107. številka. Trst, v nedeljo dne 17. aprila 1904. Tečaj XXIX ■f Izhaja vsak dan I tdi ob nedeljah in praznikih) ob 5.Furi, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Pitsaezne številka se prodajajo po 3 novč. (€ stotin k) » mnojrih to baka rn ah t Tretu iB okolici, Ljubljani, Gorici, Oatji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Oflue ln naročbe sprejema uprava lista „Edinost", > Ha Melis piccoio stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. i ne oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kroa Na naročbe brez doposlane naročnine =se iava ne o sna Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nelrank»va«t pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŽTVO: Ulica Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcil« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a Poštno-hranilnični račun št. 841.652. Vojna v vztoćni Aziji. (Brzojavne vesti.) Praske pred Port Arturjem PORT ARTUR 16. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča : Danes ob 6. uri zjutraj te je prikazala na horizontu mala sovražna eskadra, ki se je pa h.tro umaknila. O'd 10. uri so zopet prišle na vidik sovražne ladije, skupno 23, ter so se razdelile v dve skupini. Prva je odplula proti Liaočanu, kjer je obstreljevala obrez e in tigerski poluotok; druga se je pa uvrstila nasproti pristanom ter obstreljevala zlato goro ter ostalo baterijo. Obstreljavanje je trajalo do 1. ure popoludne. Naše ladije so odgovarjale neposrednim streljanjem. Dobro namerjen strel je poškodoval japonsko križarko. Po drugih poročilih ste bili poškodovan: ce!o dve japonski lad ji. Na utrdbah in v mestu ni b;lo mkake škode. Nekoliko Kitajcev je bilo ubitih, dva Kitajca in dva Rusa [ta ranjena. Stroški za vožne potrebe. PKTROGRAD 16. (Ruska brzojavna 8Lrentura:) Z czirom na potrebo, da se državna sredstva čim možneje porabljajo v pokritje vojnah stroškov, je izdan carski ukaz, da se začasno omeji delavnost plemenitiške in kmetske agrarne banke. Poročilo admirala Togo TOKIO 16. (Reuterjev biio ) Admiral Togo pravi v svojem por čilu, da je dne 11. t. m. napal Port Artur in o pol u noč i ukazal položiti mine ter se je na to umaknil s svojo eskadro na l."> milj od obrežja. »Petropav-iovsk« je naletel na japonsko mino, ko se je podal iz pristanišča ter se potopi). Zgorela cesarska palača. SE U L 16. (Reuterjev biro). Diploma tični zbor je izrazil cesarju na avdijenci danes popoludne svoje sožalje nad nesrečo, ki je zadela vsled požara cesarsko palačo. Koncentriranje ruskih čet ob reki J Jalu SEUL 16. (Rsuterjev biro.) Privatne vesti iz Koreje potrjujejo poročilo, da so Rusi koncentrirali na desnem bregu reke Jalu 20 OOU mož z namen im, da zabranijo Japon eem predirati v Mandžurije. PODLISTEK. Teodora. Povest. Hrvatski spisal Ergenij Kumičie, prevel J. S. Drugi del. IV. — Gre za srečo vaše hčere . . . • * Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 16. Mmister za trgovino Hieronimi je vložil predlogo glede po-1 kritja treskov za uravnavo plač državnih železniških uslužbencev. Na to je prešla zbornica na dnevni red. Poslanec Kelemen (Kcšutove stranke) je utemeljeval svojo predlogo glede revizije volilnega zakona. Njegova predloga sloni na sledečih načelih, ki naj bedo v vodilo pri bodoči reviziji volilnega zakona : Volilna pravica je splošna, vsi:k ima volilno pravico, ki plačuje državi davke, je zadostil vojni dolžnosti ter zna madjarski jezik v pismu in govoru. Glasovanje naj je javno. Volilni okraji naj se tako razdele, da spada najmanje 2b madjarsko govorečih volilcev na en volilni okraj. Minietereki predsednik Tieza je izjavi), da se ne sme že sedaj prejudicirati odločbi zakonodaje z načelnim stališčem ter da se mora pustiti zakonodaji svobodno roko. Minister je prosil zborn co, naj ne postav? te predloge na dnevni red. Zbornica je ministru ugodila ter nadaljevala prodlogo o uravnavi plač županijskih uradnikov. Razprava je bila na to prekinjena ter preložena na prihodnji ponedeljek. Brzojavne vesti. Cesar iia razstavi. DUNAJ 16. Cesar je obiskal danes popoludne razstavo cerkvenih paramentov. General de ttiorgis. CARIGRAD 16. General de Giorgis je odpotoval v Solun. Anarhisti izginili. BARCELONA 16. Dvanajst anarhistov je zginilo od tusaj, sodi ee, da bo se ukrcali prek Valencije na Baleareke otoke. Dve sumljivi osebi ste bili tu^aj aretirani. Iz Maroka. MADRID 16. Na obalih Maroka so zasledili včeraj šotoriš^e ustasev. Vojaa ladija sultanova je obstreljevala obrežje. Španski kralj na potovanju. BARCELONA 16. Krslj je obiskal samostan Mauresa ter se potem povrnil semkaj. Hiše so bile zvečer razsvitljene. Pripetil 99 n: noben izredni slučaj. Nadevi«- sprejet od sultana. CARIGRAD 16. (Uradno.) Sultan 'Q sprejel po današnjem selamliku bolgarskega diplomatičnega agenta Načević . Razoroženje t Makedoniji. CARIGRAD 16. Vsed pogodbe z BjI-garijo upajo tuišsi krog , da Ee v spomladi in po letu ne pojavijo ustaška gibanja ter da bo kmalo možno polagoma razorožiti divizije red fov v 2. in 3. zbornem okraju drinopolj skem in solunskem. Atentat na Loubeta? MARSILJA 16. (Agenee Havas.) Včeraj so bile tukaj zaprte tri osebe, ki so na sumu, da so se udeležile neke anarhistične zarote. Neki friidrski pomočnik imenom Mihael Gio-vanni je baje izjavil na nekem shodu namen, da hoče umoriti predsednika republike Loubeta, ko bo isti potoval v Italijo. Tudi lastnika poslopja, v katerem se je vršil shod so zaprli in nekega italijanskega delavca. Prepiri v Skadra. CETINJE 16. Včeraj je nastal vsled prepirov radi brodarenja na Skadarske m jezeru v vasi Vrača pri Ssadru mej Kristijani in Turki res?n boj, v katerem je bilo ranjenih 9 mož, mej temi 5 Kristijanov, 1 Kristijan je bil ubit. Ker je nastala vsled tega v sosednjih vaseh velika razburjenost, sta zahtevala črnogorski in ruski konzul, naj bojnega sporazumljenja glede izvestnih Bfer turška vlada takoj odpošlje vojaške čete, da politično gospodarskega upliva na poluotoku vzpostavijo red. balkanskem obstoji med Rusijo in Avstro- Ogrsko še drug, javnosti nepoznan tajen do- Makedonski odnosa j i. govor o stvarni politični razdelitvi turških CARIGRAD 16. Po poročilih, ki bo provinojj v Evropi, med katere spada torej došla iz 3 vilajetov, so minoli grški veliko- tQ(jj Albanija. nočni prazniki, ne da bi se kje pojavili iz- Na svojih večkratnih potovanjih p:> gredi. Samo v Ravni je (prišlo mej Bolgari zemljah balkanskega poluotoka imel sem do- in Grki do pretepov. voljno prilike, da sem prepotoval in proučil Potres. tudi Albanijo. V Skadru, v Drafu v Ale CARIGRAD 16. O potresu, kije bil v Avioni, v skadarskem pogorju med 10. t. m. v vilajetu Kosovo, so došla še le Miriditi in Malisori ter drugje bilo mi je sedaj natančna uradna poročila. Največ eo dovoljno prilike, da se prepričam o polje-trpele Osmamija, Kosana in Istito. V 30 va- j Oljskem in občnem narodno - gospodarskem se h so bile razrušene ekoraj vse hise. Dose- bogatstvu Albanije. Nu, poleg tega zanimale daj je znano, da je bilo ubitih 37 oseb, 28 80 me istodobno tudi politično okolnosti, ki pa ranjenih. Vendar je število človeških žrtev vladajo med Arbanasi ali Albanezi. Domo- mnego večje. v*na glaBovitega škenderbega ni z nartdaega Ministerska konferenca glecl,85a alban9kega ^lbon!ja; ki Je bila za časa Skenderbega. Vplivi turškega gospo- BUDIM PEŠTA 16. Današnja skupna ministerska konferenca, katere so se vdeležili vsi skupni ministri, oba ministerska predsednika io minietra za fiaance, je trajala od 3. do 8. in četrt zvečer. Radi rešitve nekaterih toček, ki so ostale nerešene, se bo vršila Albanija. darjenja in politično ločilni proces prt slih stoletij so radikalno preobrazili prejšnji izvirni tip albanski. A tudi veraki odnošaji iu uplivi s j delovali na Arbanase. Će tudi v geo- grafični Albaniji gospoduje danes jedino jezik arbaneški — kajti ono malo turščine, ki ee najbrž še ena konferenca bubčo nedeljo 24. j .q ^ v ^ vojaške -n uradniške turške t. m. in sicer na Dunaju. Ministerski pred-1, . • , .♦ 1 r hierarhije ne menja stvarne realnosti —, so sednik Korber, vojni minister Pitreich in vendar one y Albaniji obgtoje5e tri verG glo_ finančni minister Bohm-Bhwerk ter dvorni boko delovale na albaoežko prebivalstvo. In svetnik Bleileben so se vrnili ob 10. uri zve- rayno te verske ob8tojnoati Bta izrabljali in čer na Dunaj. Pooveljnik mornarice baron izrabljati tudi še danes oni tekmovalni državi : Spaun odpotuje jutri. Avstro-Ogrska in Italija. Avstro-Ograka dela živo v Albaniji že od prvih deeenijev prešlega stoletja. Katolicizem albanežkih Miriditov in Malisorov dajal V današnjem kompliciranem konglome- jej je ugodno in lepo oporo za njene namere ratu evropejskega iztočnega vprašanja igra in njeno delo. Svečeništvo, ki izvršuje danes 'znatno in veliko ulogo Albanija, ta zanimiva v obče skoro po vsfj Albaniji svoj močni in begata zemlja turškega cesarstva v Evropi, i vpliv, izhaja večinoma iz Avstro-Ogrske. V Albaniji se križajo razni politični in tr- Veliki Eeminar jezuitov v Skadru odgaja govski interesi. Po Albaniji hrepenita v enaki že od pradavno za albanske katolike izvežbano meri Avstro-Ogrčka in Italija. Naravna stvar, in alban. jeziku veščo svečeniško generacijo, da to pjlitično-gospodarBko hlepenje ne more Veliki del katoliških šol po Albaniji vodijo iti v prilog ni eni slovanski svobodni državi katoliški svečeniki, katerim je zopet močan na Balkanu in i&totako ne slovanskim naro protektor — avsiro-ogrska država. Tudi tam, drmf ki se nahajajo in žive v skupneeti kjer ne obstoji propaganda naobrazbe in na-avstro ogrske države. ukov v albanskem jeziku, nadomešča se to z Veliki an^Užsi državnik Gladstone je v italijanskim jezikom. Italijanski jezik dominira svoj čas dovoljno označil politična prava in osobito v Skadru in v Draču že od č-isov politično bodočnost neosvebojenih Slovanov beneške republike. Ta jezik je v katoliških turškega cesarstva z jedrnatimi besedami : rodbinah tamkaj skoro istotako upotrebljevan »H a n d s o f f !« Umeje ee, da je bil ta kakor narodni jezik albanežki. Zato ravno je Gladstonov izrek v prvi vrsti naperjen proti ekspanzivni politiki avstro-ogrske države v dtžele na Balkanu. Kajti, čeprav se danes Bo3na in Hercegovina nahajati pod direktno tudi Italija v noveji čas začela na temelju tega važnega činitelja razvijati v Albaniji italijansko jezično propagando ter je, snujoča italijanske šole, započela skrivno na poliLčaem upravo avfctro-c grško že tam od leta 1878, polju jako propagando proti politiškemu de- in če tudi ima Avstro-Ogrska glasom bero- lovanju Avstro Ogrske. Nu, tudi kolikor je linskega traktata pravilo, da zasede svojo italijanskih svečenikov iz Italije, ki delujejo vojsko tudi Novi Bazar, vendar nikakor ne v Albaniji, slede naredbam rimske p r o p a - sledi še iz tega, da se daljnji osvojevalni g a n d a f i d e, a ta zopet gre roka v roki razvoji v deželah, podrejenih še danes turški z avstro ogrsko politiko v Albaniji. Italija je vladovini, morajo vršiti ravno na korist uvidela to. Ona pa je iz teh vzrokov podvo- Avstro Ogrske. Misli sa ce:o in ugiblje, da jila svoje delo na trgovinskem polju, pak je, poleg onega, javnosti dovolj znanega mejse ustanovivši parobrodne Črte med svojo ja- — Lažete ! je planil Karlo. — Ne lažem. Vaš oče me je oBleparil, on je . . . — Lažete ! — Krivo je prisegel. — Lažete ! — Jaz da lažem ? Vi ste brezobrazni ! Ven iz prodajalne! je kričal Dakič v naj-veči jezi. — Kaj bi storili vi, da rečem jaz vam, — Ni besede o tem ! je udaril Dak!<; z da ste nesramni ? je vprašal Karlo ostro, sto- { nogo ob tla. pivdi korak bliže k njemu. — Ako vi sovražite mojega očeta ... — Jaz bi vas zagrabil za vrat! — Tudi vas sovražim ! mu je presekal — Da vidimo! je zakričal sedaj Karlo besedo in ga premeril pogledom od pete do drhtečim glasom. glave. j — Kaj vi mi žugate? je udaril Dakić z — Nimate vzroka, je odgovoril Karlo nogo, etisnivši perti. goreče. Ostro, neustrešeno mil je gledal v — Prekličite, kar ste rekli ! obraz. — Nikoli ! — Tam so vam vrata ! — Vi ate nesramnež ! — Kaj sem vam storil, da tako g ovo- Oim je Karlo izustil to, pograbil ga je rite z mano? Dakić z eno roko za prsa, z drugo ga pa je — Vi ste sin sleparja, vi . . . udaril po temenu. Karlo, spustivsi klobuk na tis, je cd-kočil za korak, pak udaril Dakica s pestjo v čelo, ko je hotel ta poslednji v drugič navaliti nanj. Dakić se je zagnal za mladeničem v vežo ter skočil nanj kakor besen ris. Zgrabil ga js za prsi in ga zaSel vlačiti po veži. Dakić je grozno psoval. Kuharica je prilomastda po stopnjicah in jela klicati : »Na pomoč, ljudje !« — Na hišnem prsgu sta bila dva človeka, kmeta, in sta gledala, kako se Karlo in Dakfć bijeta. Za nekoliko hipov so prihiteli v vežo neki mornarji, ki so ju ločili. Poten, zasopljen, raskuštranih las je šel Karlo naravnost domov ; Dakic pa, tresoči se, krvavih oči, rmen in plav, v svojo prodajalnico. Njegov obraz je bil grozen, razruvan in zabuhel, ustnice so mu pomodrile, pod očesi je bil temno-rmen, okolo goltanca je imel krvava znamenja. Dihal je naglo, roki sta ee mu tresli krčevito in očtrti sta mu sevali v tistem mrzličnem žaru. Dolgo časa se ni mogel pomirit7. Za pol ure je govorila vsa Banja, da je stari Dakić natepel mladega Franeetica} da ga je izmlatil do »svetega olja«. Nekateri so pa trdili, da Karlo ni stal prekrižanih rok ter da je tudi Dakfc dobil svoj del. Ribiči in siromašni mornarji, katere je bil župan krstil imenom »nižih slojev«, so bili na etrani mladega Francetiča. One ribiške ženske, katerim ni hotel dati Dakić na dolg ni pol »novega funta« turščine moke, eo vzdiha-vale : »Ah, da bi ga bil do smrti !c — Gospoda hrvatske stranke, kateri j 3 pripadal Karlo, je obsojala ta sramotni pretep, ali govorili so, da »se mora« priznati, da je mladi Francet'ć samo branil poštenje Bvojega očeta in svoje življenje. Italijanska stranka — irredentovci — je branila kapitana Dakica, če tudi ni ta pripadal k njej, kakor ni k nobeni stranki, ter je zasramovala Karla, svojega nasprotnika. Slednjič je »avstrijanska« stranka — župan, poštar in cestar — ta stranka javnega miru in reda, obsojala z naj-večim ogorčenjem toliko Dakić i, kolikor mladega Francetića. (Pride še). dransko obaljo in med Avionom, Dračem f velika revolucionarna stranka. Verjemite mi, (Durazzo) in reko Bojano (v Skadarsko jezero), stopila v tesno in nepretržno zvezo z Albanijo in njen.m prebivalstvom, katero tem način< m postopno nahaja svoje materijaluo-trgoviosfce interese v Italiji. Kskor danes kažejo dejstva, Italija na-preiuje polagoma ali sigurno, se svcjo trgovino, a i*tjdobno tudi s svojimi šolami in svojo politično propagando v Albaniji. To ona naravno dela na škodo Avstro-Ogrske, te jedine svoje politične in trgovinske konku-rentinj« v A'bamji. Kajti, kakor znano, v Italiji obstoje razni albanežki komiteti, ki so zopet tam v zvezi s političnimi odbori italijanske izvenmfjoe propagande v Rimu in Neapelju. Ti komiteti razvijajo svojo neutrudno delavnost z\ Albanijo tako v političnem, kakor v gospodarskem pogledu. Ako je resnica, da sta gospoda Tittoni, minister vnanjib stvari Italije, in grof Golu-chovss:, minister vnanjib poslov Avstro-Ogrske. ventilirala v Opatiji razun trgovskih italijanskih in avstro-cgrskih diferenc tudi polit Čno vprašanje glede Albanije potem bi postajal bolj in bolj jasen obris starega, a še bolj bolečega dominatornega antagonizma v Albaniji med Italijo in Avstro-Ogrsko. Mogel bi se v tem obziru »potrebiti latinski preg >- glavno!! Ali zastonj jim trud. Mi smo močni to je najdrzneja ^izmišljotina. Oni ljudje so tako redko sejani, da je naravnost Bmešno, ako se hoče uveriati, da predstavljajo kako moč v Rusiji. Veliki ruski narod je jednostavno nepristopen revolucijonarnim idejam. A poglejte jih Fince! Koliko ee je kričalo o njihovem namišljenem mučeništvu, o njihovi baje neizrecno žalostni usodi in o njihovem srdu proti Rus ji! In glejte, ravno Finci se vedejo sedaj lojalno, korektno, udano " do dinastije, pripravljeni za vsako žrtev. Isto velja za ruske Poljake. Tudi med njimi je številce nezadovolnjih elementov in političnih eaajačev, ali tako neznatno, da je pravi atentat na resnico, ako ee hoče govoriti o kakem gibanju, sovražnem državi in nje dinastiji. Celo med Ž d:, ki stalno bivajo v Rusiji, ne bi bilo strupa, ako bi ga ne zanašali med nje vnanje mednarodno Zidov-stvo. — Bodite le mirni in brez skrbi, ker o kakem notranjem revolucijonarnem gibanju v notranjem Rusije ne moie biti niti govora. Vedno morate misliti na vzroke in namene, ki vedijo izvenruske. vnanje sovražnike. Kompromitirati hočejo Rusijo poli tiski in — financije.no. In reči se more, da je to zadnje vor :Duobus litigantibus, ter -ti up gaudet! — Pa radi tega se more kakor nismo bili še nikdar! Zapomnite si in zapomni naj si ves svet: današnja Rudija ni reči že v naprej, da se oni Oladstonov rek več tista Rus ja, iz časov pri Sevastopolu ! in formula »H ands off!« glede Balkana, a v tem slučaju tudi glede Albanije uresničita prej ali slej. Kajti po osvobojenju Ma- V tem razdobju, od leta 1856 sem, se je izvršila v Rusiji fenomenalna evolucija : poli-tiska, kulturelna in gospodarska ! Zato je kedomje na korist dovršene avtonomne Ma- tu(ji rusfci narod od carja samega pa do zad- kedon.je izvi* se neizogibno tudi osvobojenje njeg3 mužika trdno uverjen o zmagi Rusije Albanije : Albanija Albanezim! v 8edanji vojni. Ob enem se pa nikdo ne Trst, 17. aprila 1904. odteza spoznanju, da bo ta vojna dolgo tra- Fr. Kacinih. jala in bo zahtevala velikanskih žrtev. Ali v ——_^——t®ni j® razlikajmed našim in japonskim položajem : vse te žrtve ne bodo izgubljene za Rusko-japonslca VOJIia« ! gospodarsko življenje naše države. De- Trst ltf aprila 1904 nar OBtane v me,jah drževe, tudi če ga bomo V hotelu ,Nord« v'petrogradu se je tro9ili v Mandžuriji! Žrtve za to vojno bodo pripetila močna eksplozija, provzročena baje °PloJevale našo industrijo, našo trgovino in po takozvanem »peklenskem stroju«. V eobi P^V8Pešl>' [neizmerno našo kolonizatorno m kjer se je pripetila eksplozija, so našli na kulturDO miaij°- Mi ^pripravljeni na skrajne kese razstrgano ČIov«ško truplo. Policija je ŽrtVe' SPoro5iti vam morem ° be8edl< kl Je mnenja, da je bil to revolucijonarec, ki je Palft * naJvišega meata : še T tem letu hotel izvršiti kakev politiški atentat, 'ali ubi- na b°JiŠČU P°l bojevnikov, a jalno sredstvo je uničilo njega samega. Votem n»ra8e nJIhoV° ŠteTil° tndl M Ta degodek je prišel sovražnikom in ob- miliJon ! Mi gledamo s popolnim zaupanjem rekovalcem Rusije kakor navlašS ob enem s V bodo5n°8t- Crna 2av,8t radl našeša feno" katastrofo » Petropavlovskega« pred Port- menalnega razvoja ne bo triumfirala nad Arturjem, da morejo dopovedovati svetu, da nami * Rusija ne stoji le pred popolnim porazom na Tu slede druSe opazke, ki pa niso bojišču, ampak da v Rusiji grozno >vre«, da za javnost. Nam pa ne preostaja druzega vlada nezadovoljstvo od enega konca do dru zega vse države in izlaeti da je javnost raz- nego da priporočamo našemu svetu, naj se nikar ne daja vznemirjati po poročilih, s ka- burjera. ker se je Rusija sputila v to vojno, terimi se bo sedaj po nesreči Petropavlov- Sploh p fejo nekateri veliki od Židovstva na- skega poplavljal svet : o peklenskih strojih, jeti listi tako, kakor da so v Rusiji na pred- ° dinamitu in dinamitardih, o bombah, o pro- večeru velikanske revolucije. pagandi dejanj itd. Vse te vesti razširja brez- M *-mo imeli včeraj in danes priliko obrazno internacijonalno Židovstvo iz gole govoriti tu ;v Trstu z izvestnimi uglednimi črD8 "visti P« " jeze, ker se Rusija zna osebam , ki že po svojem službenem položenju poznajo položaj v sedanji Rusiji in razpoloženje ruskega naroda; a ti so se od srca smejali tem tatarskm vestem mednarodnih lažnjivcer. Izvedeli sno marsikaj velezsnimi- pavlovskega«, ali je uverjen, da se vse obrne vega o sedanji Rusiji, o nje fenomenalnem na dobro. Tudi rusko novinstvo ne kaže ni« odtezati vplivu te mednarodne infernalne sile. Lep izgled daje car sam. Poročila pravijo, da je sicar žalosten radi nesreče »Petro- napredku, in o nje načrtih za bodočnost. Ali pogovori so bili Btrogo zaupni is zatone sme jo v javnost. Le toliko naj povemo, da so nam dotične osebe zatrdile, da se ozirom na razmere o nijedni diugi državi toliko ne laže, falsifikuje in obrekuje, kakor se o Rusiji. Od vsega tega, — so nas uverjali — kar se neugodnega piše o Rusiji, je vsaj 95°/0 neresnično ali pa tendencijozno zavito. Popolnoma brez nedostatkov pa ni nobena država, tudi ne mtd onimi, kise bahajo, da so »kulturne«, »moderne« in kar je tacih ozaačenj. No, kakor navlavšč nam je bilo poverjeno tudi neko zasebno pismo i i Petrograda, ki med drug m omenja tudi grdih klevet in lati, ki se pravkar širijo na škodo Rusije ozirom na nje notranje odne-aje. Verujte mi — piše dotičnik — da Ru« sija že do go ni bila tako konsolidirana v notranjem, kakor je ravno sedaj. Ne tajim, da ni morda tu pa tam kake katilinarične ekzistence, ki je zmežaa vsemu :n ki bi si želela notranje vihre, od katere bi mogla le pridobiti, ker nima česa izgubiti. To so ljudje, ki sj večinoma ž,veli v inozemstvu in ao bili otrovani po vplivih od strani sovražnikov Rusije. Ali pa so to ljudje, ki so tudi sedaj najeti in dobro plačani is inozemstva, da skrbe se svojimi čini, da morejo sovraž niki ruskega naroda pred širokim svetom vzdržavati fikejo kakor da obstoji v Rusiji kake malodušnosti. »Novoje Vremja« pravi, da ima Rusija več nego enega Makarova. Vsakdo, kdor stopi na njegovo mesto, bo sledil njegovim stopinjam in nadaljeval načrt padlega v poštenem boja. Končno poprime rusko brodovje inicijativo in potem bodo tudi operacije na morju istotako zmagoslavne, kakor bodo brtz dvoma operacije v Koreji. »Rus« vsklika : »Dajte, bodimo trdni in najdimo miru v sebi ob težkem dnevu izkušnje ! Mi nismo sami ! Pred nami je svet in veliki boj sa našo bodočnost. Jednako pišejo vsi listi. f Admiral Makarov ki je pripadal neki kerzoneški plemenitaški redbim, je zapustil vdovo, ter sina in hčer. Soproga Makarova se je nahajala v Peter -hofu, ko je došla žalostna vest in nikakor ni hotel* verovati o dogodivši se nesreči. Še-Ie ko Be je osebno podala na admiralitetni štab v Petrograd, bo jej tam potrdili grozno novico. Neki berolinski znanec Makarova je izrekel o pokojnem junaku to-le sodbo: Admiral Makarov me je bil obiskal v Berolinu. V daljšem razgovoru pri ruskem čaju sem spoznal v prersno preminolem pri prostega, a vendsr duhovitega moža, ki ni poznal nikake prevzetnosti, dobrega človeka in nežnoljube-čega rodbinskega očeta. f Slikar Vereščagin. Glascm došlih poročil je našel smrt na »Petropavlovskem« tudi znameniti ruski slikar Vereščagin. Vendar ni ta vest še uradno potrjena. Vereščagin, ki je tudi znamenit slikar vojnih dogodkov, se je podal pred nekolikimi tedni na bojišče ter se je botel kakor prijatelj admirala Makarova pridružiti njegovemu generalnemu štabu. Sedanja vojna je zanimala Vereščagina izlaati radi tega, ker je v minolem letu preživel več časa v Japonski. O svojem potovanju po Japonski je priobčil tudi več člankov. KeJaj je dospel Vereščagin v Port Artur, o tem niso poročali ruski listi. Vasilij VasiljeviČ Vereščagin je bil rojen 26. oktobra 1842. v Ćerepovcu guber-nije Novgorod ; obiskal mornarično akademijo v Petrogradu ter poBtal častnik. Toda kmalo je zapustil vojaško službo ter Be izključno posvetil slikarstvu ; učil se je te umetnosti na petrograjski akademiji. — Leta 1861. je prepotoval Nemčijo, Francijo, Španijo ter se konečno nastanil v Parizu, kjer mu je bil učiteljem slikar zgodovinskih dogodkov Ge-rosne. Tukaj ee je začel Vereščagin izlasti zanimati za Vztok. Od leta 1864. do 1866. je prepotoval Kavkaz. Pozneje je potoval z valeškim princem — sedanjim kraljem Edvardom — tudi v Indijo. Leta 1877. se je kakor častnite udeležil rusko-turške vojne ter se odlikoval izlasti pri Plevni. Novi torpedi za Rusijo. Z Reke poročajo, da je tamkajšnja tovarna za torpeiovke dovršila za rusko vlado 24 torp9dov, ki ee te dni po železnici prepeljejo na Rusko. Zadušnice t Petrogradu. V cerkvi vojne mornarice je bila veli-častvena mrtvaška svečanost za admirala Makarova in ostale ponesrečence potnnole oklopnjače »Petropavlovsk«. Zadušnice se je vdeležila ogromna množica naroda. Car Nikolaj je globoko ginjen stopil v cerkev; nosil je uniformo vojne mornarice. Zujim sta prišla tudi carici-mati in prestolonaslednik Mihajl. Carica se radi prevelikega ginjenja ni megla vdeležiti službe božje. Navzoči so bili tudi ekoraj vsi členi carske hišs, vsi generali in višji dostojanstveniki vojne mornarice, diplomatični zbor in mnogo odličnih gospej. Na službo božjo je prišla vsa potrta tudi vdova admirala Makarova s svojima otrokoma. Car in carica-mati sta jo pozdravila v cerkvi s tolažljivimi besedami. Ko je pevski zbor pel na službi božji ganljivi spev >Večnaja pamjat«, jokali ao vsi v cerkvi navzoči. Sočutje na Francozkem. Tudi v Parizu se je vršila 15. t. m. v tamkajšnji ruski cerkvi mrtvaška služba | božja za admirala Makarova in možtvo »Pe-1 tropavlovBka«. Mnogo generalnih svetov je sklenilo izraziti Rusiji svoje sožalje in so-čutstvo. Za ruske ranjence. V Parizu se je vršila v četrtek v Bernhardtovem gledališču slavnostna predstava na korist ruskim ranjenim vojakom, ( ki je donesla 75.000 frankov čistega dobička. Zadnja brzojavka Makarova. Zadnje poročilo Makarova iz Port Ar-turja je dospelo v Petrograd na ruski velikonočni praznik 10. t. m. V tej brzojavki je želel Makarov ministru mornarice Avelanu vesele velikonočne praznike. Brzojavka se je glasila: V svojem imenu in v imenu dostojanstvenikov tihooceanskega brodovja čestitam Vaši Prevzvišaosti k velikonočnim praznikom, žaleči dobrih vepehov. Minister Avelan je odgovoril na brzojavko z iskrenim voščilom v katerem ee nahaja stavek : Želim Vam zdravja in popolnega vspeha v vsem Vašem delovanju. Število mrtvih na »Petropavlovsku«. Glasom porečil iz Petrograda znaša šte -vilo mrtvih na Petropavlovsku« nad 500. Veliki knez Boris je brzojavil svojim roditeljem, da je gledal s kopnega grozni prizor. Njega ranjeni brat Ciril se nahaja sedaj pri njemu ter biva v železniškem vagonu. Kontreadmiral Molas. Med mrtvimi »Petropavlovska« je tudi kontreadmiral Molas, ki je bil imenovan še le v marcu drugim načelnikom mornaričnega štaba vstočno-azijskega brodovja. Molas je bil vrstn.k Makarova. Po rusko turški vojni je prevzel poveljništvo križarke »Admiral Kormilov«. Potem je bil poveljnik velike kri- žarke »Aurora« in linijske ladije >Sebasto-pol«. Lsta 1903 je po3tal kontreadmiral, malo za tem pa adlatu* v generalnem štabu mornarice ter je prevzel poveljništvo mornariške divizije v sredozemskem morju. Od tod je bil poklican v vztočno Azijo, kjer ga je'sedaj zadela smrt na »Petropavlovsku«. Kolgarsko-turško sporazuinljenje. Že dejstvo, dt». veliko Slovanom sovražno evropsko novinstvo peva navdušene slavospeve zastopniku Bolgarske v Carigradu, g. Načev du, radi doseženega eporazumljeoja, mora vzbujati v vsakem Slovanu pomisleke in bojazen. Srbske novine izrekajo različne Bodbe in niso v soglasju med seboj. Eni menijo, da je Bolgarska s tem sporazumljenjem mnogo dosegla, drugi pa, da se je dala vjet. Najvažneje pa je, kako sodi opozicijonalno novinstvo v Bolgarski sami, kajti za nas je odločilno dejstvo, da je sedenja bolgarska vlada zelo pristopna vplivom evropske neruske diplomacije. Kako resnično je to, priča najbolje pisava bolgarskih vladnih glaBil, ki imenujejo to sporazumljenje akt historične važnosti za bodočnost Bolgarske. Bolgarska in Turčija da sta si morali podati roko, ker tako da je zajamčena slavna bodočnost obema. Kar tu prorokuje vladno novinstvo bolgarsko, je jednostavno izključeno. Ca ostane Makedonija neosvobojena, ne bo to za Bolgarsko slavna bodočnost; v nasprotnem slučaju pa bo za Turčijo začetek konca, torej vse prej nego slava bodočnosti ! Sicer pa ni Turčiji v Evropi usojena nikaka bodočnoBt, ker so jej tu nje dnevi šteti. Vladna glasila pač ne govore v imenu bodočnosti Bolgarske, ampak le v imenu — tako se nadejamo — kratke sedanjosti sedanje vlade. Zato smatramo glas opozic;je kakor glas naroda. To opozicijonalno novinstvo sodi jako skeptično o doseženem sporazumljenju, ker meni, da se kmalu pokaže, da Bolgarska niti nima moči v to, da bi spolnjevala vsprejete obveze. Tudi v bodoče ostane kakor je bilo do sedaj — ostane, dokler bo nezadovoljnost in mučeništvo v Makedoniji, a to bo tako dolgo, dokler ne bo Makedonija osvobojena oziroma spojena z materjo-zemljo. Makedonsko orožništvo. Novi poveljnik makedonskega orožništva, italijanski general De Giorgis, in njemu podrejeni častniki velesil so se že podali v Solun. Sultan mu je izrazil svoje zadovoljstvo ter mu želel najboljšega vspeha. Turška vlada je dosedaj na željo poslanikov sporazumnih veleail Avstro-Ogrske in Ruske dovolila, da smejo samo inozemski častniki fakultativno nositi kalpak. Častniki eo bili ob svojem prihodu v Solun živahno pozdravljeni ter je tudi njihova nova uniforma napravila na prebivalstvo ugoden utis, katero pričakuje, da bo preo=nova orožništva vplivala nato, da se mir trajno povrne. Tako poročajo oficijozni viri; a resnica ? ! Dnevne novice. Tolilci pozor! Volilne liste za predstojeće mestne volitve so izložene le še do vključno t. m. Reklamacije se imajo ulagati do tega dne na mestnem magistratu. Zadnji čas je torej za nase zaupnike, da pohite pogledat volilne liste, ki so izložene na magistratu in v okolici na voliščih, da bo možno pravočasno reklamirati proti pogreškom v listah. Reklamacije za okolico so prevzeli odvetniki: Za I. in II. okraj gg. dr. Abram in dr. Rvbaf; za III. in V. okraj g. dr. Pretner in za IV. in VI. okraj gg. dr. Gregorin in dr. Slavi k. Mestni volilci naj se obrnejo do eneu;a ali druzega imenovanih odvetnikov. Umrl je bivši večletni tržaški občinski svetovalec Alojzij C a m b o n. Pokojnik je v svoj čas igral važno ulogo v javnem življenju tržaškem. Ali umaknil se je, ker je moral izpiti do dna čašo nehvaležnosti, ki mu jo je pritisnila na usta — njegova lastna stranka. Alojzij Cambon je umrl zlomljen na telesu in duhu in se laj mu piš?jo bombastične nekrologe. Kanal med Dunajem in Trstom. Ministarstvu za trgovino je dcsel neki nov nacrt za zgradbo kanala med Dunajem in Trstom. Ime avktorja ni znano. Kanal bi bil dolg 500 kilometrov in bi zahteval 500 milijonov, vp^rabivsi \r«j vode sposobne za plovbo, ki ao na tej poti. Preko julijskih alp in Sime-ringa bi železniški \Ia*i prevažali ladije. Ta načrt cstane bržfcone — načrt. Shod državnik nradnikor. Društvo dtžavmh uradnikov uam naznaoja, da bo danes 17. t. m. ob 121/« uri o poludne v ve-liai dvorani borze shod s tem-le dnevnim redom : izvolitev predsedništva in peročilo o gospodarskih razmerah državnih uradnikov v Trstu. Na shodu to pcsredoval državni poslanec profesor L. Mazorana. Udeležniki naj se ob shodu izkažejo z legitimacijo. Občni /bor dramatičnega društva ▼ Ljubljani. V četrtek zvečer se je vršil v ljubljanskem »Narodnem domu« shod prijateljev slovenskega gledališča in občni zbor iDrurn. društva«. Zaradi obstrukcije v kranjskem deželnem zboru namreč tudi slovensko gledališče za sezono 1904/5 ne dobi ve5 navadne subvencije ter ;e zategadelj v nevarnosti ne le slovenska opera, ampak obstanek slovenskega gledališča sploh. Brez opere bi tudi drama, pri kateri je večina tujih členov, ne mogla izhajati, t. j., bi ne megla igrati zdržema 3 do 4 dni na teden vedno nove igre, a tudi abonenti lož in sedežev bi ne bili zadovoljni le z dramo, ki bi repertoirja tudi ob največi marljivosti ne mogla izpreminjati dovolj naglo, da bi zadovoljila sadaj že zelo razvajeno ljubljansko in sploh slovensko občinstvo. Število slovenskih predstav bi se moralo torej zmanjšati, kar bi bilo sramotno za napredujoči slovensk narod sploh, bkratu pa finančno ne vzdržljivo. Opereta bi pač stala skoraj prav toliko, kolikor opera ter bi se s tem umetniki nivo slovenskega gledališča zopet silno znižal. Zaradi takega žalostnega položaja edinega slovenskega gledališča ee je torej vršil v L nbljani shod. Yrzlic vabilom pa uieležba ni bila tako vel ka, kakor bi bilo pričakovati zaradi usodne važnosti tega zborovanja. Predsedais g. dr. K. Bleivveis vitez Trsten ški je kon-etatoval. da je stanje društva zaradi obstrukcije v d*žel. zboru postalo obupno, ker je v proračunu izpadla subvencija dežele za Be-zono 1904/5 in je velik deficit že danes gotova stvar. Treba je torej najti nov pripomoček za vzdržanje opere; hraniti pa ni možno v ni-kakecn oz ru. Tajn'K g. dr. Fr. Novak je poročal v m noli sezoni ter povedal isto, kar je prinesel naš list že v člankih g. Fr. Govć karja. Povedal je še, da je imel odbor seje vsak teden in malone vsak dan intendančna posvetovanja. Občinstvo živi še vedno v napačnem mnenju, da se dobivajo členi za gledališče tako lahko, kakor se v jeseni bero hruške z drevesa. Angaževanja dajejo od boru veliko truda, izlaati še zato, ker tujim členom naše gledališče ne more dati najboljše ekz etence ; saj nimamo še penzijskega fonda! Sicer pa se je nadejati, da se tudi domači naraščaj igralstva pomnoži. Končno je na-glašai, da treba stremiti za tem. da dobi slovensko gledališče predvsem na razpolago narod, širše občinstvo, da se vendar enkrat pribori vsaj enakopravnost Slovencem, ki tvorijo v deželi veliko večino, ter je želel, da se seianjega krivičnega položaja spomnila predvsem slovenska žurnalistika, ki je doslej molčala v vseh krivicah, godečih se našemu gle ialisču. Trgovec g. Fr. Sauvan vprašuje, kako si misli odbor delovanje društva, ko si Nje gledališče. G. predsednik je odgovoril, da morejo Nemci vsak dan začeti z novo gledal isto stavbo, a tega ne store še nekaj let, ker nimajo — še dovolj občinstva. Dokler deže ni odbor ne deluje, se sedanje število predstav oe izpremeni. G. blagajnik Fr. Rozman je konstatoval, da j« bila rainola sezona financijalno najugodnejša, odkar obstoji slovensko gledališče. Vsaka predstava je nesla poprečno 210 K ^ B ega dohodka. Denarni promet je znašal 203.000 K. — Do ga Be je plačalo 6632 K, -'440 K pa ostane še dolga za prihodnjo se-*JOO. P oko ninski zaklad znaši 2036 K 70 •tot. Opernih 36 predstav je neslo 8149 K, draaa*k;b 56 predstav je neslo 12 295 K. Blagajniku se je izrekla zahvala. Proračun kat« «ied«či potrebščine: 16 520 K za opero, 540 K za dramo in komparze, 7400 K*a Izbor, 4000 K za repertoir, 1600 K za garderobo, 1250 K za davek in obresti, podpor, društvu 832 K in 2000 K za kurjavo in kurjača ter za raznoterosti 4000 K, skupaj 58.142 K. Pokritje znaša 52.446 K, torej je primanjkljaja 5696 K. — Predsednik vpraša, ali ve kdo nasvetovati, kako naj bi se ta primanjkljal pokril ? Trgovec g. Fr. Souvan predlaga, naj se izkuša pridobiti več podpornikov in naj ee raztegne delovanje društva na zunaj. Druzega naBveta ni bilo. Vnovič v odbor so bili voljeni : gg. dr. Fr. Tekavčič, dr. Joa. Stare, Janko Bleiweis Trateniški in Fr. Govćkar. Novi odbor je torej vzel nase težko skrb, da vzdrži sloven. gledališke na sedanji višini brez dež. podpore. Sestanek slovenskih trgovcev. — Bodočo sredo 20. t. m. ob 9. uri zvečer bo sestanek slovenskih trgovcev v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, ulica Stadion št. 19. Poživljajo sa slovenski trgovci, da se v čim večem številu udeležć tega važnega sestanka, na katerem se bo razpravljalo o važnih točkah. Zlasti so gospodje ožjega odseka naprošeni, da opozori na ta sestanek svoje prijatelje in naše somišljenike. Ženska podružnica drnžbe sv. Cirila in Metodija v Trstu vabi na redni občni zbor, ki bo danes dne 17. sprila, ob 3. uri popoludne v prostorih »Slovanske Čitalnice«. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo blagajničarice. 3. Poročilo tajnice. 4. Kazni predlogi. 5. Volitev novega odbora. K temu zboru so vabljene vse č. g. družabnice in domoljubke, da se ga udeleže mnogoštevilno, ter tako pokažemo, da smo zavedne. Na obilo vdeležbo vabi odbor. Danes popolndne vsi k Sv. Ivanu ! »Kolo« in pa krčmar v »Narodnem domu« bosta skrbela, da ne bo nobenemu žal ma lega izletiČa — iz mestne prašine na čisti zrak. Veselica se začne ob 4. uri in pol in sicer ob vsakem vremenu. Dvorana, veranda in ostali gostilniški prostori lahko vsprejmejo najmanje 1000 oseb, ako bo pa lepo vreme, bo n.t razpolago tudi veliki vrt. Kolaši računajo na dosedanje simpatije, ki so je vživali pri mestnih in okoličanskih narodnjakih, ter upajo, da se danes te simpatije obnove in pomnože ! Na svidenje popoludne! Umetniški večer. G. Ign. Borštnik, g.a Irma Polakova, g. Drag. Novosel (bariton) in g. Dragotin Simon (virtuoz) iz Zagreba prirede od 15. maja do 15. junija t. 1. več umetniških večerov v Sarajevem, Dubrovniku, Spletu, Trstu in Ljubljani. VBpored bo obsegal 2 dramski in 6 opernih ozir. operetnih točk. Gibanje med zidarji. Po štrajku leta 1902 je bilo prišlo do sporazumljenja med delodajalci in delavci in je bilo določeno, da je napovedati 6 mesecev popred če ima to spo-razumljenje nehati. In res so se delavci odpovedali dne 15. decembra, iBto stopi torej iz veljave dne 16. junija. Predvčerajnjim so imeli delavci shod v delavskem domu, da ee dogovore o novih zahtevah, ki jih hočejo predložiti delodajalcem. Pritrdili so spomenici s temi-le zahtevami : 1.) Plačila in urnik ostaneta nespremenjena in ostane odprava dela na akord. 6 mesečni rok za odpoved dogovora se odpravi. 2.) za najemanje zidarjev podajačev, žensk in dečkov se morajo podjetniki in mojstri obrniti do posredovalnega urada društva zidarjev. 3.) Delo na visečih odrih (zattere) in na stopnicah Martinelii se odpravi. A dokler se ne odpravi je plačevati za delo na prvih 50, na druzih 80 odstotkov več. 4.) Nočno delo naj se ne plačuje na uro, ampak z dvojno . dnevno plačo. 5) Izredno, izvzemši nujne slučaje, ni obvezno; za te ure je povišati plačilo za 50 odstotkov. 6.) Delo ob nedeljah je odpraviti. V nujnih slučajih pa je plačati za to delo dvojno plačilo. Će je delo podaljšano preko 3. ure popoludne, je za vsake tri ure plačati dvojno dnevno plačo 7.) Prazniki med tednom so smatrani za delavnike, izveemdi božične, velikonočne in binkodtne praznike. A na preddnevih teh praznikov ae dela le 7 ur a plačilom za ves dan. 8.) Dan 1 maja je splošni praznik. 9.) Delavci morajo prihajati ob ponedeljkih na delo ter delati ves teden, izvzemši bolezen, al« nujne dogodke v rodbini. Će zakasne, vsprejeti naj bodo na delo v dotični uri. Delodajalci smejo poslati delavca z dela le radi slabega vremena. 9.) Vsaka etroka zidarjev mora imeti svojega zaupnika v zvezi zidarjev 10.) Navskrižja med podjetniki in delavci mora vzravnati ta zaupnik in vsaka represalija proti temu za- . upniku bi se smatrala kakor žaljenje vseh delavcev. Končno predlaga spomenica, naj podjetniki izvolijo poseben odbor, ki bo skupno z delavskim odborom proučeval te zah- j teve. — lzpraševalna komisija za kameno-! seško obrt. Namesto kamenoseškega mojstra Antona Cumina je imenovalo namestništvo kamenoseškega mojstra Ticijana Salvatorija v Trstu udom izpračevalne komisije za ka-menoseški obrt. Od mlinskega kolesa zdrobljen. Pri posestniku mlina Vehovcu v Žužemberku UBlužbeni mlinarski hlapec Anton Kužnik je prišel pod mlinsko kolo, ko je bilo isto v polnem teku. Kolo mu je odtrgalo glavo od trupla, ter jo popolnoma zdrobilo. Tatvina na pošti pri sv. Savi. —Te dni je prinesel neki postrežček v zastavljalnico Dusichevo nekej vrednostnih papirjev uročenih mu od nekega neznanega človeka. Ker mu se je stvar sumnjiva zdela, je g. Dussich hitro obvestil redarstvene organe. Te kartele so bile svoječasno ukradene v poštnem uradu pri sv. Savi in so last ravnatelja tamošnje čistilnica riža. Poleg teh je bilo ukradenih 2200 K v gotovini in 1 zlat prstan. včeraj danes 99.fc5 99.60 99o5 119.60 119.55 99.60 99.60 91.45 91.50 118.55 118.45 98.05 98.05 89.80 89.70 1607 — 1604.— 643.25 643.75 239 7ii 239.671 117.17l/a 117U5 23.44 23.44 19.07 19.06 95.20 95.30 11.32 11.32 Borzna poročila dne 16. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07 19.09, angleške lire K —.— do —.—, London kratek termi* K 239.70 240.—, Francija K 95.25—95.45, Italija K 9510—95.3», italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.35, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.80—100.—, ogrska, kronska renta K 97.90—98.20, italijanska renta K 100.75 101.25 kreditne akcije K ti44— — 646.— državne železuice K 644.— — 646.—, Lombardi E 80.— 82.—, Uojdove akcije K 660 —664.—. — Srečke: Tisa K 325.25 329.50, Kredit K 464.— do 474.—, Bodenkredit 1880 K 297 — 307.—, Bo-denkredit 1889 K 294.— 298.—, TurSke K 132. do 134.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4% , Avst. investicijska renta 3 */«*/• Ogrska renta v zlatu 4"/„ „ „v kronah 4% renta 3% Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark i 20 frankov 10 ital. lir i Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.35, [ 5"/9 italijanska renta 103.—, Španski esterieur 83.15 : akcije otomanske banke 577.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice J_,_Lombardi 85.— unificirana turška renta 83.50 menjice na London 251.35, avstrijska zlata rent« 100.50 ogrska 4°/0 zlata renta i00.75, LSnderbank _.— turške srečke 122—, parižka banka 10.95, italijanske meridijonalne akcije 721.—, akcije Rio Tinto 13.33. Slaba. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 887« Lombardi 31/,, srebro 24V«, španska renta 83l/„ italijanska renta 102.1/a, tržni diskont 2s/?, menjice na Dunaju--dohodki banke —.— izplačila banke —.— Mirna. i Tržna poročila 16. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 7.78 do 7.79, za maj od 7.82 do 7.83 za oktober 7.79 do 7.80. Rž za april K 6.26 do 6.27, za oktober 6.41 do 6.42. Oves za april K 6.18 do 5.19, za oktober K 5.45 do 5 46 Koruza za maj K 5.09 do 5.10, za julij 5.20- do 5.21. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje rezervirano, mrtvo. — Prodaja 5.000 met. Rž in oves za 5 stotink znižanja. Vreme : lepo. H a ▼ r e. (Sklep.) Kava Santoa good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 42.75 frk, za julij 43.50. Vzdržano. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 35.1 4, za september 36. V^, za dec. 37V7, za marec 38—. Vzdržano; kava Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 16 95, za maj 16.03, za avgust 17.50, za oktober 17.75, za dec. 17.80, za febr. 18-10 ; stalno. Vreme: mrav:. London. Sladkor iz repe surov 87/t« 9h, Java 9.6— Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenj'e). Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 10 in 5 stot. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za maj 15.15, za maj-avgust 14.90 za september-de-cember 14.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.55, za maj 21.45, za maj-avgust 21.25 za september-december 20.65 (stalno). — Moka za tekoči mesec 27.70 za maj 28.90, za maj-avg. 28.85 za september-december 27.95. (stalno). —Repično olje za tekoči mcsec 47.25, za maj 45.50, za maj-avg. 46.—, za sept.-december 47.75 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 39 25, za maj 39.75, za maj-avg. 39.75, za sept.-december 35.50 (trdno). Sladkor surov 88° uso no? 213/«—22 (mirno), bel za tekoči mesec 25.50, za maj 25.75— (trdno), za maj-avg. 25.121/,, za okt.-jan. 27.25, rafiniran 57—57l/i— Vreme: lepo. ^pj/ u^lirztz Gz/z cz zi^cz /ry.ec, poročena. V Trstu. dne aprila iqo4. HEKT0R de SINCICH civilni - autorizovani - zemljemerec Ul. S. Nicolo 12, II. TRST. od 10. do 12. ure predp Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Rnstrcv&c oenlfc br^zplnfiso ln firazrko. Zaloga tu- in inozemstili Tin, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno trst. — jakob perhauc — trst. Via d e i r A c q u e št. 12. (nasproti Kafle Centrals). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder. renskih Tin, Mosella in Chianti. — Rum feonjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razp-odaja odpol litra naprej. Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- in inozemnih tovaren za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina m ozkih srajc vseh vrst belih, harvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hittj TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Yla dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerfre St. Petra t Msi Mareazi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. "Vi Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITTJ in ALEKSANDRI JI (ORJENT). V novi proflajalnici pohištva uiiici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. Marija vdova Cokelj priporoča svojo dobro založeno prodaja Inico kuhinjskih Soyji k svojim! M. A I TE velika zaloga z manifakturnim blagom ul Nuova 5t. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro it. 5. pi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pimnožila zalogo kakor tudi povečala pros'ore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. \ obeh prodajainieah dobha se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, prpebno pa snovi za mo?ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, • vratnice, tu je velikanski vrste perila bodi od bombaža, ja izdelka. Pletenike, svilenine, za narodne in cesarske zastave in narodnih tra tov za društvene znake. sprejema naročbe za moške obleke co meri, katere izvrši najtočneje in naj natančneje po cenah, da se ne b"»ji konkurence. Kupljeno bl«go, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrškov. Poskušati za se prepričati! posod Naznanilo po nizkih eenali. Piazza Ponterosso št. 7. Kupim malo hišo ; ^JT tom z* kakih 'J0i)0 kujn. Pobudi e po >h šk Trst, restante giavna poeti. V_ ^ m se odda na Greti lla|vlll Vicolo S. Fortu-nato 15 dve sobi, kuhinja, voda plin v stanovanju, Najem kron 400. Podpisana imata čast javiti slavnemu občinstvu, da sra prevzela na svoj r<>«fovane g03fe; zato, je, t*, ca novo urejeni lokal vedno preskrbljen z dobrimi jedili po zmernih cenah. — PriSaku e mm gobro'nesra obiska bdježita z vsem f poštovanjem. Marko Stojie, lastnik. Anton Sosič, vodja. 33 hI izvrstnega belega vina proda posestnik Anton Glavić, Pazin, ("ena zmerna. ^^^rr Cenike na zahtevo franko. fj a S cf a ro iča Slovenska zaloga in tovarna lldjoidl t3JOa pohištva Andreja Jug v Trst., ulic* 5;. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoma vsake vrate solidno izdelanega, svetlo ali temno po-a tirnega poišhtva. Mizarski pomočniki vdcbi o tafcoj stavbeno de o pri tvidki Jakob Homovc, mizarski mo ter v Cerknici pri Pakeku. V Žavljah oddajajo se v najem Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička £paSovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i nnj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je ud prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo ko 434°„ na leto. Z obre tmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na znašajo obresti in to odplačilo ravno 5' , izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 3.J letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47*% do 5°/o- j > LINEMEHT. CAPSICIGOIP. < C < < < < Triofiia i lmlittiriii Him Barriera vecehia 11. - ANTON SANZIN - Barriera vecchfa 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenah. Vse po jako ugodnih cenah. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano ixTrmtno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot-, 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z n&£o var etveno znamko „SIDRO" % Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni ps^ Ridteneii litim pri Hala isth ? Pmi r 1 I. niub«ttu* KUM * i ( < TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANI LN ICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica S. Franeesco štev. 2, I. - TRST - Ulica S. Franceseo štev. 2, I. Telefon 952 Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in jiL obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po bllt°l0t na menjice po 6°/0, na zastave po o1/^0/^ Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Foitno hranilnični račun 816.004. Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 4-7. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih i n srebrnih predmetov ter žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. . Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurent e. Specijeiiteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-piajo vpredmeti tudi na mesečne obr >k-^ Za razvijanje rašče lasij \ mm mBSk AKS H ,r »-' mm?'*' služi t'sočkrat \ res^ušf no in povsod priporočljivo sre Istvo „L o v a c r i n" katerega je sesta\il po mnogfm proučevanju nek amerikanski zdravnik in ki so priznali mnogi profesorji in zdravniki ter sanitetne oblasti. Svari se pred kupovanjem potom sleparske reklame hvaljene pomade za glavo in lasi itd. „lovacrin" zadržuje izpadarje lasij. luske, pleše, pravočasno osivenje, kakor tudi vsaho bolezen v lasek ter vzdržuje lasi pri odraslih in otrokih. T n-n-nppin" je P° izreku mnogoštevilnih zdrav-..JJU V dol 111 nikov edino pravo sredstvo za raščo lasij, povspešuje raščo lasij na glavi in bradi na čudovit način in tudi na plešah ter podeli predčasno osivelim lasem svojo naravno barvo. Cena veliki steklenici „Lovacrina". ki zadošča zn več mesec jv K 5.—, steklenice K 12.—, 6 steklenic K 20. —. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu po evropejski zalogi M. Feitli. Dunaj, VI., Mariahilferetrasse 45. Vdobiva se tud v mirodilnicah, parfumerijah in lekarnah. Kekaj postovoljnih piznanj: Rad Vam potrdim izvrsten vspeh Lovacrina Isti je do sedaj gotovo najboljša voda za lasi. ki je iako prijetna in mila. Moji klijenti ga priporočajo v svojih krogih. Med. dr. L. Margulies. ..Lovacriu*'-ovo vodo za raščo lasij sem v primernem slučaju priporočil ter potrjujem, da se je pokazal vspeh že po nekaterih tednih. Antiseptično delovanje na koži glave je bilo v tem slučaju gotovo M«m1, dr. Szentes liela. S poslanim nii „Lovacriiiom" sem v -i slučajih zadržal predčasno oplešenje odnosno izpada nje lasij ter gu bodem v moji piaksi vedno rad priporočal. Med. dr. Josip Karos. Sem sovnžnik zahvalnih pi«em i a spričeval, toda sedaj delam izjemo ter Vam potrjam. da ..Lovacrin" resnično dobro deluje in ga bodem rad priporočal. Med. dr. Edvard 1'iekarski. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogul ul. Torrente.) Prva za'oja izgotovljenih oblek za moške, dečkt in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu, nadalje bele od satena in platna, koaumi saten ali platneni zi otroka Veliš izbor snovij za obleke po meri ki se izgotove v lastnej krojačnici ; liOO oblek po K )0 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z iz lelki najboljših t>varen (Ješke Kormiua in Ćcrvinjana. PODRUŽNICA; ALLA CITTA Dl LONDBA" ni. Poste nuove Št. 5- (v°sal nI.Torre bianca) prodajalnica izgotovljenih oblek „Alla Gitta ili Trieste" = tvrdite EDVAED KALASCH XX W Via Torrente št. 40 JJ nasproti gledališču „GOLDONI" f. krojačnico, Kjer so l/iviru ejo obleke po iueri in najugodnejših cenah. V j.rutlajalniei ima tudi zalogo pe- O rila za delavski stan po izvenredno ^^ niskih cenah- Izbor boljših in navadnih snovij. veliki izbor "mm izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojačnica. § S g X S