pristašev škodoželjno o njej govoril z namenom, njej škodovati in sploh ljudstvo od nje odvračati!
NajHižje cene!
!Ua debelo.
in točna postrežba!
Ma droben.
(J Melovatelj cerkvenega orodja in posode 0
Karol Tratnik, Maribor
A Župnijska ulica št. 3.
If, se priporoča prečastiti duhovščini za naročila igjß različnih moštranc, kelihov, ciborijev, les-
8tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojimi:
Velikonočne razglednice!
dobijo frgovci in druge po ugodnih cenah v Trgovini tiskarne sv. Cirila, Maribor.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta štev. 5
■ ■ ■ ■
■ B
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. : :
N
A
A
X
X
X
X
A
X
X
X
X
A
X
A
A
X
X
X
X
Slovenci!
Vaja narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovini, kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska hiša na drobno in debelo
R. Stermecki, Celje
HÄ* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti£ povzetju in čez K 20'— franko po avstro-ogrskih deželah.	i
A
X
A
X
X
X
A
X
A
X
A
X
A
X
A
X
A
X
A
A
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor
Grajiki trg siev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisaöe, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Genčič.
Tisk tiskarne gv. Cirila v Mariboru.