junij 2020

junij 2020 brezplačno

02/2020

Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore

1

kazalo
KOLOFON
Odbor za izdajo časopisa si
pridržuje pravico do sprememb
in krajšanja prispevkov, če je
le-to potrebno.
Prispevke s fotografijami
pošljite po pošti na CD-ju
ali na elektronski naslov:
obcina@store.si,
store.obcina@gmail.com.
Zaradi predvidenega izida
naslednje številke v oktobru
2020 pričakujemo vaše
prispevke do
15. septembra 2020.
Odgovorna urednica:
Ivanka Tofant
Prispevke lektorirala:
Mojca Rožman
Uredniški odbor:
Rosvita Jager
Mojca Rožman
Cvetka Šuster
Ivanka Tofant
Dušan Volavšek
Foto naslovnice:
arhiv Društva pihalne godbe
Svetina
Foto zadnja stran:
Rosvita Jager
Prispevke zbrala:
Nena Kopinšek
Priprava za tisk:
Grafika Gracer, d.o.o.
Lava 7b, Celje

Štorski občan izhaja v nakladi
1700 izvodov. Poštnina plačana pri
pošti Štore. Na osnovi Zakona o
davku na dodano vrednost
(Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00,
27/00, 66/00) se za glasilo plačuje
22 % davek na dodano vrednost.

2

4
16
20
28
31
32
33
34
35
43

Aktualno
Zgodilo se je
O delu društev
Zanimivosti
Živimo zdravo
Dogajanje v Domu Lipa
Duhovne strani
Srebrne niti
Utrinki iz osnovne šole in vrtca
Koledar dogodkov

OBČINA ŠTORE
Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE
E: obcina@store.si
T: 03/780 38 40
www.store.si
Uradne ure in uradne ure po telefonu:
ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00
četrtek: odprta samo sprejemna pisarna
petek: od 9.00 do 13.00
Uradne ure župana Mirana Jurkoška:
ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00
sreda: od 15.00 do 17.00
KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA
Svetina 6, 3220 ŠTORE
T: 00/780 38 40
Uradne ure krajevne skupnosti Svetina:
po predhodnem dogovoru na T: 031 426 869 (Marko Preložnik)

Spoštovane občanke
in občani občine Štore!
Za nami so časi, polni novih preizkušenj in izzivov, za katere se nam je še pred letom dni zdelo, da nas ne morejo doleteti. V takšen čas je zapadel tudi praznik naše
občine, ob katerem navadno počastimo našo preteklost, proslavimo naše skupne
dosežke in hkrati nagradimo tiste, ki so s svojim delovanjem prispevali k dobrobiti
naše skupnosti.
Letos naša občina praznuje 25 let svojega obstoja. V teh letih se je zgodilo veliko
lepega, pa tudi kaj manj prijetnega bi se lahko našlo. K sreči težki časi vedno pridejo
in odidejo. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi in prizadevanjem tako opravili
tudi z ekonomsko koronakrizo, ki se nam obeta.
Žal so letos odpadle številne prireditve, ki jih pripravljajo prizadevni člani naših številnih društev, odpadla pa je tudi proslava ob občinskem prazniku. Kljub temu, da
praznika nismo mogli obeležiti na slovesen način kot prejšnja leta, pa imamo veliko
razlogov za slavje, saj smo v preteklem letu uspeli izpolniti nekatere večletne želje in potrebe, pripravili pa
smo tudi temelje za več projektov, ki jih nameravamo izvesti v prihodnjih letih. Vsem, ki ste pripomogli k
našim skupnim uspehom, hvala!
Ne morem mimo tega, da se ob tej priložnosti ne bi posebej zahvalil vsem, ki ste sodelovali in pomagali v
spopadanju z epidemijo koronavirusa. Velika angažiranost, požrtvovalnost in sodelovanje so pripomogli k
temu, da do širitve virusa ni prišlo in da se ni uresničil kateri od črnih scenarijev, ki smo jim bili priča nedaleč
od nas. Verjetno bom koga nehote izpustil in mu naredil krivico, pa vseeno želim nekatere med vami izpostaviti in se vam zahvaliti. Hvala vsem zdravstvenim in drugim delavcem v Zdravstvenem domu Celje, Zdravstveni postaji Štore in Domu Lipa za dobro opravljeno delo in požrtvovalnost, ki ste ga opravili do sedaj
in ga še boste v prihodnje. Hvala vzgojiteljicam Vrtca Lipa, učiteljskemu kolektivu ter ravnateljici OŠ Štore,
hvala vsem šolarjem in staršem za sodelovanje, potrpežljivost in dobro opravljeno delo. Hvala poveljniku in
drugim pripadnikom Civilne zaščite občine Štore za skrbno in zaveto delo, hvala vsem humanitarnim delavcem in zaposlenim v režijskem obratu občine, ki ste poskrbeli, da so vsi ljudje v stiski prejeli pomoč, hvala
zaposlenim v trgovini in v javnih službah, ki ste skrbeli za oskrbo prebivalcev z nujnimi dobrinami, hvala
podjetjem in podjetnikom, ki so kljub težkim razmeram vztrajali. Posebna zahvala naj velja vsem, ki ste imeli
skrb za svoje sosede, sokrajane in druge pomoči potrebne, in vsem prostovoljcem, ki ste na najrazličnejše
načine pomagali, kjer je bilo to potrebno. V tem času je bilo čutiti še večjo povezanost med ljudmi, izkazale
so se pozitivne vrline, kot so dobrota, solidarnost in sočutje.
Zaradi odpovedi proslave ob občinskem prazniku letos tudi nismo podelili občinskih priznanj. Letošnji občinski nagrajenci so znani in tudi predstavljeni v tem časopisu, priznanja pa jim bomo podelili jeseni, predvidoma na proslavi ob prazniku Krajevne skupnosti Svetina v mesecu septembru. Kar trije letošnji nagrajenci
so povezani s Svetino, in sicer Pihalna godba Svetina, ki praznuje 120 let svojega obstoja, Prostovoljno gasilsko društvo Svetina, ki praznuje 50 let delovanja, in dr. Vinko Kraljič, ki praznuje 60. obletnico opravljanja
duhovniškega poklica. Tudi ostali nagrajenci: Kulturno društvo 2000 – LPZ Štore, g. Dušan Rožman in g.
Marjan Teržan so vsak na svojem področju več let delovali v dobrobit naše skupnosti. Vsi nagrajenci ste dokaz, da so med nami številni delavni in ustvarjalni posamezniki in kolektivi, ki ste nam navdih in hkrati zgled,
da se z delom, sodelovanjem, velikokrat pa tudi odpovedovanjem da doseči marsikaj. Hvala, ker bogatite
občino Štore!
Vsem občankam in občanom želim, da ostanete zdravi, želim vam veliko optimizma in dobre volje, da bomo
skupaj dobro sejali in dobro želi tudi v prihodnje.
Miran Jurkošek, župan
3

AK TU AL N O

Povzetek zapisnika
9. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE,
ki je bila v četrtek, 28. maja 2020, ob 15.30
v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore
Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED:
1. Potrditev zapisnikov 8. redne in 3. dopisne seje
občinskega sveta.
2. Zaključni račun proračuna občine Štore za leto
2019.
3. Podelitev priznanj občine Štore.
4. Pobude in vprašanja.
Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik 8. redne
seje z dne 19. 2. 2020. Na 9. seji je potrdil tudi zapisnik 3.
dopisne seje, ki je potekala od 30. 4. 2020 do 4. 5. 2020
in na kateri je občinski svet sprejel sklep o dopolnitvi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za
leto 2020, tako da je v načrt pridobivanja nepremičnega
premoženja vključil nepremičnino, poslovni prostor na
naslovu Cesta XIV. divizije 34, Štore, z ID znakom:
– del stavbe 1082-9002-3 (katastrska občina 1082
TEHARJE, stavba 9002, del stavbe 3; ID 5916062)
in
– nerazdeljeni deli stavbe 1082-9002-4 (katastrska
občina 1082 TEHARJE, stavba 9002, nerazdeljeni
deli stavbe 4; ID 5916063).
Na svoji 9. redni seji je sprejel zaključni račun proračuna
občine Štore za leto 2019 in poročilo o realizaciji načrta
ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za pre-

teklo leto.
Obravnaval je predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja za podelitev občinskih priznanj
in v letu 2020 določil naslednje prejemnike:
– zlati grb občine Štore prejme Društvo pihalna godba
Svetina,
– srebrni grb občine Štore prejmeta Prostovoljno gasilsko društvo Svetina in dr. Vinko Kraljič,
– bronasti grb občine Štore pa prejmejo Kulturno društvo 2000 – Ljubiteljski pevski zbor Štore, Dušan
Rožman in Marjan Teržan (optika Teržan).
Župan Miran Jurkošek bo v letu 2020 podelil priznanja
prostovoljcem, ki so v naši občini pomagali v času epidemije koronavirusne bolezni. Letošnja osrednja prireditev
ob občinskem prazniku, ki ga občina Štore praznuje 1.
junija in ki je letos zaradi epidemije COVID-19 odpadla,
je načrtovana v sklopu prireditev ob prazniku Krajevne
skupnosti Svetina konec meseca avgusta ali v začetku
septembra. Na prireditvi bodo podeljena občinska priznanja.
Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni
strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet.

Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje
T: 03 426 53 00, F: 03 426 53 04
E: ue.celje@gov.si
www.upravneenote.gov.si/celje/

POTEK OSEBNIH DOKUMENTOV
Približuje se poletni čas, ko smo kot vsako leto na Upravni enoti Celje soočeni z bistveno povečanim številom vlog za
izdajo osebnih izkaznic in potnih listov. Posledično se vrste čakajočih strank pred našimi okenci občutno podaljšajo.
Upoštevati je potrebno dejstvo, da bo zaradi razglašene epidemije verjetno tudi vnaprej še nekaj časa veljal režim nadzorovanega, posamičnega vstopanja strank v uradne prostore Upravne enote.
Zaradi naštetih objektivnih razlogov obveščamo občane, naj bodo pozorni na datume potekov osebnih dokumentov,
da bodo pravočasno (vsaj nekaj dni pred potekom veljavnosti dokumentov in pred načrtovanim potovanjem v tujino)
podali vloge za izdajo osebnih dokumentov. S tem se bodo izognili višjim stroškom za izdajo dokumenta, ne bo se
jim potrebno voziti v Celje na podajo vloge ali vročitev prioritetnega dokumenta. V primerih, ko bodo vseeno primorani
podati prioritetno vlogo, predlagamo, da izberete vročitev dokumenta po pošti namesto vročitve na Upravni enoti Celje.
V primeru vročitve po pošti osebnega dokumenta sicer ne boste prejeli v enem dnevu, temveč naslednji delovni dan.
Damjan Vrečko,
načelnik

4

junij 2020

ZLATI GRB OBČINE ŠTORE
ob 120-letnici delovanja
prejme
DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA

Godba na pihala Svetina ''Anzekovi muzikanti'' praznuje letos 120. obletnico delovanja.
Na majhni kmetiji v družini Ulaga na Velikem vrhu nad Svetino je bil 1877 leta rojen fantič, ki so ga krstili za Ivana, po domače Janeza. Imel je velik glasbeni talent, ki ga ni zanemaril, ampak pridno razvijal z igranjem v laški godbi na pihala, ki jo
je vodil Franc Klepej. Komaj dvajsetleten je na Svetini zbral okrog sebe kmečke fante in ustanovil prvo godbo na pihala na
Svetini. Običajno je štela dvanajst godbenikov. Note jim je pisal Franc Klepej. Igrali so ob cerkvenih slovesnostih, godovanjih, veselicah.
Pri godbi je sodeloval 60 let. Kar trije njegovi sinovi so bili godbeniki. Na Svetini je z njegovim delom nadaljeval sin Ivan, po
domače Anzek. Anzek Ulaga je veljal za odličnega godbenika. Med drugo svetovno vojno je bil dve leti kapelnik partizanske godbe v XIV. diviziji. Po vojni se je odpovedal vojaški službi, se vrnil v domači kraj, si ustvaril družino v Svetlem Dolu in
nadaljeval s poučevanjem naraščaja za potrebe svetinske godbe na pihala.
Godba je danes organizirana kot društvo, ki mu predseduje Jan Ulaga, dolgoletni kapelnik godbe pa je Ivan Ulaga. Godbeniki, skupaj jih je kar 25, sodelujejo na vseh pomembnih prireditvah v Krajevni skupnosti Svetina, nastopajo pa tudi v širši
okolici. Slišimo jih lahko ob raznih priložnostih, kot so pogrebi, pomembni življenjski jubileji in podobno. Povprečno izvedejo
več kot trideset nastopov letno. Godba daje praznikom in raznim srečanjem slavnostno vzdušje. Zadnja leta še posebej izstopa njihovo sodelovanje na že tradicionalni medobčinski prireditvi Po Anzekovih poteh, ki združuje pohodništvo in nastop
več okoliških godb na praznik KS Svetina. Tradicionalno igrajo po vseh zaselkih KS Svetine prvomajsko budnico. Vsako
leto pripravijo tudi samostojni božični koncert, ki mu radi prisluhnejo od blizu in daleč. Slavnostni koncert napovedujejo
tudi ob svoji 120-letnici.

5

A K TUAL N O

SREBRNI GRB OBČINE ŠTORE
ob 50-letnici delovanja
prejme
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
SVETINA
Prostovoljno

gasilsko

društvo

Svetina je bilo ustanovljeno 8. februarja 1970 na pobudo Štefana
Krumpaka. Prvi predsednik je bil
Andrej Videc, poveljnik pa Ciril
Pesjak. Sprva je svetinskim gasilcem prostor za delo nudila osnovna šola, po izgradnji trgovine z
gostinskim objektom v začetku
osemdesetih let pa so svoje prostore v kletni etaži trgovine dobili
tudi gasilci. V prvem desetletju
svojega delovanja je društvo pridobilo tudi nekaj osnovne opreme
za gašenje, v letu 1973 so izvedli
tudi prvo pomembnejšo gasilsko
prireditev, to je prvo hitrostno tekmovanje trojk na mopedih. To je bilo prvo in zadnje tovrstno gasilsko tekmovanje v nekdanji občini Celje. Ob praznovanju
tridesetletnice je društvu po dolgotrajnih prizadevanjih, ob finančni pomoči Občine Štore in nesebični finančni pomoči krajanov uspelo kupiti gasilsko vozilo. Avgusta 2006 je kot zadnje in najmlajše društvo v Gasilski zvezi Celje razvilo društveni
prapor.
Društvo letos praznuje 50 let svojega obstoja, zato si je za cilj zastavilo nabavo gasilskega vozila za prevoz moštva, ki bo v
garažo svetinskih gasilcev zapeljalo jeseni. Prostovoljno gasilsko društvo Svetina skozi vso svojo zgodovino dobro sodeluje
z ostalimi društvi v kraju ter aktivno pomaga pri organizaciji in izvedbi dogodkov v kraju, v zadnjem obdobju pa s ponovnim
vključevanjem mladine v svoje vrste skuša delovati vzgojno in preventivno.

6

junij 2020

SREBRNI GRB OBČINE ŠTORE
ob 60. obletnici opravljanja duhovniškega poklica
in za povezovalno delo v župniji
prejme
DR. VINKO KRALJIČ
Dr. Vinko Kraljič, ki upravlja Župnijo Marije Snežne na Svetini že šesto leto zapored, obhaja letos
svojo biserno mašo, torej 60 let neprekinjenega službovanja v svojem poklicu. Čeprav je večino
časa deloval kot župnik v večji nemški župniji in bi lahko pasivno užival v pokoju, se zaradi pomanjkanja duhovnikov požrtvovalno vozi iz Nove Cerkve na Svetino in ves čas deluje v korist in
dobrobit vseh ljudi v teh odmaknjenih krajih. Z osebnimi prihranki je celo financiral novo ozvočenje v Cerkvi Marije Snežne. Požrtvovalno se je vključil v proces prenavljanja obeh cerkva, ki ju
vsako leto obiskuje vse več romarjev z avtobusi iz raznih krajev Slovenije. Poseben trud je zadnja
leta vložil v pripravo božičnice, ki so jo popestrili svetinski veroučenci z dramskim prikazom božičnih dogodkov. Dr. Kraljič je napisal in skomponiral tudi več pesmi, med katerimi so nekatere
že ponarodele. V svojem glasilu ''Župnijsko pismo'' ne objavlja le informacij o cerkvenih obredih,
ampak tudi kratke zgodbe poučne in vzgojne vsebine, s čimer širi poleg verskih vsebin tudi lepo
knjižno besedo in kulturno omiko med prebivalci Svetine.

BRONASTI GRB OBČINE ŠTORE
ob 20. obletnici delovanja in
za vzpodbudo za nadaljnje delo
prejme
KULTURNO DRUŠTVO 2000 – LJUBITELJSKI
PEVSKI ZBOR ŠTORE
Pred dvajsetimi leti sta Radojka Kragelj in njen soprog Jože zbrala ljubitelje petja in
dobre volje. Prvotno se je zbor imenoval LPZ Bojansko, kasneje se je preimenoval
v LPZ Štore.
Zbor se je skozi dvajset let svojega delovanja tudi precej preoblikoval, a je kljub
vsemu obdržal tisto najpomembnejše, željo in voljo po domači pesmi. Seveda pa
se tu in tam na repertoarju znajde tudi kakšna pesem iz tujih krajev, kar vsekakor
daje zboru še dodatno svežino.
Danes zbor vodi Vesna Turičnik Popovski, ki zna izbrati repertoar, ki je primeren
starostni strukturi članov zbora. Zbor prireja vsako leto samostojne koncerte, tako
znotraj občine Štore kot tudi zunaj nje. Redno se udeležuje Alminih dnevov na
Svetini in tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zbor danes šteje 21 članov.
7

AK TU AL N O

BRONASTI GRB OBČINE ŠTORE
za dolgoletno prostovoljno delo na področju športa
prejme
DUŠAN ROŽMAN
Dušan Rožman je član ŠD Kovinar Štore neprekinjeno od leta 1965, ko je po končani osnovni
šoli postal dijak takratne metalurške in kovinarske šole v Štorah. Vključil se je med mlade nogometaše Kovinarja in od takrat dalje je njegova športna pot tesno povezana z aktivnostmi v
športu, pretežno nogometu, pa tudi v drugih športnih panogah. Sodeloval je pri organizacijskih
in drugi nalogah v klubu in je kot podpredsednik nogometnega kluba skupaj z ostalimi sodelavci
zaslužen za dosežke štorskih nogometašev, ki so po večletni prekinitvi sodelovanja članov v
tekmovalnem ciklusu ponovno več let sodelovali v Medobčinski članski ligi in se leta 2004 uvrstili
v III. državno nogometno ligo. Dušan je skromen, zanesljiv in spoštovan športni sodelavec. To
dokazuje s svojim delom, ne samo v Športnem društvu Kovinar, ampak tudi širše v občini, saj nikoli ne odkloni pomoči pri pomembnih občinskih prireditvah in prireditvah društev v občini Štore.

BRONASTI GRB OBČINE ŠTORE
za dolgoletno uspešno delo v podjetništvu,
humanitarno delovanje in
podporo občinskim društvom
prejme
MARJAN TERŽAN
Družinsko podjetje Teržan d.o.o. iz Kompol pod vodstvom Marjana Teržana je leta 1986 ustanovilo očesno optiko. Poslovni prostori optike so v Celju na Mariborski cesti. V podjetju sta
zaposlena tudi žena Štefica in sin Boštjan, ki že kot druga generacija vodi optiko.
Podjetje je prejelo številna priznanja, zadnje v letu 2019 tudi zlato plaketo za razvoj obrti in podjetništva s strani Obrtno podjetniške zbornice.
Tudi sicer družina Teržanovih uživa velik ugled v kraju in občini, saj so vedno pripravljeni pomagati sokrajanom, občinskim društvom, med drugim tudi finančno podpirajo obnovo sakralnih
objektov. Vsekakor smo lahko ponosni, da so med nami posamezniki, kot je gospod Marjan
Teržan.

8

junij 2020

Zaključene in načrtovane
investicije minulega leta
V zadnjem letu smo v naši občini uspeli realizirati nemalo naložbenih ciljev. Zgradili smo pločnik v Ulici Karla Vovka (investicijo so sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz
Kohezijskega sklada ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo iz naslova 23. člena ZFO-1) in sočasno obnovili
vodovod in kanalizacijo. Obnovili smo cesto v Straži in ob tem
pripravili infrastrukturo za vodovod, optiko, kanalizacijo in javno razsvetljavo. Vzpostavili smo sistem »Kolesce« in nabavili
nova kolesa za izposojo. Izvedli smo še druga investicijska
vlaganja v cestno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, pridobili smo tudi projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za izgradnjo manjkajoče javne infrastrukture za odvajanje
in čiščenje odpadne vode (projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje – občine Celje, Štore in Vojnik)
za podprojekte »ŠTORE–LIPA–PEČOVJE«, »SPODNJE ŠTORE«, »DRAGA«, »NAD STOLARNO–RAZGLEDNA ULICA«,
»OPOKA–PROŽINSKA VAS«.

Občina je nabavila tudi material za obnovo fasade gasilskega
doma PGD Štore.
Z izvedbo ureditve knjižnice in občinskih prostorov še nismo
pričeli zaradi nenačrtovano povečanih finančnih obveznostih občine. Intenzivno pa že načrtujemo ureditev športnega
parka pri Osnovni šoli Štore, in sicer igrišč za mali nogomet,
odbojko, košarko in atletske steze. Omenjeni projekt bosta
sofinancirali Ministrstvo za gospodarstvo razvoj in tehnologijo
iz naslova 23. člena ZFO-1 in Fundacija za šport. Urediti nameravamo tudi cesto v Kompolah – odsek Ocvirk–Kvasek in
pločnik Prožinska vas–Ogorevc.

Obnova objektov na Udarniški ulici:

Nadaljujemo s pripravo projektne dokumentacije in pridobivanjem služnostnih pravic za Državno kolesarsko pot Celje–Štore–Šentjur. V zaključni fazi je novelacija projektne dokumentacije za rekonstrukcijo cesto R3-744 Štore–Svetina
(odsek Štore–Toplica), pripravlja se dopolnitev geodetskega
posnetka za Hodnik za pešce Štore–Prožinska vas.
Izdelali smo projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno
dovoljenje za izgradnjo športne dvorane. S projektom smo
kandidirali na javnem razpisu Eko sklada za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena in pridobili
pravico do porabe nepovratnih sredstev. Želimo si uspešne
kandidature še na kakšnem razpisu ali pozivu, da bomo z
gradnjo lahko pričeli takoj v začetku leta 2021.
Kupili smo tudi prostore nekdanje trgovine Resevna na Svetini.
V času razglašene epidemije so se izvajale tiste investicije, ki
so se glede na razmere lahko.
Zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje in s tem manjšega
prometa je bila, sočasno s položitvijo električnega kabla za
podjetje Beni Tehing d.o.o., položena kanalizacijska cev na
Železarski cesti (Opeka–Valji) in izvedeno podvrtavanje s položitvijo kanala pod Voglajno. Na objektih, ki jih uporabljajo
naša društva (Turistično in Planinsko društvo, Društvo upokojencev, knjižnica …), je bila zamenjana streha in stavbno pohištvo, dograjeni so bili nadstreški in izvedena druga vzdrževalna dela. Občina je postala lastnica parka (t. i. Čečevega
gozda), zato smo uredili tudi škarpo z ograjo in pešpotjo, da
je le-ta varnejša za pešce, kolesarje in druge uporabnike, najemnik gostinskega lokala pa bo uredil fasado na objektu.
9

AK TU AL N O
Izgradnja pločnika v Ulici Karla Vovka:

Obnovljena cesta v Straži:

Položitev kanalizacijskih cevi na Železarski cesti:

Občinska uprava
S 1. julijem 2020 se bo preoblikovala pošta 3220 Štore v pogodbeno pošto.
Delovni čas pogodbene pošte bo:
ponedeljek, torek, četrtek petek: 8.00 – 16.00;
sreda: 10.00 – 18.00;
sobota: 8.30 – 11.30.
T: 041 455 750;
jozecaks76@gmail.com
Pogodbena pošta bo poslovala na isti lokaciji kot do sedaj, to je na
Udarniški ulici 3, 3220 Štore.
Pogodbeno pošto bo prevzel pogodbenik:
Svetovanje, trgovina in storitve, Jožef Čakš s.p., Vrh 5, 3240 Šmarje pri Jelšah.

10

Pošta Slovenije d.o.o.,
Tehnologija, mreža in logistika
Oddelek Poštna mreža
Krekov trg 9, 3600 Celje
T: (03) 424 3640, F: (03) 424 3611, www.posta.si

junij 2020

Delovanje Civilne zaščite
Občine Štore v času pandemije
nalezljive bolezni COVID–19
V Občini Štore smo z začetkom epidemije COVID–19 aktivirali občinski Načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije
oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh in Štab Civilne
zaščite Občine Štore. Za namen izvajanja pomoči občanom
sta bili vzpostavljeni telefonski številki in elektronska pošta
štaba CZ, kamor so občani in drugi sporočali svoje potrebe in
težave. Na teh komunikacijskih sredstvih je bilo zagotovljeno
stalno dežurstvo. Člani štaba so se sproti seznanjali z navodili, priporočili in usmeritvami drugih pristojnih služb (Štab CZ
Republike Slovenije, Štab CZ za Zahodno Štajersko, Ministrstvo za zdravje, NIJZ itd.) ter spremljali situacijo in sprejemali
ustrezne ukrepe. Dnevno je potekala tudi komunikacija med
županom, občinsko upravo ter pristojnimi v Domu Lipa, OŠ
Štore in Vrtcu Lipa, Zdravstveni postaji Štore, Zdravstvenem
domu Celje ter drugih javnih podjetjih, zavodih in organizacijah, ki delujejo v občini. Navodila, ukrepe in priporočila smo
sproti objavljali na spletni strani občine in družbenih omrežjih
(Facebook, Instragram), določena obvestila pa so bila posredovana tudi preko Radia Celje in TV Celje.
Vseskozi so bile v pripravljenosti članice ekipe CZ Občine
Štore za prvo pomoč in vsa tri prostovoljna gasilska društva,
ki delujejo v naši občini (PGD Štore, PGD Prožinska vas in
PGD Svetina). V aktivnosti v času pandemije so bile vključene tudi vse humanitarne organizacije, ki delujejo v naši občini (Rdeči križ Slovenije – območno združenje Celje, KORK
Štore, DU Štore - projekt »Starejši za starejše«, Shrambica
- Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje in SIBAHE –
Slovenska banka hrane).
Oskrbo občanov s prehrano, zdravili in ostalimi nujnimi življenjskimi potrebščinami ter nujne prevoze k zdravniku so
izvajali zaposleni v režijskem obratu in občinski upravi, ki so
hkrati skrbeli za izvajanje številnih drugih ukrepov (zagotavljanje reda pri vstopu v trgovski center Mercator, pregled igral
in drugih javnih površin, razkuževanje, nabavo opreme, obveščanje javnosti, izdelavo in razdeljevanje mask itd.). Prehrana
za starejše občane, ki nimajo svojcev, se je zagotavljala tudi

preko Doma ob Savinji, ki sicer v občini Štore izvaja pomoč
na domu. V primeru večjih potreb je bila dogovorjena oskrba občanov tudi preko Območnega združenja Rdečega križa
Celje in pogodbenega izvajalca.
Velika težava v prvem mesecu epidemije je bila nabava
zaščitnih sredstev (mask, razkužil, zaščitnih oblek itd.), saj
jih na trgu ni bilo mogoče pridobiti, pa tudi dobavni roki so
bili zelo dolgi. Kljub temu nam je uspelo vsa gospodinjstva
v občini oskrbeti z zaščitnimi maskami, ki so bile izdelane iz
airlaid serviet. Po prejemu zaščitnih sredstev s strani države
in lastni nabavi smo le-te razdeljevali posameznim društvom,
organizacijam in podjetjem, ki so pomagala v spopadanju z
epidemijo ali delovala v času epidemije (humanitarne organizacije, trgovina, izvajalec pomoči na domu itd.).
Na poziv štaba CZ občine k aktiviranju prostovoljcev se je
odzvalo veliko število prostovoljcev, ki so se bili pripravljeni
izpostaviti in v krizni situaciji pomagati. K sreči in zahvaljujoč
hitremu ukrepanju ter doslednemu spoštovanju navodil do
širjenja virusa v naši občini ni prišlo in pomoč prostovoljcev ni
bila potrebna. Kljub temu so se nekateri prostovoljci pridružili
občinski upravi pri izdelavi zaščitnih mask in pomagali pri njihovem razdeljevanju občanom.
Z zadovoljstvom lahko povzamemo, da so aktivirane sile za
zaščito, reševanje in pomoč v občini Štore delovale usklajeno, učinkovito, v skladu z občinskim načrtom ter skladno s
prejetimi priporočili, usmeritvami in navodili.
Ob koncu naj velja iskrena zahvala vsem, ki ste na kakršenkoli
način sodelovali v spopadanju s pandemijo koronavirusa, pomagali bodisi profesionalno ali prostovoljno ter žrtvovali svoj
čas in nenazadnje svoje zdravje v dobrobit sokrajanov.
Ostanite še naprej zdravi!

Lidija Buser, občinska uprava
Simon Zapušek, Poveljnik CZ Občine Štore

11

AK TU AL N O

Ostajam doma in pišem pismo,
da ostajam v stiku z vami in
svojimi občutji
Z osamo, brez stikov v živo, pač kot vsi v teh dneh, pazim, da
se ne okužim, da bom lahko kaj pomagala, če pride najhuje.

svoj JAGODNI IZBOR. In čas teče: prav je, da ga preživljamo,
kot se nam zdi najbolj prav.

Sicer živim tako kot ponavadi, a le, če ne gledam TV poročil.
Sicer sem zares v skrbeh, kakšno bo po vsem tem življenje
za vse delovno aktivne, mlade ljudi. Midva bova že: živimo v
lepi vasi, vrtnarim, gospodinjim in sedaj pečem kruh za vse
domače, prav tako sva dokaj samooskrbna. Po mleko hodim
kot nekoč na kmetijo, jajčka imava domača, tudi krompir, kis,
mast in meso. Moko so mi pripeljali, piščance bova nabavila
in vzredila, da bomo kar se da na »domačem« tudi čez poletje.

Zase vem, da me v to hitro potrošništvo kar ne bo več potegnilo, saj vidim, da brez hitenja življenje teče pravzaprav
lepo umirjeno in čuječe. Ugotavljam, kako malo zares potrebujemo. Vsak dan živim z mislimi bolj tukaj in zdaj. Marsikaj
mi je zdaj nepomembno, manj tudi zapravim za nepotrebno
navlako.

Ponedeljkov klepet in hoja mi manjka, a si pomagam s pisanjem, da ostajam malo z vami v stiku. Vsak dan, ko napišem
pismo, se z vami povežem v mislih in se počutim, kot da
sem vas obiskala. Morda dobim tudi odgovor ali klic, če pa
ne, je pa tudi prav. Saj veste, na silo ni nič dobro. Počasi se
človek zave, s kom je povezan, kje je razumljen, kje pač tudi
ne. Vsi imamo pravico do lastnih misli, občutkov, dilem. To je
tudi prednost staranja, ko ni več časa in energije za vse, ko
selekcioniramo, kaj nam je pomembno in s tem delamo vsak

Najtežje mi je bilo osamiti se od sorodnikov, širše družine. Pa
saj se ne bojim toliko zase, le odgovorna skušam biti, zato
spoštujem ukrepe. V skrbi za zdravstvene in ostale delavce,
ki morajo delati, da vse nujno deluje - zanje me skrbi. A se
navajam. Meni tole deluje kot nekakšna prerokba človeštvu,
ko se zavem, kako hitimo, kako smo se razčlovečili.
Vem, da sveta in lakote ne morem rešiti, požrešnosti kapitala
ne morem ustaviti, lahko pa sem normalna, sočutna, prijazna, no, vsaj trudim se. Naj s to mislijo tudi zaključim moje
razmišljanje.
Želim, da ostanete vsi zdravi, medsebojno povezani in ljubeči.
Milena Hrovat

Dejavnosti SIBAHE v času
trajanja krize koronavirusa
Nesporno dejstvo je, da je virus COVID-19 takoj po resni obravnavi prinesel
spremembe v naša življenja na vseh nivojih, čeprav si na začetku nihče ni znal
predstavljati, kaj točno bo to pomenilo
za nas kot posameznike, okolico ter celotno družbo tudi na svetovnem nivoju.
Prostovoljci SIBAHE smo aktivni vse od
začetka izvajanja preventivnih izrednih
ukrepov v okviru COVID-19 kriznih razmer, tako da se naše dejavnosti neprekinjeno izvajajo kljub ukrepom in ome12

jitvam, ki so veljale od meseca marca
naprej. Na začetku sicer pri našem delu
ni bilo večjih sprememb, saj takrat nihče
ni vedel, kaj bodo omejitve na nacionalnem nivoju pomenile za ljudi, vendar je
le nekaj dni po uvedbi izrednih ukrepov
bilo bolj ali manj jasno, da se prošnje
za pomoč povečujejo. SIBAHE tako v
času po uvedbi izrednih ukrepov zaradi virusa do sedaj beleži vsaj 50% več
prošenj za pomoč, in sicer predvsem
s strani posameznih družin in uporabnikov, medtem pa sami predvidevamo,

da bo prošenj v prihodnje še več, saj bo
nevarnost virusa prisotna na svetovnem
nivoju še vsaj nekaj tednov ali mesecev.

junij 2020

Tako je tudi na območju občine Štore (kjer ima SIBAHE sicer s pomočjo
Občine Štore tudi prostore) Slovenska
banka hrane aktivna že vseskozi od izbruha COVID-19, kjer pomaga številnim
družinam in posameznikom. Še posebej izrazito dobro je sodelovanje z lokalnim Društvom upokojencev, ki že več
let redno sodeluje z našo organizacijo,
in v okviru tega sodelovanja večkrat
na leto razdeli po 70 paketov pomoči
v obliki hrane, ki jo zagotavlja SIBAHE.
SIBAHE ob tem dodatno pomaga s
prehranskimi artikli še drugim družinam
in posameznikom, ki živijo na območju
občine Štore in potrebujejo občasno ali
redno pomoč. Del pomoči, ki jo SIBAHE zagotavlja ljudem v stiski, je tudi v
obliki obutve (novi pari zagotovljeni s
strani donatorjev, že dvakrat smo obuli
tudi prostovoljce programa Starejši za
starejše), semen (vsako leto za ljudi, ki
imajo vrtove), in občasno oblačil in higienskih pripomočkov ali kozmetike.

Vsekakor naše dejavnosti brez prostorov, ki jih med drugim zagotavlja Občina
Štore, donatorjev in prostovoljcev ne bi
bile mogoče, saj je SIBAHE neprofitna
in humanitarna organizacija, kar pomeni, da nima priliva dohodkov iz naslova
prodaje svojih storitev in prav zato sta
vsaka podpora, donacija in pomoč pri
izvedbi naših dejavnosti neprecenljiva
- tako za nas kot tudi za ožjo in širšo
skupnost, del katere smo mi vsi.
SIBAHE se tako vselej zahvaljuje vsem
tistim, ki so del naše in splošne humanitarne zgodbe, ki jo pišemo skupaj, in
vsak dan se trudimo, da bo le-ta še bolj
bogata.V tem smislu gre zahvala odgovornim na Občini Štore in vsem prostovoljcem na področju občine Štore, ki
skupaj z nami nesebično in ne glede na
razmere zagotavljajo pomoč ljudem v

stiski (predvsem prostovoljci DU Štore
in ga. Marija Lamut). Želimo si, da bi sodelovanje potekalo tudi v bodoče, saj je
na koncu dobrodošlo in koristno predvsem za ljudi.
Sicer vabimo vse organizacije in posameznike, da spremljajo naše dejavnosti
skozi prispevke, ki jih redno objavljamo
na socialnih medijih, predvsem na naši
Facebook strani.
Nekatere prispevke redno delimo z drugimi Facebook naslovi različnih evropskih ali širših globalnih mrež, tako da
so naše dejavnosti (skupaj s partnerji)
vidne ne samo na nacionalnem nivoju,
ampak mnogo širše.
Alen Novik

13

AK TU AL N O

Objava javnih pozivov LAS
Raznolikost podeželja

LAS Raznolikost podeželja, ki zajema območje občin Celje,
Laško, Štore in Vojnik, bo 15. 6. 2020 objavil dva javna poziva
za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov na
območju LAS. Namen javnih pozivov je izvajanje Strategije
lokalnega razvoja LAS Raznolikost podeželja po pristopu »od
spodaj navzgor«, kar pomeni, da lahko zainteresirani prebivalci in pravne osebe z območja omenjenih občin podajo
predloge projektov oziroma operacij, s katerimi bodo dosegli
cilje Strategije.
Razpisana bodo sredstva v okvirni višini 315.432,16 EUR iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj in 316.478,99 EUR iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na javne pozive bodo vlagatelji lahko prijavili predloge projektov s
tematskih področij delovnih mest, razvoja osnovnih storitev,
varstva okolja in ohranjanja narave ter vključevanja ranljivih
skupin.
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) na javnem pozivu
omogoča sofinanciranje aktivnosti s področij delovnih mest,
varstva okolja in ohranjanja narave ter vključevanja ranljivih
skupin. Stopnja sofinanciranja aktivnosti je 80% upravičenih stroškov, višina sofinanciranja pa je odvisna od izbranih
ukrepov in doseganja kazalnikov. Za vzpostavitev dveh novih
delovnih mest je na voljo 98.452,04 EUR, za dve vzpostavljeni partnerstvi za skupne aktivnosti 79.485,27 EUR, za dva
programa usposabljanja in izobraževanja 51.149,22 EUR, za

ozaveščanje o pomenu naravnega okolja 19.546,30 EUR, za
tri programe vključevanja ranljivih skupin v družbo 59.456,19
EUR in za izvedbo programa izobraževanja ranljivih skupin
10.444,98 EUR. Vlagatelji lahko v vlogo na javni poziv vključijo tudi kombinacijo dveh ali več ukrepov z namenom doseganja ciljev Strategije lokalnega razvoja.
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) na javnem pozivu omogoča sofinanciranje področij razvoja osnovnih storitev, varstva okolja in ohranjanja narave. Stopnja sofinanciranja aktivnosti je 85% upravičenih stroškov, višina
sofinanciranja pa je odvisna od izbranih ukrepov in doseganja
kazalnikov. Na tematskem področju razvoja osnovnih storitev
je za štiri operacije vlaganja v zagotovitev ustrezne infrastrukture na voljo 180.275,04 EUR oziroma največ 45.068,76 EUR
na posamezno vlogo. Na tematskem področju varstva okolja
in ohranjanja narave je za tri operacije spodbujanja inovativnih
pristopov in modernih praks izboljšanja in ohranjanja stanja
narave in okolja na voljo 136.203,75 EUR oziroma največ
45.401,25 EUR na posamezno vlogo. Vlagatelji lahko v vlogi
na javni poziv izberejo le en ukrep za doseganje ciljev Strategije lokalnega razvoja.
Naloga vodilnega partnerja LAS Raznolikost podeželja, družbe Simbio d.o.o., je brezplačno svetovanje in pomoč pri pripravi vlog na javna poziva vsem zainteresiranim z območja
LAS. Zato bo po objavi organizirana javna predstavitev obeh
javnih pozivov, na kateri bodo predstavljene ključne vsebine
za pripravo vlog. Predstavitev bo v sredo, 17. 6. 2020, ob
17.00 uri v prostorih Kulturnega doma Vojnik, Celjska cesta
23a, 3212 Vojnik. Predstavitve se lahko udeležite vsi, ki vas
zanima možnost sodelovanja.
Javna poziva bosta odprta do 15. 9. 2020 (za sredstva sklada ESRR) oziroma do 13. 10. 2020 (EKSRP). V tem času bo
možno pridobiti potrebno dokumentacijo, poiskati partnerje za sodelovanje v operacijah in pripraviti vloge. Po zaprtju javnih pozivov bo vse prispele vloge pregledala in ocenila
ocenjevalna komisija LAS. Izbrane in s strani LAS potrjene
vloge bodo oddane v odobritev na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma Agencijo za kmetijske trge in
razvoj podeželja. Pričakujemo, da se bo izvajanje odobrenih
operacij lahko pričelo v začetku leta 2021, roka za dokončanje vseh aktivnosti pa je do 31. 12. 2022.

14

junij 2020

binsko in finančno zahtevnejših izzivov in poiščejo še druge
vire financiranja.
Če vas navedene vsebine zanimajo, vas vabimo k sodelovanju na predstavitvi javnih pozivov, svetovanju pri razvoju
projektnih idej in obisku delavnic za pripravo vlog, ki bodo
predvidoma v avgustu in septembru. LAS Raznolikost podeželja vas vabi, da k pripravi projektov pristopite celostno ter
da ne zamudite priložnosti, da dobro zastavite vaš projekt in
naredite korak naprej v smeri skupnih razvojnih ciljev!
Delovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki jih je v Sloveniji
37, temelji na načelih pristopa LEADER, to je pristopu »od
spodaj navzgor«, inovativnosti, sodelovanju in povezovanju
podeželskih območij s ciljem skupnega razvoja. Priprava vlog
in sodelovanje na javnih pozivih omogoča zainteresiranim povezovanje pri reševanju problematike in spodbuja medsektorsko ter medobčinsko povezovanje. Tako nastala partnerstva
se s pridobljenimi izkušnjami in znanjem lahko lotijo tudi vse-

Informacije o že izvedenih projektih, možnostih sodelovanja
na javnih pozivih, prijave na delavnice in predstavitve lahko
najdete na spletni strani www.las-raznolikost-podezelja.si, po
e-pošti info@raznolikost-podezelja.si ali telefonu 03/425 64
66. Vabimo vas, da se nam pri naših aktivnostih pridružite.
Primož Kroflič

OBVESTILO
Obveščamo krajane,
da je Tekstil Maribor
prekinil odvzem oblačil za reciklažo. Zaradi
požara je to dejavnost
prepustil Humani, ki
pa se ne želi širiti, zato
moramo neprimerna
oblačila voziti na deponijo. Prosimo krajane, da neprimerna
oblačila sami izločijo v
odpad.
Zaradi pandemije je
tudi KORK prekinil večino dejavnosti. Potekale so samo delitve
hrane in pomoč na
domu. Pred nami so
počitnice, zato bodo
uradne ure v skladiščih in merjenje krvnega tlaka pričeli s septembrom po že ustaljenem programu.
Delitve bodo potekale normalno.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem krajanom, ki nam stojijo ob strani in nam pomagajo. Ravno tako vsem podjetnikom, ki nas podpirajo z donacijami.
Pozivamo vse krajane, ki so v socialni stiski, da se obrnejo na KORK, kjer jim bomo po najboljših močeh pomagali. Pred
prevzemom morajo priložiti dokazila o prihodkih.
Na zalogi imamo veliko oblačil, bele tehnike, pohištva in invalidskih pripomočkov.
Kontaktni podatki:
Skladišče1: Čoh Ida, 051/392-390
Skladišče 2: Gorišek Srečko, 041/763-096
Štefanec Stanislav:
za vse informacije 031/802-709

15

Z G O DIL O S E JE

8. dobrodelni koncert pod
sloganom »ŠE IMAMO UPANJE«

Dobrodelni koncert, ki je potekal tik pred epidemijo ob praznovanju dneva žena 8. marca 2020, je uspel tako kot že
dolgo ne.
Z izkupičkom bomo nakupili hrano, šolske potrebščine in pomagali kakšni družini v stiski.
Koncert je potekal v sodelovanju z Stankom Mikolo, ki je program tudi sestavil.
Nastopali so: 5+BAND, Ansambel Klateži, Majda Petan,
Štamperlov Pepi, Oktet PODOGLARJI, Ansambel Lipovšek,
Harmonikarski orkester Mikola in Ansambel Mikola.
Po zaslugi izvajalcev, Občine Štore, odbora KORK Štore,
vseh podjetnikov, prostovoljcev in številnih gledalcev je koncert odlično uspel.
V imenu KORK Štore se vsem, ki so nesebično priskočili na
pomoč, iskreno zahvaljujem.
Stanislav Štefanec

Čistilna akcija
Letošnja čistilna akcija je odpadla zaradi epidemije koronavirusa. Kljub temu smo se nekatere občanke spodnjih Štor
odločile, da očistimo del od spodnjih Štor do Opoke. Pri delu
smo upoštevale varnostno razdaljo in vsa ostala priporočila
za preprečitev širjenja epidemije. Žal ljudje še vedno niso dovolj »kulturni«, da bi smeti odlagali na za to primerna mesta,
zato smo tudi letos imele veliko dela.
Čuvajmo naš kraj in ga ohranimo čistega!
Verica Štante

16

junij 2020

Prvomajska budnica pod taktirko
gasilcev in župana občine Štore

Tradicije, ki so jo občani Štor vajeni več
desetletij, ni prekinil niti COVID-19. Na
praznik dela je prebivalce vsako leto
prebudila budnica pihalnega orkestra.
Omejitve, ki so veljale letos, so nas
napeljale, da smo stopili skupaj gasilci
Štor in vodstvo Občine Štore in organizirali budnico za občane, kot se za železarsko mesto tudi spodobi.
Zvoki budnice in nagovor župana iz
ozvočenega gasilskega vozila so marsikaterega prebivalca prijetno presenetili in razveselili. Bili smo zadovoljni ob
pogledu na vesele pozdrave in povabila
občanov. Obudili so se mi spomini na
čase, ko sem tudi sam sodeloval v pihalnem orkestru pri številnih budnicah.
Veseli me, da je veselje ostalo.
Ni naključje, da smo prostovoljni gasilci iz Štor letos proslavljali praznik dela
kot poseben, saj smo tudi sami dosegli

delovno zmago. Občani ste se lahko prepričali, da smo že lani pristopili
k pripravljalnim delom za novo fasado
na objektu gasilskega doma. Zamenjali
smo preostala okna, dodelali in povečali
notranje prostore in na koncu dokončali
termoizolacijsko fasado. Za končno podobo gasilskega doma so prostovoljni
gasilci Štor vložili preko 3500 ur prostovoljnega dela. Novo prepoznavno
podobo je dobil tudi naš jeklarski Florjan na pročelju fasade. Vseskozi smo z
roko v roki sodelovali prostovoljni gasilci
in Občina Štore, da smo dosegli zgledno zunanjo podobo gasilskega doma.
Prostore tako lahko uporabljamo za gasilsko dejavnost in tudi ostale aktivnosti.
Kot predsednik prostovoljnih gasilcev v
Štorah sem ponosen na prizadevnost
naših članov, pa tudi na sodelovanje in
posluh Občine Štore.

Poudariti moram, da delovanje v tem
času ni potekalo samo na objektu. V
času pandemije smo delovali na vseh
področjih v skladu z navodili NIJZ in
GZS. Operativni člani so bili v stalni
pripravljenosti in so posredovali dvakrat. Potekala so vzdrževalna dela na
tehnični opremi in vozilih. V tem času
smo izvedli tudi društveno vajo s prikazom gašenja garažnega objekta pri
Oberžan.
Vsem občanom Štor želim, da ostanete zdravi in zadovoljni. Vabim starejše,
predvsem pa mlade in najmlajše, da
se nam pridružite v naših vrstah in nas
obiščete na prireditvah.
NA POMOČ!
Jaroslav Grajžl

17

Z G ODIL O S E JE

29. maj 2020, dan za
dogodke na vasi

Takoj po izboljšanju razmer in preklicanih ukrepih smo v ŠKD Straža rezervirali dan za dogodke na vasi. Glede na
odličen obisk je bilo kmalu jasno, da so
naše aktivnosti člani že zelo pogrešali.
Sprva smo izpeljali čistilno akcijo, v kateri so sodelovali otroci. Nabrali so kar
nekaj smeti ob vseh glavnih poteh, ki
vodijo skozi vas ter ob poti proti Resevni.
Sledila je slovesna otvoritev prenovljene
ceste s pripadajočo infrastrukturo od
mosta pri Sorčevih, pa vse do odcepa pri Tratnjekovih. Predsednik društva
ŠKD Straža, g. Gabriel Gajšek, in župan občine Štore, g. Miran Jurkošek,
sta po uradnih nagovorih odprla dolgo
pričakovano novo cesto, ki je nadomestila več kot 36 let staro in dotrajano

predhodnico. V sklopu prenove ceste je
Občina Štore v središče Straže pripeljala tudi cev za javni vodovod, na katerega pa bo potrebno še malo počakati.
Otvoritev so popestrili otroci s čudovitim
glasbenim in pevskim programom.
Sledila je pogostitev prisotnih z dobro18

tami z žara, zato hvala mojstroma žara,
Luki in Simonu. Večer smo popestrili še
s podiranjem mlaja s staro ročno žago,
amerikanko.
Vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in
izvedbi dogodkov na vasi, iskrena hvala.
Milena Hrovat

junij 2020

Sprejem najuspešnejših
učencev pri županu

Na Občini Štore vsako leto ob koncu
šolskega leta organiziramo sprejem za
najuspešnejše učence Osnovne šole
Štore, ki so dosegli odlične dosežke na
področju znanja, so aktivni in uspešni
na mnogih drugih področjih: na različnih šolskih tekmovanjih in na športnem,
glasbenem ali kakšnem drugem področju, ali pa so dobitniki najvišjih priznanj
z različnih državnih tekmovanjih. Zato si
vsekakor zaslužijo vso našo pozornost
in iskrene čestitke.
Župan Miran Jurkošek je v ponedeljek,
15. junija 2020, v sejni sobi Občine
Štore z veseljem sprejel učence ter jim
čestital za njihove dosežke. Ob tej priložnosti jim je čestital za vse, kar so dosegli, z željo, da bodo tudi naprej tako
uspešni in jim podelil praktična darila.
Najuspešnejši so bili: Lara Kerznar, Eva
Goter, Hana Resnik, Jan Breznik, Alen
Hodžič, Marcel Kroflič in Rožle Mulej.
Učenci so v sproščenem klepetu županu zaupali svoje cilje za prihodnost.
Župan se je zahvalil tudi ravnateljici Mojci Rožman in razrednikoma, saj
šola predstavlja pomembno vez med
lokalno skupnostjo in šolsko populacijo
otrok. Dobro sodelovanje je ključnega
pomena za zagotavljanje ustvarjalnega
okolja ter uspešnega delovanja in izobraževanja v občini.
Nena Kopinšek
Foto: Rosvita Jager
19

O D EL U DRU ŠT EV

90 let športa v Štorah
V Štorah štejemo leto 1930 za rojstno leto organiziranega
športnega dela v Štorah. Čeprav je bil že leta 1928 ustanovljen nogometni klub SK Štore, le-ta takrat še ni bil registriran pri oblasti in takratni nogometni organizaciji. Po dveh letih
napora in prostovoljnega dela pri urejanju igrišča na prostoru nekdanjega rudnika na Pečovju je klub pridobil ustrezen
status ter v letu 1930 organiziral in odigral več javnih nogometnih tekem, zato prav to leto štejemo kot rojstno leto
organiziranega športnega življenja v Štorah in njegovi okolici.
Bogato športno življenje in aktivnosti v Štorah v času pred II.
svetovno vojno in po njej je obširno opisal Karel Jug v brošuri,
izdani leta 1955, ob 25-letnici športa v Štorah.
Epidemija, ki je bila razglašena 12. marca letos, je vplivala na
izvajanje predvidenega športnega programa v ŠD KOVINAR.

Ob tradicionalnih aktivnostih v klubu in sekcijah društva smo
načrtovali tudi posamične športne prireditve ob 90-letnici
športa v Štorah. ŠD KOVINAR Štore, društvo z več desetletno tradicijo, nadaljuje z organizirano športno dejavnostjo v
različnih panogah od leta 1946 dalje, pod imenom Kovinar
pa od leta 1949.
Društvo ob okroglih jubilejih praviloma organizira različne
športne prireditve. Le-te bomo v zmanjšanem obsegu izpeljali tudi letos, če bodo le razmere to dovoljevvale. Programe vadb ONŠ, programe tenis sekcije, balinarske sekcije
in drugih že nadaljujemo po sprostitvi ukrepov in zaključku
epidemije. O tem, kako bodo potekale športne aktivnosti ter
tekmovanja v MNZ Celje jeseni, pa še nimamo informacij. O
tem vas bomo obveščali v prihodnjih izdajah Občana.
Ladislav Kaluža

Turistično okno

Člani Turističnega društva Štore smo želeli ob letošnjem občinskem prazniku Občini Štore »podariti« turistično okno.
Žal se je zaradi epidemije koronavirusa delo zavleklo, a nam je
konec maja leseno turistično okno le uspelo postaviti.
Ponosno stoji ob robu gozda pri kmetiji Zavrhovšek in
pozdravlja pohodnike, ki se podajo proti Svetini preko Žlajfe
(pohodna pot po Štorah, varianta 8) ali preko Marije pod Srebotnikom (pohodna pot po Štorah, varianta 1).
Turistično okno je v svoj okvir ujelo čudovito sliko gozda, kjer
tiho plapolajo listi in nas drevesa objamejo s svojo tišino, spokojnostjo in mirom. Vse okoli nas zeleni travniki in nad nami
modro nebo. To so občutki, ki so v tem ponorelem tempu
življenja skoraj zaklad.
V nasprotni smeri pa skozi okno oko zazna veličasten pogled.
V dolini tam spodaj uzremo celjsko kotlino v vsej njeni lepoti.
Turistično okno bomo 27. septembra, na svetovni dan turizma, tudi uradno odprli.
Vsem, ki so nam pomagali pri realizaciji turističnega okna,
20

se turisti najlepše zahvaljujemo, še posebej pa Občini Štore,
kmetiji Zavrhovšek, Bojani Jelenc in ŠKTD Štore.
Vabimo vas, da se pri oknu fotografirate in nam vaše fotografije pošljete na naslov turisti@vstorah.si, da jih bomo objavili
na fb strani društva.
Mojca Korošec

junij 2020

Tek na Svetino 2020

ŠTORANOM
Štore skrivnostne,
naših dedov dom,
v srcu domačinov žlahtni spomin,
ko nekdaj je tukaj sklanjal se k
dnom,
duh mogočnega hrasta,
potopljen v izvir.
Tu stara svetišča že v davnini,
bila so povsod ob pritokih Voglajni,
energijske točke so Almi Karlini,
očarale nemirno srce na Svetini.
O Kresnik, bog sonca,kakor Svetovid
podal si rokó v obrambo pred Turki,
tvoji opozarjali po hribih sinovi
družino so vsako plameni s kresovi.
Rudnik rjavega premoga pa je
botroval,
da Štore so postale železarski kraj,
za vselej ta kraj je zaznamoval,
in knapom »Srečno« v ime poslal.

Člani Turističnega društva Štore načrtujemo izvedbo teka na Svetino,
ki bo

v soboto, 12. septembra 2020.

Gre za gorski – »trail« tek v dolžini 7200 metrov in s 545 metri vzpona.
Start teka bo ob 10. uri v Športnem parku Lipa in
s ciljem na Domu na Svetini.
Predvidene so medalje in nagrade za 1., 2. in 3. mesto absolutno.
Posebni nagradi bosta dobila najstarejši in najmlajši udeleženec teka.
Vsi tekmovalci prejmejo spominsko medaljo in majico.
Razdelili bomo tudi praktične nagrade naših
sponzorjev.
Startnina je 15 €.
Za podrobnejše informacije nas spremljajte na našem
Facebook profilu ali nas kontaktirajte na
turisti@vstorah.si

A tu sedež je imela svoj livarna,
ki nato je okupatorju postala
vojaška industrijska železarna,
vendar Slovenca je k uporu
dvigovala.
Na Javorniku nad Štorami
ustanovljena
bila je prva celjska partizanska četa,
srce pogumno,v plamenu osveta,
da domovina bila bi osvobojena.
O traktorjev legendarnih zlati časi,
povsod po deželi znani in v vsaki
vasi,
ko svoboda je z vso močjo sijala,
železarni Štore je slavo botrovala.
Muzej železarstva spomine ohranja,
Štoranu dušo čutečo krepi:
da mladi rod spoznal bi vsa znanja,
od prednikov naših naj se uči.
(Ana Horvat)

Vljudno vabljeni!
21

Naša občina praznuje

22

junij 2020

Foto: Rosvita Jager

23

O D EL U DRU ŠT EV

Veterani praznujemo dvajseto
obletnico uspešnega delovanja
Pisalo se je leto 1991. Pripadniki Teritorialne obrambe in rezervisti ljudske milice smo bili nenehno klicani na orožne
vaje. Tako smo takrat imenovali vojaška
usposabljanja. V »balkanskem kotlu« je
vedno bolj vrelo. Priznam, da si nikoli v
življenju nisem niti v sanjah predstavljal,
da bom kdaj dočakal vojno. Pa smo jo,
junija 1991. Bila je kratka, za nekatere
»prekratka«, vendar izjemno pomemben je njen rezultat: to je bila osamosvojitev. V podrobnosti se tokrat ne želim
spuščati.
Praznovati dvajseti rojstni dan je čudovit in nepozaben dogodek, začinjen na
50 podlage je pa čisto nekaj drugega.
No, malo za šalo in malo za res, zato pa
smo veterani.
Letos mineva natanko dvajset let, ko
smo udeleženci osamosvojitvene vojne
za Slovenijo po vseh zakonskih predpisih postali polnopravni člani ZVVS –
Združenje veteranov vojne za Slovenijo.
V teh dvajsetih letih našega delovanja
smo brez kančka samohvale postali
prepoznavni ne samo v okviru naše občine, temveč po celotni domovini in tudi
v tujini.
Ustanovna seja in vse nadaljnje aktivnosti so se kar nekaj let dogajale prav
na Svetini, na lovskem, Vrunčevem
domu. Nenazadnje smo področje, kjer
stoji stolp za potrebe policije, med vojno varovali. Na pobudo bivšega župana
Franca Jazbeca in Jožeta Kraglja sem
začel pridobivati zahtevano dokumentacijo, organizirati ustanovni zbor in tako
je počasi prišlo do ustanovitve našega
združenja.
V teh dvajsetih letih sem v medijih sproti obveščal veterane in občane Štor o
vseh aktivnostih, ki smo jih skupaj z
občino in ostalimi društvi organizirali in
izvajali. Že večkrat sem napisal, da sem
vesel in hkrati zelo ponosen, da živimo
na tem prostoru in v tem obdobju. Če
24

bi se izrazil nekoliko pesniško, so nam
bile zvezde ves čas zelo naklonjene.
Vseh dvajset let imamo vso podporo v
občini, seveda z obema županoma na
čelu. Bivšim in sedanjim. Brez njune izjemne pomoči se marsikdaj ne bi izšlo
tako, kot je bilo načrtovano. Kot bivši
zaposleni v železarni Štore – Steel sem
hvaležen ogromne podpore prvih deset
let, da smo lahko razvili nov društveni
prapor, devet odlično izvedenih regijskih veteranskih srečanj na Vrunčevem
domu na Svetini, kjer se nas je zbralo
krepko čez tisoč članov in simpatizerjev.
Privabili smo marsikaterega ministra,
pripadnike Slovenske vojske in Policije
ter pripadnike vojske ZDA in predstavnike ruskega veleposlaništva v Ljubljani. V
teh letih smo si pridobili tudi društvene
prostore na strelišču v Štorah.
Seveda je povsem razumljivo, da brez
delovnih in prizadevnih članov vsega
tega še zdaleč ne bi bilo. Kot dolgoletni predsednik združenja lahko iskreno
priznam, da imam določen privilegij in
seveda tudi srečo, morda tudi zaradi
osebnega imena, da sem obkrožen z
izjemnimi člani, brez katerih vsega tega,
kar smo v dvajsetih letih naredili, ne bi

bilo. Ko smo leta 2014 prejeli občinsko
priznanje, kar meni osebno pomeni največ, ga seveda delim z vsemi člani. Na
žalost pa tudi med nas prihaja bolezen
in zadnje slovo članov. Izguba prijateljev,
soborcev, veteranov je boleča in nenadomestljiva.
Veterani se redno predstavimo na vsakoletnem občinskem bazarju in skupaj s
častniško organizacijo ter občino organiziramo predstavitev Slovenske vojske
in Policije v športnem parku na Lipi.
Naše sodelovanje s Slovensko vojsko
in Policijo je na zelo visokem nivoju.
Na to smo izjemno ponosni. Letošnja
predstavitev, že 16. po vrsti, bo v čast
naše dvajsete obletnice delovanja, priredili pa jo bomo jeseni.
Vseh dogodkov, ki smo jih izvedli v teh
dvajsetih letih, je v tem članku dobesedno nemogoče opisati. Del tega pripravljam v svoji tretji knjigi, pa tudi nekaj
fotografij iz osamosvojitvene vojne leta
1991 bodo javnosti prvič predstavljene.

Srečko Križanec

junij 2020

Ljubiteljski pevski zbor Štore:
vseskozi prepevajo
interpretaciji, opazuješ vodenje zasedbe ipd.), docela slišiš samega sebe in
spet se utrne gola resnica, in ta je, da je
prepevati v domačem jeziku hkrati velika čast, a tudi odgovornost. Ni vseeno,
kako boš omenjeno storil, s kakšnim
pristopom se boš tega lotil.

Da, res je. Poznam nekaj ljudi (sicer jih
lahko preštejem na prste ene roke, a vseeno!), ki delajo s predanostjo in strastjo.
Ravno slednji so v tem času, ko je bila
osamitev obvezna, nujna in neizogibna,
najbolj izstopali. Ti redki posamezniki
so namreč sposobni navdihniti in navdušiti vsakogar do te mere, da prestopi
iz lastne cone udobja in samozaščite in
začne ustvarjati. Kot posameznik. Vemo
namreč, da VSI nosimo v sebi talente,
vendar jih zaradi tega ali onega razloga
ne izkoristimo oziroma se naše življenje
zavrti tako, da jih niti ne uspemo. A potrebno je le malo, da iz sebe znova prikličemo ta del. Potrebna je roka, nežen
dotik nekoga, ki ve, da ima okoli sebe
speče talente in le-to je nadvse spretno
ponudila zborovodkinja Vesna Turičnik
Popovski skoraj tridestim našim občanom in občankam, ki zmorejo v sklopu
delovanja Ljubiteljskega pevskega
zbora Štore prebujati samega sebe kot
pevca ter v sočloveku zbuditi vtis, da je
glasba ljubezen, življenje. Da je ona tista, ki preusmerja zbegane in nejeverne
v smer, kjer je vedno uho, ki prisluhne.
Posluša. Nato pa celo zmore slišano
zapeti v lastni melodiji. Takšni, ki kot
vlečnica žene navzgor, proti brezmejnim
širjavam. Tamkaj, od koder neuresničeno postane lepa sedanjost ali skorajšnja
prihodnost.
Predsednik

Ljubiteljskega

pevskega

zbora Štore me je s klicem, če bi zapisala vtise o koncertu, ki se vsako
leto v mesecu opevane ljubezni odvija
v našem domačem kulturnem hramu,
malce presenetil, saj sem vedela, da ga
v resnici ni bilo (zaradi prepovedi, kakopak, op.p.), vendar sem brez dvoma ali
pomisleka pristopila k dejanju. Najprej
zaradi gospoda, čigar osebnost cenim,
in nato zaradi vseh neštetih, ki ostanejo
zaradi navideznega pogleda (od zunaj)
kratko malo spregledani.

Ljubiteljski pevski zbor se obojega loteva zgolj in predvsem z ljubeznijo in ravno zato sem še bolj zaljubljena v njihove koncerte in se leto za letom trudim,
da ne zamudim njihovega v maju. Tudi
letos ga nisem. Verjamete ali ne: prav
videla sem vsakega izmed članov tega
pevskega sestava, kako stopa na oder
in je pripravljen odpreti usta, da bi naša
srca spregovorila.
Naj nas torej izostanek druženja v fizični
obliki v tem času ne odvrne od spominov, kako je petje nekaj naravnega in naj
nas tako zborovodkinja Vesna Turičnik
Popovski kot predsednik Ljubiteljskega
pevskega zbora Štore Anton Rozman
opomnita, kako vredno je slediti klicu z
violinskim ključem v predznaku.
Matejka Zakelšek

Navsezadnje se mi zdi, da je dozorel
čas za tovrstno, tudi za takšne spreglede. Da damo namreč prednost, moč
in oblast onim, ki še vedno (neumorno,
brez prestanka) delajo s srcem in NIKOLI zaradi denarja, pač pa toliko bolj,
ker vedo, da s tem, ko drugemu ponudijo drobec svojega (na)vala umetnosti,
sprožajo neznatne energije moči, ki
povzročijo šum o mnogoterih dovtipih
Življenja samega po sebi. Temu zatem
sledi le še tok misli, s katerim množica
pluje v daljo glasbene širjave in pevčeve
mogočnosti.
Ni mi pomembno, koliko izmed vas bo
ta zapis razumel kot pretiravanje ali pa
celo poveličevanje določenih posameznikov/skupin, a ko glasba na odru
dobi svoje mesto, se začne tudi v srcu
poslušalca velika metropola zamisli. Ko
prisluhneš (zares prisluhneš: besedilu,
25

O D EL U DRU ŠT EV

PD Železar Štore
To polletje nam bo ostalo v spominu kot leto, ko se je zaustavil čas. Vse naše načrtovane planinske aktivnosti so zastale.
Je pa ta virusni dogodek ponudil priložnost ponovnega zbliževanja družin, ki so doslej zaradi pohlepa kapitala v večini
živeli drug mimo drugega, prav tako pa tudi množično gibanje
in raziskovanje naše bližnje okolice.
Sam živim v okolju, ki ga obdaja gozd in Bojanski graben,
tako da je bilo preživljanje virusnega obdobja za nas Pečovčane manj stresno. Marsikdo je ugotovil, kje je Pečovje
in kakšni zakladi se skrivajo v njegovem kraljestvu. Odkrili so
lepote Bojanskega grabna in povezav naših planinskih poti,
med katerimi dve markirani poti pripeljeta pohodnika na našo

»hišno goro« SREBOTNIK. Strma pot vodi po grebenu in je v
oskrbi PD Grmada, druga pot v naši oskrbi pa je lažja in vodi
pohodnika mimo Marije do resja, ki je v času cvetenja vredno
ogleda in kjer si pohodnik v miru in lepoti spočije utrujeno telo
in dušo.
SREBOTNIK je 700 m visok hrib. Z njegovega vrha vidimo
Stari grad nad Zagradom in širšo okolico Celja. Na vzhodu
vidimo Bojanski vrh, Boč, proti zahodu Tolsti vrh, Grmado,
Bavč, Malič, Mrzlico, proti severu pa Uršljo goro.
Vsem želim veliko lepih družinskih izletov in kljub temu, da se
počasi življenje vrača v star sistem, ostanite aktivni, zdravi in
polni optimizma.
Valter Jelen

Smerokaz
Naša občina ima čudovite pohodne
poti, ki pa vodijo še v druge občine.
Pohodnikom so ti kraji seveda lepi, ker
ponujajo veliko zanimivosti: od nas se
podajo na Resevno, pa v dolino Glažute, še vedno radi zaidejo na Svetino in
obenem obiščejo Dom na Svetini.

V četrtek, 7. maja, so člani Planinskega
društva Železar Valter Jelen, Slavko Fidler in Stane Lešek sredi vasi Javornik
postavili smerokaz za Resevno in Svetino ter na novo pobarvali markacije. Na
vasi je križišče in mnogi pohodniki so
večkrat napačno zavili ter se po nekaj
prehojenih kilometrih vrnili nazaj.
Če sem le bila kje v okolici hiše, vrta, zelenice, sem jih vedno povprašala, kam
so namenjeni in jih usmerila na pravo
pot. Bili so mi hvaležni.
26

Tako se je rodila pobuda, da je potrebno postaviti in obnoviti oznake, ki bodo
vodile v pravo smer. S planinci, ki so to
storili, smo se tisti dan prijetno družili in
ugotovili, da so zagotovo naredili dobro
delo.
Naj dobro služi pohodnikom…
Jožica Brečko

junij 2020

Športno kulturno društvo Straža aktivnosti v »korona« času
Letos smo pomlad preživljali drugače kot običajno, tudi mnoge običajne prireditve ob prazniku dela so odpadle zaradi virusa in posledično razglašene epidemije.
V začetku marca smo v ŠKD Straža popravili varnostne mreže in organizirali letni občni zbor. Seznanili smo se z aktivnostmi preteklega leta, pobrali članarino in planirali delo za
naprej. Naši najmlajši člani so nam pripravili glasbeni uvod.
Ob koncu občnega zbora sta nas z veliko torto presenetila
Alojz in Milica Mramor.

A že nekaj dni za tem je bila razglašena epidemija, zato so
naši načrti obstali in kot povsod po svetu nam je novi koronavirus zelo spremenil življenje.
Vas je postala tiha, kot da je življenje v njej izumrlo. Otroško
igrišče je samevalo, nič več ni bilo slišati otroškega živžava,
nobenih iger z žogo ni bilo več, le še kakega osamljenega
sprehajalca ali kolesarja je bilo videti na poti mimo igrišča.
Še promet se je skoraj ustavil, čutiti je bilo, kot da je ves svet
obmiroval.
Šolarjem oz. njihovim staršem je društvo omogočilo tiskanje in fotokopiranje šolskih gradiv. Za ta namen je bil v naši
"Stražki" hišici nameščen fotokopirni stroj, ob vstopu pa tudi
higienska navodila in razkužilo. Tako je bilo delo za šolanje
od doma lažje, gradiva pa tako dostopna vsem. Hvala Mitji in
članom društva za izvirno idejo in namestitev!
Tudi mlaj v vasi imamo, izobesili smo zastave, a tokrat brez
kresovanja in prvomajskega druženja. Zato pa nas je zelo
razveselila jutranja budnica, za katero je poskrbela naša Ob-

čina. Četudi tokrat ni bila v živo, so koračnice prebudile vaščane v lepši in bolj vesel praznični dan.
Društvo je zaradi omejitve klasičnih prazničnih dogodkov organiziralo natečaj za pesem, risbo, strip ali zgodbo na temo
KORONAVIRUS 2020. Povabilo je bilo namenjeno vsem generacijam, po izteku roka za oddajo pa bo najbolj izviren izdelek društvo tudi objavilo in nagradilo.

V času epidemije smo živeli vsak zase in ostajali doma. Živeti v izolaciji tu na podeželju je bistveno lažje. Okolje je lepo,
dovolj smo oddaljeni drug od drugega. Četudi smo gibanje
omejili na lastne domačije, smo še vedno lahko uživali lepoto
pomladi, opravljali dela na vrtu in čakali dobre novice v želji,
da se življenje kmalu spet vrne v stare tirnice. Ta čas smo namenili razmisleku, pri sebi ločili pomembno od nepomembnega ob zavedanju, kako pomembno je biti čimbolj samooskrben in da je tudi upočasnitev tempa življenja potrebna. Za vse
pa je to nova izkušnja: kaj takega smo doživeli prvič, nanjo
nismo bili pripravljeni, nismo si nabavili zaščitne opreme in s
težkim srcem smo spremljali poročila v strahu pred najhujšim.
Imamo pa srečo, da med nami živi soseda, naša članica Sonja, ki je spretna v šivanju in si je noč in dan belila glavo,
kako bi ljudem pomagala in nas oskrbela s prepotrebnimi
zaščitnimi maskami. Kroj si je sama priredila iz objavljenega
na internetu, preštudirala vse potrebno, kako zašiti masko,
ki bi ščitila pred okužbo in nam omogočila obisk trgovine, lekarne, zdravnika… Najtežje je bilo dobiti primerne materiale.
In tako je v osami vsak dan in pozno v noč izdelovala lastne
pralne maske, z njimi pa oskrbela vse v vasi in tudi premnoge
drugod. V ŠKD Straža smo ji za to samoiniciativo in njeno
dobroto neizmerno hvaležni.
Milena Hrovat
27

Z AN IM IVOSTI

Varujmo čebele
Svetovno znani fizik in dobitnik Nobelove nagrade za fiziko Albert Einstein naj
bi ob neki priliki izjavil:
»Če bi čebela izginila z obličja sveta,
bi človeku ostala ne več kot štiri leta
življenja. Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali,
nič več človeka".
Ta njegov citat je v luči skrivnostnega izginjanja čebel povzelo veliko novinarjev
nacionalnih časopisov in tudi na stotine
spletnih dnevnikov. Res je bil Einstein
pameten mož, morda celo najpametnejši človek nasploh, vendar na žalost
ni bil čebelar in tako o čebelah ni vedel
prav veliko. Prav tako zgornjega citata
slavni fizik ni nikoli izrekel. Podobno kot
pri mnogih drugih citatih, so tudi tega
pripisali velikemu umu morda zato, da
bi mu dodali pridih avtoritete. Kot se
večkrat zgodi, pa je v ponarejenem citatu zrno resnice in apokaliptični prizvoki
niso le strel v prazno.
Če bi čebele izginile po vsem svetu, bi
prišlo do pomanjkanja hrane, saj čebelje družine ne bi več opraševale rastlin,
od katerih pridobivamo sadje, zelenjavo, oreščke itd. Med bi izginil s tržišča
in raznovrstni uporabniki voska bi morali začeti uporabljati dražje nadomestke.
Pretresi v svetovni ekonomiji bi bili globoki in dolgotrajni.
Če bi izumrle vse od več kot 7000 čebeljih vrst, bi ti pretresi prerasli v cunamije, ki bi postavili na glavo celotne
ekosisteme. V nekaterih ekosistemih
čebele predstavljajo ključne vrste – podobno kot najvišji kamen v oboku, brez

katerega bi se obe strani oboka podrli.
Ko bi izumrle rastline, ki so odvisne od
čebel, bi bile prizadete vrste, ki so odvisne od teh rastlin, kar bi spet vodilo v
smrt vrst, ki so odvisne od njih.
Da se nam ne bi zgodile te črnoglede
napovedi, čebelarji vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev prosimo, da
le-te uporabljajo v skladu z načeli dobre
kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam
s sledečimi ukrepi:
- da pred načrtovano uporabo FFS
natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži
opozorilo, ali je sredstvo strupeno
za čebele. V glavnem so za čebele
škodljivi vsi insekticidi, ki imajo omenjeno opozorilo napisano na etiketi;
- da priporočena sredstva uporabljajo
v najnižjih priporočenih odmerkih;
- da uporabljajo za čebele manj nevarne pripravke;
- da pred načrtovanim škropljenjem
pokosijo podrast v sadovnjaku ali vinogradu;
- da škropijo v večernih urah ali ponoči
in v brezvetrju;
- da pravočasno obvestijo čebelarja
o nameravanem škropljenju s FFS,
strupenimi ali škodljivimi za čebele.
Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa
oprašena, slovenski čebelarji pozivamo
vse uporabnike FFS, da so pri njihovi
uporabi skrajno previdni.
Vladimir Auguštin

Koronavirus - sodobni
naš sovražnik!
Ko se zjutraj mi zbudimo,
pri poročilih te novice zasledimo,
koliko ljudi se z virusom okužilo je
prejšnji dan
in koliko jih je teta Tilčka poklicala
na svojo stran.
Koronavirus, nevidni naš sovražnik,
nas vsak dan napada in nam grozi,
tam, kjer šibki v obrambi smo pač
mi.
Prednost nevidnega sovražnika je
ta,
da obče človeštvo njegove
strategije v celoti ne pozna.
Ekonomsko gledano koronavirus
po svetu
ogromno škodo je povzročil,
in tudi življenjske pogoje
celemu človeštvu na novo določil,
saj spoznanje naše tako je sedaj,
da čisto drugačen naš vsakdanjik
bo pač zdaj.
Četudi naš nevidni sovražnik
koronavirus
hoče svetu kraljevati
in svojo moč človeštvu na svoj
način izkazovati,
v upanju vsi čakamo na tisti čas,
ko bo koronavirus tehnično
premagan
in se moral posloviti bo od nas.
Alojz žnidar

28

junij 2020

Zelene strehe:
zasadimo dragocen
košček narave na strehi
Slovenski čebelarji z vso skrbnostjo in vestnostjo opravljamo
čebelarsko dejavnost, v prvi vrsti pa so naša skrb čebele.
Zavedamo se, za kako ranljiva bitja gre, kako pomemben del
narave so in kako pomembne so čebele za našo prihodnost.
Vsak posameznik lahko pomaga čebelam s sajenjem medovitih rastlin. Medovite rastline bodo privabile čebele in ostale
opraševalce, mi pa bomo uživali ob pogledu na pridne čebele
in se ob vsaki kapljici zaužitega medu spomnili, kako dragoceno je njihovo delo. Bodimo hvaležni za hrano, saj je kar 2/3
svetovne hrane neposredno ali posredno odvisne od opraševanja čebel in ostalih opraševalcev. Vsak lahko po svoje
poskrbi, da bodo naše čebele imele dovolj hrane.

jo. Že samo dejstvo, da naravi povrnemo nekaj, kar smo ji
vzeli, je neprecenljivo. Zavedati se moramo, da zelene strehe
privabljajo tudi čebele in ostale opraševalce, ki so ključni za
ohranjanje biotske raznovrstnosti in nenazadnje tudi za obstoj
človeštva.

Kaj lahko še naredimo za čebele? Ste že slišali
za zelene strehe?
Prednosti zelenih streh so poznali že naši predniki, ki so znali
s pridom izkoriščati naravne danosti. Danes, ko se vse bolj
nagibamo k usmeritvam, ki so skladne z idejami varovanja
okolja, pa smo priča ponovnemu preporodu.
Zelene strehe v tujini niso nobena redkost in so sestavni del
vsakdanje prakse. Pri nas pa je v zadnjem času zaznati večje
zanimanje prav zaradi številnih prednosti, ki jih le-te prinaša-

Vir: svetovni splet
Še druge prednosti zelenih streh:
• izboljšujejo kakovost zraka, so zelo učinkovite pri zmanjšanju temperatur zraka v urbanih središčih v poletnih mesecih,
• temperatura na površini klasične strehe je bistveno višja od
temperature na zeleni strehi,
• imajo neverjetno sposobnost zadrževanja vode ob večjih
nalivih,
• podaljšajo življenjsko dobo strehe, ker jo ščitijo pred vremenskimi vplivi,
• rastline na strehi vežejo nase škodljive snovi iz zraka,
• nenazadnje pa bomo poskrbeli tudi za lep, naraven videz in
dobro počutje ljudi ter živali.

Vir: svetovni splet

Vir: svetovni splet
29

Z A NIM IVOSTI

Vir: arhiv ČZS
Tako so npr. na Nizozemskem v mestu Utrecht na več sto
strehah avtobusnih postaj posadili medovite rastline. S tem
so izkoristili prednost zelenih površin in na izviren način povečali površine, na katerih lahko čebele nabirajo medičino.
Na Japonskem je takšna že od leta 1995 znamenita stavba
Acros Fukuoka, ki jo prekriva kar 35.000 rastlin iz 76 vrst.
Strehe in terase, ki zbirajo deževnico, omogočajo življenjski
prostor pticam in žuželkam. V kompleksu, ki leži v centru
mesta in je v celoti grajen okolju prijazno, so kulturni, mednarodni in informacijski prostori, trgovine, galerije, muzej, koncertna dvorana ter odprti prostori za rekreacijo.
Tudi na centru Čebelarske zveze Slovenije se lahko pohvalimo s pravkar postavljeno zeleno streho iz marca 2020, saj

Vir: Nataša K. Štrukelj
se zavedamo številnih prednosti, ki jih nudi zelena površina,
predvsem pa želimo čebelam in ostalim opraševalcem zagotoviti dodatno prehrano.
Nataša Klemenčič Štrukelj

KORONAVIRUS SE
POČASI POSLAVLJA!
Celi svet se sedaj sprašuje,
kakšno v bodoče naše bo življenje,
ko epidemija pojenjuje,
saj veliko omejitev bo potrebno tudi v
prihodnje spoštovati
in se marsičemu tudi nadalje odpovedovati.
Stare življenjske navade bo treba opustiti
ter se novemu načinu življenja prilagoditi,
sleherni Zemljan sedaj napraviti bo moral
novi plan,
da prebrodi krizne čase, s katerimi se sreča
vsaki dan.

Te dni je ponovno začela delovati Shrambica MDDI Celje. Izdajati
smo začeli najnujnejše artikle za pomoč ljudem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našo in vašo varnost, zato uporabljamo zaščitne
maske in vzdržujemo varnostno razdaljo. Vsi, ki bi želeli Shrambico
obiskati, se morate naročiti oziroma dogovoriti za termin na telefonsko številko 070/715-854.
Verica Štante

30

Strokovnjaki s svojimi nasveti
nam pomagajo epidemijo prilično dostojno
preživeti,
prava rešitev bo šele takrat prišla,
ko medicina s primernim cepivom to težavo
bo premagala.
Vsemu človeštvu ta koronavirus je sporočil,
da kljub vrhunski znanosti in tehniki,
človeški rod še vedno je ranljiv
in tako nas še marsičesa bo naučil!
Alojz Žnidar

Ž I VIM O ZDR AVO

junij 2020

Jiaogulan (Gynostemma
Pentaphyllum) zelišče življenja
Ljudje že vse od začetkov svojega
obstoja hlepimo po nesmrtnosti.
Naši predniki so izumljali najrazličnejše načine, kako bi dosegli neumrljivost, večno mladost ali vsaj
dolgoživost, pri iskanju eliksirjev
nesmrtnosti pa so si pomagali s številnimi rastlinami.
Rastlino sem spoznala lani, ko sem
kupovala sadike v eni izmed vrtnarskih trgovin. Pritegnilo me je predvsem njeno ime: zelišče življenja. Pa
sem vprašala prodajalko, kaj je to.
Znala mi je povedati le, da ljudje vse
bolj povprašujejo po njej in da je
zdravilna rastlina, ki ti predvsem da
energijo. Seveda me ni bilo potrebno dolgo prepričevati v nakup. Lani
sem jo posadila, uporabljala sem jo
na način, kot piše v nadaljevanju.
Letos pa mi je v zeliščnem vrtu zopet pokukala na plano.
Jiaogulan
(Gynostemma
pentaphyllum), imenovana tudi rastlina
nesmrtnosti, je na Kitajskem in Japonskem poznana že več kot šest stoletij.
Je slavna vzhodnoazijska rastlina za
čaj, ki ji pripisujejo pomlajevalni učinek.
Ta eksotična plezalka izhaja iz družine
bučevk in pri optimalnem gojenju v višino zraste do štiri metre. Je popolnoma
prezimna, raste preprosto in hitro. Na
pridelek ne čakamo dolgo: poganjke
lahko brez prekinitve pobiramo od pomladi do jeseni, rastlino pa lahko zaradi
razvejane rasti tudi skrajšamo. Jeseni
se poganjki skrijejo. Porežemo jo nad
tlemi. Ker so korenine speljane kot rizom (splet korenin), rastlina prezimi v
tleh, spomladi pa ponovno požene.
Kdor rastline raje goji v lončkih, lahko
'rastlino življenja' jeseni prenese v hišo
in jo obira tudi pozimi. Spada v isto
družino kot kumarice in buče, čeprav
ne obrodi nobenih sadov. Vsebuje

podobne učinkovine in ima podobne
učinke kot veliko bolj poznani ginseng,
čeprav nista v sorodu – a ker jiaogulan
prihaja iz južnega dela Kitajske, rastlino
velikokrat poimenujejo tudi kar »južni
ginseng«. Razširjen je tudi na Tajskem,
v Južni Koreji in na Japonskem.
Zdravilnost
Jiaogulana se je prijelo predvsem ime
rastlina nesmrtnosti, saj naj bi prispeval
k dolgemu in zdravemu življenju. Ima
namreč izjemno pozitivne učinke na
zdravje:
• pomaga pri boleznih srca in visokemu tlaku,
• krepi imunski sistem,
• pomaga pri motnjah presnavljanja,
• spodbuja nastajanje krvi,
• pospešuje odpornost,
• zmanjšuje raven sladkorja v krvi,
• znižuje raven škodljivega holesterola,
• izboljšuje prekrvavitev,
• ščiti organizem pred rakavimi obolenji,
• hitreje razgrajuje maščobe,
• pomaga pri ženskih težavah (zato ji
rečejo tudi ženski ginseng),
• znižuje raven stresa,
• pomaga pri migrenah,
• pospešuje našo kondicijo in fizično
moč,
• blaži kašelj,
• znižuje povišano telesno temperaturo in
• pomaga pri bolečinah v grlu in žrelu.
Je rastlina, ki jo uvrščamo med adaptogene, saj pomaga našemu telesu, da
se samo postavi v ravnovesje. Poleg
tega je jiaogulan tudi močan antioksidant. Imenujemo ga tudi kitajska rastlina nesmrtnosti, saj so lokalni prebivalci na Kitajskem, ki so redno pili čaj iz
jiaogulana, bili znani po zelo dolgem
življenju. Živeli so namreč sto in več let.

Kulinarika
Vršički poganjkov po okusu spominjajo
na sladki koren. Lahko se jih pripravi
tudi kot hrustljavo in okusno solato. Uživamo jo lahko v toplem napitku, zato vam za konec postrežem še
z zelo preprostim receptom za »čaj
nesmrtnosti«:
za skodelico čaja potrebujemo tri čajne
žličke posušenih ali svežih listov, ki jih
prelijemo z vročo vodo (voda naj nima
več kot 80 stopinj) in pustimo mirovati 5-10 minut. Precedimo in pijemo po
požirkih! Za terapijo spijte liter čaja na
dan.
Naj vam da moč!

Besedilo in foto:
Rosvita Jager
31

DO GAJA N JE V D O MU LI PA

Aktivnosti v Domu Lipa
v času epidemije

Zaradi preprečevanja širjenja okužb v času epidemije so v
Domu Lipa Štore potekale individualne okupacijske, zaposlitvene in terapevtske aktivnosti, prilagojene vsakemu posamezniku.
Stanovalce smo ob lepem vremenu v manjših skupinah v
spremstvu osebja peljali na sprehod okrog ribnika na domskem vrtu ali pa v bližnjo okolico doma. Tam so radi posedeli na stolih ali klopcah ter poslušali petje ptic, opazovali so
naravo in uživali na soncu. Mnogi pogosteje obiščejo domsko
kapelico, kjer molijo tako za svoje zdravje kot za zdravje svojih
najbližjih. Duhovna opora jim nudi veliko notranjega miru in se
po tem bolje počutijo.
Svoj prosti čas so stanovalci preživljali aktivno, po svojih zmožnostih in interesih. Tako so nekateri ustvarjali v svojih sobah,
kjer smo jim priskrbeli ves potreben material in pripomočke,

32

spet drugi so se zaposlili individualno ob različnih miselnih, terapevtskih in okupacijskih aktivnostih v skupnem prostoru. Pri
tem smo seveda bili pozorni na varno razdaljo, vendar so se
kljub temu lahko med sabo pogovarjali, gledali televizijo, prebirali časopise, poslušali glasbo ali pa celo kaj zapeli.
Čeprav je večina stanovalcev zelo aktivnih in pravijo, da jim
hitro mineva čas, so vseeno pogrešali svojce, svoje najdražje.
Zato so bili še posebej veseli njihovih klicev, pošte in paketov.
Verjetno jim tudi sami povedo, da so veseli, ker so obiski zopet
mogoči. Kljub epidemiji, ki nas je doletela, se mnogi zavedajo
dane situacije in jo sprejemajo takšno, kot je. Spoštujejo pravila
ter varnostne ukrepe ter se trudijo po svojih najboljših močeh.
Snežana Kuraj

DUH O VN E S T R AN I

junij 2020

Takšni in drugačni virusi
Vírus je v biologiji opredeljen kot majhen mikroorganizem, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam
nima potrebnih mehanizmov za lastno
razmnoževanje. Poznanih je nekaj več
kot 5.000 vrst virusov, ki lahko okužijo
vse vrste organizmov. Prizadene posamezne organe, se hitro širi s človeka na
človeka...
Vsako leto se je sicer pojavljalo več virusov, ki so motili počutje ali zdravje ljudi in so se z njimi ukvarjali zdravniki in
posamezni oboleli. Letos pa je droben,
očesu neviden virus iz Kitajske zajel ves
svet in ga popolnoma ohromil: ustavil je
promet, zaprl trgovine, šole, cerkve, kulturne dvorane, preprečil obiske, spremenil odnose v družini in družbi, napolnil pa bolnice in vnesel med ljudi paniko.
Po vsem svetu je okužil do sedaj šest
milijonov ljudi in vzel življenje okoli štiristo tisoč ljudem. Kaj takega se do sedaj
v zgodovini človeštva še ni zgodilo. Posredno je povzročil strahotne škode, ki
je ne bo mogoče niti izračunati, kaj šele
sanirati v doglednem času. Posledice
bodo večplastne, tako za gospodarstvo kot za odnose, za zdravstvo, javno
življenje, države in Cerkev. V Sloveniji
smo v boju z njim do sedaj izgubili nekaj
več kot sto ljudi, a smo se v primerjavi z
drugimi državami dobro obranili. Z njim
smo dobili bitko, strokovnjaki pa pravijo, da še nismo dokončno zmagali, ampak bomo morali živeti previdno z njim
naprej in na vseh področjih paziti, da se
ponovno ne razbohoti.
Počasi se razmere pri nas in tudi drugod umirjajo. Zdaj bo potrebno trezno
presoditi vzroke in posledice te pandemije tako na svetovni, državni in osebni
ravni. Seveda mora vsak nekaj narediti
najprej na osebnem področju, potem
tudi na tistem, kjer je vpet oziroma odgovoren.
Skoraj dva meseca je bilo naše javno, družabno in bogoslužno življenje
ohromljeno, večina ni hodila v službe,
ostajali smo doma. V tem času smo
lahko veliko razmišljali in prav gotovo
marsikaj (lahko) spoznali. Najprej to, da
je življenje dragoceno. Zdravstvo, država in družba so se resnično borili za
vsakega z virusom obolelega, posebno

pozornost pa so posvečali zlasti starejšim ljudem, ki so bili prej spregledani in
odmaknjeni v domovih za ostarele. Zdaj
so postali, čeprav še bolj odrezani od
nas, v središču zanimanja. Spoznanja,
ki smo jih ob tem dobili, bi morali ohraniti in v prihodnje pazljivo urejati razmere
v domovih: zaposliti več osebja in zagotavljati tudi za krizne razmere boljše
pogoje.
Ugotovili smo lahko, da za dostojno
življenje potrebujemo manj, kot smo
mislili prej. Čeprav nismo mogli ali upali v trgovine, nismo ničesar bistvenega
pogrešali: ni nimam manjkalo hrane, ne
obleke, večini tudi ne tehnike, saj smo
obvladali vse potrebno. Nismo mogli po svojih načrtovanih poteh, a smo
imeli čas, da postorimo mnoga dela, ki
jih prej nismo mogli, lahko smo premišljevali, brali, molili, pospravljali... Najbolj
smo pogrešali osebni stik, a smo se
lahko pogovarjali z drugimi po telefonu
in drugih podobnih sredstvih, preko njih
ohranjali povezanost in pozornost celo
z večjim številom ljudi, kot bi jo sicer
imeli v običajnem času, se spominjali
tudi tistih, ki smo jih pogosto spregledali. Pogrešali smo obisk svete maše in
drugih bogoslužnih dejanj, a smo lahko
v družini več molili, kot smo sicer, smo
lahko spremljali sveto mašo preko TV,
radia, družbenih omrežij in tako ohranjali notranji stik z Bogom. Nismo mogli
imeti pouka in verouka, a smo otrokom
in staršem nudili preko spleta in elektronske pošte obilo možnosti, da niso
izostali od verske vzgoje, seveda če so
starši pri tem sodelovali, saj smo pošto
večinoma pošiljali na njihove naslove.
Tako so starši (lahko) opravljali svojo
vzgojno vlogo tudi v veri, ki jim vedno
pripada.
Obdobje koronavirusa nam je marsikaj odvzelo in otežilo življenje, a nam je
odpiralo tudi številna nova spoznanja
in vloge, ki smo jih prej spregledali, pa
so vendar tako pomembne za življenje,
tudi za čas, ko ukrepi države in Cerkve
ne bodo več na tak način potrebni,
kot so bili minula dva meseca. Apostol
Pavel je zapisal v pismu Korinjčanom:
»tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k
dobremu (Rim 8, 28).« Skušajmo tudi iz

tega časa spoznati dobre plati in jih ohranjati za prihodnje, saj so za dostojno
življenje vedno potrebne, kaj šele, če in
ko se epidemija v taki ali drugačni obliki
zopet vrne.
Ob tem pa mi misel hiti še naprej. Poleg
virusov, ki prizadenejo telo, poznamo še veliko virusov, ki prizadenejo
dušo in odnose. Tudi ti se radi širijo,
zastrupljajo odnose, grenijo ljudi, vnašajo razdor v družine in skupnosti, hromijo sodelovanje, jemljejo voljo in moči,
včasih tudi življenje. Tudi ti so se letos
močno razširili med nami in bodo verjetno pustili žalostne sledi. Mislim na
viruse jeze, sovraštva, polresnic in laži,
podpihovanja in nezaupanja, nenehnega kritiziranja in črnogledosti, nevere,
nezvestobe, podtikanja…. Še veliko bi
jih lahko našteli. Apostol Pavel jih imenuje dela mesa: nečistovanje, nečistost,
razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze,
častihlepnosti, razprtije, strankarstva,
nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar
je še takega (Gal 5, 19-21).
Ta članek sem pisal tik pred Binkoštno
nedeljo, praznikom Svetega Duha, ko
kristjani prosimo: »Pridi Sveti Duh in napolni srca svojih vernih. Pošlji svojega
Duha in prenovljeni bomo in prenovil
boš po nas obličje zemlje.« Sveto pismo
pa nam pravi: Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost,
dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. (Gal 5, 22)…..
Boj z virusi je (postal) žal naš vsakdanji spremljevalec. Zelo si želimo cepiva
proti Covid-19, a tudi, ko bo na razpolago, bo nevarnost okužb še ostajala,
prav tako nujnost nekaterih ukrepov.
Tako na področju telesa, kot tudi na področju duha. Tam sicer imamo že dva
tisoč let cepivo, ki ga je prinesel Jezus
– to so zakramenti, znamenje božje ljubezni in njegovega delovanja v nas. A
ga je treba (prav) uporabljati: preventivno, redno in v veri.
Veselim se novih srečanj v živo in vse
lepo pozdravljam.
Miha Herman,
župnik in dekan
33

S REBRN E NI T I

Aspiracija (želja, navdih, služenje)
Ko v nas vzklije želja, da bi nekaj naredili za druge, da bi vnesli
pozitivne spremembe v naše življenje, pomeni, da nas je tiho
nagovoril notranji glas – naša duša. Vendar pa sama želja ni
dovolj: potreben je pogum, razpoložljiv čas, odgovornost, rednost, vztrajnost in še kaj. Če prisluhnemo glasu srca, ki je
vedno iskreno in pošteno, lahko stopimo na novo pot, duhovno pot. Če bo izbira pozitivna, nas bo napolnilo z radostjo in
pripeljalo k izviru ljubezni.
Življenje nam prinaša konflikte, če nam je prav ali ne. Še posebno takrat, ko smo zavistni, tekmovalni, sovražni. V procesu, ki mu pravimo življenje, lahko sodelujemo z idejami, kreativnostjo, srčnostjo, in tako se počasi naša želja preobrazi
v navdih. To je sila, ki nas žene naprej in navzgor, do stika z
našim bistvom, v to, kar v resnici smo, saj prihaja iz duše.
Ta naš duhovni vidik, naša duša, iskra boga, nas navdihuje in
postanemo služitelji. Duša polni naše življenje in se pravilno
izraža, ko ustvarjamo pravilne, harmonične odnose.
Ko se odločimo in stopimo na pot služenja, komuniciramo od
srca k srcu, gojimo dobronamernost oz. postanemo neškodljivi v odnosih. Drug v drugem iščemo tisto najboljše. Služenje
ni nič drugega kot demonstracija zakona univerzalne ljubezni.
Ključ za ta razvoj pa je aspiracija, ki je kot motor, ki nas poganja, da se ves čas spreminjamo.
Prostovoljci v Društvu upokojencev Štore in prostovoljci pro-

grama Starejši za starejše služimo načrtu programov, saj se
odzovemo na klic po pomoči. Prisluhnemo potrebam naših
uporabnikov, ki so lahko materialne, čustvene (predvsem je
tukaj prisotna osamljenost) in duhovne narave.
Razvijamo se z aspiracijo. Ko pomislimo na aspiracijo, navadno pomislimo na občutek: “Čutim, da bi bil rad boljši“. Trenje
je ogenj, ki človeka poganja po poti, aspiracija pa je svetloba,
ki ga nenehno vleče navzgor. ASPIRACIJA JE OGENJ, KI NAJ
NE UGASNE.
Če ste ob prebiranju zaslišali klic k služenju, vas vabimo v
Društvo upokojencev Štore, kjer bomo ob druženju spoznavali
sebe in druge in skupaj gradili enotnost v različnosti.
Mira Iskrač

Preživljanje v času epidemije
Tako kot večina vas, je tudi nas starejše presenetila ta »korona«. Kot strela z
jasnega neba je udarila in nas pošteno
prestrašila. Kar nenadoma smo bili posebno ranljiva skupina, brez moči, kako
se ubraniti temu virusu. Na začetku izbruha so nas odgovorni sicer tolažili,
da so maske sicer priporočljive, vendar
ne obvezne. Glede na situacijo v sosednji državi in potem ob širitvi tudi pri nas
se je začelo mrzlično povpraševanje po
zaščitnih maskah, rokavicah in razkužilu,
a vse zaman. Mogoče so tisti z dobrimi
zvezami kaj od tega kje dobili, a za nas,
navadne smrtnike, ni bilo moč dobiti ničesar od zaščite.
Prostovoljka programa Starejši za starejše Sonja Mastnak je začela s šivanjem
tega takrat tako dragocenega artikla. To
34

se je hitro razvedelo in kar naenkrat je
bilo povpraševanje veliko večje od ponudbe. Res je, najprej smo poskrbeli za
prostovoljce in poverjenike Društva upokojencev. Prav pa je, da povem, kako
smo iskali materiale za šivanje troslojnih pralnih mask in da so prišle še kako
prav flanelaste rjuhe, Hoferjeve krpe za
pomivanje posode in sanitetni material.
Preko Banke hrane smo dobili tudi nekaj materiala iz podjetja v Trbovljah, ki se
je ukvarjalo s šivanjem zaščitnih mask,
nekaj materiala pa smo dobili tudi od
prostovoljcev iz Kopra. Od blizu in daleč
so prišli pred Sonjino hišo, kjer so jih na
klopci v vrečkah pričakale maske. Večina
njih pa se ni vprašala, kje je Sonja dobila
material, koliko bo potrebno odšteti za
elektriko in koliko truda je bilo vloženega. Pa pustimo to, sedaj je to za nami,

čeprav Sonja še vedno povprašuje za
material za rezervo v slučaju drugega
vala.
To je bila ena zgodba, druga pa je bila,
kako poskrbeti za tiste starejše, ki živijo
sami. Povezali smo se s Civilno zaščito
občine in preko njih poskrbeli, da so tisti, ki so bili v stiski, lahko prejeli osnovna
živila za preživetje. Banka hrane in Rdeči
križ sta darovala prehrambene pakete. V
teh časih smo spoznali, kako pomemben je naš program, saj so nam podatki, kje in kako živijo naši starejši občani,
prišli še kako prav.
Za vsem tem pa je ostal strah in spoznanje, kako nemočni in ranljivi smo lahko
od nečesa, ki pride nad nas iznenada in
nam ogroža zdravje, ki je za nas starejše
največje bogastvo.
Ivanka Tofant

UTRIN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

junij 2020

Projekt Ekošola na OŠ Štore
v šolskem letu 2019/20
V okviru programa Ekošole kolektiv na OŠ Štore skupaj z
učenci celo leto skrbi za pravilno ravnanje in ločevanje vseh
odpadkov, za varčno porabo elektrike, vode in sanitetnega
materiala ter za varovanje in skrb naravnega okolja. Ob tem
razvijamo pozitivne medsebojne odnose ter skrbimo za telesno in duševno zdravje otrok in mladostnikov. Vsako leto
izvedemo načrtovane projekte, zbiralne akcije papirja in druge aktivnosti.

Pokrajina. Častno omembo za svoj izdelek v tehniki večbarvnega tiska je prejela sedmošolka Živa Zimšek z delom Ples
ptic.

V sklopu medgeneracijskega sodelovanja z Domom Lipa
smo starejše občane razveselili z decembrsko prireditvijo.
Učenci krožka Rdečega križa so sodelovali s starejšimi občani na božični delavnici.

Vključili smo se v natečaj Eko-paket, pri katerem so sodelovali učenci 1. a razreda. Predstavili so se z mozaikom gozdnih
in vodnih živali iz odpadne KEMS embalaže.

Učence smo ozaveščali o pomenu sadja in zelenjave ter o
lokalno pridelani hrani preko »Sheme šolskega sadja in zelenjave« ter »Tradicionalnega slovenskega zajtrka«. Učenci in
učitelji so v novembru 2019 aktivno sodelovali v projektu Medeni zajtrk s petjem Slakove pesmi Čebelar.
Učenci OŠ Štore so v času epidemije pod mentorstvom likovne pedagoginje s svojimi ustvarjalnimi izdelki sodelovali na
likovnem spletnem razpisu "Razgledi doma" in na 48. mednarodnem festivalu Lidice na Češkem na razpisano tematiko

35

U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

Učenci od 4. do 7. razreda skupaj z mentoricama krožka
Šolski radio so samostojno pripravljali prispevke o zbiralnih
akcijah na šoli, osveščali učence celotne šole o pomembnih
svetovnih dneh, povezanih z varovanjem in zaščito okolja,
ter širili znanje o zanimivih dogodkih na tem področju (npr.
o podnebnem protestu mladih za podnebje, prirejali so EKO
nagradna vprašanja itd.).
Zainteresirani učenci predmetne stopnje so pod mentorstvom učiteljice za naravoslovje in kemijo sodelovali na šolskem tekmovanju Ekokviz. Vsebine tekmovanja so vezane na
okoljsko problematiko.
V aprilu, 22. 4. 2020, na svetovni dan Zemlje, smo imeli na
šoli ekodan. Zaradi epidemije smo naravoslovni dan izvedli na
daljavo. Učenci predmetne stopnje so si ogledali dokumentarni film Žejni svet in se podrobneje seznanili s problematiko
onesnaževanja pitne vode. Učenci na razredni stopnji pa so
izdelovali pisane metulje prijateljstva, s katerimi so sporočali:
»Jaz sem dobro, bodi zdrav in ostani doma.«
Preko ekotable v pritličju šole in v Ekokotičku pri šolski knjižnici sprotno obveščamo učence o aktualnih informacijah in

ekovsebinah, obiskovalci pa so seznanjeni z aktualnim dogajanjem na šoli preko TV ekrana v avli šole in zavihka šolske
spletne strani. V Ekokotičku zbiramo v posebnih zabojnikih
različne odpadke (odpadne tonerje, kartuše, sijalke, baterije,
male električne aparate in odpadne plastične pokrovčke).
Izvedli smo dve zbiralni akciji odpadnega papirja. V celem šolskem letu smo zbrali 36.455 kg starega papirja. Tretja zbiralna akcija v aprilu je bila zaradi epidemije odpovedana.
Andreja Prostor in Branka Bajc

Ustvarjanje v času koronavirusa
Ustvarjalne urice pri predmetu likovne
umetnosti so učenci kreativno preživljali
v oblikovanju raznolikih nalog in negovanju lastnega likovnega izraza. S svojimi izdelki, ki so nastajali v obliki kiparjenja, arhitekturnega oblikovanja, risanja,
slikanja, kolaža, računalniškega oblikovanja, so aktivno sodelovali na spletnih
likovnih natečajih v organizaciji JSKD-ja.
Med 26. marcem in 30. aprilom je potekal spletni natečaj Razgledi doma.
36

junij 2020

V spletnem natečaju za vse generacije
z naslovom »Razgledi doma« so se povezale ne le raznolike generacije širom
Slovenije, temveč tudi zamejski Slovenci in drugi Slovenci po svetu. Odzvali
so se številni in ogled je mogoč v spletnem albumu na Facebooku: https://
www.facebook.com/pg/JSKD.Likovna.
dejavost/photos/?tab=album&album_
id=908395816248314&ref=page_
internal .
Barve naše šole predstavljata učenki
razredne stopnje Salina Gobec in Tajda
Mastnak ter učenci predmetne stopnje: Gal Kovačič, Aleks Ferenčak, Ana
Štrus, Anja Boršič, Gal Pušnik, Hana
Harambašić, Jaša Kropf, Timotej Ramšak, Jure Robek, Lana Kačičnik, Laura
Cmok, Lovro Bratina, Tevž Obržan, Teja
Perčič, Luka Gorenjak, Luka Lečnik,
Luka Vasle, Maj Štrlekar, Žiga Tovornik,
Živa Selič, Vid Žveplan, Zala Majaronc,
Naja Cekić, Maša Tovornik, Mia Hafner,
Neli Poljanšek Lukanc, Nika Kragelj, Sifet Vejzović, Tim Skale, Hana Draksler,
Nuša Horvat, Filip Juršinič, Pia Čavš,
Aneja Radšel in Katarina Šuhel.
Vzporedno je potekal natečaj »Protistrup«, kjer so sodelujoči v obliki zgodbe v stripu pripovedovali o svoji izkušnji,
vtisih in pogledu na čas karantene ter
samoizolacije. Prispelo je 380 stripov,
med katerimi so tudi stripi učencev OŠ
Štore. Šestošolci so pri pouku likovne
umetnosti oblikovali »Strip v času koronavirusa« in v spletni galeriji se predstavljajo izdelki Lovra Bratine, Luke Gorenjaka in Nike Kragelj.
Spletni album na Facebook strani JSKD
likovna dejavnost je objavljen z nazivom
natečaj #Protistrup na spletni povezavi: https://www.facebook.com/JSKD.
Likovna.dejavost/photos/a.908375219
583707/929468964140999/?type=3&
theater .
Čestitam vsem na natečajih sodelujočim učencem kot tudi vsem tistim učencem, ki so v objemu doma ustvarjalno
preživljali svoj čas.
Urška Babuder
37

UTRINK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

48. mednarodni
likovni natečaj
Lidice
Učenci OŠ Štore so s svojimi izdelki sodelovali na mednarodnem
likovnem natečaju 48. ICEFA Lidice na Češkem na razpisano tematiko »Pokrajina«.
Na razpisani likovni natečaj je prispelo preko 22000 likovnih del
iz 78 držav. Likovna komisija je opravila več krogov strokovnega
izbora in ob izbranih delih podelila 144 medalj in 1189 častnih
omemb za otroške likovne izdelke.
Častno omembo za svoj izdelek v tehniki večbarvnega tiska je
prejela sedmošolka Živa Zimšek z delom Ples ptic.
S svojimi izdelki v tehniki grafičnega oblikovanja, slikanja in risbe so sodelovali tudi: Tai Lišanin, Neža Grobin, Ema Putanec,
Nikola Topić, Lana Kačičnik, Maša Sivka, Aljaž Patrick Dimec,
Nika Boršič, Lucija Smodej, Irma Mrkonjić, Vasja Popovič in Eldar
Merdanović.
Več o mednarodnem likovnem natečaju in nagrajenih delih je
dostopno na spletni povezavi: https://www.mdvv-lidice.cz/en/
current/awards/ .
Čestitamo nagrajenki in sodelujočim učencem!
Urška Babuder

38

junij 2020

Nič dolgočasna
»Korona«!

Kot strela z jasnega smo ostali doma:
brez vrtca, prijateljev in zabavne igre.
Znašli smo se v situaciji, ko je na nas
z vseh strani prežala slaba volja, črne
novice, virusi, strah in negotovi pogledi
v prihodnost.
Kolektiv Vrtca Lipa je s polno mero optimizma poskrbel, da našim malčkom
v času karantene ni bilo dolgčas. Skrb
za predšolskega otroka zahteva veliko
energije staršev, saj je bilo potrebno
prepoznati otrokove potrebe in trenutna čustvena stanja. Občutek »dnevnih
dosežkov« in rutine kaže na pomemben
vidik pozitivnega življenja. Pomembna

dejavnost v tem obdobju je bila igra in
tokrat so bili partnerji v procesu raziskovanja starši. Za dodatne ideje, aktivnosti
in dejavnosti, ki preganjajo dolgčas, pa
smo poskrbele vzgojiteljice, npr. kako
pripraviti domači plastelin, recepti za
male kuharje, gibalne dejavnosti za telovadbo v dnevni sobi, nove pesmi, deklamacije, pravljice v zvočni obliki in podobno. Naš stik je bil vezan na digitalno
tehnologijo (računalnik).
Odzivnost staršev je bila odlična. Z navdušenjem smo sprejele vsako sporočilo, pozdrav, fotografijo.
Vodilo za v prihodnje: V vsakem slabem
je nekaj dobrega in za vsakim dežjem
posije sonce. Izkazalo se je za resnično!
Klavdija Berglez

39

U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

Nihče nas ne ustavi

je pritekla še kakšna solzica, ki pa se je hitro posušila ob vnovičnem odkrivanju sredstev, igralnice ter navajanju na našo
ustaljeno dnevno rutino, ki pa je bila malo prilagojena glede
na nastalo situacijo. Veliko časa smo tako preživljali na prostem na naši ograjeni terasi ter na travnatih površinah v bližini
igralnice in raziskovali svojo okolico. Otroci so vse skupaj zelo
dobro sprejeli, saj je vse znova steklo brez kakršnihkoli težav
in z obilo dobre volje, ki v naši skupini nikoli ne pojenja. In tako
se z veseljem podajamo novim podvigom naproti!
Vsi v skupini Rumeni palček smo nestrpno pričakovali, kdaj
bo končno napočil dan, ko se bomo lahko vrnili nazaj v naš
ljubi vrtec. Razglašena epidemija nam ni vzela poguma in tudi
ni okrnila našega optimizma. Ves čas smo ostajali v kontaktu preko eAsistenta in spodbujali drug drugega z različnimi
zanimivimi zaposlitvami, da smo tako lažje prebrodili ves ta
nepredvidljivi čas.
Končno je napočil ponedeljek, 18. 5. 2020, ko smo se vsi
presrečni, tako vzgojiteljici kot vsi najini sončki in njihovi starši,
ponovno srečali, čeprav v malo posebnih pogojih, ki pa smo
jih z obilo dobre volje in optimizma kaj hitro premagali. Kmalu
nikogar več ni motila maska na obrazu ali priporočena razdalja do sočloveka, saj smo se enostavno preveč pogrešali, da
bi nas karkoli odvrnilo od druženja in skupne igre. Tu in tam

40

Kristina Ludvik Lošdorfer

junij 2020

Mahali smo v Tolmin
Projekt »Pomahajmo v svet« je mednarodni projekt, preko
katerega se otroci v vrtcih in šolah med seboj povezujejo preko video omrežja, kjer se lahko v živo vidijo, si pomahajo in
naučijo prvih tujih besed. Velik poudarek je namenjen predvsem spoznavanju kultur, običajev in načina življenja. Otroci
si pokažejo, kako se igrajo, kakšne pesmi pojejo, v kakšnem
okolju živijo, kakšno hrano jedo, kakšen jezik govorijo, …

Projekt "Pomahajmo po Sloveniji" je podprojekt mednarodnemu projektu "Pomahajmo v svet" in je namenjen spoznavanju in povezovanju dveh različnih krajev znotraj Slovenije.
V letošnjem letu smo najstarejši otroci Vrtca Lipa sodelovali
prvič. Povezali smo se z Vrtcem Ilke Devetak Bignami iz Tolmina. Skozi celo leto smo izvedli 5 javljanj, na katerih smo
predstavljali pet različnih tem, ki smo jih spoznali. Program
»Pet prstov« vsebuje pet tem in vsak mesec smo spoznali
eno. Teme so bile: To sem jaz (palec), Jaz in moja družina (kazalec), Jaz in moj vrtec (sredinec), Jaz in moje mesto (prstanec) in Jaz in moja država (mezinec).

Novim prijateljem iz Tolmina smo predstavili tudi naš kraj Štore. Narisali smo jim znamenitosti naše občine, predstavili grb,
razložili izvor imena Štore, pokazali železarno in naš vrtec.
Naučili smo se veliko novih pesmic in z njimi popestrili javljanja. Zelo smo se razveselili tudi pošte z različno vsebino, ki so
nam jo poslali iz drugega konca Slovenije.
Projekt »Pomahajmo v svet« je v skupino prinesel malo drugačno dinamiko dela, nove ideje, veliko novih spoznanj in
poznanstev.
Mihela Jelenc

41

U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

Kako smo živeli in preživeli
šolanje na daljavo?
Tako rekoč z danes na jutri je 12. marca 2020 odjeknila novica, da se morajo poti učencev in učiteljev, otrok in vzgojiteljev,
za nekaj časa raziti, in med je nami zavel strah pred neznanim. Borili smo se z mislijo, kako se obraniti virusa, kako ga
premagati ali vsaj omiliti njegove posledice, in v istem trenutku organizirati, uvesti in izvesti sistem dela oziroma učenja na
daljavo. Več kot odgovorov je bilo vprašanj…
Delo na daljavo ne more potekati brez opreme: računalnikov,
modemov in druge informacijsko komunikacijske tehnologije.
Na tem mestu se iskreno zahvaljujem posameznikom, podjetnikom in organizacijam (g. Marku Kozjaku, ge. Sandri Hafner,
Elektru Celje, Štore Steel, podjetniški skupini Ko-operativa in
KORK Štore) za donirano rabljeno opremo, s katero smo oskrbeli 18 učencev naše šole. Učenci in učitelji so se čez noč
priučili in uporabljali nova digitalna orodja in ves čas karantene razvijali svojo digitalno pismenost.
V času izolacije se je pokazalo, ali in kako znamo biti ustvarjalni in inovativni, kako dobro smo samoorganizirani, kako
znamo iz prenatrpanih učnih načrtov in obširnih učnih gradiv
izluščiti bistvo ter ga na primeren način podati naprej. Enim je
uspevalo bolje kot drugim – čestitke prvim!
Učitelji so bili obremenjeni, saj se je delo običajno zavleklo
čez cel dan, enako starši, ki so poleg svojih služb skrbeli za
varstvo, prehrano, učenje in motivacijo svojih nadobudnežev.

Učenci so si krojili svoj vsakdanjik po svoje: nekateri so zelo
resno, skrbno, sproti in v popolnosti opravljali svoje dolžnosti,
drugi z veliko rezerve in le najnujnejše, spet tretje je k delu
prisilil klic razrednika, ker se mladi umetnik po petem mailu
še vedno ni odzval učitelju vsaj s pozdravom, da je z njim vse
vredu.
Pogrešali smo drug drugega: otroci sošolce, nekateri tudi
učitelje, slednji predvsem rutino, varno zavetje šolskega prostora in otroško energijo, živžav.
Ob vrnitvi v šolo, ki je potekala v valovih, smo si vsi vsaj malce oddahnili ob misli, da bo življenje teklo dalje kot nekoč, v
znanih okvirih. A ni šlo tako enostavno. Najprej smo se morali
navaditi na poseben režim bivanja v prostorih šole, pozabiti
na običajno druženje po hodnikih v času odmorov ter prijetno
pomenkovanje s prijateljem iz sosednjega razreda. Sprejeti
smo morali omejitve, navodila in priporočila, ki so se spreminjala iz dneva v dan. Vemo, od kod so prišla, a krivce smo
iskali drugje – žal na napačnem mestu.
Nič več ne bo, kot je bilo. Pred nami je nova realnost, novo
»normalno«: pouk zdaj v šoli in jutri na daljavo, z maskami ali
brez njih, s socialno distanco ali dovoljenimi objemi… Zato
vse sprejmimo z zavedanjem, da nič ni tako pomembno kot
naše in vaše zdravje, ker po toči zvoniti je prepozno.
					 Mojca Rožman

KORONAVIRUS
Prišel koronavirus je v Slovenijo,
vsi smo jih težili, da ga več ne bo.
Drugim narodom želimo vse lepo,
samo, da smo se ga rešili mi!
O, ti šmentana koronca,
zakaj prišla si k nam?
O, ti šmentana koronca,
zakaj, zakaj, zakaj?
Res si nadležna,
zato ne hodi več nazaj.
Zdaj bi radi vsaj malo potovali,
šli na morje, v gore in hotel.
Upamo, da ga pri drugih
več ne bo.
Zakaj, zakaj, zakaj? Zato, ker pač.
Iva Vrečko in Eva Živa Komel, 4. a
42

K O L E D A R DO GODKO V
V O BČI NI ŠT OR E 20 2 0
ORGANIZATOR PRIREDITVE

DOGODEK

KDAJ

KJE

KONTAKT

junij 2020

JULIJ
RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA

TEKMOVANJE

SOBOTA
4. 7. 2020

SLIVNIŠKO JEZERO

Janko Plahuta
041 526 136

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR
ŠTORE

POHOD

JULIJ

KOFCE

Stane

AVGUST
ŽUPNIJA SVETINA

ŠENTOŠČEVA SOBOTA,
LEPA NEDELJA

1. 8. 2020 in
2. 8. 2020

SVETINA

Branko Mlakar
041 720 549

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR
ŠTORE

POHOD

AVGUST

KAMNIŠKO SEDLO

Valter

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

DVODNEVNI TABOR Za otroke in
mladino

AVGUST

DRUŠTVENI PROSTOR
GAJSKA HOSTA
KOPOLE

konjeniskodrustvostore@gmail.com
Leon 031 228 276

PROSTOVOLJNO GASILSKO
DRUŠTVO SVETINA

50 LET PGD SVETINA

SOBOTA
29. 8. 2020

SVETINA

pgd.svetina@gmail.com

SEPTEMBER
OBČINA ŠTORE in KRAJEVNA
SKUPNOST SVETINA

OBČINSKI PRAZNIK in PRAZNIK KS PETEK
SVETINA
4. 9. 2020

SVETINA

Občina Štore 03/780 38 40
Marko Preložnik

OBČINA ŠTORE, KRAJEVNA
SKUPNOST SVETINA IN ZVEZA
KULTURNIH DRUŠTEV
MOŽNAR LAŠKO

14. ANZEKOV POHOD, SREČANJE SOBOTA
GODB NA SVETINI
5. 9. 2020

SVETINA

Ivan Ulaga
Marko Preložnik

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

TEK NA SVETINO 2020

SOBOTA
12. 9. 2020

Start ŠPORTNI PARK
LIPA Cilj DOM NA
SVETINI

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152,
Mojca 051 605 414

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

TURISTIČNO OKNO - OTVORITEV

NEDELJA
27. 9. 2020

SVETINA

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152,
Mojca 051 605 414

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR
ŠTORE

POHOD

SEPTEMBER

7. JEZERA dvodnevna

Valter, Betka, Stane

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR
ŠTORE

POHOD

SEPTEMBER

7. JEZERA dvodnevna

Valter, Betka, Stane

Mojca, Valter, Danica

OKTOBER
PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR
ŠTORE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE in POHOD
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

OKTOBER

ALMINI DNEVI NA
SVETINI

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR
ŠTORE

DRUŽENJE

OKTOBER

DRUŠTVENI PROSTORI Roman, Milan

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

ŠTORSKA KONJENICA

NEDELJA
4. 10. 2020

PO OBČINI ŠTORE

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE

BLAGOSLOV KONJ

NEDELJA
4. 10. 2020

DRUŠTVENI PROSTORI
konjeniskodrustvostore@gmail.com
GAJSKA HOSTA
Leon Reberšak 031 228 276
KOMPOLE

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

ALMINI DNEVI NA SVETINI:
POTOPISNA PREDAVANJA

ČETRTEK –SOBOTA
8. 10. - 10. 10.
VINOGRADNIŠTVO
2020
GLAVAČ
ob 18. uri

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152,
Mojca 051 605 414

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

ALMINI DNEVI NA SVETINI
(kuhanje jedi iz kotlička,
podeželska tržnica, druženje z
Almo, kulturni program)

NEDELJA
11. 10. 2020
ob 10. uri

turisti@vstorah.si
Emil 070 899 152,
Mojca 051 605 414

SVETINA (IGRIŠČE)

konjeniskodrustvostore@gmail.com
Leon Reberšak 031 228 276

Organizator si pridržuje pravico do odpovedi prireditve.
43

44