NOVO MESTO, četrtek
24. oktobra 1974
Nekdanji „fontanotovci" so na suhorskem zboru spet pokramljali z domačini, ki so jim med boji ''cdno pomagali... (Foto: B. Podobnik)
^ Hiša se pogreza
DBH
V ponedeljek, 21. oktobra okrog 15. ure je Alfred Bizjak z Goleka opazil, da se je začel pogrezati del hriba, na katerem stoji njegova hiša. Nedaleč od hiše se je že pogreznil del asfaltirane ceste Leskovec — Vel. Trn.
Takoj ko je Bizjak obvestil pristojne organe, so cesto zaprli za ves promet, obveščeni pa so bili tudi gasilci in štab za civilno zaščito.	Obstaja	ne-
varnost, da se bo hiša porušila. Do zaključka redakcije nismo mogli dobiti podrobnejših podatkov.
Voda spet čez bregove
Posledice močnega deževja ob koncu tedna
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Odkritje plošče v Lipovcu
V nedeljo ob 11. uri bodo v Velikem Lipovcu v Suhi krajini odkrili spominsko ploščo heroju Dušanu Jerebu in 12 padlim partizanom
Mladina in prebivalci Suhe krajine se te dni pripravljajo na osrednjo slovesnost občinskega praznika, ki bo v Vel. Lipovcu. Na svečanosti Pričakujejo predstavnike republike, delegate ObS Novo mesto, aktiviste
PREVOZI V VEL. LIPOVEC
Za prevoz na slovesnost v Vel. Lipovcu so zagotovljeni avtobusi, ki bodo odpeljaU v nedeljo, 27. oktobra ob 9. uri izpred Doma ljudske prosvete v Novem mestu. Voznike osebnih avtomobilov opozarjamo, da je cesta od Boršta dalje v nedeljo, 27. oktobra, do 12. ure odprta samo za enosmerni promet Boršt-Vel. Lipovec, po 12. uri pa v obratni ^smeri! _____________________
ŠENTJANŽ BO SLAVIL
V soboto in nedeljo, 26. in 27 oktobra, bo slavila svoj praznik krajevna skupnost Šentjanž - v spomin na junaško smrt narodnih herojev Milana Majcna in Jančija Mevžlja. Prvi dan bo ob 15. uri v Šentjanžu pionirski košarkarski turnir, ob 16. uri pa jesenski kros. Sledil bo pohod mladine iz trebanjske in sevniske obline po poteh obeh junakov, nato Pa bo mladina ob 19. uri priredila miting na Velikem Cimiku. V nedeljo bo ob 8. uri najprej občinsko tekmovanje gasilskih pionirskih desetin, ob 9. uri koncert godbe na pihala iz Hrastnika, ob 9.30 slavnostna seja krajevne skupnosti, ob U. uri pa svečana proslava pred *pomenikom. Vabljeni!
Prodor hladnega zraka nad *ečji del Evrope, je povzročil v Učetku tedna ponovno poslab-iinje vremena. Tudi v drugi polovici tedna bo nestalno in hladno.
DOBRNIČ: POČASTILI KRAJEVNI PRAZNIK
V nedeljo so s kulturnim programom počastili 31-letnico ustanovne konference Antifašistične zveze «cnsk v Dobrniču. V programu so *odelovali učenci dobmiške podružnične šole, prvič pa je nastopil tudi ^ovi trebanjski moški pevski zbor. O Pomenu praznovanja jc spregovorila Predsednica sekcije za dnižbeno aktivnost žensk pri občinski' konfe-^nci SZDL Rozi Drnovšek.
nekdanjih okrožnih odborov OF Dolenjske, borce in mladino. Spominsko ploščo Dušanu Jerebu in padlim postavlja aktiv ZB iz NOVO-TEKSA, kolektiv te tovarne pa jo bo*po odkritju prevzel v varstvo in vzdrževanje. O liku narodnega heroja Dušana Jereba, sekretarja okrožnega odbora OF Novo mesto ter poverjenika KP in OF za Dolenjsko, bo govoril podpredsednik Zveznega zbora Skupščine SFRJ Bogdan Osolnik.
V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor KUD Dušan Jereb iz Novega mesta, godba na pihala iz Straže jn recitatorji iz suhokra-jinskih šol Žužemberk, Ajdovec in Dvor. KS Žužemberk je s pomočjo okoliških prebivalcev uredila cesto id Boršta do Vel. Lipovca in poskrbela, da bo Vel. Lipovec dostojno pripravljen na veliko slovesnost
O pomenu te slovesnosti pišemo še na 7. strani.
Društvo novinaijev Slovenije je ob svojem jubileju v Črnomlju prejelo visoko državno odlikovanje, red republike s srebrnim vencem. Odlikovanje je izročil predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Poročilo o novinarski obletnici berite na 4. strani. (Foto: F. Brus)
„Vsaka hiša ima čoln, ljudje pa so se pripravili še na hujše je v torek povedal predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič, potem ko je s predsednikom izvršnega sveta Avgustom Avbaijem in komandantom novomeške garnizije Radetom Petrovičem obiskal poplavljena območja med Šentjernejem in Škocjanom.
„Prebivalci so povedali, da so take vode že navajeni, zato niso prehudo prestrašeni. Prestali so že težje preizkušnje. Visoka voda, ki jc preplavila tudi velike kmetijske površine, bo precej zavrla spravilo poljskih pridelkov, seveda če jih bo kaj ostalo." Predsednik Berič je še pristavil, da so pristojne občinske službe skupaj z JLA uvedle dežurstvo na poplavljenih območjih in pri ogroženih objektih.
V brežiški občini je bil v ponedeljek delno spet poplavljen Mostec, tako da so proti večeru že usmerili promet do Dobove po obvozni cesti skozi Sela. Voda je zalila vsa polja v Rigovcih in Ločah in delno prodrla tudi v vasi. Sotla je poplavila del ceste od Bizeljskega do Kumrovca in tudi v to smer je moral avtobus po
Iz trojčka je nastal dvojček
Sevniški IS ima pripombe na republiško zasnovo urbanizacije
Kaj pomagajo debele knjige, razvojni načrt regije, če potem republiška študija naredi po svoje? Razmeroma zgodaj med slovenskimi regijami je imelo Posavje svoj razvojni koncept, vendar: ali le zase? Take ugotovitve je bilo slišati na ponedeljkovi seji izvršnega sveta sevniške občinske skupščine.
V posavsko „zeleno knjigo" je bilo vloženega ogromno truda pa tudi
Ob dvojnem prazniku
28. oktobra praznuje brežiška, 29. oktobra pa novomeška občina - Številne prireditve
Brežiška in novomeška občina spet slavita: prva ima svoj praznik 28. in druga 29. oktobra. V obeh občinah so pripravili obširen spored praznovanja.
Brežiška občinska skupščina se bo na slavnostni seji sestala 28. oktobra, na zasedanju pa bodo podelili tudi oktobrske nagrade.
Slavnostno zasedanje vseh zborov novomeške občinske skupščine pa bo 29. oktobra v Stopičah, kjer bodo odprli novo asfaltirano cesto in športno igrišče pri šoli.
Prireditve potekajo v obeh občinah že nekaj časa. V Brežicah bodo danes položili temeljni kamen za nov obrat Jutranjke, jutri pa odprli obnovljeno ekspozituro Ljubljanske banke. V nedeljo bodo v Pišecah odprli obnovljen mlin in novi vodovod, na Prilipah pa bo državno prvenstvo v motokrosu.
V Novem mestu bodo jutri proslavili 80-letnico bolnišnice, v soboto bo otvoritev stanovanjske soseske ob Ragovski cesti, na Bučki pa bo večja prireditev s srečanjem pionirjev in borcev novomeške čete. V nedeljo bodo v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Dušanu Jerebu, v ponedeljek pa bodo v Šentjerneju odprli vrtec in poslovne prostore Iskre.
Praznikoma brežiške in novomeške občine je posvečena tudi posebna priloga v današnji številki Dolenjskega lista, kjer obširneje pišemo o napredku in novih pridobitvah v obeh občinah. Številnim čestitkam za oba praznika se pridružuje tudi Dolenjski list.
denarja, najvažnejše pa je, da je ta študija verjetno bolj kot vse druge dosedanje akcije, vodila k tesnejšemu sodelovanju. Osnutek republiškega prostorskega plana s podnaslovom Zasnova urbanizacije pa gre
MOST V BREŽICAH SPET ODPRT
Obnovljeni stari železni most čez Krko v Brežicah so v ponedeljek spet odpli za promet. Na slovesnosti je spregovoril predsednik občinske konference SZDL Vinko Jurkas, ki je tudi prerezal trak. Obnova mostu je veljala 400.000 din. Občinski cestni sklad je prispeval zanj 300.000 din, 100.000 din pa je dobil stari most republiške dote.
molče mimo originalne zamisli o tako imenovanem mostu trojčku: Bre-žicah-Krškem in Sevnici! Zajeta so sicer nekatera manjša središča kot npr. Brestanica in Senovo, po mnenju sevniškega izvršnega sveta pa je neustrezno obravnavana Sevnica kot dokaj pomembno naravno središče. Sevnica ima mnogo večje prednosti, če se obravnava v sklopu trojčka, kot je bilo to storjeno v posavski študiji.
Ponedeljkova razprava je šele prva o tem gradivu v občini. Med drugim ugotavlja preslabo obdelavo vprašanja električne energije, kjer je Sevnica s stopnjo letnega dviga porabe med prvimi. Nasploh se ta študija preveč naslanja Je na 11 oz. 12 središč v republiki. Nova študija nadalje nenaravno cepi posavsko regijo na ostala območja. Zaradi tega bodo stališča tega koncepta Sevničani postavili tudi na dnevni red sej sveta posavskih občin in drugih organov.
A. Ž.
»Borci smo še enotni«
Suhor: zbor nekdanjih italijanskih borcev
„Ni pomembno, v kateri deželi živimo nekdanji borci proti fašizmu in nacizmu. Vsi, ki smo se za svobodo in demokracijo borili i. ramo ob rami, smo in bomo še naprej enotni in solidarni,“ je med drugim povedal nekdanji namestnik komisarja italijanske partizanske brigade „Fontanot“ Silvano Baccici v nedeljo na zboru brigade na Suhoiju.
Razen okrog 300 nekdanjih pripadnikov te brigade so se slavja udeležili tudi številni Belokranjci in predstavniki javnega in družbenega življenja iz obeh belokranjskih občin.
Tako, kot so Belokranjci, kot je povedal v pozdravnem govoru predsednik mettiške občinske skupščine Franc Vrviščar, ponosni, da je bila ta italijanska partizanska brigada ustanovljena pri njih, so pripadniki brigade, je povedal nekdanji komisar brigade Mario Abram, srečni, da so sc borili skupaj s slovenskimi partizani proti fašizmu in nacizmu. „Ko smo se borili za svobodo vaše domovine, smo sc obenem borili za demokracijo pri nas. Hvaležni smo belokranjskemu prebivalstvu, ki nam jc tako rado pomagalo.'*
Brigada jc bila ustanovljena na Suhorju 17. dccembra 1944 in seje borila v sklopu 7. korpusa NOV in
BREŽICE: RAZREŠITEV PREDSEDNIKA
Vsi trije zbori občinske skupščine v Brežicah so na skupni seji 22. oktobra sprejeli vlogo predsednika skupščine 1'ranca Bukovinskega za razrešitev, ki jo je podal iz zdravstvenih razlogov. Sejo je vodil podpredsednik Stanko Rebernik.
POS Slovenije. V začetku jc štela 800 borcev, v številnih hudih bojih pa je'žrtvovalo življenje 120 njenih borcev.
B. P.
drugi cestnoprometne zveze proti Ljubljani skozi Kostanjevico niso bile prekinjene.
Kar so po prejšnjih poplavah popravili, je deževje ob koncu minulega tedna v sevniški občini spet hudo razdejalo. Kot je ugotovil vodja občinske cestne službe Lojze Lipoglav-šek v ponedeljek in torek, je najhuje na cesti proti Lončarjevemu dolu. Na cesti vzdolž Blanščice je voda odnesla vrhnji sloj, v Lončarjevem dolu je odneslo suhe opome zidove, v Selcah pa je obstal delavski avtobus. Samo ob tej poplavi je nastalo za 300.000 dinarjev škode.
V Florjanski ulici v Sevnici je v ponedeljek začel ogrožati zemeljski plaz hišo Antona Praznika, vendar ga za zdaj še zadržuje oporni zid.
BREZICE: ZADNJA VOŽNJA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
V okvir prireditev ob letošnjem prazniku občine Brežice sodi tudi zadnja vožnja za državno prvenstvo v motokrosu. V nedeljo, 27. oktobra ob 13.30, se bodo na znani stezi na Prilipah pri Brežicah še enkrat predstavili vsi najbolja jugoslovanski vozniki motokrosa v nacionalnem in internacionalnem razredu. Prireditelji računajo, da bo vozilo okoli 60 tekmovalcev. Dirko organizira AMD Brežice, pokrovitelj pa bo brežiški ,;Prevoz“. Gledalcem se bodo predstavili tudi štirje domači tekmovalci. (V. P.)
ZLATO ZA NAŠ POGRINJEK
Na razstavi vzornih pogrinjkov, kuharskih izdelkov, tekmovanju barmanov in športih, prirejenih v Portorožu v okviru nedavnega XXII. slovenskega go-stinsko-turističnega zbora, je žirija prisodila zlato kolajno pogrinjku „Zaključna večerja za Dolenjsko slikarsko kolonijo", ki sta ga pripravili delavki zdravilišča v Šmarjeških Toplicah: Nada Kalčevič, inštruktorica strežbe in Karolina Levstik, namestnica šefa strežbe. Zlato kolajno med barmani je dobil Franci Bobič za koktajl „Tali-sko“. Karolina Tratar, šefinja v kuhinji družbene prehrane v Krki, je na kegljaškem tekmovanju prejela srebrno kolajno. Enote TOZD Zdravilišča tovarne zdravil Krka so na teh tekmovanjih edine zastopale dolenjsko gostinstvo.
M. P.
V petek dopoldne so pred spomenikom „Prvih krških bor-cev“ vojaki enot Dragana Lukoviča in Vukote Vrtikape iz cerkljanske garnizije s slovesno zaobljubo pred piomiji, mladino, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vojakov in njihovih starešin postali pravi pripadniki naše JLA. Ponosno so zazvenele besede: „Svečano se obavezujem .. potem pa jim je spregovoril komandant garnizije podpolkovnik Rade Japundžić in jim čestital ob pomembnem dogodku. Opozoril jih je na pomen borbene pripravljenosti, na nujno modernizacijo naših oboroženih sil, na herojska dejanja borcev NOB in še posebej na borce prve krške čete. (Foto: Marjan Učakar)
tedenski
mozaik
Odkar je prišlo lani oktobra do četrtega konjlikta med arabskimi deželami in Izraelom, ne mine štirinajst dni, ne da bi s strahom pričakovali krvavih novic s Srednjega vzhoda. Trenutno ni vojne nevarnosti, glavni argument za to trditev je, da Egipt nima urejenih odnosov s Sovjetsko zvezo. Prav ta pa je bil arzenal, iz katerega je dobival Egipt svojo oborožitev.
V fazi po četrtem konfliktu skušajo arabske države izrabiti diplomatsko karto. Namen četrte vojne je bil samo ta, da aktivizira svetovno diplomacijo na rešitev problemov Srednjega vzhoda. Vojaški aspekt ni bil na prvem mestu. Primarna je bila želja Egipta, da se osvobodi oklepa, ki jo je stiskal od leta 1967 dalje.
Arabci so dosegli v tej vojni visoko stopnjo medsebojnega sodelovanja. Ali bodo zdaj koordinirali svojo akcijo tudi politično? To je vprašanje, ki se zastavlja ob bližnjem sestanku arabskih držav v Rabatu, glavnem mestu Maroka. Prvič po letu 1967 se bo tega sestanka udeležila tudi libijska delegacija, vendar še ni gotovo, če bo prišel predsednik Gadafi. Tudi udeležba Jordanije ni gotova -Jordanija je proti ustanovitvi Palestine. Ta država naj bi obsegala del ozemlja, ki ga je imela do leta 1967 Jordanija.
Arabci so uporabili v obrambo svojih pravic prav posebno orožje - nafto. Lani so dvignili ceno tega goriva za 400 %. Ta ukrep je zadel vse tiste, ki nimajo te surovine - razvite in nerazvite. Povečal je inflacijski pritisk v svetovnem merilu. Ali bodo znali zdaj izkoristiti še drugo orožje - svojo solidarnost?
Sestanek v Rabatu ima svoje ozadje. Pripravil naj bi arabsko stališče za konferenco o Srednjem vzhodu. Ta bo drugo leto v Ženevi. Za razgovor v Ženevi se zavzema tudi sovjetska diplomacija. Sovjetska zveza gleda s precejšnjim nezaupanjem na akcijo Kissingerja v tem delu sveta. Ta vprašanja bi morali po mnenju sovjetske diplomacije reševati koordinirano, na relaciji Moskva- Washington.
Jamstvo ali le obljube?
še vedno smo preveč odvjsni od razmer na trgu
Zvezne in republiške materialne rezerve spodbujajo živinorejce na hribovitih in obmejnih območjih k pitanju goved z ugodnimi krediti in obljubami ali jamstvom, da bodo odkupile dopitano živino po cenah, ki jih bodo določili vsake trimesece po dejanskih stroških pitanja. Pitanje mora biti organizirano pri kmetijskih organizacijah. Pogodbe pa bodo veljale le za tisto živino, ki jo bodo šele začeli pitati, ne tudi za že dopitano.
Nekateri živinorejci se posmehujejo takim obljubam, češ najprej naj odkupijo pitance po takih cenah, potem bodo verjeli, da bodo nove pogodbe res veljale. Za dvome imajo vzroke. Težko verjamejo, da bi lahko bilo kmalu bolje. Nekateri ukrepi za zaščito živinoreje namreč niso bili pripravljeni dovolj resno in s potrebno odgovornostjo. Predlagane premije za mlado pitano govedo I. vrste iz družbene in kooperacijske reje, prodano od februarja do konca septembra, še vedno niso uzakonjene. Nove, višje premije je Zvezni izvršni svet predlagal za enake pitance, ki bodo odkupljeni od začetka novembra do marca prihodnkjega leta. Na oktober pa so menda pozabili. Zvezne materialne rezerve pa prevzemajo meso na odprt račun, torej za nedoločeno ceno.
V takih razmerah živinorejci upravičeno sprašujejo, ali jim lahko kdo že zdaj jamči, da bodo prihodnje leto odkupne cene za živino, za katero sklenejo pogodbe, določene po dejanskih stroških pitanja.
To pa jih ne bi smelo zavesti v drugo skrajnost, da bi rekli: če nam nihče ne more zajamčiti ustrezne cene, ne bomo pitali. Odkupne cene bodo močno odvisne od razvoja na svetovnem mesnem trgu. O tem ne more biti dvoma. Čeprav se mnenja strokovnjakov o tem, kdaj bo začelo mesa spet primanjkovati, razlikujejo, je gotovo, da se bo to prej ali slej spet ponovilo. To se namreč ne bo zgodilo prvič. Po takih razmerah, kot pestijo živinorejce letos, je vedno začelo mesa primanjkovati in cene živine so močno poskočile. Živinorejci naj bi se pripravljali na tak trenutek. To je tudi namen materialnih rezerv.
Pred kratkim smo na televiziji slišali, da Francija pridela približno toliko koruze kot Jugoslavija, pa je več kot polovico izvozi. Pri nas je preveč pokrmimo živini, zato je pitanje dražje, kot bi bilo nujno. Več goved naj bo torej pitali na hribovitih območjih s cenejšo krmo s travnega sveta. Tako pitanje je sicer počasnejše kot v hlevih s krmili, je pa tudi cenejše.
Ciprski predsednik Makarios se je na sedežu svetovne organizacije sestal z ameriškim senatorjem Kennedyjem in ciprskim veleposlanikom Rosidesom. Ciprsko prebivalstvo izraža željo, da bi še Makarios kmalu vrnil na otok. Turški del prebivalstva je proti. To bi le še bolj zavleklo krizo. Očitno je, da se bo kriza še zelo dolgo vlekla.
Jamstvo za odkup in ustrezno ceno živine pa bo trdno le takrat, ko bo temeljilo na potrebnem skladu. Vanj naj bi se stekala sredstva tudi takrat ali predvsem takrat, ko bi se živina dobro prodajala. Morda takrat, ko bodo sedanje hude skrbi mimo, ne bomo tega spet pozabili.
JOŽE PETEK
(Iz zadnjega „PAVLIHE")
- Nisem bil no morju, ampak sem letoval prek svojih predstavnikov.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Zasedanje republiške skupščine prejšnji teden — v sredo - je bilo predvsem posvečeno tehtni osrednji točki, ki so jo imeli na dnevnem redu vsi trije skupščinski zbori: obravnavi ocene gospodarskih gibanj tes splošne in skupne porabe v Sloveniji hkrati s predlogom stališč in ukrepov za izvajanje resolucije o letošnji družbeno-ekonomski politiki v naši republiki. To gradivo je republiški skupščini predložil izvršni svet; delegati so po obsežni razpravi soglašali s pripravljenimi ocenami ter s predlaganimi ukrepi - ob tem pa so sprejeli (ločeno po zborih) obsežna stališča, ki terjajo odločno akcijo v smeri stabilizacije, ureditve porabe ter drugih, v tem trenutku najbolj perečih vprašanj našega družbenega razvoja.
Na skupščinskem zasedanju je imel pred delegati vseh zborov uvodni ekspoze član izvršnega sveta Miran Goslar - ki je poudaril, da vse analize letošnjih gibanj opozarjajo na zelo protisloven gospodarski položaj. Nekatere od zastavljenih ciljev uresničujemo dobro, je dejal, nekatere pa le delno, vse rezultate pa nam žal kvari izredno visoka inflacija, ki jo imamo lahko za najbolj pereč pojav sedanjega ekonomskega stanja pri nas.
Miran Goslar je med drugim — ko je go-; voril o realni letošnji rasti osebnih dohodkov (realni OD naj bi bili letos za 2,5 do 3 % višji . kot lani) — dejal, da so sedaj v politiki nagra-! jevanja pred nami tri velike naloge: dograditi moramo sistem delitve dohodka in osebnih _____________
dohodkov, zadrževati moramo porast obsega manj približali letošnjemu cilju, to je, osebne porabe pod rastjo družbenega pro- inflacijo vsaj kolikor toliko zaustavili. Na izvoda, hkrati pa moramo z novimi samoupravnimi sporazumi zagotoviti resnično in spodbudno nagrajevanje po delu.
Zaščite življenske ravni ne moremo kar naprej upoštevati v delitvi - je poudaril Goslar - temveč moramo to zaščito prenesti na področje družbenega standarda. Le-tega
pa nam bo uspelo večati edino z večjim računamo s tem, da bomo imeli opravka z ustvarjenim dohodkom, jeie poudaril. istimi problemi kot sedaj, saj nam jih za go-V letošnji skupni porabi se — kot znano — tovo ne bo uspelo rešiti kar čez noč. Ob tem sredstva hitreje natekajo, kot pa je bilo do- Pa je posebej poudaril problem delitve dogovorjeno. Izvršni svet je zato že predlagal hodka za naprej: politika stabilizacije, ki se (in to so delegati v sprejetih stališčih so-zanjo borimo, ne more biti uspešna, je dejal, glasno podprli), naj se presežna sredstva če v prihodnjem letu vse oblike porabe ne vrnejo gospodarstvu — določneje rečeno, naj bodo naraščale počasneje kot pa nam bo tiste SIS, ki sedaj izkazujejo presežke, v le- uspelo povečati obseg nominalnega družbe-tošnjih zadnjih dveh mesecih znižajo pri- nega proizvoda (ki naj bi se prihodnje leto, spevne stopnje za svoio porabo.	,	kot je dejal, povečal približno za 30 %).
Skupščinski zbori so na tem zasedanju, kot rečeno, sprejeli odločna stabilizacijska stališča in terjali nujne ukrepe, ki naj pomagajo, da bomo sedanje (ne docela rožnato) gospodarsko stanje-spravili v okvir že sprejetih in dogovorjenih načel.
Republiška skupščina je na tokratnem zasedanju sprejela tudi več novih zakonskih in drugih aktov — med njimi posebej omenimo sporazum o zvišanju starostnih pokojnin za kmete. Te pokojnine (ki so doslej znašale po 250 dinarjev mesečno) se zvišujejo za 20 odstotkov, tako da bodo po novem znašale 300 dinarjev mesečno. To zvišanje velja že od letošnjega 1. julija dalje.
Podatki o septembrski industrijski proizvodnji v državi so kar ugodni - saj seje ta proizvodnja (v primerjavi z lanskoletno) povečala kar za 11,6 odstotka, pri čemer je Slovenija glede industrijske proizvodnje na Posebej se jc Goslar dotaknil problema prvem mestu v državi (pri nas se je ta proiz-inflacije - saj smo se tu, kot je rekel, naj- vodnja povečala za ves odstotek povprečja v manj približali letošnjemu cilju, to je, da bi državi).
Povejmo še, da so iz zveznih sindikatov sporo-tem področju, je dejal, bo bitka še dolgo- čil‘- ,da ,b°do že v bližnjih dneh objavili enotna
.	•___________________________________   -..Kilu*	načela delitve dohodka in osebnih dohodkov za
trajna in zahtevna, vsak amoup	j	vso jr2aVo, kar bo objavljeno v posebnem akcij-
bo v tej bitki moral sprejeti ukrepe za racio- skeni programu sindikatov. Ta akcijski program varčevanje in lastno posebej poudarja, da morajo biti temeljni pogoji za pridobivanje dohodka vnaprej znani in da je treba proporce namenske delitve dohodka dolđčiti v
STALIŠČA
TERJAJO
ODLOČNO
AKCIJO
nalno obnašanje, disciplino
za
Tudi za prihodnje leto si ne moremo de- *7, Pr ,
. .	,	-x	j i »i- r' i -iii skladu s temi pogoji m razvojnimi programi organi-
lati utvar, jc še dejal Miran Gpslar, suj luhko ^acij združenega dela.
tedenski zunanjepolitični pregled
Kdor je prebiral knjige o zgo- Ta pogovor ne bo tako težko dovini diplomacije, je dobil vtis, pripraviti, saj je dobra volja na kako zanimivo je življenje di- obeh straneh. Kaj pa bo dosegel plomatov. Zanimivo že, vendar Kissinger v Aziji, konkretno na zelo odgovorno. Pred dobrimi indijski podcelini? Najvažnejša sto leti je neki ameriški pred- točka njegovih razgovorov v sednik pripomnil: že dva me- Aziji bo brez dvoma New Delhi-seca nisem videl našega .zuna- Odnosi z Indijo so se poslabšali njega ministra. V tistih časih je imelo ameriško zunanje ministrstvo 22 uradnikov, zdaj jih ima z vsem pomožnim aparatom 22.000!
V taki atmosferi živi in dela ameriški zunanji minister Kissinger. Njegov življenjski stil je v nekem smislu — poudaijamo v nekem — podoben športniku.
Kissinger je vedno „na nogah“.
Odkar je prišel v zunanje ministrstvo je praktično vsak mesec na kaki turneji.
Od srede naprej se ameriški zunanji minister mudi v Moskvi.
Od tu bo v nedeljo odpotoval na obisk v več azijskih dežel.
Najprej bo obiskal tri dežele indijske podceline — Indijo,
Bangladeš in Pakistan. Naša tiskovna agencija Tanjug je ondan sporočila, da bo prišel 4. novembra v Beograd.
Ameriški zunanji minister bo
leta 1971, ko seje Washingtofl postavil na stran Pakistana. V vojni leta 1971 med Indijo in Pakistanom je slednji izgubil vojno. Pakistan se je potem še
ostal štiri dni v Moskvi. Iz tega
Alenamn A, kn J. SOVjetskl
Je L
bolj približal Kitajski, Indija pa
lahko sklepamo, da bo razpravljal o štirih temah. Centralno vprašanje bo omejitev raketnega oboroževanja. Kissinger bo uredil tudi podrobnosti glede sestanka med Fordom in Brežnjevom. Srednji vzhod je standardna tema vseh razgovorov med ameriškimi in sovjet-
zvezt
TELEGRAMI
NOGALES - Ameriški in mehišk* predsednik - Ford in Echeverria " sta se sestala v tem mejnem mestu med ZDA in Mehiko. Tik pred se; ...	.	„	.	,	-	stankom so mehiški listi razširili
skuni predstavniki. Četrta tema vest, da so v jugovzhodnem delu pa bodo trgovinski odnosi — ti odkriti veliki zakladi nafte. Ameri'
bodo dobili zdaj nesluten zamah. -
V tem okviru nas zanima predvsem to: ali bo prišlo do sestanka med Fordom in Brežnjevom? O veijetnosti tega srečanja zdaj vse več govore. Državnika naj bi se sestala konec novembra, in sicer po obisku Forda v Južni Koreji. Prav v tistem času se bo Brežnjev mudil v LR Mongoliji.
Razlogi za ta sestanek so na	jja ^	razgovorov	v Generalu*
dlani: Brežnjev se bo kmalu se-	skupščini	udeležil tudi	Jaser Arafat-
stal s kanclerjem Schmidtom in	voditelj	palestinske	osvobodilne
francoskim predsednikom	oipnizacite. Poročajo, da je g
^.____ ,	v	,	veleposlanik v Libanonu BugarC*4'
Giscard d Estaingom. Oba sta	pOVabil	Arafata, naj	obišče Jugo*
prevzela letos krmilo države v	slavijo.
ški listi menijo, da ameriško tržišč* ne bo več odvisno od arabske nafte-
BERN - Kar 65 % vseh švicarskih volivcev je zavrnilo predlog, naj j51 Švica vrnila domov 550.000 tujin delavcev — zdomcev. Ta visoka zmaga je okrepila prepričanje, da tudi v drugih drža vali ni pričakovat* pritiska proti tujim delavcem. V ten* trenutku imamo v mislih ZR Nem* čijo, kjer je število brezposelnih p#' cej naraslo.
NEW YORK - Novembra se bo začela v Nevv Yorku razprava o pate' stinskem vprašanju. Krožijo glasov*-
svoje roke, kakor pravimo. Ameriški predsednik Nixon se je moral letos avgusta umakniti iz Bele hiše, nastala je praznina. Kakšna stališča zavzema novi predsednik Ford, ali gre v zunanji politiki po stopinjah svojega prednika. Ta razlog govori za sestanek z novim predsedni-
RIM — Mandatar italijanske vladc
Amintore Fanfani se posvetuje 0 rešitvi italijanske vladne krize. Nj*' gov uspeh je odvisen od tega ali mu bo uspelo obnoviti koalicijo levega centra. To zvezo predstavlja0 krščanski demokrati, socialisti, s?' cialdemokrati in republikanci.
NVASHINGTON - Vprašanj« 60.000 Židov, ki naj bi se izselil*
kom. Kot mesto možnega raz- lctn0-v Izrael] je še vedno odprto-govora omenjajo Vladivostok. Gre za Žide v Sovjetski zvezi. t*. Vendar pa to mesto ni najbolj izselitev je v zvezi z ugodnostmi, k*
primerno, saj leži tako blizu Ki-	dobila	Sovjetska	zveza	v
f • i \r n i •	i*« • *	trgovini z Amcnko. Lam seje
tajske. V Pekuigu bi lahko sma- in0 okrog 30.000 sovjetskih Židovv trati tak sestanek kot provoka- Izrael. Število letošnjih izseljencev cjjo	bo najbrž manjše.
MT*^
Brez besed (iz „Radničkih novin“)
Sredi oktobra smo po dveletnem premoru v Kočevju spet dobili prodajalca pečenega kostanja, to je Djeti Vedjili. Peče makedonski kostanj, kije prej zrel kot naš. Pred njim je pekla kostanj domačinka Angela Delač.
(Foto: J. Primc)
V	skrbi za ozimnico so se letos sindikati bolje izkazali. V mnogih delovnih organizacijah so omogočili delavcem, da so si nabavili sadje po nižjih cenah, kot bi ga sicer lahko nakupili na trgu. Na sliki: prevzemanje jabolk v tovarni Krka v Novem mestu. (Foto: Mikulan)
Dvodnevna taktična vaja ene izmed partizanskih teritorialnih enot je brez posebnih priprav uspela. Tudi enote civilne zaščite v Stopičah, ~v katerih so sodelovali šolarji, mladinci, gasilci, sanitetne ekipe in vsi domačini so pokazale, da splošnemu ljudskemu odporu ne bo nihče kos. (Foto: Vesel)
Ni se zgodUp prvič, da so se v Črnomlju mladi objestneži spravili nad koš za smeti. S tem dejanjem ne kažejo svoje kulture, pa tudi nobeno herojstvo ni to. Mimogrede: tudi pločnik kliče popravila. Mnogo sočnih kletvic je bilo že izrečenih na njegov račun.
ZJUTRAJ NIČ ALKOHOLA
Občinska skupščina Kočevje je sprejela odlok, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj, in to na območju vse občine. Za tiste, ki tega ne bodo upoštevali, so predvidene občutne kazni. Odlok ima namen preprečevati, da ne bi zaposleni prihajali na delo pod vplivom alkohola.
Brežice: s samoprispevkom do cest
Kako iz začaranega kroga slabih cest? To vprašanje je v brežiški občini pereče že nekaj let.- Odločitev ni več daleč. Dokončno besedo bodo in^eli občani, ko dobo glasovali o samoprispevku.
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkov semanji dan so živinorejci pripeljali 379 do 12 tednov in 28 od tri do 7 mesecev starih prašičev. Skupaj so prodali 243 pujskov. Mlajše so Prodajali po 300 do 320 dinaijev, starejše pa po 430 do 650 dinarjev. Zaradi slabega vremena so rejci pripeljali tokrat precej.manj prašičev kot prejšnji teden.
BREŽICE - Na brežiškem sejmišču so lahko kupci v soboto izbirali med 617 pripeljanimi pujski. Do tri mesece starih so rejci prodali 402, nad 3 mesece starih pa 26 prašičev. Kilogram žive teže mlajših je veljal
19,00	dinaijev, starejših pa 16,00 dinaijev.
SEJEM NA VESELI GORI
V	soboto, 26. oktobra, bo na Veseli 'gori pri Šentrupertu zadnji letošnji živinski in kramarski sejem.
V brežiški občini čaka na asfalt 112 km cest.
Program modernizacije občinskih cest je sprejela že prejšnja skupščina. Razdeljen je na pet etap. V prvi bi morali asfaltirati 17;5 km cest za 63 tisoč dinarjev, v drugi 21 km za 95 tisoč dinaijev, v tretji 22,5 km za 112 tisoč dinarjev, v četrti 24 km za 146 tisoč in v peti 22,5 km za 134 tisoč dinarjev. Skupna vrednost je ocenjena na 550 tisoč, pri čemer pa ni upoštevana gradnja mostu čez Krko v Cerkljah.
Izvršni svet je ta teden predložil skupščini razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje 1975-19f‘
1980. Zaposleni naj
Kmetijski kotiček
Jeseni s kemijo na plevel
Lanska mila zima je na marsi&teri njivi tako razmnožUa plevel, da ga spomladi ni bilo mogoče več ucuikCV]*0 zatreti. Znano je, da so plevelne rastline najbolj občutljive na heroične v začetku rasti, ob vzniku in potem, ko razvijejo nekaj lističev. Ce ta čas zamudimo - tak primer je pogost pri plevelu z imenom smolenec, ki duši mnoga naša pšenična polja — se s kemičnimi pripravki jpoljedelec ne more več plevelom čvrsto postaviti Po robu.
. Da bi prehiteli plevele, lahko škropimo s herbicidi že jeseni, m ne le spomladi, kot povečini delajo naši kmetijci. Jesensko škropljenje ima še nekatere prednosti. Ni tako vezano na čas in «Žje je jeseni, koje rast počasnejša, ujeti primeren čas za škropljenje kot pa spomladi, ko lahko deževje onemogoči hojo po njivi prav v trenutku, koje škropljenje potrebno.
Kmetijski strokovnjaki priporočajo za jesensko zatiranje plevelov predvsem nekatere herbicide. Če njivi niso nevarni travnati pleveli, pričakujemo pa razrast širokoustnih plevelov, ki se že Pojavljajo v mladem žitu, je najbolje škropiti s tako imenovanimi kontaktnimi herbicidi, kot sta aretit in faneron. Kontaktne herbicide (kontakt — dotik) uporabljamo, kot že beseda pove, tako, da pridejo v dotik s plevelom, torej po vzniku.
Aretit, ki je sicer hud strup za ljudi, domače živali in čebele, *atre celo vrsto plevelov, tudi trdovratni smolenec, če je še Majhen. Škropiti je treba v lepem vremenu, uporablja pa se 4 do
Utrov aretita, raztopljenega v najmanj 400 1 vode, na hektar. podobno učinkuje tudi faneron (2,5 do 3,5 kg na ha), vendar ni *ako strupen kot aretit. Pomembno je tudi vedeti, da ta dva PHpravka ne škodujeta kasneje posejanemu podsevku, detelji ali mcerni.
Če mlademu ozimnemu žitu grozijo tudi travnati pleveli, je Priporočljivo jeseni uporabiti zlasti dva pripravka: dicuran in ^an. Oba lahko poljedelec uporabi takoj po setvi ali pa po ^niku žita. Zatirata mnogo plevelov (srakoperca, kurja črevca, mrtvo koprivo, mak, plavico) ne pa smolenca. Zlasti igran zelo dolgo učinkuje. Uporabljamo ga 2 do 4 kg na hektar, dicurana Pa 1,5 do 3 kg, upoštevaje navodila.
Inž. M. L.
* Bbhihmi
- 24. oktobrn 1974
bi plačevali po en odstotek od osebnega dohodka. Za kmete predlagajo najnižji prispevek 200 din in največji 1100 din. Obrtniki in delovne organizacije bodo sklenili samoupravni sporazum z bodočo interesno skupnostjo za ceste. Za obrtnike in gostince predvidevajo po 2 odstotka samoprispevka od osnove osebnega dohodka, za avtoprevoznike pa 70 odst. predpisanega davka od vrednosti tovornih vozil. Upokojencem ne bo treba prispevati za ceste. Po tem predlogu bi se v petih letih nabralo toliko denarja, da bi modernizirali vseh 112 kilometrov občinskih cest, mestne ulice in še most v Cerkljah bi lahko sprejeli v program.
Občani naj bi razen tega plačevali dodatno 50-odstotno cestnino od posesti osebnih avtomobilov. Delovne organizacije pa bi po sporazumu prispevale za modernizacijo cest po
10	din za zaposlenega ter dodatno 50-odstotno cestnino od tovornih avtomobilov in avtobusov.
J.T.
Vsak dinar pride prav
50 dinarjev ger
Začuda nerado gre iz rok, kadar je treba kaj primakniti upokojencem. Taisto se dogaja s kmečkimi pokojninami, ki jih po zakonu o starostnem zavarovanju dobivajo nad 70 let stari kmečki ljudje. Že lani je ujJo moč z več strani slišati, da je 250 dinarjev na mesec več kot skromno, enako je' Ugotavljala tudi z:ačasna skupščina kmetov na februarski seji, a šele prejšnji teden je republiška skupščina potrdila predlog in s tem primaknila 50 dinarjev kmečkemu zavarovancu.
Kmečka pokojnina, ki je bodo prihodnje leto deležni vsi nad 65 let stari upravičenci, znaša po tej odločitvi 300 dinarjev na mesec. Razliko bodo izplačali od 1. julija letos naprej. Ni dosti, toda bolje je nekaj kot pa nič. Če upoštevamo, da bo letos uživalo to pomoč že nad
25.000	kmečkih ljudi (ena tretjina slovenskih kmetij), je to vendarle lep napredek in uspeh zadnjih let. So ljudje, in tudi pri nas na Dolenjskem ne manjka takih, ki jih tolikšna denarna pomoč reši bede na stara leta.
Zanimivo je, da ima sklad starostnega zavarovanje kmetov precejšen presežek dohodkov nad izdatki. Rezervo mora imeti zaradi tega, ker dobiva vedno več kmetov pravico do pokojnine in sklad ne sme ostati praznih rok. Tudi 50-dinarsko povečanje bo sklad večji del plačeval iz svojih dohodkov. Stroški sklada se bodo s tem povečali za 7 milijonov, izdatki proračuna pa za 570.000 dinarjev.
Tudi šolska prehrana je znak razvitosti
Zadnji je zadnji
Prav nič novega ne poverfio: uvajanje prehrane v šole je dragocena naložba. A vendar zasluži to dejstvo posebno močan naglas, saj je očitno, da uvajanje prehrane v šole ni šteto kot investicija, enakovredna drugim.
Skušajmo pokazati s številkami. Republiški zavod za statistiko je v zadnji številki „Prikazov in študij1* objavil podatke, kako je bilo s prehrano v osnovnih šolah v prejšnjem šolskem letu. Če primerjamo naših devet občin, ugotovimo več kot desetkratno razliko. V krški občini največji odstotek učencev kosi v šoli
-	kar 32,9, slede Metlika (26,8), Ribnica (1-3), Novo mesto (8,8), Kočevje (7,8), Sevnica (7,7), Črnomelj (7,5), Brežice (6;5) in Trebnje (le 2,9 odstotka). Republiško povprečje znaša 12,2 odst., torej so Je tri naše občine nad njim, Trebnje pa je predzadnje med 60 slovenskimi občinami in le Ptuj je za njim.
Povezava je lahko razvidna: manj razvita občina ima skoraj po pravilu tudi manj uveljavljeno prehrano v šoli. Investicijsko prizadevanje je usmerjeno v gospodarstvo, ki v krajšem času vrne naložen denar, dolgo-
ročnejše naložbe, med katerimi je tudi (čeprav komu malo čudno zveni) uvajanje ustrezne prehrane v šole, pa so zapostavljene. S tem pa ostaja neizkorenirijena kal nerazvitosti, splošne zaostalosti.
M. L.
Potrošnik današnjega časa (Pavliha)
Preskrba šepa
Na Dolenjskem so začeli obnavljati trgovine precej pozneje kot drugod v Sloveniji. Žgolj obnova, ali drugače rečeno, posodobljenje obstoječih trgovin pa je veliko premalo ob izredno povečani kupni moči prebivalstva po vojni. Novih prodajaln smo na Dolenjskem zgradili v zadnjih 30 letih precej manj, kot bi jih morali.
Kje so vzroki? Vse predolgo smo vztrajali pri številnih majhnih trgovskih podjetjih, ki niso zmogla večje naložbe. Zamudili smo tudi več priložnosti, ki so naiii jih pop.inale naložbe zunanjih podjetij, dokler so bila ta še pripravljena vlagati svoj denar pri nas. Danes pa trgovini povsod manjka denarja za naložbe.
Slej ko prej lahko ugotovimo, da je trgovina na Dolenjskem porazdeljena med preveč trgovskih podjetij po posameznih občinah, najslabše pa je v novomeški. Premalo je povezana v pokrajini, občinske meje so vse preostro začrtane. Trditev: več podjetij - več konkurence je jalova, ker konkurence ni, založenost in izbira pa sta slabi. Davek na to plačuje občan, precej kupne moči se nam zato odteka drugam, v proračune pa tudi zato steče precej manj prispevkov, kot bi jih sicer. Zakaj v vodstvih trgovskih podjetij ni posluha za takšno upravičeno, dolgoletno opozarjanje?
M. J.
METLIKA: MOŠT LAHKO SLADKAJO
Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine v Metliki je na podlagi 4. člena pravilnika o načinu in postopku za sladkanje mošta dovolil do-sladkanje letošnjega pridelka in izdal naslednje navodilo: Vsi vinogradniki, ki so vpisani v register pridelovalcev vina, lahko do-sladkajo vinski mošt iz sort: kraljevina, portugalka in žametna črnina za 4 odstotke od letošnje poprečne sladkorne stopnje (1,2 kg sladkorja na hektoliter mošta za vsako stopnjo), mošt iz sort: modra frankinja, šentlovrenka in laški rizling pa za 3 odstotke od letošnje poprečne sladkorne stopnje, ki znaša približno 13 odstotkov. Obrazce za poročilo o izvršenem dosladkanju dobijo na oddelku.
Stran uredil: MARJAN LEGAN
vredno je
En dan več „v bolniški“ eri dan več odsotnosti z dela, kdo bi si s tem sivil glavo! Toda kar je malo za posameznika, je lahko zelo mnogo za narod. Neverjetne številke, pravo parado izgubljenega časa in škode, ki nastaja zaradi tega, bi dobili, če bi seštevali ure, neprebite na debi.
Ostanimo naprej pri bolezenskem dopustu, ki je del absentizma, kot s strokovno besedo imenujemo odsotnost z dela. Na Hrvatskem, kjer imajo največ bolniških dni na 1.000 zaposlenih -kar 13.060, so se kot prva republika začeli resneje poglabljati v ta pojav. Sešteli so vso škodo, ki jo trpi proizvodnja, in prišli do številke
7	milijard dinarjev. Ta znesek je tolikšen, kot če bi bilo v povprečju nič manj kot 60.000 dinavcev stalno odsotnih z dela.
Nas ni na delu
Seveda je bolnemu človeku treba dati bolniški dopust. Tu bi lahko varčevali le v škodo človekovega zdravja. Toda za „bolniške“ ne ugotavljamo samo medicinskih razlogov, temveč tudi druge. Poznano je, da se v številu prisotnih na delu pozna, kdaj je košnja kmetih, kdaj zanimiva nogometna tekma v mestu. Na Hrvatskem so nadalje izračunali, da bi bila izguba v proizvodnji manjša za 800 milijonov dinarjev, če bi zmanjšali stopnjo obolevnosti za bornega pod odstotka.
Bolezenski dopusti pa so, kot rečeno, le del odsotnosti za strojem ali delovno mizo. Oprijemljivi del, ki ga lahko seštevamo, primerjamo. Koliko pa je še drugačne odsotnosti, ki se porazgubi kot dim, ko bi jo človek skušal ugotoviti, sešteti, da bi s seštevkom pokazal njeno pogubnost. Kdo meri, koliko izgubimo z zamujanjem na delo, s kavo in klepetanjem, z mnogokrat nepotrebnim posedanjem po sestankih in podobnimi „malenkostmi“?
Majhne stvari so to na prvi pogled, pa velike, če bi jih imeli zbrane vkup. Potem bi se zavedeli njihovega deleža v naši premajhni učinkovitosti, iz katere izvira toliko problemov, ki jih ne bi bilo, če bi izboljšali odnos do dela, da ne zapišemo: če bi res gojili - kult dela.
M. LEGAN \ >
DOLENJSKI LIST
ROMOM POMAGAJO
Socialni službi v črnomaljski občini so v veliko breme Romi, predvsem tisti iz Coklovce pri Semiču, saj med njimi skoraj nihče ne dela. Vsaka družina pa ima po več otrok. Od skupnega števila občanov, ki prejemajo družbeno denarno pomoč, jih je 15 Romov; ti prejemajo iz občinskega proračuna na mesec skupno 4.445 dinarjev. Precejšnje pomoči pa so deležni Romi še ob podelitvi enkratnih pomoči, predvsem za šolske potrebščine njihovih otrok, ki pa kljub temu zelo neredno obiskujejo šolo ali pa je sploh nc 'obiskujejo.
OTROCI SO ŽRTVE
Točno število alkoholikov v črnomaljski občini tako kot tudi drugje ni znano. Socialni službi pa so znani tudi tisti najbolj kritični problemi, ko so sosedje ali družinski člani alkoholika iskali pomoči. Posledice alkoholizma v družini največkrat in najhuje prizadenejo otroke. Ti kažejo vedenjske motnje ali pa imajo slab uspeh v šoli. Če sta oba od staršev alkoholika in za njunega otroka ne skrbi nihče drug, poseže vmes socialna služba. V zadnjjem času je ta odvzela družinam alkoholikov šest otrok in jih pet oddala v rejništvo, enega pa v ustrezen zavod. Za vse te otroke plačujejo oskrbnino v celoti iz občinskega proračuna.
VIŠJE POMOČI?
Čeprav je skrb za nekdanje borce in vojaške invalide urejena z zveznimi, republiškimi in občinskimi predpisi, je denarna pomoč še vse prevečkrat odvisna od „bogatosti11 občinskega proračuna. Letos je za priznavalnine v črnomaljski občini zagotovljenih 770 tisočakov, redno pa jih prejema več kot 200 nekdanjih borcev. Dodeljujejo pa tudi enkratne priznavalnine od 150 do 500 dinarjev.
ŽUNIČI: STRAH PRED SNEGOM
Na zadnjem zboru občanov so prebivalci spet opozorili na zelo slabo cesto do Vrhove. Na srečo preteklo zimo ni bilo mnogo snega in je avtobus še lahko vozil otroke v šolo in delavce na delo. Če pa bo letos zapadel sneg, avtobus ne bo mogel i do nas. Tako pravijo. Menijo, da en sam cestar take ceste ne more vzdrževati in da bi mu morali pomagati z mehanizacijo. Tudi nad mostom, ki vodi pri Žuničih na hrvatsko stran Kolpe, so se pritoževali. Doslej ni storil od prizadetih nihče nič drugega, kot da ‘so namestili znak: „Prepovedan promet44. Ker pa drugega mosta ni, ga občani vseeno uporabljajo	B.P.
V soboto, 19. oktobra, je Črnomelj gostil slovenske novinaije, ki so slovesno proslavili 30-letnico ustanovitve slovenskega časnikarskega društva. Slovesnost se je začela z odkritjem spominske plošče na kraju, kjer je bilo leta 1944 društvo ustanovljeno, nadaljevala pa se je s slavnostnim občnim zborom. (Foto: France Brus)
30 let nove napredne besede
Slavnostni občni zbor Društva novinarjev Slovenje v Črnomlju - Predsednik Tito odlikoval slovensko društvo - Podružbljanje tiska
Številne prireditve, s katerimi je slovensko časnikarstvo proslavilo 30-letnico svojega obstoja, so se 19. oktobra zaključile v Črnomlju, kjer je bilo 22. oktobra 1944 ustanovljeno slovensko časnikarsko društvo, prvo te vrsf2 v vsej tedaj okupirani Evropi.
Po odkritju-spominske plošče na kraju ustanovitve društva so se delegati aktivov novinarjev iz vse Slovenije, predstavniki slovenskega manjšinskega tiska iz zamejstva, častni gostje ter predstavniki ostalega jugoslovanskega tiska zbrali na slavnostnem občnem zboru Društva novinarjev Slovenije. Slavnostni del je pričel z nagovorom prvi predsednik upravnega odbora SC D Ivan Potrč,
v	osrednjem govoru pa je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc poudaril pomen novinarstva pri gradnji samoupravnega socializma ter govoril o svobodi in odgovornosti informiranja. Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič je ob koncu slavnostnega dela podelil Društvu novinarjev Slovenije visoko državno odlikovanje, red republike s srebrnim vencem, s katerim je predsednik republike Tito odlikoval slovenske novinarje. Prvi upravni odbor SČD je skupaj z dosedanjimi 12 predsedniki DNS prejel spominska priznanja.
V	drugem delu občnega zbora so delegati razpravljali o podružbljenju sredstev informiranja in sprejeli spremenjen statut društva. V razpra-
vi	so poudarili, da mora biti usmer-
jenost časopisov takšna, da bodo bralcu dajali tiste informacije, ki mu bodo omogočale samostojno oblikovati mnenje, predloge in odločitve. Tisk mora uspešneje premagovati zgrešeno komercializacijo in v procesu podružbljanja pritegniti čim več porabnikov množičnih občil. Z jubilejnega slavja so poslali pozdravno pismo predsedniku republike.
MiM
Pogodbo je treba izpolniti
SAP ni izpolnil ne pogodbe ne obljub
Pogodba o dograditvi avtobusne postaje med SAP in občinsko skupščino Kočevje se lahko podaljša za leto dni, vendar mora zato SAP garancijski polog podvojiti, tak je bil sklep zborov občinske skupščine Ko-če>je.
SAP je obljubil, da bo zgradil enonadstropno avtobusno .postajo do 1. oktobra letos. Ker ni mogel dobiti soinvestitorja za zgornji, gostinski del, ob\jube ni izpolnil. Ob-
Lik vojaka komunista ne rjavi
Z vojaške partijske konference v Novem mestu: v zadnjem času so v osnovnih organizacijah sprejeli v članstvo ZK 170 novih ljudi
Pismo tovariša Tita Izpred dveh let in sklepi X. kongresa ZKJ so tudi za komuniste v uniformi vir neizčrpnih nalog in pobud za nadaljnje delovanje. To so med drugim poudarili delegati iz Novega mesta in Črnomlja na petkovi vojaški partijski volilni konferenci v novomeškem Domu JLA.
tudi na tej konferenci. Poudarili so, da so jalove razprave, kritikastrstvo in podobno navlako že zdavnaj črtali z dnevnega reda.
Delu z mladimi komunisti so posvečali še posebno pozornost. Marksistično izobraževanje je bilo že kar na tekočem traku. Predavanja, seminarji, posveti in podobno so bili v minulih dveh letih najpo-gostnejše oblike idejnopolitičnega dela v vseh vojaških osnovnih organizacijah ZK v zadnjih dveh letih. Zaradi večje elastičnosti in sploh zavoljo lažjega ter učinkovitejšega delovanja so Zvezo komunistov reorganizirali, tako da je iz prejšnjih dveh nastalo sedem osnovnih organizacij.
Nedvomno si je Zveza komunistov z vztrajnim, jasno naznačenim
Kritičnost in samokritičnost sta ob povečani odgovornosti, ki se ni ustavljala zgolj pri strokovnem izpopolnjevanju vojakov in starešinskega kadra, ampak je zaobsegla sleherno dejavnost, od idejnopolitičnega dela do tako imenovanih svobodnih dejavnosti v prostem času, prevladali
IZ KNJIŽNICE
Občinska matična knjižnica v Brežicah bo za občinski praznik odprla bralcem nov prostor s čitalnico. Ob tej priložnosti bo poskrbela za kulturni program. Povabiti namerava več znanih književnikov.
in kritičnim delovanjem tudi med vojaškimi osebami povečala ugled in zaupanje. To jned drugim najzgovorneje potrjuje podatek, da je v zadnjih dveh letih stopilo vanjo 170 oseb, od tega 166 vojakov, ki so na tem območju služili kadrovski rok.
BOŠTANJ: PIONIRSKE HRANILNICE SE KREPIJO
V	soboto, 12. oktobra, je bil v novi bbštanjski šoli posvet o delu pionirskih hranilnic na osnovnih šolah v občini. Pionirske hranilnice v občini so imele največ vlog v minulem šolskem letu aprila, kar 117 tisočakov. Pogovora z mladimi varčevalci se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Valentin Dvojmoč, ki je spregovoril o šoli kot pomembnem dejavniku za razvoj gospodarstva, pedagoški svetovalec Jože Petančič je govoril o izvenšoLskih dejavnostih in idejni usmeritivi vzgoje in izobraževanja, bančr.i delavci pa o hranilništvu.
činska skupščina Kočevje bi zato lahko vnovčila ček za 300.000 din, ki je bil položen kot garancija, da bo pogodba izpolnjena.
Izvršni svet je predlagal, naj bi pogodbo s SAP podaljšali za leto dni; zbor KS - podobno tudi drugi zbori
-	pa so zahtevali, da mora v tem primeru SAP izstaviti ček za najmanj 500 do 600.000 din.
Delegati so poudarili, da se mora SAP zavedati, da je dobil za gradnjo avtobusne postaje najlepši prostor v središču mesta in da je edini prevoznik na progi Ljubljana-Kočevje, ki je zaradi ukinitve potniškega prometa na železnici „zlata jama".
Opozorili so tudi, da je zaradi monopola SAP prevoz potnikov ob določenih urah zelo nekulturen, da so predstavniki SAP „peli lepe arije"
o	gradnji svoje postaje, ki bo najlepša zgradba v Kočevju, in podobne. Od teh obljub pa niso uresničili ničesar. Delegati so zahtevali, naj SAP izpolni svoje obljube, sicer mu bo občinska skupščina odpovedala gostoljubje, se pravi opravljanje prevozov na območju kočevske občine.
J. PRIMC
AKTIVI ZK
V	KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V	metliški občini je okrog 350 članov Zveze komunistov, ki delujejo v 21 osnovnih organizacijah ZK ter v nekaterih na novo ustanovljenih aktivih ZK. Po kongresu slovenskih komunistov so v občini analizirali organiziranost partije in ugotovili, da bo treba pozornost posvetiti predvsem organiziranju v krajevnih skupnostih. Zato so v krajevnih skupnostih Dobravicc, Radoviča, Grabrovec in Rosalnice ustanovili aktive ZK, v šestih krajevnih «y„up-nostih pa delujejo osnovne organizacije ZK. Nobenega komunista pa ni v treh krajevnih skupnostih: Ju-gorje, Božakovo, Slanina vas.
Franc Šetinc:
Politika in časnikarska beseda
Časnikar mora imeti izostren okus, imeti mora pravo mero in občutek odgovornosti do bralca. Po svojem znanju in usmerjenosti mora ustrezati zahtevam socialistične samoupravne družbe nič manj kot ljudje, ki zasedajo druga odgovorna mesta v političnem in družbenem življenju. V soustvarjanje politike in njeno izvajanje se bo lahko vključeval, če bo resnično kvalificiran in podkovan z znanjem s področij družbenega dela in življenja. Takšnih kvalifikacij pa nima časnikar, ki beži pred takšno družbeno odgovornostjo v puhlo besedičenje in leporečje, v nekakšen larpurlartizem v novinarstvu, ko misli, da so strani časnika na voljo za to, da piše o čemerkoli in kakorkoli. Sredstev obveščanja ni dovoljeno zlorabljati za sebične koristi posameznikov ali ožjih skupin - na škodo vse skupnosti. Časnikarji, ki tako pojmujejo vlogo sredstev obveščanja, prav dobro poznajo posebno vrsto ljudi, ki takšno družbeno angažiranost brž razglasijo za režimstvo.
(Iz govora sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS ob 30-letnici Društva novinarjev Slovenije)
Josip Vidmar:
Menim, da mora umetnost v bistvu vendarle nečemu služiti
Vedno sem se boril proti utilitarizmu, zlasti proti primitivnemu utilitarizmu, kakršnega opazujemo v različnih obdobjih in v različnih krajih sveta in ki od umetnosti zahteva, da službi politični potrebi trenutka in podobno. Ne trdim, da takšnih trenutkov in- včasih opravičenih zahtev ne more biti. Vsekakor so. Iz narodnoosvobodilnega boja vemo, da so vsi pisci spontano govorili o tem, kar nam je bilo takrat potrebno. Ko pa se je življenje normaliziralo, so stvari postale drugačne. Menim, da mora umetnost v bistvu vendarle nečemu služiti. Če ne služi ničemur, zakaj se potem ljudje toliko razburajo zaradi nje in ji posvečajo toliko svoje pozornosti? Cele armade ljudi se ukvarjajo z umetnostjo in jo podpirajo. To se verjetno ne bi dogajalo, če umetnost ne bi ničemur služila. Čemu pa? Služi človeštvu. V kakšnem smislu? Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da si želi človek na tem svetu, na tem planetu pametno in po možnosti lepo življenje. To je zanj največja skrb. V tem je smisel zgodovinskih procesov. Menim, da mora umetnost služiti prav tej težnji - težnji k višjemu, boljšemu in pametnejšemu življenju. Če k temu ne bi pripomogla, potem bi bila brez smisla. Drugo vprašanje je, kako lahko umetnost temu služi. Pravzaprav lahko na različne načine - ne samo ideološko. Lahko z odkrivanjem čustev v ljudeh, z odkrivanjem lepot v naravi in čoveku.
(Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v odgovorih na vprašanja „Komunista )
Miran Goslar:
Preveč je neracionalnega dela in prevelik je delež režije...
Velike rezerve so v rokah delavcev, odkriti jih je mogoče tako pri produktivnosti kot pri organizaciji proizvodnega procesa. Preveč je neracionalnega dela in prevelik je delež režije v delovnem procesu, pa tudi gospodarski integracijski procesi še niso dosegli takšne kakovosti, da bi ne mogli hitre-, je napredovati. Začetne težave so velike, ponekod so integracije izpeljali le formalno, vsebinsko pa je ostalo pri starem. Od boljšega organiziranja združenega dela v različnih inflacijskih povazavah pa je v veliki meri odvisn^ ^ii bo gospodarstvo sposobno, da bo samostojne vodilo napredek celotnega sistema. Integra^rn jg liaiožena tudi naloga, da usmerjajo odnose med primarno proizvodnjo in predelavo, prevzemajo nase kompleksno planirajo in tako razbremenjujejo državo, kateri je lastna stara in preživela logika.
(Clan republiškega izvršnega sveta na seji delegatov treh zborov skupščine SRS prejšnji teden)
AVTOMOBIL,
KI DRŽI KORAK S ČASOM '
Bolj kot kdaj prej je prav danes pomembna ekonomičnost vozila Renault 12 TL. Zelo elastičen motor ima dve prednosti: štedi gorivo in ima dolgo življenjsko dobo. Renault 12 TL se prišteva k hitrejšim vozilom. 1289 ccm, 54 KM, pri normalnih razmerah pora-
NOVA - ZNIŽANA CENA fco tovarna Novo mesto: za zasebnike • 69.634 din za podjetja 66.400 din
DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU
inDUSTRUR mOTORniH VOZIL novo mESTO
188
ZASEBNIKOM ODOBRIMO 30.000 DIN POSOJILA PRI VOZILU Z 10% UDELEŽBE PODJETJEM ZA NAKUP NAD 3 VOZIL - 50 % POSOJILA
Obrnite se na poslovalnici IMV:
- LJUBLJANA, Titova 172a, tel. 061 /343-485
- NOVO MESTO, Zagrebška 10, tel. 068/21-075
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Pionirji s Senovega v Jastrebarskem
Senovški pionirji so kot predstavniki Slovenije obiskali zbor bratstva in enotnosti pionirjev Jugoslavije - Jastrebarsko taborišče
V Jastrebarskem je bilo od junija do avgusta 1942 največje otroško taborišče v Jugoslaviji. V njem je bilo zaprtih 3336 otrok, ki so jih pobrali materam v ustaških taboriščih. Otroci so pod kontrolo nun preživljali vse strahote taborišča vse dotlej, dokler jih ni trpljenja rešila IV. kordunaška partizanska brigada.
SREČANJE Z ZAMEJSKIMI SLOVENCI
Zavod za zaposlovanje Novo mesto že nekaj let skrbi za izobraževanje mentorjev poklicnega usmerjanja. Letos je pripravil ekskurzijo 11. in 12. oktobra s sodelovanjem novogoriškega Zavoda za zaposlovanje. Podrobneje smo si ogledali tovarno cementa in salonitnih izdelkov v Anhovem in tovarno otroških čevljev v Mirnu. Najlepše doživetje pa je bilo za vse udeležence ekskurzije srečanje z zamejskimi Slovenci v občini Sovodnje. Po zaslugi dolgoletnega župana Jožeta Ceščuka in drugih kul-turno-političnih delavcev smo se počutili kot doma. V kulturnem domu so nas seznanili z razmerami, v katerih živijo. Prosvetne delavce je najbolj zanimalo šolstvo, še posebno, ko smo si ogledali slovensko šolo, ki so jo prav v tistih dneh odprli. Na vsakem koraku nas je spremljala slovenska beseda.
Zelja vseh udeležencev je bila, da to srečanje z zamejskimi Slovenci ne bi bilo zadnje, da bi jih lahko prihodnje leto pozdravili v Novem mestu.	J.	Z.
V	spomin na otroke taboriščnike so v Jastrebarskem organizirah tradicionalni zbor bratstva in enotnosti pionirjev Jugoslavije. Na ta zbor je osnovna šola „Milan Marovič-Simić“ povabila predstavnike pionirjev iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Kot predstavniki Slovenije smo se zbora udeležili tudi pionirji osnovne šole Senovo. Tri dni smo bili gostje pionirjev iz Jastrebarske-ga-
Drugi dan po prihodu so se formirale pionirske brigade in krenile proti tribuni, ki je stala v bližini grobnice, kjer je pokopanih več kot tisoč otrok, žrtev taborišča. Za slovensko brigado je raportirala pionirka Marjana Zupanc, drevo v spominskem parku pa je zasadil Boris Jankovič.
Po slovesnem programu smo odšli v dvorano delavske univerze, kjer nam je pripovedoval o taborišču nekdanji otrok - taboriščnik Drago-je Lukič. Njegove besede so nas globoko pretresle. Obiskali smo tudi vojašnico kot gostje tamkajšnjih vojakov.
Zvečer je bil na sporedu kulturni večer „Mi vam - vi nam“, na katerem smo se slovenski pionirji predstavili s petjem partizanskih pesmi in s plesom. Na večeru smo živo čutili bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov, saj smo bili vsi pionirji od Jesenic do Gevgelije po-
vezani v enotno živo sliko na odru doma JLA.
Zadnji dan obiska smo položili k spomeniku na grobnici vence. Žal je zaradi izredno slabega vremena odpadel ostali program. Kljub temu pa smo se vrnili na svoje domove srečni in zadovoljni. Spoznali smo nove prijatelje, spoznali pa smo tudi vrednost miru, v katerem danes otroci živimo.
Pionirji OŠ SENOVO
,Turisti“ iz Željn v Starem bregu. (Foto: T. Ožbolt)
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje
Stari breg propada - Pozabljena celo spominska plošča
Tudi Stari breg pri Kočevju je bil ena izmed lepih vasi na Kočevskem. 1887 je po knjižnem zapisu Št. Tomšiča in Fr. Ivanca vas štela 92 prebivalcev, leta 1931 jih statistika občine Kočevje prikazuje 75, zdaj pa so samo še trije: zasebnik Martin Kropf ter delavec ZKGP Kočevje Edo Slapšak z ženo.
Pred vojno je bilo v vasi 30 hiš in nad 150 govedi ter veliko drobnih živali. Ljudje so obdelovali vse njive in imeli tudi lepe sadovnjake, ki rodijo še zdaj, čeprav so zanemarjeni.
Zdaj njiv nihče več ne obdeluje. Na njih se pase le še 39 telic ZKGP pa še bika imajo v hlevu. Zasebnik Martin, ki mu znanci pravijo samotar, pa ima dve kravi in dve telici.
Vas je bila med vojno pomembno zavetišče partizanov. Od 26. maja do 12. junija 1942 je v njeni šoli deloval Izvršni odbor Osvobodilne
/70 ljubljanska banka
PODRUŽNICA CELJE
Razveseljive nove številke
Celjska podružnica LB zajema območje 9 občin (Celje, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Laško, Brežice in Sevnica), v katerih ima 23 enot. Z njimi pokriva celotno območje, predvsem pa hoče tako približati bančne usluge občanom. Temu namenu se še posebej posveča odsek za pospeševanje denarnega varčevanja in propagande, ki so ga ustanovili v celjski podružnici.
Veliko skrb so namenili zlasti zbiranju denarja od prebivalstva: razen klasičnega varčevanja skrbe zlasti tudi za nakazovanje osebnih dohodkov in pokojnin na hranilne knjižice, kot za mladinsko varčevanje, glede katerega so v podružnici LB v Celju dosegli prav gotovo največje uspehe v Sloveniji. O tem nas prepričljivo pouče nekatere nove številke:
konec 1973 je imela podružnica LB v Celju hranilnih vlog za 321,803.000 din, 31. avgusta letos pa je varčevalo pri njej že 115.299 varčevalcev, ki so imeli vlog na vpogled 319,994.000 din. Razen tega je 31. 8. 1974 imelo 5.978 varčevalcev
61.024.000 din vezanih hranilnih vlog (konec 1973:
58.692.000 din). Prišteti je treba še 19.297 deviznih računov občanov, na katerih je bilo konec avgusta
119.107.000 din, konec
1973	pa 101,763.000 din. Sem sodijo še žiro računi občanov: zdaj jih je v celjski LB 11.465, na njih pa je bilo 31. 8. letos 11,192.000 din, pred 8 meseci pa
10.130.000 din.
Hranilnih vlog jc bilo v 8 niesecih za 18 odst. več kot konec 1973, pri čemer so sc povečale vloge na vpogled za -1 odst., vezane vloge pa za
3 odst. Stanje na deviznih računih je večje za 17 odst., na žiro računih pa za 10 odst. SKUPNI USPEH VARČEVANJA v letošnjih 8 mesecih znaša potemtakem 17 odst., kar je nedvomno pomemben napredek.
Čedalje večja je gospodarska in vzgojna korist, ki jo dosega banka z načrtnim večanjem števila vseh tistih, ki se odločajo za izplačevanje OSEBNIH DOHODKOV NA HRANILNE KNJIŽICE. Pri tem banka hkrati posodoblja svoje poslovanje in vključuje delovnega človeka v sodoben način uporabe denarja, predvsem pa tako delavec in banka mnogo prispevata k hitrejšemu obračunu denarja, kar spet zmanjšuje denarno maso v obtoku. Tako je konec 1973:
87 podjetij v pokrajini nakazovalo osebne dohodke na hranilne knjižice za 15.082 svojih delavcev, ki so imeli na tak način 31. 12. 1973 na svojih knjižicah
24.431.000 din prihrankov. 31. avgusta letos se je število tako pridobljenih novih varčevalcev povečalo na 24.431 ljudi iz 122 delovnih organizacij, na hranilnih knjižicah pa so imeli konec avgusta že
55.763.000 din. Povečanje znaša torej: 40 odst. pri številu delovnih organizacij, 99 odst. pri številu vključenih delavcev in kar 128 odst. pri skupnem znesku tako pove-
\\0 le?
®stne
čanih hranilnih vlog! - Pri tem je znašala poprečna vloga varčevalca konec 1973 še
1.619,88 din konec avgusta
1974	pa že 1.854,99 din.
Razen tega varčuje na opisan način zdaj v celjski podružnici LB tudi 867 upokojencev, ki so imeli konec avgusta na knjižicah za
7,243.000	hranilnih vlog, njihova poprečna vloga pa je znašala 8.354.09 din.
VZGOJA PA SE ZAČNE PRI MLADEM ČLOVEKU, če hočemo, da bo že kot otrok spoznal vse prednosti varčevanja in sodobnega ravnanja z denarjem. Zato so v Celju mladinskemu varčevanju posvetili šc prav posebno skrb, ki se širi iz leta v leto.
V	PIONIRSKIH HRANILNICAH vzgajajo otroke v natančne in zbrane ljudi, ki se mimogrede, v igri takore-koč, nauče varčevanja in pravilnih odnosov do denarja. Na področju celjske podružnice LB deluje že 60 pionirskih hranilnic. Njihovi uspehi:
konec 1973 je bilo v pokrajini 53 pionirskih hranilnic, v katerih je 7.905 učencev imelo 804.000 din hranilnih vlog. Konec letošnjega avgusta pa je v 60 takih hranilnicah *varčevalo 9.293 otrok, ki so imeli na knjižicah že 1',033.000 dinarjev. V
8	mesecih se je število varčevalcev povečalo za 17 odst., število hranilnic za 13 odst. in višina zbranih vlog kar za 28 odst.
Številke same govore dovolj prepričljivo. Glede mladinskega varčevanja v osnovnih šolah se v celjski podružnici LB približujejo zgornji meji, pri čemer jim uspešno pomaga svet mentorjev, ki skrbi za stalno povezanost med banko in šolami.
fronte in Centralni komite KPS. Na šolskem zidu je tudi spominska plošča, vendar je nihče ne obnavlja in je pozabljena kakor vas ter obledela kakor spomini.
Bivši partizan in nosilec spomenice 1941 Franc Ožbolt mije pripove-’ doval, da je bila v vasi partizanska bolnita in druge pomembne partizanske enote. Zato so jo leta 1943 Nemci hudo bombardirali, 1944 pa-požgali. Redkokdaj še kdo zaide v to opustelo vas z zelo lepo lego, dobro pitno vodo in lepim razgledom na vse strani. Da, tega dne smo videli od tam celo Triglav in Kamniške planine, katerih prvi sneg se je lesketal v soncu.
In vendar smo tega dne srečali v vasi polharje, ki si tu gradijo bivak, in družino Romov iz Željn, ki pogosteje prihaja sem na „piknik".
Rad hodim v naravo in jo z veseljem opazujem, toda vsakič se vračam z bolečim srcem, ko vidim toliko neobdelane zemlje in zanemarjenih gospodarskih poslopij ne le zasebnega, ampak predvsem socialističnega sektorja našega kmetijstva. Vem, da so bila po vojni v gospodarska poslopja vložena velika družbena sredstva. Mar se res več ne splača obdelovati zemlje? Geslo: „Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!4* bi moralo veljati tudi za zadruge in posestva.
Delavec ZKGP Edo Slapšak nam je povedal, da ga je letos obiskala neka Kočevarica z možem Belgijcem. Vprašala je za Stari breg. „To
POHVALA IZDERVENTE
Tovarišica Milena Ličina nam je pred dnevi poslala polletno naročnino z našo položnico, na njeno hrbtno stran pa je pripisala:
„Oprostite, da ste morali čakati na plačilo. Zahvaljujem se za razumevanje, bilo bi mi pa res prazno brez Dolenjskega li-
je!“ je odvrnil delavec. „To ni Stari breg," je odgovarjala. Zatem si je ogledala šolsko stavbo, ki je še kar lepo uhranjena. „Tu sem jaz hodila v to šolo,44 je dejala, nato pa se je nad vsem tudi ona zjokala . ..
In takih vasi je na Kočevskem še mnogo.
T. O.
ELEKTRIKO KMETOM
V	Spodnjem Logu v kočevski občini se je ena kmetija že preusmerila v tržno proizvodnjo, v kratkem pa naj bi se še dve. Vendar zahteva sodobna kmetija tudi sodobne stroje, zanje pa je potrebna elektrika primerne napetosti. Občinska skupščina Kočevje bo zato pri Ljubljanski banki najela 340.000 din posojila za dobo štirih let in ta denar porabila za izgradnjo električne napeljave s trofaznim tokom za Spodnji Log.
Značke zbirajo
Kako zbirati značke?
T udi v Kočevju se je zbiranje značk precej razširilo. Zbira jih staro in mlado. Na prvi pogled bi človek mislil, da je to drobna zadeva, pa ni tako. V moskovskem časopisu „Pravda" piše med drugim, da je v Rusiji postalo zbiranje značk prava poplava in ekonomsko vprašanje. Podjetja, ki proslavljajo kakšno obletnico, izdajajo značke. Tako izdajajo značke tudi ustanove, športna društva, kulturna društva in pod. Časopis navaja, da je bilo samo lani in v prvem tromesečju letos izdanih nad 15 milijonov značk v skupni vrednosti 3,4 milijone rubljev, t. j. 17 milijard starih dinarjev.
Po mojem mišljenju je značka lahko lep vir dohodkov za društva, ki se pri nas skoraj vsa borijo z denarnimi težavami. Tako se je razvila nova zvrst „konjička , zbiranje značk. Vendar je zbiranje še zelo neurejeno. Zbiralci znamk imajo svoja društva, zveze in mednarodno združenje in je za vsako znamko takoj znana prava cena, ki je označena že na sami znamki, kasneje pa je za vse rabljene znamke mednarodno določena, cena označena v katalogih.
Nujno pa bo treba preiti tudi tukaj na tematske zbirke (npr. šport, kultura, planinstvo, gostinstvo in podobno). Zbiranje vsevprek bi preveč obremenilo zbiralčev žep, ker so značke drage. Pri zbirkah ni pomembno, koliko jih imaš, temveč kako so urejene, seveda tudi v vsebinskem smislu.
A. ARKO
Študentom odirajo kožo
Študentje odplačujejo lastnikom hiš posojilo
sta. Moram pr
znati, da sem
dolgo vrsto let naročnica Vašega lista in da je glede novic vedno boljši. S prisrčnimi pozdravi/“
Lepa hvala za sp(xlbudne besede, ki nas zavezujejo k še boljšemu delu, pa prisrčne pozdrave Vam in drugim rojakom v Bosni in Hercegovini, kamor tudi vsak teden prihaja naš tednik - Vaše „dolenjsko pismo"! UREDNIŠTVO
Podeželskim študentom in dija-koin v mestih prede trda, posebno tistim, ki jim ni uspelo dobiti stanovanje in oskrbo v dijaških domovih.
Visokošolec pride v Ljubljano, t&-va po mestu in išče stanovanje, ker so dijaški domovi že zasedeni. Med tem iskanjem postane pri kakem tovarišu „sostanovalec44 in spita na eni postelji, dokler ne „ujame sreče44. Ta sreča pomeni, da je dobil majhno . sobico, ki stane običajno 500, pa tudi 800 dinarjev. Kurjavo, luč in ostalo je treba plačati posebej. Soba seveda ni v mestnem središču, temveč v okolici Ljubljane, kjer so zasebne hiše, zgrajene največ z družbenimi posojili. Lastnik običajno odplačuje za hišo dolgoročno posojilo, katerega mesečni obrok je včasih tudi polovico manjši, kot plača študent za sobico.
Znanih nam je več takih primerov in bi lahko navedli tudi imena in ulice. So pa tudi taki, ki so si hišo sezidali s prihranki od dela v tujini. Lastnik še vedno dela zunaj, doma pa oddaja študentom prazne sobe in tako nastajajo zasebni „dijaški domovi44. O cenah raje ne govorimo. Nekateri študentje se morajo celo voziti vsak dan v Ljubljano, in sicer po 64 km v eno smer.
Lahko si predstavljamo, kako je v takih razmerah s prehrano in ostalim ter končno tudi z učenjem. Edina rešitev je študentski servis in dodatni zaslužki, npr. razvažanje mleka, raznašanje časopisov, nočni popis avtomobilov, inštrukcije in podobno.
Skratka:	podeželsko	mladino,
študente in dijake, odirajo v mestu
na „meh44, kakor se takemu početju pravi po domače. Imamo vsa mogoča društva za varstvo ptic, Živah, okolja, kar je prav, potrebno pa bi bilo'menda tudi dništvo za varstvo podeželske mladine v mestih.
A.	ARKO
KRUH POD PULTOM
V	kočevski pekami ŽITO sem že večkrat doživela, da prodajajo kruh po protekciji. Enkrat sem ga pol kilograma tudi sama po naključju dobila tako.
'Brez kruha sem ostala tudi 10. oktobra. Ko sem šla ob 18. uri v pekarijo, sem še zunaj skoz okno videla, da na policah kruha ni. Vendar sem tudi videla, kako je prodajalka vzela izpod prodajne mize kilogramsko štruco, odrezala polovico in jo dala neki ženski, morda znanki. Ko sem vstopila jaz, je hitro vrgla ostalo polovico kruha nazaj pod mizo. Vljudno sem vprašala, če imajo kruh. Odgovor je bil, da ga nimajo, in tako sem spet odšla z dolgim nosom brez kruha.
S.	K.
Trg zbora odposlancev 1 KOČEVJE
Zapostavljeni gasilci
Odgovor na članek »Sevniški most terjal žrtev« • Gasilstvo ima veliko težav
V članku, objavljenem na prvi strani Dolenjskega lista dne 17. oktobra pod naslovom „Sevniški most terjal žrtev", smo lahko prebrali tudi tale stavek: „Skušali so obvestiti sevniške gasilce, ki tudi imajo čoln, vendar v gasilskem domu ni bilo nikogar.44 Menimo, da je potrebno pojasnilo za boljše razumevanje članka.
Gasilsko društvo Sevnica nima dežurne službe, zato je mogoče dobiti zvezo le ob uradnih dnevih od 6. do
13.	ure, popoldne pa od 15. ure dalje v sosednji hiši, če je stanovalec doma. Društvo je gasilskemu skladu predložilo prošnjo za montažo telefona poveljniku in dvema šoferjema, da bi tako omogočili obveščanje v primeru potrebe. Žal pa je bila prošnja zavrnjena, češ da je telefon življenjska potreba in da si ga naj vsak oskrbi s svojimi sredstvi.
V domu sta sicer zaposlena dva poklicna gasilca, ki pa ne moreta de-
žurati, ker si morata svoje osebne dohodke zagotoviti z delom pri pregledovanju gasilnih aparatov na območju občin Sevnica, Krško, Brežice in deloma Trebnje, tako da sta večino dni odsotna.
Imamo shranjen čoln, ki je last civilne zaščite, vendar mu manjkajo motor in reševalni pasovi za ekipo. Usposobljene ekipe za delo in reševanje na vodi pa nimamo!
Ob vsem tem je zadeva razumljivejša. Že dalj časa predlagamo, naj bi se odstranile/navedene pomanjkljivosti, vendar/zaman. Zato javno vprašujemo, zakaj tako zapostavljanje službe, ki služi javnosti v mirnem času in v primeru splošno ljudskega odpora. Skrajni čas je, da se gasilskim organizacijam da večja moralna, politična in materialna pomoč!
TONE SIMONČIČ OGZ Sevnica
MILAN BORŠTNAR
Vest, da nas je zapustil Milan Borštnar, nas je vse globoko pretresla. Milan Borštnar se je rodil pred 46 leti v revni kmečki družini v Vrhkif pri Tržišču. Zadnjo vojno je preživel ob takratni nemško italijanski meji. Po vojni se je hitro aktivno vključil v delo takratnih KLO, kjer je bil nekaj časa tajnik. Pozneje je prevzel položaj poveljnika gasilskega društva v Tržišču. Bil je tudi dolgoletni odbornik občinske skupščine Sevnica. Skratka, vajeni smo bili videti ga povsod tam, kjer je bilo delo in potrebna pomoč. Ni bil le dober družbeni delavec, ampak tudi dober tovariš, mož in oče ter napreden go-, spodar.	L. UDOVČ
najprej okupator, potem pa partizan
Angelo Mocellin je vozil prvi avto, ko so leta 1941 Italijani zasedli Jugoslavijo - V začetku zabave, potem strah - 62 mrtvih Italijanov, 45 ranjenih in le 14 živih in zdravih, ko je 9 partizanov napadlo italijansko kolono na Majerju pri Čabru - Italijan vozil odposlance na Kočevski zbor
„Ko so naš, Italijani, pobrali, mučili in pobijali moške iz vasi Erženi, da bi se maščevali za mrtve na Majeiju, so dali prednost nam, ki smo tisto bitko preživeli. Tudi jaz sem enkrat streljal, a skoraj gotovo nisem nobenega zadel,“ je priznal Angelo Mocellin (na desni). „Rekli so nam, da so nas ti ljudje napadli/* Besede so mu šle težko z jezika. Tone Ožbolt, ki mu jih je izvlekel, pa je bil močno presenečen.
Angelo Mocellin iz Vidma -Udine (Italija), sicer rojen Postojnčan, ki je kasneje stanoval na Pivki — takrat sta ti mesteci sodili pod Italijo — se je odzval povabilu Toneta Ožbolta iz Kočevja, pisca knjige „Šercerjeva bojna pot“, da bi skupaj preverila nekatere spomine oziroma podatke iz vojnih dni.
„Midva sva se tolkla v začetku na različnih straneh,“ mi je predstavil Tone Ožbolt Angela Mocellina, ki je danes trgovski potnik za kuhinjsko posodo. „Pred 32 leti sem ga videl v neki gostilni pri Čabru, ko je kuhal polento in pravil, da se je rešil na Majeiju, a takrat še nisem vedel, kdo je. Šele tik pred^ tem novim letom sem zvedel zanj v Prezidu.“
Tone Ožbolt zelo natančno preverja vse podatke za knjige. Zdaj dokončuje, oziroma nekoliko dopolnjuje knjigo „Dežela Petra Klepca“, ki bo kmalu izšla.
Ožbolt je z Mocellinom preveril predvsem nekatere podatke o vojnih dogodkih v Čabran-ski dolini, se pravi v „Deželi Petra Klepca“. To priložnost pa sva izkoristila z direktorjem kočevskega muzeja Petrom Šobarjem. Tovariš Sobar je posnel Mocellinove spomine na magnetofonski trak.
»Peter Klepec« pometel Italijane
Najprej je Tone Ožbolt želel zvedeti, kako je Angelo Mocellin doživljal tisti spopad na Majeiju 19. aprila 1942.
„Skupno so me 11-krat napadli partizani,“ je začel Angelo Mocellin in nadaljeval:
„Tisto, kar sem doslej bral v časopisih, ni res. So mi rekli, naj o tistem jaz napišem, a ne bom, čeprav imam še danes dnevnik, ki sem ga pisal v tistih časih.
Živ sem ostal takrat samo zato, ker je edino moj kamion imel volan na levi. Rafal je ubil oficirja in psa, ki sta bila poleg mene v šoferski kabini. Skočil sem iz avta na grivo. Pokalo je. Iz smrek so padale vejice, ki so jih strigle krogle. .Angelo Mocellin, pridi pomagat, umiram,4 me je klical komandant, kapetan Gazzoni. Nisem mogel. Videl sem vsega krvavega, izrešeta-nega ... Kar naenkrat pa mu je omahnila glava. Potem so začeli partizani kričati, jaz pa sem skočil pod cesto. Krogla mi je preluknjala hlačnico, a sem se rešil. Takrat je bilo 62 naših
mrtvih, 45 ranjenih, le 18 pa se nas je rešilo živih in zdravih. Vsi skupaj smo imeli le eno lahko strojnico, eno puško in 2 saržer-ja nabojev.“
Italijani so se potem hudo maščevali. Iz vasi Erženi so mučili in pobili vse moške. Le dva najstarejša so pustili, a sta morala gledati, kaj so počeli z ostalimi. O teh dogodkih starčka nista mogla nikoli vsega povedati...
„Ste vedeli, koliko partizanov vas je napadlo, oziroma kdaj ste zvedeli ta podatek? “ nas je zanimalo.
„Naši oficirji so dejali, da je bilo takrat v zasedi najmanj 50 ,banditov'. Šele leta 1961 mije iTone Hace iz Markovca, moj partizanski komandir, predstavil Toneta Žagarja, kije bil takrat med partizani v zasedi. Povedal mi je, da nas je napadlo 10 oboroženih partizanov, razen tega pa jih je bilo poleg še 10 brez orožja. Naši so izračunali, da je bilo izstreljenih okoli 5.000 krogel.“
Tone Ožbolt je to izjavo dopolnil, da je bilo v zasedi ne 10 in 10, ampak 9 (z orožjem) in 9 (brez orožja) partizanov. Ta podatek je že velikokrat preveril in drži.
Nikjer nisi bil varen
„Še to bi rad dodal,“ je nadaljeval A. Mocellin. „Preživeli vojaki so se potem, čez nekaj dni, v koloni peljali v Italijo. Ko so prišli čez nekdanjo mejo, je eden izmed vojakov skočil na tla, poljubljal domačo zemljo, kričal, se veselil in tolkel z brzostrelko ob tla. Takrat pa se je brzostrelka sama sprožila in rafal mu je prestrelil vrat, glavo, da je bil takoj mrtev. Koman-
dant kolone je nato odpeljal 10 ali 12 ujetih civilistov, ki so jih vozili v Italijo, 4 do 5 km stran in vse postrelil..
„Kako ste se počutili na tujem ozemlju? “ me je zanimalo.
„Jaz sem takrat, ko smo šli nad Jugoslavijo čez Leskovo dolino, vozil prvi avto. To pa zato, ker sem znal slovensko. Rojen sem bil v Postojni, živel pa na Pivki, se pravi med Slovenci. Moji prijatelji so bili tudi Slovenci in ti kraji so moja domovina. Na odpor nismo naleteli in tudi prvi tedni in meseci so nam minili lepo. Dovolj je bilo hrane in ljudem smo dajali za vino. Celo Kalabreži so se hitro naučili slovensko. Potem pa se je začelo. Partizani. Hajke za „banditi“. Strah. Mrtvi. Najhujši so bili naši „alpini‘ in ,rd,eče kravate4, izuijeni nalašč za požige in morijo. Tudi mi smo bili proti njim.“
„Hudo? Hudo mi je bilo, kadar sem moral sam s kamionom iz postojanke. Nikoli ni-
rmmm
Italijan v partizane
DL: „Zakaj pa ste šli po kapitulaciji Italije v partizane in ne domov, če ste bili tako siti vojne? “ **********************
Angelo Mocellin: „Noben kamen ni bil dovolj velik, da bi se skril pred partizanskimi kroglami. To ni bila vojna, to je bilo še slabše kot revolucija, orca miseria!“ (Foto: J. Primc)
sem vedel, od kod bo priletela krogla. Nekoč sem se slučajno nagnil skoz okno in prav takrat je krogla prebila šipo in naslonjalo, kamor sem se še malo prej naslanjal.44
„Najhuje? Najhuje pa je bilo, ker ni bilo nikjer nobene fronte. Noben kamen ni bil dovolj velik, da bi se skril za njim. Nikjer nisi bil varen. Če sem imel kamen pred seboj, me je lahko krogla zadela z desne, mi je lahko priletela z leve ali celo od zadaj. Pa bomba z vrha. To ni bila prava vojna. To ni bila fronta. To je bilo še slabše kot revolucija, orca miseria!44
„Vsi smo bili siti vojne. Vsi smo hoteli domov. Jaz bi moral domov že leta 1939, pa so me zadržali, da sem služil sedem let in pol...**
PRED IZIDOM „DEŽELE * PETRA KLEPCA44 . J
*
Tik pred izidom je dru- * ga knjiga Toneta Ožbolta, $ „Dežela Petra Klepca44, v * kateri opisuje vojna doga- *
* janja predvsem v zgornji *£
* Kolpski in Čabranski doli- *
* ni, se pravi v deželi Petra * Klepca. Avtor je dobil v * pregled že krtačne odtise $ nove knjige. Ožbolt zelo J vestno preverja podatke o * pozameznih ljudeh in do- J godkih, o katerih piše. Ta * reportaža je nastala, ko * sem bil navzoč pri enem takih preveijanj, in sicer 4 prav za „Deželo Petra * Klepca44.	*
**********************
„Nisem šel iz nekake zavesti, čeprav je moj svak Martin Grajf, ki je zdaj predsednik občine Ajdovščina, delal za partizane od leta 1941. Najprej sem mislil domov, pa sem zvedel, da Nemci pobijajo naše vojake, češ da smo jih izdali. Blizu Trsta da leži na kupu kar 150 postreljenih. Nemcev sem se bal še bolj kot partizanov. Sicer pa sem si rekel: ,Tukaj, Pivka, Postojna, to je moja prava domovina. Tu
bom ostal.4 V partizane nisem šel z nobenim idealom, ampak le zato, da bi se rešil, čeprav je res, da sem bil že prej proti fašistom. Sem že tak človek in vem, da sem danes lahko tukaj samo zato, ker nikoli nisem nobenemu rekel: ne!
9. septembra 1943, ko je kapitulirala Italija, sem šel na Pivko. Nobenega naših nisem dobil doma. Znanec Peter Ronki mi je rekel: ,Ne vem, kam bi zdaj.4 Rekel sem mu, naj gre z menoj. Jaz sem vzel motorno kolo, on pa avtoblindo, v kateri je imel 4 topove, nekaj brzostrelk, lahke mitraljeze in strelivo. V Parju so naju pri rampi naenkrat obkolili partizani iri naju odpeljali v Križe na komando. Tam je bila ko-mandantka lepa, visoka blondinka (op. Ožbolta in Šobarja: politkomisarka Ivanka Mule). Partizani so imeli veliko motorjev in avtomobilov, šoferjev pa ne. Potem je prišlo pismo, naj pridemo šofeiji z vozili v Kočevje. Tam sem potem vozil z osebnim avtom neke ljudi iz okoliških krajev v mesto.44
T. Ožbolt: „Pa veste, kdo so bili ti ljudje? 44
ODG: „Ne.44
Tone Ožbolt in Peter Šobar sta mu zastavila še nekaj vprašanj in ugotovila, da je pravzaprav vozil odposlance na Kočevski zbor.
Angelo Mocellin se je nato spominjal, kako je tudi kot partizan pogosto čisto slučajno odnesel celo glavo:
„Ko je bila partizanska fronta ob Kolpi, sem nekoč dobil ukaz, naj nesem iz Kočevja pismo komandantu te fronte. V njem je pisalo, da se bliža toliko Nemcev, da jih ne bodo mogli zadržati, in naj se umaknejo. Ko sem se vozil proti Kolpi na motorju, na katerem sem imel rdečo zastavico, zaslišim štorkljo4. Preletela me je, zakrožila in se vračala. Ustavil sem motor, a kot za nalašč je bilo do gozda precej daleč. Stekel sem proti gozdu, letalo pa je pikira-lo naravnost name. Vrgel sem se na tla in takrat je že eksplodirala bomba komaj 2 do 3 m od mene ter me zasula z zemljo, nato pa je zaropotal iz letala še rafal. Komaj je letalo izginilo,
že sem vstal in spet stekel proti gozdu, d spet se je letalo vrnilo ter začelo kositi z mitraljezom. Vrgel sem se na tla, in ko sem se čez dolgo spet pobral in zbežal proti gozdu, letala ni bilo več. Potem sem se vrnil in našel sedem lukenj, ki so bile tam, kjer sem malo prej ležal. Krogle pa so na mojo veliko srečo nekako preskočile moj hrbet. Potem sem pobral prevrnjeni motor, oddal pismo komandantu, se vrnil v Kočevje, ustavil pred cerkvijo, vstopil, zbral ves drobiž iz žepa, ga položil na oltar in šel.. “
Vsak je doživljal dogodke drugače
Potem so vsi trije, Ožbolt, Šobar in Mocellin, preveijali še to in ono. O načrtovanem miniranju fašistične postojanke v Osilnici; o ženski, ki je osem dni stala v prepadu, o številu kamionov in motorjev v osvobojenem Kočevju, o prestrašenem colonellu Panzziniju, ki ni šel iz kasarne brez ukaza in ki se je raje vozil v slami na tovornjaku (pravijo, da je zdaj načelnik vrhovnega poveljstva italijanske vojske), kot v svojem osebnem avtu, o pohodu Italijanov na Jugoslavijo skozi Leskovo dolino, o Ronkiju, ki se je ranjen po snegu vlekel dva kilometra daleč, o prodoru Nemcev v Kočevje in proti Mestnemu vrhu itd., itd.
Tako, s takim zbiranjem podatkov iz vseh dosegljivih virov, od vseh udeležencev dogodkov je nastajala, oziroma nastaja knjiga „Dežela Petra Klepca44, ki bo kmalu izšla. Njen avtor Tone Ožbolt se zaveda, daje pisanje resnice odgovorno delo, posebno zdaj, ko so mnogi udeleženci teh dogodkov živi, ko vsak gleda na isti dogodek z različnimi očmi, saj ga je vsak po svoje doživljal. Pri vsem tem pa se dogaja, da želi ta ali oni biti v knjigi čimlepše zapisan, nekateri redki pa bi radi zaradi zmotnega prepričanja ali kakšnih drugih vzrokov prikazal sebe ali nekatere dogodke povsem drugače, kot jih je videla večina ali kot govore pisani dokumenti.
J. PRIMC
Peter Šobar je posnel izjave^Angela Mocellina na magnetofonski trak in napravil po njem zapiske, ki so zelo pomembni za zgodovino NOB v Deželi Petra Klepca, pa tudi Kočevske in Notranjske.
NNIMESTO
PRED 50-LETNICO SVETOVNEGA DNEVA VARČEVANJA
Načrtno varčevanje
Znano je,' kako hitro se je v zadnjih desetletjih po svetu spremenil odnos posameznika do denarja, banke, nakupov in marsičesa drugega, kar bi z drugo besedo lahko poimenovali tudi „dnevni tok materialnega življenja44. V odnosu državljana do banke in denarja je.prišlo do bistvenih sprememb: uveljavil se je žiro račun, plačevanje s čekom, nakazovanje osebnih dohodkov in pokojnin na hranilne knjižice in pod. In pri nas? Kot smo lahko veseli nekaterih razveseljivih uspehov pri že upeljanih oblikah varčevanja, pa bo le še držalo, da poteka ves denarni promet, tako pri dohodkih kot izdatkih, pretežno z gotovino. To pomeni: celotna količina denarja v prometu gre večkrat skozi roke občanov in delavcev.
Od tod napori bančnih delavcev, da bi gotovinska plačila počasi predstavljala manjši del denarnega obtoka, medtem ko bi se njegov večji del razvijal prek bančnih računov. V zadnjih dveh pregledih poslovanja DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE smo se seznanili z nekaterimi njenimi letošnjimi in dosedanjimi uspehi pri razvijanju hranilništva, nakazovanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice, izplačevanja pokojnin na hranilne vloge upokojencev, širjenju bančne mreže, modernizaciji njenega poslovanja itd. Ce pred bližnjim svetovnim dnevom varčevanja, ki bo prihodnji četrtek, ponovimo misel:
„31. oktober vsakega leta naj bo praznik varčevanja po vsem svetu zato, da bi širili načelo in idejo varčnosti v besedi in pisanju . .
naredimo to predvsem z željo, da bi misel o načrtnem varčevanju še bolj prežela vse naše ljudi. Kajti tudi za vse nas veljajo znane ugotovitve:
- delavec kot nosilec razvoja družbe naj tudi varčuje, da bo tako prišel do materialnih možnosti za izpolnitev načrtov, ki jih ima v življenju;
- še vedno velja pregovor: „zrno do zrna — pogača44, zato pomagajmo delavcu, da bo prišel do lastne hranilne knjižice. To včasih ne bo šlo hitro, šlo pa bo, ko bo sam spo-
znal, da ga vodi varčevanje k blagostanju. Pot do varčevanja pelje prek vzgoje in prepričevanja.
- Otrokom že v šolskih klopeh in v domačem krogu na mikaven, prikupen način vcepljajmo zavest o varčevanju. Celotna vzgoja osebnosti naj poteka v tej smeri, saj je znano, da želimo imeti zavedne, dela in reda vajene ljudi, ki mislijo tudi na jutrišnji dan. Za ceno drobnih odpovedi se navadi otrok vlagati dinar ali dva na svojo hranilno knjižico, počasi pa se mu nabere denar za izlet, za nakup kolesa, šolskih potrebščin ali vzgojnih igrač. Zapravljanje ne vodi k napredku, niti ne prispeva k vzgoji mladega otroka. Prav na to plat sodobne vzgoje starši čestokrat pozabljajo.
Pri tem se na območju DBH laliko naslonimo na nekaj razveseljivih dejstev. Že pred 14 dnevi smo poročali, da so varčevalci iz 4 občin v letošnjih 9 mesecih povečali skupno število vseh hranilnih vlog od lanskih 127,959.835 din na 153,174.567 din ali kar za dobrih 25 milijonov novih dinarjev! To je skok za 19,71 odst., najvišji za obdobje letošnjih 9 mesecev v Sloveniji. Posamezne enote DBH so pri tem dosegle naslednje uspehe:
DBH v Novem mestu: 30. 9. 1974 skupno 76,948.972 din vseh hranilnih vlog; povečanje v 9 mesecih za 4,555.022 din ali za 6,30 odst.
ENOTA DBH v Novem mestu: 27,487.222 din vseh vlog; povečanje za 6,893.070 din ali za 33,48 odst.
ENOTA METLIKA: 5,090.603 din vlog, povečanje za 792.670 din ali za 18,45 odst.
ENOTA MIRNA: 2,049.062 din vlog, povečanje za 761.991 din oz. za 59,21 odst.
ENOTA STRAŽA: 3,631.595 din vlog, povečanje za 2,964.469 din oz. za 444,37 odst.
ENOTA TREBNJE: 5,236.326 din vlog, povečanje za 555.087 din oz. za 11,86 odst.
ENOTA KRŠKO: 32,730.727 din vseh vlog, povečanje za 8,692.423 din oz. za 36,16 odst.
N. R.
6
DOLENJSKI LIST
Št. 43 (1318) - 24. oktobra 1974
os
OSREDNJA PRIREDITEV NOVOMEŠKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA
3
fe
V spomin Dušana Jereba
V Vel. Lipovcu pri Žužemberku, kjer je pred več kot 31 leti skupaj s tovariši padel narodni heroj Dušan Jereb,bodo v nedeljo, 27. oktobra, ob 11. uri odkrili spominsko ploščo • Govoril bo B. Osolnik
Čim bolj se odmika čas, čim bolj postaja naša revolucionarna preteklost zgodovina, tem bolj postaja pomembna nenehna prisotnost vseh važnejših dogajanj in velikih žrtev v narodnoosvobodilnem boju v zavesti mladih rodov, da bodo razumeli vse tisto, kar je zahtevala borba za svobodo, neodvisnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov v socialistični Jugoslaviji. K tej zavesti prispevajo poleg mnogih drugih dejavnikov nedvomno svoj delež tudi spomeniki in spominska znamenja, ki znova in znova opominjajo na posamezna dogajanja, ki so pomembna za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja ali pa so posvečena posameznikom, ki so dali svoje življenje za zmago revolucije.
Se so dogodki, katerim do danes iz enih ali drugih razlogov ni posvečen noben spomenik ali spominsko znamenje. Prav zaradi tega želi občinski odbor ZZB NOV Novo mesto doseči, da se spominska znamenja postavijo povsod tam, kjer to zahteva pomembnost dogodka. Njegovo pobudo je takoj osvojil aktiv ZB NOV novomeške tovarne Novoteks in sklenil vzidati spominsko ploščo v Velikem lipovcu, suhokrajinski vasi, kjer je pred 31 leti padel narodni heroj Dušan Jereb-Štefan. Vsekakor sklep, ki je vreden posnemanja!
. Narodni heroj Dušan Jereb-Štefan je odigral pomembno vlogo v političnem življenju Dolenjske med narodnoosvobodilnim bojem. Rodil se je 26. januarja 1908 v Ljubljani, Pozneje pa je s starši živel v Slovenskih Konjicah. Gimnazijo je obiskoval najprej v Ptuju, zadnji dve leti pa v Kočevju. Nato je študiral veterino pa Dunaju in v Zagrebu. V času svojega študija se je v stikih z naprednimi študenti drugih balkanskih narodov razvil v trdnega marksista in iskrenega revolucionarnega borca. ‘°, diplomi sprva ni hotel stopiti v državno, ampak sc je zaposlil v zasebni službi. Ob izbruhu španske državljanske vojne je odšel v Franci-
jo, da bi se priključil španskim borcem proti fašizmu. Ker pa je težko zbolel, se je moral vrniti domov.
Kot občinski veterinarski inšpektor v Novem mestu je mnogo hodil po vaseh, revnim kmetom brezplačno zdravil živino in spoznaval vso bedo in trpljenje dolenjskega kmeta, vezanega v spone skrajno zaostalega kmetijstva. Vse svoje strokovno, pa tudi teoretično in politično znanje je posvetil delovnemu človeku. Iskal je razne načine, kako bi pomagal dolenjskemu kmetu iz zaostalosti. V zavesti, da je za splošen napredek potrebna tudi višja izobrazbena in kulturna raven, je kupoval knjige in jih nosil bolnikom
v novomeško bolnišnico.
Takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije je postal sekretar okrožneg? komiteja KPS Novo mesto. S svojim delom je mnogo prispeval h krepitvi partijske organizacije na Dolenjskem. Organiziral je zbiranje orožja, ciklostilno tehniko, ki je razmnoževala razne letake in Slovenskega poročevalci, ter spodbujal ustanavlja-
nje prvih borbenih skupin. Ker pa je okupator kmalu začel prihajati na sled njegovemu delu, se je novembra 1941 umaknil v Ljubljano in tam nadaljeval delo kot član okrožnega komiteja KPS Ljubljana.
Ko je v letu 1942 nastalo prvo osvobojeno ozemlje na Dolenjskem, se je v juliju vrnil na Dolenjsko in postal sekretar okrožnega odbora OF Novo mesto. Ob odhodu iz Ljubljane je deial: „Grem izvršit naj-
večjo dolžnost nas vseh, dolžnost borca.“ 18. decembra 1942 je postal sekretar poveijeništva IO OF za Dolenjsko, ki ga je ustanovil izvršni odbor OF zaradi hitrejšega utrjevanja organizacijske mreže OF; ta namreč še ni bila v celoti prebolela udarcev italijanske ofenzive. Poleg tega je bilo potrebno ustanoviti še Protifašistično žensko zvezo in Zvezo slovenske mladine. Hkrati pa je CK KPS imenoval Dušana Jereba za svojega poverjenika za partijske organizacije vseh štirih okrožij dolenjskega poverjeništva.
Z vso odločnostjo in požrtv9val-nostjo je Dušan Jereb premagoval vsć napore, ki mu jih je nalagalo politično delo širom po Dolenjski, z vedrostjo in pogumom je vlival vero aktivistom, borcem in delovnim ljudem Dolenjske, s svojo skromnostjo in tovarištvom pa je vzbujal pri vseh, ki so ga poznali, zaupanje in spoštovanje.
Ko se je 12. marca 1943 vračal s .Trške gore proti Žužemberku, se je ustavil v vasi Veliki Lipovec, kjer je bila tedaj Jurčetova četa zapadno-dolenjskega odreda z novodošlimi, še neoboroženimi borci iz Primorske in nekaterimi političnimi delavci. Italijani in belogardisti, ki so se bližali Velikemu Lipovcu iz Žužemberka, Straže in Mirne peči, so vas obkolili in jo nenadno napadli. Četa se je umikala v dveh skupinah. Skupina, v kateri je bil tudi Dušan Jereb, je bila pod stalnim sovražnikovim ognjem. Dušan Jereb je z nekaj borci kril umik skupine in v tej borbi skupaj s tovariši padel. Darovali so svoja življenja za to, da so ostali živi drugi in so lahko nadaljevali boj.
Dušan Jereb je bil svetal lik komunista, do zadnjega diha predanega velikim idealom narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, do zadnjega trenutka življenja zvestega interesom delovnega človeka. Za svoje delo, požrtvovalnost in junaštvo je bil 21. julija 1953 odlikovan z redom narodnega heroja.
Podoba Dušana Jereba-Štefana, delovnemu človeku predanega in junaškega komunista, bo za vedno ostala v spominu tistih, ki so ga poznali, mladim rodovom pa naj bo svetal vzor in vzgled, kako se je treba boriti, vztrajati in žrtvovati v prizadevanjih za lepši jutrišnji dan.
Sami za spomenik
Aktiv ZB tovarne Novoteks z lastnimi sredstvi postavil spominsko ploščo heroju
Naša dežela je polna spominskih obeležij, ki prčajo o slavnih časih, ko se je v boju kalil in preizkušal slovenski narod. Ta obeležja pa so potrebna določene nege in skrbi, da bi ne propadala. Ker so last vseh ljudi, je prav, da zanje tudi vsi skrbe. Zato so na občinskem odboru Zveze borcev predlagali, naj bi posamezne delovne organizacije prevzele skrb za spomenike NOB.
Aktiv ZB v novomeški tekstilni tovarni Novoteks je hitro prešel od besed k dejanjem. Prevzel je skrb za spomenik v Bučni vasi, obenem pa so se na občnem zboru aktiva dogovorili, da prevzamejo še skrb za postavitev spominske plošče v Velikem Lipovcu, suhokrajinski vasi, kjer je padel slovenski narodni heroj Dušan Jereb, po katerem ima aktiv tudi ime.
„Ko smo na občnem zboru aktiva sprejeli predlog o postavitvi spominske plošče Dušanu Jerebu v Velikem Lipovcu,“ je dejal predsednik Novoteksovega aktiva ZB Justin Kranjčič, „smo predlog posredovali celotnemu delovnemu kolektivu, ki je potrdil našo odločitev. Seveda smo takoj pomislili tu-
di na to, kje dobiti sredstva za spominsko ploščo. Poiskali smo kar doma. Odločili smo se, da namesto vsakoletnega dvodnevnega izleta naših članov priredimo samo enodnevni izlet, s sredstvi, ki jih na ta način prihranimo, pa plačamo spominsko ploščo. Pri tem nam je šel na roke tudi nekdanji borec Franc Zagorc iz Bršlina, kije prevzel izdelavo plošče po nižji ceni.“
Justin Kranjčič je še povedal, da so vse potrebno uredili tudi v Velikem Lipovcu. Ker bi postavitev spomenika na polju, kjer je padel Dušan Jereb, bila predraga, so se odločili ploščo vzidati v steno bližnje hiše. Tako bo tudi bolje zavarovana, pa še stalno bo pred očmi.
MiM
1
Justin Kranjčič
Po sklepu I. seje sveta za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
z dne 7.10. 1974 razpisujemo za območje občine Krško
v-	____________
1. nate čaj
za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega sklada
I.
Upravičenci do stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada, so:
1. družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje oziroma nima stanovanja ali nima ustrezno rešenega stanovanjskega problema,
da osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 50 % povprečnega osebnega dohodka v republiki na mesec,
— da imajo družine ali občani stalno bivališče na območju občine Krško.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj kot 3 leta na območju občine Krško in ki imajo manjši osebni dohodek na člana družinskega gospodinjstva.
2. Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice za primerno stanovanje,
— da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše
— ali da delovna organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let,
— da imata zakonca stalno prebivališče na območju občine Krško.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo mlade družine, ki imajo manjši osebni dohodek na člana gospodinjstva, imajo večje število otrok in katerih starši niso lastniki stanovanjske hiše.
Za mlade družine se po določilih tega pravilnika štejejo zakonci, katerih povprečna starost ne presega 30 let.
3. Stari ljudje, upokojeni člani, invalidi in borci NOV lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice
— da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da ima stalno prebivališče na območju občine Krško.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo občani, ki so bili dlje časa zaposleni na območju občine Krško in ki imajo dlje časa stalno prebivališče na območju občine Krško, borci NOV in vojaški invalidi in ne presegajo dohodka na člana družinskega gospodinjstva, ki ga določa ta pravilnik.
4. delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, če izpolnjujejo podoje navedene pod točko 1. ali 2.
II.
MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
Občani in družine z nižjimi osebnimi dohodki, mlade družine, invalidi in borci NOV lahko glede na število članov gospodinjstva pridobivajo stanovanje naslednjih velikosti:
— za eno osebo	do	28	m2
— za dve osebi	»	do	42	m2
— za tri osebe	do	57	m2
— za štiri osebe	do	66	m2
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še 10 m2.
Glede na število članov gospodinjstva lahko stari ljudje in upokojenci pridobijo
— garsonjero ali
— enosobno staovanje	do	38m2
Za člane družinskega gospodinjstva upravičenca z nizkimi osebnimi dohodki, invalida in borca NOV po določilih tega pravilnika se štejejo:
zakonci, otroci, starši upravičenca in starši upravičenčevega zakonca ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim.
Za člane družinskega gospodinjstva upravičenca starih ljudi in upokojencev je po določilih tega pravilnika šteti zakonca in družinskega člana, ki ga je po zakonu dolžan vzdrževati. Za
pri
člana družinskega gospodinjstva upravičencu mlade družine in delavca, zaposlenega zasebnem delodajalcu, se po določilih tega pravilnika štejejo samo zakonec in otroci.
‘	-	III.
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi / potrdili, in upoštevajoč svoj status na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Krško -solidarnostni stanovanjski sklad, in sicer:
— zaposleni prosilci preko organizacije združenega dela, kjer so zaposleni,
— upokojeni občani preko društva upokojencev, kjer imajo stalno bivališče.
— delovni in vojaški invalidi ter udeleženci NOV preko krajevne skupnosti ali ZZB NOV Krško,
— delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, preko občinske organizacije sindikata.
Organizacije združenega dela, društva upokojencev, sindikalne organizacije, krajevne skupnosti, ZZB NOV morajo ugotoviti upravičenost vsakega prosilca za pridobitev stanovanja, zjrajenega s sredstvi solidarnostnega sklada, in sicer na podlagi določil tega natečaja.
Če je posamezna vloga pomanjkljiva, mora na ustrezen poziv prosilec vlogo dopolniti.
Organi, ki preverjajo vloge posameznih prosilcev, morajo do 10. 11. 1974 odstopiti vloge posameznih prosilcev solidarnostnemu skladu v nadaljnji postopek.
Vlogi za pridobitev stanovanja morajo posamezne kategorije prosilcev priložiti naslednja potrdila:
— družine in občani z nižjimi dohodki priložijo vlogi za pridobitev stanovanja potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Krško, o številu družinskih članov ter potrdilo o dohodkih članov družine;
— mlade družine prilože vlogi za pridobitev stanovanja potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Krško, potrdilo o številu družinskih članov, fotokopijo izpiska iz poročne matične knjige, fotokopijo varčevalne pogodbe za izgradnjo oziroma nakup stanovanja ali jamstvo organizacije združenega dela o rešitvi stanovanjskega problema v roku 6 let, ter potrdilo OD za člane družine;
— upokojeni občani prilože vlogi za pridobitev stanovanja potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Krško, potrdilo o številu družinskih članov in potrdilo o višini pokojnine;
— delovni in vojaški invalidi ter udeleženci NOV prilože vlogi za pridobitev stanovanja potrdilo o stalnem bivališču, potrdilo o številu družinskih članov, fotokopijo stopnje invalidnosti, fotokopijo potrdfla o stalni družbeni pomoči oziroma potrdilo o višini pokojnine ali invalidnine.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki žive dalj časa na območju občine Krško.
Solidarnostni sklad bo potrjeno prednostno listo za pridobitev stanovanja javno objavil. Dodelitvene odločbe za stanovanja, zgrajena s sredstvi solidarnostnega sklada, izdaja na podlagi potrjene prednostne liste Samoupravna stanovanjska skupnost — solidarnostni sklad Krško.
IV.
OBRAZEC VLOGE ZA PRIDOBITEV STANOVANJA IN ROK ZA ZBIRANJE PONUDB
Prosilec za pridobitev stanovanja dobi obrazec vloge za pridobitev stanovanja pri občinski skupščini Krško vsak dan od 7. — 11. ure, razen sobote.
Potrebni podatki se na obrazec vloge vpišejo s strojem ali pa s tiskanimi črkami. Podatke, ki jih na vlogo vpisuje organizacija združenega dela ali drug organ, overi s pečatom in podpisom odgovorne osebe.
Solidarnostni sklad sprejema vloge na I. natečaj za pridobitev stanovanj do 10. 11. 1974.
POSEBNO OBVESTILO:
Prosilce za pridobitev stanovanj, ki so pred objavo tega natečaja vložili vloge za pridobitev stanovanj na druge naslove, obveščamo, naj, če izpolnjujejo pogoje tega natečaja, vložijo vloge za dodelitev stanovanj po določilih natečaja.
SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO
rumenih
Občan v fiatu je brez
Še enkrat:,Groza na Vršiču’
Naročeni smo na Dolenjski list in radi ga beremo, posebno še, če objavi kaj iz minule vojne. Presenečena sem bila, ko je mož bral številko 9 ,od 28. februarja letos in dejal, da v članku Toneta Ožbolta „Groza na Vršiču“ piše tudi o moji materi in nas otrocih. Prebrala sem zapis po spominu Marije Muhvičeve, kjer je rečeno: „No, videla sem nepopisno lepo osemnajstletno kmečko dekle Slavico Jelenc iz Požamice in mlado vdovo, mater petih otrok, Apolonijo Pršle iz Repnika, ki so se je otroci oklepali in žalostno jokali okoli svoje mrtve mame.“ Da, bilo je pretresljivo.
Leta 1912 mije umrl oče, ko sem bila stara dve leti. Matije ostala brez pokojnine, s petimi otroki v majhnem gorskem zaselku Repnik. Redila je dve kravici in tri prašiče, pa sadila krompir, zelje in fižol, zakaj drugo tam ne raste.
Potem je prišla vojna. Od prvih dni smo bili na partizanski strani. •Sredijulija 1942 seje začela italijanska ofenziva. Morali smo zbežati z doma. Skrivali smo se v gozdu, spali na tleh, pod smreko. Kuriti si nismo upali, da nas ne bi izdal.dim. Mama je skrivaj hodila na dom in na njivo, da je nakopala krompirja. Sem in tja smo pod večei zakurili in na drobne koščke zrezali krompir, da je bil prej pečen. Izdal nas je dim, morda pa še kdo drug.
Neko jutro ob 9. uri so nas v jarku obkolili Italijani. Ležali smo pod smreko. „Partidžani, partidža-
ni!“ so vzklikali. Obroč pa so stis li. Z naperjenimi puškami so nas odgnali do hiše, vanjo pa nas niso pustili. Hišo so zažgali. Morali smo gledali, dokler nam ni pogorel dom. Potem so -nas odgnali na avtobuse in avtomobile in nas peljali v internacijo. Na Vršiču pri Gerovem pa so kolono napadli partizani.
Otroci smo sedeli v avtobusu, polnem internirancev, pri svoji dobri, skrbni materi. Tedaj je počilo. Mati je še rekla: „Joj, deca moja, mene je ubilo.“ Zgrudila se je na tla in pod seboj mrtva pokrila najmlajšega
Gomboc je kmetijski delaVec pri ZKGP Kočevje v Knežji lipi. Imava sina in hčerko. Oba sta že pri kruhu. Lahko bi nama bilo lepo, če bi.bila zdrava. Toda prestano gorje in rane, ki sem jih dobila na Vršiču, me bodo mučili do smrti.
otroka, Tončka. Nato je zadelo tudi mene. Hudo ranjena v glavo, hrbtenico, roke in nogo sem se zgrudila na mrtvo mamo in krvavela. Ostali so se reševali iz avtoousa in divjali kot nori. Kaj nc bi! Tudi moja sedemnajstletna sestra Julka seje rešila in že med tem bojem vstopila v partizane. Jaz sem ležala težko ranjena na svoji mrtvi materi, pod katero je ležal in pretresljivo jokal bratec Tonček. Tako sem preživela dve uri v prestreljenem in raztrešče-nem avtobusu, dokler ni prišel moj stric in me za noge potegnil ven, prav tako bratca.
V	tem boju so partizani pregnali Italijane, jih od 150 pobili polovico in pobrali plen, 36 italijanskih vozil, med njimi dvanajst avtobusov, pa zažgali. Takrat je zgorela tudi moja mrtva mati.
Sama ne vem. kako sem se znašla v Gerovem. Tam me je italijanski zdravnik operiral in mi pobral iz telesa svinec, vendar ne vsega, nekaj ga imam še sedaj v sebi. Obvezano in vso razboleno so me Italijani nato odgnali v taborišče smrti na Rab že osmi dan po tej grozi. Tam sem bila skupaj z Ožboltovo materjo in njenimi otroci, ki je na pol živa prestajala rabske grozote. Z njo sem bila tudi v Gonarsu.
Tako sem brez cvetja preživela mladost in se po vojni znašla prepuščena sama sebi ter životarila od hiše do hiše. Moj mož Lovrenc
Fanika Gomboc, rojena Pršle (Foto: J. Primc)
Spominjam, se prvih partizanov, ki so do italijanske ofenzive je ta 1942 dan in noč prihajali k nam na Repnik, na levem bregu Cabranke, mod njimi Anton Muhvič in njegova žena Anka. Kako dobri tovariši so bili! Takega tovarištva, topline in skrbi za sočloveka pogrešani danes, zlasti še, kadar me zaničujejo nekateri sedanji „dobri" sosedje. Zato bi se tudi rada odselila iz'Knežje lipe.
1	AN1KA GOMBOC, roj. PRSLL, ' Krfežja lipa pri Kočevju
PIONIRJI IZ SEVNICE: BILO JE ČUDOVITO!
Na šestem republiškem srečanju pionirjev dopisnikov, Id je bilo na Vinici-11. in 12. oktobra, so bili tudi pionirji iz sevniške osnovne šole. Kako so. se v Beli krajini počutili, so nam v kratkem pismu opisali takole: „Pionirji iz vse Slovenije, ki smo se na srečanje pripeljali v treh avtobusih, smo bili različne starosti. Kljub dolgi vožnji je čas kar prehitro mineval, kajti zabaval nas je Ježek.
Najprej smo se ustavili v Črnomlju. Spoznali smo se z gostitelji, prisrčnim mestecem in čudovito zeleno Lahinjo. Povzpeli smo se tudi na griček nad Črnomljem in si ogledali spomenik padlim partizanom.
Iz Črnomlja smo naslednji dan krenili proti Vinici. Ogledali smo si rojstno hišo pesnika Otona Župančiča in obrat tekstilne tovarne No-voteks, nekaj prijetnih ur pa smo preživeli še v šoli, kjer smo nekateri učenci dobili za vestno dopisovanje di plome in nagrade za dobro urejan je šolskih glasil. Tako smo iz Bele krajine odšli z lepimi vtisi, kajti ljudje, ki so nas sprejeli, so bili čudoviti in ohranili jih bomo v najlepšem spominu.“
CESTA BREZ LOPAT
Menda so prebivalci Krasinca pred trinajstimi leti, ko so gradili cesto do Kolpe, negodovali, da ceste do tja ne potrebujejo, češ da bodo morali potem zanjo skrbeti. Cesta, ki ima velik pomen predvsem za prebivalce sosednjili hrvatskih vasi onstran Kolpe, ki se po njej vozijo v službo, je res „padla" na ramena Krasinčanov. Dolgo so vztrajali, naj prevzame vzdrževanje ceste občina, vendar so jo medtem tudi s pomočjo občinskega denarja le vzdrževali. Letos pa so cesto končno prekategorizirali v občinsko. Rezultat: odslej je ne vzdržuje nihče . . .
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št* f v Evropi PGP
GRADNJA ŽALEC
ZAHVALA
V	95. letu staros nas je za vedno zapustil naš dragi oče, ded, praded, tast in bratranec
IVAN JENKO
iz Straže pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalia, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo kolektivoma Kemofarma-cije in Ginekološke klinike Ljubljana. Posebno hvaležnost smo dolžni dr. Vladimiru Zivkoviču za njegovo nesebično prizadevanje podaljšati in olajšati zadnje ure njegovega življenja. HVala tudi župniku za obred in poslovilni govor.
Žalujoči otroci: Viktor, Rezi, Marija, Anica in Milan z družinami ter drugo sorodstvo Straža, Ljubljana, dne 19. oktobra 1974
NAŠA AKCIJA
o
w—;---------------------;--------------------:
Opremljena z doma narejenima prometnima znakoma iz lepenke, vrvico, na katero sva obesila papirnate zastavice in zastavice iz blaga, sva se tokrat namenila v Metliko. Akcijo sva pričela na metliški železniški postaji, kjer sva v prometnem uradu zaprosila za težak dežni plašč, v kakršne so oblečeni cestni delavci ob dežju. Zaradi lepega vremena sva imela na mostu čez Kolpo kar precej dela!
V______________________________________________________ J
kovancev.
PRVA ŽRTEV
„Dober dan, pobirava prostovoljne prispevke za vaš most. Saj veste, da je kanalizacija na njem bolj slabo urejena. Koliko da so dali drugi? Prvi ste, ki sva ga ustavila ...
Ker je bil možakar prvi, ki bi moral prispevati, najinega povabila ni bil ravno vesel. Potarnal je, da se na hrvaško stran redko vozi, in če so prispevki prostovoljni, da zaenkrat ne bo prispeval.
DRUGA ŽRTEV
„Tudi če bi bilo potrebno, ne bi dal niti ficka. Takrat, ka-
dar boste skozi Belo krajino zgradili štiripasovnico, bom rade volje plačal cestnino. Za most ne plačam . . .“ Po teh besedah je voznik skoraj nove katrice pritisnil na plin, in žeje bil na hrvaški strani. . .
„A za popravilo mosta pobirate? “ je vprašal starejši možakar v fiatu. „Ali ne bi bilo bolje, ko bi za kakšno drugo cesto, saj imamo v Beli krajini tako malo dobrih cest. Če bi bile boljše, bi prišlo več turistov, če bi prišlo več turistov, bi bilo več dela, če bi bilo več dela, bi bili boljši zaslužki, če bi bili boljši zaslužki, bi bili ljudje bolj
zadovoljni, če bi bili ljudje bolj zadovoljni, bi. . .“ Tako je modroval sivolasi očak in na koncu prispeval dinar.
TRETJA ŽRTEV
„Kam greste,“je pomolil glavo v zeleno škodo sodelavec.
„Kako, kam gremo? Mislim, da je to popolnoma naša stvar! “
„Seveda je, tako, zaradi vljudnosti. . .“
Pa vozniku škode in njegovi družinici ni bilo do ljubeznivosti. Nekoliko nestrpno je nato pokramljal, dal za most dinar in odpeljal.
Že več kot eno uro sva pobirala „mostnino“, ustavljala pa sva samo vsak tretji avtomobil:
Zastava 101 — „Midva pobirava prostovoljne prispevke za naš most. Kako pa kaj avto? “
Možakar je bil od sile prijazen. Povedal je, da 1 OJ ni slab, da je krasen, udoben. Še in še je hvalil svoj avtomobil. Koje pri-
šla na vrsto mostnina, pa se je razhudil: „Zakaj pri nas tako slabo delate? V Nemčiji zgradijo enkrat, pa drži kot pribito. Pri nas pa kar naprej kopajo, brskajo, popravljajo. Zdi se mi, da kontrolirajo, če so dobro opravili“.
Nejevoljno je segel v žep in prispeval za popravilo mostu 1,20 din.
Za njim je pripeljal še voznik belega fiata. Takoj po pojasnilu je segel po drobiž in nato brez besed odpeljal.
ČETRTA ŽRTEV
„Kako pa, da pobirata ravno danes, fanta? Ponavadi delajo cestni delavci med tednom. Da bi v nedeljo delali, je skoraj nemogoče. Sicer pa je pri nas vse mogoče. Koliko pa dajo dru-gi? ■“
Nato je segel v žep in prispeval 1,50 din ter dejal: „Če bi drugi prispevali več, bi tudi jaz dal več denarja. Škoda pa, ker ne daste nikakršnega potrdila.“
Ob avtomobilu se je ustavil mopedist in radovedno poslušal pogovor. Ko je bil na vrsti je brez besed segel v žep in ponudil dinar. Zahvalila sva se in mu povedala, da pobirava samo od 750 kubikov dalje. Tudi tokrat je ostal brez besed, zamahnil z roko in odšel.
PETA ŽRTEV
Nekoliko prehitro je pripeljal starejši opel z nemško registracijo. Nato je zacvililo in pred nama se je postavil kot kavboj oblečen mladenič: „O kamera-den, kaj, pa bo, kaj? Dinar bi radi. Nimam, nimam, če hočeta, imam lire ali marke! Nočeta? Tudi prav. No, pa pridita malo sem.“
Odzvala sva se vabilu in pristopila. Mladenič je iz velike torbe potegnil stekleničko domače, veselo pomežiknil, se
„odžejal" in nama ponudil. „Ne, sva v službi!" Pa ni pomagalo, dokler nisva vsaj poskusila.
Tako se je akcija zaključila. Tudi s pobiranjem mostnine bi se, tako sva ugotovila, lahko
vsak dan z malo truda najedla. Naši ljudje so dobrega srca, verjamejo „uniformiranim". ljudem, to pa se jim je že, in kot kaže, še bo večkrat maščevalo.
B. KRŽE J. PEZEU
*	^	*'»	j— i*-'— ——j«—'—	     wi	—------   —	x---K •;---» ’ --------
naj bi popravili njihov most. Na sliki: najprej se je sodelavec prijazno predstavil in nato pojasnil,.kaj želi.
Na sliki: na mostu, ki povezuje dve republiki, bi bilo lahko precej dela, toda zaustavljala sva samo vsak tretji avtomobil.
^ NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA
Pr osto vo I j na
NAŠA AKCIJA
NAŠA AKCIJA
kultura
in
izobra-
ževanje
Viktor Magyar: MASKE - Z razstave v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov.
ZAČETEK S SEMINARJEM
v	-	j	'
__JComisija za gledališko dejavnost pri občinskem, svetu ZKPO v Breži-. cah je oolikovala delovni načrt za prihajajočo sezono. Na dvodnevni seminar, ki bo kmalu, bodo povabili vodje in režiserje lutkovnih skupin, Poseben seminar pa bo tudi za scenografe. Izposojevalnico dramskih besedil bodo obogatili. V prvi polovici marca prihodnje leto bo občinsko srečanje šolskih, mladinskih in lutkovnih skupin v obliki gostovanj.
JUTRI V BREŽICAH:
Slavje v gradu
Govoril bo M. Poljanšek
V	brežiškem gradu bo jutri slovesnost: odkrili bodo spominsko obeležje ob 400-letnici hrvaško-sloven-
*ega punta in odprli razstavo „Od baroka do impresionizma", ki jo prirejajo v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane. Obiskovalci si bo-jj° lahko ogledah tudi obnovljeno dvoriščno pročelje brežiškega gradu
2	odkritimi arkadami in veliko sončno uro. Ob otvoritvi bo vse do-povezal v govoru Miloš
Jljanšek, v kulturnem delu pa bo nastopil Sentjernejski oktet.
Brežiški občinski praznik so do počastili z več prireditvami. Med drugim so včeraj odprli prenovljene prostore občinske matične knjižnice, ob dogodku pa je bilo še literarno srečanje. Ustanova je dobi-•a Še en prostor in bo imela v obeh oddelkih nad 15.000 knjig. V knjižnici bodo lahko poslej prirejali ure pravljic za najmlajše.
Svoj delež k praznovanju bodo dodali tudi pevci, ki bodo imeli v soboto v Pišecah občinsko srečanje.
V. PODGORŠEK
KAJ PREDLAGA REPUBLIŠKI IZOBRAŽEVALNI NAČRT?
Novost: usmerjeno izobraževanje
Srednje šole se bodo morale še bolj prilagoditi potrebam združenega dela - Ekonomsko in pedagoško šibke šole združiti v centre!
Kot lahko razberemo iz republiškega vzgojno-izobraževal-nega programa za leto 1975, bomo v Sloveniji na področju srednjega šolstva še bolj težili k tako imenovanemu usmeijene-mu izobraževanju. S tem v zvezi bo potrebno narediti strokovno zasnovo celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, kar po-
V	TEDNU OTROKA
Pionirji osnovne šole Kočevje so v tednu otroka organizirali zbiranje igrač za otroke, ki za igrače nimajo denarja. V tednu otroka so v vzgojnovarstveni ustanovi „Čebeli-ca“ v Kočevju organizirali ure pravljic za otroke iz Kočevja, ki ne obiskujejo vrtca.
V. I.
PRIPRAVE NA SREČANJE
Predstavniki gledališke komisije pri brežiški ZKPO so obiskali kul-turno-prosvetna društva, šole in mladinske aktive ter se pogovarjali o pripravah na novo sezono. Ker načrtuje področni odbor Združenja gledališldh skupin Slovenije za Posavje že aprila posavsko srečanje, občinska ZKPO pa marca srečanje mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin, bodo društva in šole kmalu začeli študirati dramska besedila. V šolah žele še posebej oživiti lutkovno dejavnost, zato bodo novembra organizirah dvodnevni tečaj za vodje in režiserje lutkovnih skupin.
meni, da čakajo to področje korenite programske in organizacijske spremembe.
Nalog prav gotovo ne bo malo in tudi lahke ne bodo. Predvsem moramo dobiti tak model usmerjenega izobraževanja, ki bo tako po vsebini kot obliki ustrezal zahtevam celotnega družbenega razvoja. Hkrati s tem moramo izluščiti programsko opredelitev skupne vzgojno-izobrazbene zasnove, kar je pogoj za uvedbo in razvijanje usmerjenega izobraževanja.
Republiški program nadalje navaja, da bomo morali poslej še hitreje združevati ekonomsko in pedagoško šibke šolske enote v izobraževalne centre, s čimer bodo smotrneje in gospodarneje izrabljeni prostori, učila, oprema in kader. Srednje šole z občasnim poukom bodo postopno prešle na celoletni pouk z organizacijo proizvodnega dela vsaj v prvem obdobju
PLEMELJ IN SVETINA RAZSTAVLJATA V ŽIREH
Od minule sobote razstavljata v Žireh svoja dela samorastnika Anton Plemelj (slike) in Tone Svetina (plastike). Izšel je tudi obširen katalog s predgovorom, umetniškimi reprodukcijami in drugimi podatki.
Slovenski kulturniki bodo 25. 26. in 27. oktobra v Semiču svečano proslavili 30-letnico prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev, ki je bil 1944. leta v Semiču. Skupaj s kulturniki bodo praznovali Semičani tudi svoj krajevni praznik.
V petek, 25. oktobra, bo v hotelu „Smuk“ seja predsedstva kulturne skupnosti Slovenije, ki bo uvod v praznovanje. Naslednji dan se bodo sešli člani skupščine kulturne skupnosti Slovenije, ta dan pa bo na sporedu še vrsta drugih pomembnih prireditev. Na domu Partizana bodo odkrili spominsko ploščo, na svečani seji se bodo sešli udeleženci prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev in sedanji delegati republiške kulturne skupnosti, na njej pa bo spregovoril dr. Boris Majer.
V domu Partizana bodo odprli razstavo „Kultura v NOB“, ki bo odprta še v nedeljo, ponedeljek in torek. V sobotnem večernem kulturnem programu bodo nastopili
KRŠKI LIKOVNIKI NA JESENICAH
V	delavskem domu na Jesenicah so do včeraj razstavljali člani Kluba likovnih amaterjev iz Krškega 27 del v olju, akvarelu, temperi in pero-risbi. Slikarsko razstavo je organiziral Dolik, s katerim Krčani že več let prijateljsko sodelujejo in si z njegovimi člani izmenjujejo razstave.
najvidnejši slovenski umetniki z različnih področij kulturnega ustvarjanja. Peli bodo tudi pevci črnomaljske nižje glasbene šole.
V	nedeljo dopoldne bodo v Semiču odprli knjižnico, popoldne pa bodo znani slovenski umetniki priredili kulturni program v vasi Gorenjci pri Semiču.
B.	PODOBNIK
m\\w
BEOGRAJSKI GOST - Od prej-«Vjega četrtka je v ljubljanski Moderni galeriji odprta razstava del beograjskega likovnega umetnika Petra Dobroviča. Razstavljene slike pomenijo izbor iz retrospektivne razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu.
ZLATA PLAKETA DVEMA ZBOROMA - Na tretjem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Nasa pesem 74, kije bilo pred kratkim v Mariboru, sta prejela zlato plaketo domači zbor „Slava Klavora14 in komorni moški zbor iz Celja. Kot smo Že poročali, dolenjski pevci na tem tekmovanju niso sodelovali.
ZAČETEK GLEDALIŠKE SEZONE - Z gostovanjem Mestnega
Sedališča ljubljanskega sc je tudi v ovem mestu začela gledališka sezona 1974/75. Prejšnji teden so igralci tega gledališča uprizorili Hadžićevo komedijo „Naročena komedija1*. Prireditev je bila abonmajska.
JUBILEJ Z „OTHELLOM“‘ -Znani igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Vladimir Skrbinšek je proslavil redek umetniški jubilej:
50-letnico svojega poklicnega umetniškega udejstvovanja. Za jubilej si je izbral naslovno vlogo v „Othellu“, znani Shakespearovi tragediji.
V	FRANKFURTU TUDI NAŠI -Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije in nekatere druge slovenske založbe so sodelovale na 26. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki so ga te dni zaprli. Na sejmu seje predstavilo nad 3.900 založb iz 62 držav z okoli 250.000 knjigami.
VELIKO ZNAČKARJEV - Med slovenskimi osnovnošolci je dobra knjiga nepogrešljiva. O tem najzgovorneje govori podatek, da je bilo lani med 216.584 učenci osnovnih šol kar 84.827 značkarjev. Akcija bralnih značk ima pod seboj plodna tla, računajo pa, da bo imela v prihodnje še več pristašev.
OTROŠKI OPOMIN - V šoštanj-ski osnovni šoli „Karel Destovnik -Kajuh“ bo do 15. februarja naslednje leto odprta zanimiva razstava lepakov „Varujmo naše okolje11. Razstava je izbor najboljšega, kar je prispelo na natečaj, ki so se ga udeležili učenci 90 osnovnih šol iz Slovenije.
Spet pišemo o neki stvari, ki nekaterim polagoma že izginja iz spomina:
Na letošnjem portoroškem posvetovanju jugoslovanskih založnikov se je pokazalo, da je gospodarski položaj našega založništva precej slab. Knjiga je postala čisto navadno tržno blago, ki ima običajno visoko ceno, in to' zategadelj, ker gre (na Slovenskem) za dokaj majhne naklade. Že vrsto let pa so za knjigo ukinjene skoraj vse družbene dotacije. Prodajno ceno knjige povečujejo tudi ogromne podražitve papirja in tiskarskih storitev, zato so založniki skoraj prisiljeni izdati kar največ komercialnih knjig. -Temu primerno so zapostavljene družboslovne knjige in izvirna slovenska beletristika.
Kot eno od poti iz takega stanja vidijo slovenski založniki v usklajeni založniški politiki, ali, kot je na nekem mestu poudaril Miloš Mikeln, na način „uskladitve programov in delitve dela“. Če to slednje lahko razumemo tudi kot morebitno integracijo slovenskih založb (ki jih je menda preveč!), potem je že bolje, da pride samo do načelne uskladitve delovanja. Zakaj?
Do kdaj?
V	neke vrste povezanost z mariborskimi Obzorji je šla že pred leti Dolenjska založba in ob močnem ter uspešnem partnerju zaspala! Obstaja samo na papirju, in to v času, ko je na Dolenjskem bolj ko kdaj potrebna taka ali drugačna založba, da bi izdajala tisto, kar na Dolenjskem nastaja v pisani obliki. Tega pa ni malo!
Če se bo kdo zdaj, ko kaže, da bo v slovenskem založništvu zapihal bolj enoten veter, spomnil in zbudil tudi Dolenjsko založbo, bo vreden spomina. Sicer pa bojo Dolenjci še naprej prodajali svojo pamet tam, kjer je to mogoče. ,
Sploh pa naj vpraša kdo: Kaj bi Dolenjci z založbo, saj še poštene revije ne premorete? Pa še resje (kar se tiče revije, seveda)!
D. R.
usmerjene yzgojno-izobraževal-ne dejavnosti.
Program predvideva povezovanje šol pri delovnih organizacijah (izobraževalnih centrov) in šol za specializirane delavce v celovit sistem usmerjenega izobraževanja in enakovrednega financiranja. Srednje šole bodo rasle glede na kadrovske potrebe združenega dela in v skladu s policentričnim razvojem, pri čemer bo nujno vključiti tudi srednješolske domove. Potrebam združenega dela bo prilagojen tudi vpis.
Predzadnji torek zvečer so člani Mestnega gledališča ljubljanske^ razveselili delavce tovarne zdravil KRKA z „Naročeno komedijo “ Fadila Hadžiča. Programski svet tovarniškega kultumo-umetni&ega društva je tako začel uresničevati svoj načrt kulturnih prireditev za sezono 1974/75 in že prvi večer požel priznanje za odlično organizacijo. (Foto: S. Mikulan)
Novo mesto na razglednicah
Razstava v Študijski knjižnici Mirana Jarca obsega nad 400 razglednic - od najstarejše iz leta 1880 do najnovejših oz. današnjih
OB 30-LETNICI PRVEGA KONGRESA
Semič pričakuje kulturnike
Na slavnostnem zasedanju bo govoril dr. Boris Majer - Prireditve v Semiču in okolici
Da razglednica ni samo enkratnemu sporočilu namenjen kos papirja, ampak je lahko tudi zgodovinski dokument, dokazuje razstava z več kot 400 razglednicami Novega mesta in nekaterih večjih krajev v njegovi okolici, ki so jo prejšnji teden v počastitev novomeškega občinskega praznika pripravili in odprli v avlah Študijske knjižnice Mirana Jarca.
Z razstave razglednic je razviden vsestranski razvoj Novega mesta od konca prejšnjega stoletja do danes. Pogled na to mesto ob okljuku Krke
BREZICE: NA GIMNAZIJI KULTURA SPET OŽIVELA
Prosvetno društvo Franjo Stiplov-šek na brežiški gimnaziji je začelo šolsko leto z obetavnim delovnim načrtom. Po nekajletnem mrtvilu spet vadi mladinski pevski zbor, zbrala pa se je tudi recitatorska skupina. Kulturno življenje želijo obogatiti z literarnimi urami (enkrat na mesec) in trenutno že pripravljajo recital iz poezije Janeza Menarta. Literarna sekcija zbira prispevke za svoje glasilo in tildi likovni krožek je marljiv. Za dramsko dejavnost potrebujejo mentorja.
LETOS PRI OBZORJIH:
Novomeška pomlad
Avtor je Marjan Mušič  \ .......................
Med številnimi knjigami, ki bodo izšle letos pri mariborskih Obzorjih, bo za Dolenjce, zlasti za Novomeščane, zanimivo delo Novomeška pomlad“ izpod peresa novomeškega rojaka Marjana Mušiča, priznanega arhitekta in univerzitetnega profesorja.
V	teh mladostnih spominih z opisom kulturnega in zgodovinskega ozračja iz let po prvi svetovni vojni je avtor v marsičem osvetlil zanimiv čas, ko se je žarišče nenavadno razgibanega kulturnega življenja preneslo v Novo mesto.
Božidar Jakac:	MARJAN
MUŠIČ
Pod vodstvom Riharda Jakopiča se je novomeški preporod manifestativno izrazil s prvo umetniško razstavo, slavnostnim koncertom Marija Kogoja ter z recitatorskim večerom Mirana Jarca in Antona Podbev-ška. Mušič se je te manifestacije sam udeležil, zato je „Novomeško pomlad“ spisal tem pre-pričljiveje.
kažejo razglednice iz raznih obdobij iz raznih zornih kotov. Precej dobro je videti, kakšno je bilo Novo mesto na prelomu stoletij, koliko je napredovalo do prve svetovne vojne, med vojnama, kako se je razvijalo v času vsesplošne obnove in kaj je novega pridobilo do današnjih dni Pazljivemu očesu ne uide mestna arhitektura, ki jo je razbrati iz primerjave med razglednicami starejšega in mlajšega datuma.
Kandiji odmerjajo razglednice posebno pozornost, prav tako novomeškemu Glavnemu trgu z nekdaj značilnimi trgovinami, mestnim vodnjakom in rotovžem. Iz časa, ko so Novo mesto rušile okupatorjeve
bombe, ni razglednic, ampak jih na-domestiijejo na razstavi originalne fotografije.
Del razstave je posvečen drugim krajem’v občini, posebej še gradovom. Več vitrin je napolnjenih z razglednicami, ki prikazujejo samo Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Pleterje.
Zgodovinski in kulturni pomen razglednic ter drugega gradiva, razstavljenega do konca oktobra v Študijski knjižnici Mirana Jarca, je s to razstavo nesporno dokazan. Za prihodnji občinski praznik obljublja študijska knjižnica podobno razstavo, kr bo imela naslov „Novo mesto v fotografijah".	I.	ZORAN
Naval na črno - bele tipke
Trobila in pihala za učence kočevske glasbene šole nezanimiva. Večina pri klavirju in harmoniki - Težave: malo prostora in učiteljev
V	Glasbeno šolo Kočevje se je to šolsko leto želelo vpisati kar 110 učencev. Sprejeli so jih le 104, šest pa jih bodo šele drugo leto. To število učencev je za sedanje učne moči in prostore v gimnaziji, kjer gostuje glasbena šola, že skoraj preveliko, saj so prišli do skrajne meje zmogljivosti.
Vodstvo šole se že sedaj sprašuje, kako organizirati pouk prihodnje leto. Izčrpana je že zmogljivost prostorov in učiteljev, ki poučujejo v glasbeni šoli. Imajo štiri zaposlene s polnim delovnim časom in še tri zunanje sodelavce. Na razpise prostih delovnih mest pa se nihče ne javi.
Med 104 učenci se jih kar 42 uči igranja na klavir, 46 na harmoniko,
6 je vpisanih za violino, 6 za klarinet in le 4 za trobila.
V zadnjem času skokovito narašča zanimanje za klavir* medtem ko za trobila in pihala upada. Učitelji se sprašujejo, kje so vzroki, da se predvsem fantje ne odločajo za pihala in trobila, saj študij ni predolg, niti ne prezahteven, pa tudi instrumenti so v primerjavi s harmoniko ali klavirjem razmeroma poceni.
Večina učencev glasbene šole Kočevje obiskuje osnovno šolo dopoldne, zato jim ostanejo za študij in glasbo le popoldnevi. Velika skrb vodstva glasbene šole je, kako organizirati za tako veliko število učencev pouk od 14. do 19. ure. Tudi pouk ob sobotah ne bi rešil stiske s časom in prostori. Razen tega želijo učenci tudi proste sobote. Rešitev bi bila, če bi dobili nove učne moči in večje prostore. VILKO ILC
TiMll
WMŠ
Ko smo pred štirinajstimi dnevi na tem mestu govorili o knjižnem jeziku, smo se ustavili ob našem zadnjem, za nas danes veljavnem pravopisu, kije izšel 1. 1962 pri Državni založbi Slovenije in ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, to je naša najvišja kulturna ustanova, pod naslovom Slovenski pravopis. Naj nam bo dovoljeno, da spregovorimo o tej zajetni knjigi še nekaj besed.	*
SP iz leta 1962 obsega navodila za rabo, uvodni teoretični del (o deljenju besed, o pisavi in rabi domačih in tujih lastnih imen, o rabi in pisavi tujk, o nekaterih priponah, o pisavi sestavljenih besed in rabi ločil) ter slovar, kjer so besede razporejene po abecedi kakor v vsakem besednjaku. Zadnji del je najobsežnejši in pride v vsakdanji rabi kot praktični svetovalec seveda najbolj v poštev. Zato pričnimo kar pri tem:
Odprimo slovar na str. 455! Pod geslom nada najdemo med drugim tele besede: nadobuden (°nadebuden) °nadepoln, nade poln, poln nad, °nadati se, nadejati se upati itd. Iz navodil za rabo na str. 8 je razvidno, da so besede, ki so označene z ničlo, v knjižni rabi prepovedane, namesto teh pa moramo uporabljati besede brez znakov prepovedi, to je: nadobuden, nade poln (pisano narazen!), nadejati se.
Na str. 454 imamo pod geslom nadaljnji pri nekaterih besednih zvezah puščico in za njo drug izraz, npr.: brez nadaljnjega-)- seveda, kajpak, precej, kar; do nadaljnjega-* začasno, do preklica, do nove odredbe, za zdaj. Puščica pomeni, da beseda ali besedna zveza pred njo ni najboljša in da jo lahko nadomestimo z besedami in izrazi, ki stoje za puščico.
Na str. 263 pa imamo že geslo graben opremljeno s posebnim znamenjem: *graben in zraven izraz jarek. Zvezdica namreč pomeni, da je izraz „graben“ dovoljen le v literarnih delih, ko ima pisatelj z njim poseben namen; mi pa se ga bomo ogibali in pisali: jarek.
To so glavna navodila za uporabo Slovenskega pravopisa.
K. B-r.
o novi organiziranosti
delavsko in študentsko lo mladi rešili v skupni
Tudi na kmetiji se lahko dobro živi
Na 1. zboru absolventov šol za kmetovalce in šol za kmetovalke gospodinje: kmet se mora vedno strokovno izpopolnjevati, tako bo uspel
Skupnost kmetijskih šol Slovenije in Društva absolventov šol za kmetovalce, sta 19. oktobra v Novem mestu pod pokroviteljstvom novomeške občinske skupščine pripravila prvo zborovanje absolventov šol za kmetovalce in šol za kmetovalke gospodinje.
V uvodu prvega zborovanja Kmetovalci in gostje so si so nekateri govorniki poudarili, najprej ogledali strokovni film,
Na občinski pionirski konferenci v Sevnici so delegati posameznih odredov govorili o svojem delu v preteklem šolskem letu, obenem pa so dobili tudi priznanje za sodelovanje v Jugoslovanskih pionirskih igrah v prejšnjem šolskem letu. Na sliki: pionirji na konferenci.
16. oktobra so imeli učenci osnovne šole Kočevje letni občni zbor ŠŠD. Na zboru so pregledali delo društva in se pogovorili o prihodnjih nalogah. Na sliki: učenci volijo nov odbor, v katerem je predsednica Dubravka Žagar. (Foto: Jure Podržaj)
Na sliki: sekretar občinske konference ZSMS Boris Dular podeljuje novemu članu mladinsko izkaznico. (Foto: Tone Novak)
KOČEVJE: OGLEDALO MLADIH DOBRODOŠLO
Na 25. redni seji je predsedstvo OK ZSMS Kočevje razpravljalo tudi o novi strani v Dolenjskem listu, o „Ogledalu mladih'1. Predsedstvo je pozdravilo mladinsko stran, obenem pa je komisiji za informiranje naročilo, naj pripravi obširen program za obveščanje in dopisovanje v „Ogledalo mladih44. (I. O.)
310 SPREJETIH MLADINCEV
Prejšnji teden so v domu kulture v Novem mestu sprejeli v Zvezo socialistične mladine Slovenije 310 mladincev iz Krke, tovarne zdravil. V novo organizacijo je sprejemal predsednik občinske konference ZSM Novo mesto Marjan Pavlin. V slavnostnem govoru je mlade spoznal z dolžnostmi in pravicami članov mladinske organizacije, ob sprejemu pa je vsakemu poklonil še knjigo.
PRIPRAVE NA 1. SEJO OK ZSM
V torek je imelo predsedstvo OK ZMS Novo mesto 22. sejo, na kateri so bili tudi delegati, ki so se udeležili IX. kongresa ZSMS. Najprej so potrdili zapisnike prejšnjih sej, nato pa so se pogovarjali o pripravah na 1. sejo OK ZSM Novo mesto. Razen tega so pripravili študijski program mladinske delegacije, la bo odšla v Ditzingen.
Sprejem v ZSMS
11. oktobra je osnovno šolo „Katja Rupena44 v Novem mestu obiskal sekretar občinske konference ZSMS Boris Dular. Vsem učencem osmih razredov je naprej spregovoril o novi organiziranosti mladinske organizacije in o pravicah in dolžnostih mladincev. Po krajšem kulturnem programu je v novo organizacijo sprejel vse učence osmih razredov, ti pa so svečano obljubili, da bodo pomagali še naprej graditi socializem, .kajti zavedajo se, da z njim gradijo tudi lepšo bodočnost.
da je njihovo srečanje logično nadaljevanje IX. kongresa slovenske mladine. Na zboru, na katerem so mladi spregovorili o delu, šoli in težavah v kmetijstvu, se je namreč zbralo okoli 300 kmetovalcev iz Nove Gorice, Rakičana, Svečine, Turnišča, Šentjurja in Novega mesta.
ki je prikazal sodobno mehanizacijo v kmetijstvu. Po predvajanju filma je spregovoril podpredsednik novomeške občine inž. Niko Rihar, ravnatelj KIC Grm, ki je udeležencem predstavil novomeško občino. Sledilo je predavanje „Mladi v kmetijstvu in zadružništvu44. Andrej
Na sliki: delovno predsedstvo na 1. zboru absolventov šol za kmetovalce in šol za kmetovalke gospodinje, ki je bil v Novem mestu (Foto: Igor Makuc)
Klanec skrbi na Preloki
Preločani se že vrsto let srečujejo z isto težavo - klancem, ki je pozimi neprevozen - Mladi: »Če bo potrebno, bomo zavihali rokave.«
V mladinskem aktivu na Preloki delajo mladi podobno kot po drugih aktivih. Če je vodstvo dobro, se tudi mladi radi potrudijo in delajo. Predsednica aktiva Verica Stipanovič, dijakinja črnomaljske gimnazije, je o delu, težavah in načrtih aktiva povedala naslednje:
„Prav gotovo bi naš aktiv lahko naredil še precej več, kot je do sedaj, Po kongresu nas čaka precej težkih nalog, in če jih bomo uresničili, bomo lahko zadovoljni. Pri nas so delovni skoraj vsi mladi. Najbolj znana je prav gotovo folklorna skupina, ki je sestavljena pretežno iz mladih ljudi, poznajo pa jo tudi izven naših meja. Tako so jih zelo lepo sprejeli v Celovcu in v Gorici, kar mlade obvezuje, da so na vajah še bolj prizadevni. Razen folklore se naši mladinci zanimajo še za odrska deia. Vsako leto naštudira mladinski aktiv komedijo,- s katero se potem predstavimo ob novem letu, z njo pa »gostujemo tudi po okoliških vaseh. Verjetno ni proslave, na kateri ne bi s kulturnimi točkami nastopili naši člani. Mladi čutimo dolžnost, da popestrimo življenje tukajšnjih ljudi.
Številno društvo brez telovadnice
Šolsko športno društvo gimnazije Brežice je v letošnjem letu nadvse aktivno. Z resnim delom je začelo takoj v začetku šolskega leta. Sedaj so v teku medrazredna tekmovanja v športnih igrah in atletiki.
Fantje tekmujejo v košarki, rokometu, malem nogometu in odbojki, enako, razen v malem nogometu, pa tudi dekleta. Razveseljivo je, da so v društvu včlanjeni vsi dijaki, z letošnjim letom pa se bodo lahko vključili v društvo tudi profesorji. Ob množičnosti pa se poraja že leta stara težava: člani društva lahko trenirajo.le v dveh večjih sobah. Zato si vsi želijo, da bi čimprej dobili primerne vadbene prostore, ki jim jih že več let obljubljajo.
Razen medrazrednih tekmovanj pripravlja društvo tudi športna srečanja z gimnazijami iz drugih mest. Tako so se lani srečali z vrstniki iz Velenja, Škofje Loke, Jesenic, Ljubljane in Samobora, pomerili pa so se tudi s predstavniki garnizije iz Cerkelj in Klubom posavskih študentov.
Na gimnaziji pa je delovna tudi planinska sekcija, ki je letos z izletom na Triglav pritegnila v svoje vrste precej novih članov. Ker imajo planinci v načrtu še nekaj podobnih izletov, se bo njihovo članstvo po vsej verjetnosti še bolj okrepilo.
Za zimski čas pripravljajo člani društva še nastope v namiznem tenisu, strelstvu, šahu, orodni telovadbi in v smučanju.
R. M.
PISMO'
Z Vinice
Kljub zavzemanju OZN in vseh naprednih sil sveta za trajen mir in pravične odnose med narodi obstajajo sile, ki jim popuščanje v svetu ni po volji in si zato prizadevajo netiti sovraštvo med narodi. Vemo, da vojna uničuje vse dobrine, ki jih je ustvaril človek, in da uničuje tudi njega samega. Najbolj žalostno pa je to, da ob tem umirajo ali pa ostajajo trajno prizadeti otroci, ki imajo vso pravico živeii brezskrbno otroštvo. Težko bi prešteli vse otroke, ki so jih mučili in umorili. Nešteto jih živi brez doma, staršev, lačnih in pod vrženih nečlo veškim krutostim. To se dogaja kljub mednarodnim deklaracijam in konvencijam, ki govore o zaščiti otrok.
Žalostna je resnica, da umre vsakih 8 minut en otrok zaradi lakote, medtem ko nekje porabijo milijarde za oborožitev. Nerazumljivo je dejstvo, da daje človeštvo povprečno samo 5 dolarjev, da nauči človeka brati in pisati, in kar 7000 dolarjev, da človeka nauči ubijati. Od leta 3200 pre\l našim štetjem je človeštvo živelo v miru samo 292 let. V tem času je bilo 14519 večjih ah manjših vojn. Če bi vojne izdatke prikazali v zlatu, potem bi zlat trak, debel 10 metrov in širok 161 km, lahko objel zemljo okoli ekvatorja. Ali se je človeštvo dovolj naučilo iz svoje zgodovine?
Dragi prijatelji! Vabimo vas; da skupaj obsodimo vse tiste, ki povzročajo toliko nesmiselnega gorja. Prosimo vas, da nam pišete, kaj vi mislite o današnjih razmerah v svetu in kaj bi človeštvo moralo po vašem mnenju storiti, da bi živelo v miru in sreči. Vaša pisma bomo vezali v knjigo in jo ob 30. obletnici ustanovitve Združenih narodov poslali generalni skupščini OZN.
KLUB OZN na VINICI I s____________________________^
Fantje se radi pomerijo v nogometu. Zato smo lansko leto uredili nogometno igrišče; je sicer še vedno slabo, a precej boljše, kot je bilo. Veliko fantov je včlanjenih v gasilsko društvo, žal pa to nima svojih prostorov. Zato smo skupaj pričeli graditi gasilski dom,' v katerem bomo našli prostor vsi občani.
V zadnjem času se vse pogosteje pogovarjamo o „preloškem44 klancu. Mladi smo že nelcajkrat sami hoteli klanec popraviti, kajti ob vsaki zimi je za avtobus neprevozen. Tako se je že velikokrat pripetilo, da smo morali vsi potniki izstopiti in porivati avtobus, da je premagal klanec. Kot
Verica Stipanovič: ,,Sedaj se pogostokrat' pogovarjamo o klancu v vasi, ki je zaradi hude strmine in slabo speljane ceste pozimi težko prevozen. Kot kaže, ga bomo morali kar sami popraviti/1
kaže, bomo morali pozabiti na vse obljube in sami seči po krampih in lopatah tako kot neko nedeljo, ko smo popravili 4 km dolgo republiško cesto. Razen udarniških akcij v tem času ne bi smeli pozabiti na idejno delo z mladimi, ki ga v našem aktivu vsi pogrešamo. Zato se bomo povezali z občinsko konferenco ZSMS v Črnomlju, ki bo poskrbela za primerno literaturo ali pa celo predavatelje.44 -
Petelin, predsednik zadružne zveze Slovenije, je poudaril,- da lahko s smotrnim izkoriščanjem zemljišča in z mehanizacijo tudi na kmetiji vsak dobro živi. Mladi kmet mora vedno razmišljati in iskati nove poti v kmetijstvu. Zato se mora vedno strokovno izpopolnjevati in prilagajati zahtevam na tržišču.
Petelin je spregovoril še o združevanju kmetov. Kmečke skupnosti so se do sedaj lepo izkazale in prispevale k lepim gospodarskim uspehom. Zato morajo biti kmetje povezani, mladi kmetje pa se čim trdneje organizirati v aktive mladih zadružnikov, ki so sestavni del organizirane slovenske mladine.
Prof. Ivan Veber je govoril o mestu in vlogi mladih kmetovalcev v družbi. Poudaril je, da morajo biti prav kmetovalci s svojim delom in organiziranim delovanjem v kmetijskih zadrugah, kombinatih in krajevnih skupnpstih ostalim za zgled. Absolvente je opomnil, jda jih po šoli čaka precej družbenega dela. Poživiti morajo delo v aktivih mladih zadružnikov, spremljati dosežke v kmetijstvu in svoje znanje stalno dopolnjevati in bogatiti. Veber je ob koncu spregovoril tudi o Zvezi komunistov in njeni veliki in pomembni nalogi pri razvoju kmetijstva.
V METLIKI
Odhajajo...
In zažvižgal je vlak ... Tako pravi Župančič. Nas pa je zanimalo, kaj menijo o odhajanju mladih delavcev v tujino nekateri Metličani.
MILAN BAJUK: „Bolje je zanje, da odhajajo v tujino. Tam je višji standard in večja možnost zaslužka. Pri nas si po mojem mnenju vsega tega ne morejo privoščiti.44
TONE MUC: „Mladi odhajajo v tujino predvsem zaradi denarja. V naših podjetjih delavcem ne nudijo toliko zaslužka kot na tujem. Seveda odhajajo mladi zato, da bi si ustvarili lepše življenje v svoji domovini.44
JOŽE GAŠPERSlC: „Denar, sveta vladar! Mladi hočejo dobro živeti. V tujino odhajajo zato, da si tam nekaj.prihranijo. S tem pa ni rečeno, da se v Sloveniji ne da dobro zaslužiti, le delati je treba.44
LJUBO BAJIČ: „Tudi jaz mislim, da odhajajo mladi v tujino samo zaradi 'denarja. Moje mnenje pa je, da danes ni potrebno hoditi v tujino za kruhom, saj je tega doma dovolj. Naša podjetja nudijo dobra delovna mesta in soliden zaslužek.44
TONE MILEK: „Za enako delo, ki ga opravljajo mladi v tujini, bi tudi pri nas-dobili dobro plačilo. V Nemčiji, na primer, delajo naši delavci po dvanajst ur in več na dan. Poleg tega delajo tudi ob sobotah in nedeljah. Ob slabi hrani si za denar, ki ga prihranijo, lahko kupijo star avto, ki je v tujini izredno poceni.44
NATAKARICA V HOTELU v Metliki: „Zakaj odhajajo? O tem še nisem premišljevala, mislim pa, da odhajajo zaradi denarja.44
In vendar je*razlika med današnjimi in Župančičevimi časi. Takrat so odhajali v tujino zaradi kruha, danes pa zaradi avtomobilov, hiš in drugih dobrin.
K. B.
 KAKO 2IVIMO?—
Že vadijo
Vsa leta, odkar imajo v Trebnjem smučarsko vlečnico, je zima z njimi mačehovska, manjka snega. Menda ga je bilo največ le prvo leto. Vseeno pa si smučarski klub prizadeva, da bi svojim članom, posebno najmlajšiin, ki so dosegli že lepe uspehe v republiškem merilu, zagotovil vsaj nekaj take vadbe, kot jo imajo drugi.
Tajnica kluba Rozi Drnovšek, predsednica občinske konference za družbeno aktivnost žensk, nam je povedala, da ima v telovadnici trebanjske šole tako imenovani suhi smučarski trening 25 mladih tekmovalcev! Pripravljajo pa tudi suhi trening za ostale smučarje. Treninge vodi Nace Sila.
„Pravo je seveda Šele na snegu,44 pritrdi Rozi, zato je odbor kluba že sklenil popeljati z avtobusom najbolj vnete smučarje za 29. november nekam, kjer bo sneg. „Le tako bodo naši tekmovalci vsaj v malo bolj enakopravnem položaju s smučarji drugih klubov, ki imajo vse te ugodnosti. Imena, kot so Mirko Straj-nar, Marko Grandovec in Adica Gole, spadajo med pionirji že v prvo petorico v republiki, med ostalo desetorico jih je še pet, to pa so že taki uspehi, ki nas zavezujejo, da damo nekaj za boljše priprave,44 pravi Drnovškova.
Niso pozabili tudi starejših. Zanje nameravajo pripraviti smučarski tečaj, ker so s tem tudi stroški, bodo vpeljali prispevek, kot je to v navadi povsod. Znesek ne bo velik: za člane le 20 dinarjev, za nečlane pa 50. Klub torej lepo nadaljuje komaj pred tremi ali štirimi leti začeto delo.
A. Z.
Odslej brez težav
Sredi prejšnjega tedna so v mladinsko organizacijo sprejeli tudi učence osmih razredov iz žužemberške osnovne šole. Več kot 80 učencev se je zbralo v dvoranici kulturnega doma, kjer so po prisrčni kultumožzabavni prireditvi ploskali 68 novim mladincem, ki jih je v ZSMS sprejel član predsedstva OK ZSMS iz Novega mesta Branko Petrovič.
Med sprejetimi mladinci je bila trdi Jožica Rozman, učenka 8. raz; i'cda. Ta je povedala: „Vsi sprejeti mladinci in mladinke smo ta dan nestrpno pričakovali, kajti bili smo sprejeti takoj po kongresu. Mladin; ska organizacija je na naši šoli precej številna. Upam, da bomo skupaj lahko rešili marsikatero težavo, ki tare nas mlade. Tako bi radi, da bi v Žužemberku začeli razmišljati o novi šoli, kajti zelo neprijetno je, ko moramo k pouku hoditi v popoldanskem času. Tako nam ostane malo časa za izvenšolske dejavnosti. Kljub temu obiskujem krožek za šivilje in vesela sem, da se bom naučila šivati. Prav gotovo bomo v mladinski organizaciji veliko pridobili."
Na enem izmed zadnjih sestankov mladincev v Šmarje ti so se pogovarjali tudi o novi Zveze socialistične mladine Slovenije in o tesnejšem sodelovanju med kmečko, mladino. Program dela so na sestanku sprejeli; vsebuje nekaj nalog, ki jih bodo mladi rešili v akciji.
rokomet
V soboto ie bilo na Otočcu 8. republiško prvenstvo v orientaciji in orientacijski pohod — trim. Na sliki: ekipa mladink novomeških tabornikov na startu
odbojka
Prvi prvenstveni točki za Krko
Vodi Barle
24. republiško šahovsko prvenstvo v Šmarjeških Toplicah se je prevesilo v drugo polovico. Favoriti igrajo zanesljivo. Edini trije igralci, ki so še neporaženi in trenutno edini kandidati za prvaka, so Barle, Kamar in član novomeškega šahovskega kluba Osterman.
Otočec: na trimu 1200 ljudi
Kranjc - Osterman 0:1, 'Lešnik -Poredoš 1:0, Papler - Prestrl 1:0, Bervar - Klemenčič remi, Kamar -Petkovič 1:0, Barle - Šiška 1:0, 5. kolo: Šiška — Kržišnik, Poredoš -Papler, Osterman - Lešnik P. Kranjc - O. Kranjc, vsi remi, Petkovič - Barle 0:1, Klemenčič — Kar-nar 0:1, Prestrl - Bervar 0:1, Puc -Zorko 1:0, 6. kolo: Kržišnik -Zorko 1:0, O. Kranjc - Puc 0:1, Lešnik - P. Kranjc 0:1, Papler -Osterman 0:1, Bervar - Poredoš remi, Kamar - Prestrl 1:0, Barle -Klemenčič 1:0, Šiška - Petkovič 0:1, 7. kolo: Petkovič - Kržišnik 0:1, Klemenčič - Šiška 1:0, Prestrl
-	Barle remi, Poredoš - Kar n ar 0:1, Osterman - Bervar 1:0, P. Kranjc -Papler remi, Puc - Lešnik 0:1, Zorko - O. Kranjc 1:0, 8. kolo: Kržišnik - Puc 1:0, Lešnik - Zorko prekinjeno, Papler - Puc 0:1, Bervar - P. Kranjc remi, Kamar -Osterman remi, Barle - Poredoš 1:0, Šiška - Prestrl prekinjeno, Petkovič - Klemenčič 0:1.
Vrstni red po 8. kolu: 1. Barle 6,5; 2. Kamar 6; 3. Osterman 5,5; 4. Kržišnik in Puc 5 točk; 12. Petkovič 2,5; 15. Poredoš 2 točki.
J. PUCELJ
atletika
NOVOMEŠČANI ČETRTI
1.	oktobra je bila v Celju zaključna uradna atletska prireditev - kriterij slovenskih mest, na katerem je zadnjič nastopila ena najboljših slovenskih atletinj Urbančičeva. Med moškimi je, kot je bilo pričakovati, zmagala Ljubljana, pri ženskah pa Mariborčanke. Na prvenstvu so nastopili tudi novomeški atleti, ki so osvojili vrsto dobrih mest in dosegli solidne rezultate.
Ekipni vrstni red - moški: 1. Ljubljana 73 točk, 2. Celje 66, 3. Maribor 49, 4. Novo mesto 43, 5. Kranj 34, 6. Nova Gorica 26.
Rezultati — moški: vsi imenovani so člani novomeškega atletskega kluba: 100 m: 3. Kramar 11,3;400 m: 1. Keržan 50,8; 800 m: 4. Bajer 2:02,7; 1500 m: 4. Kovačič 4:20,2; 5000 m: 5. 'Bučar 17:25,6; višina: 4. Rangus 180 cm daljava: 3. Šimunič 677 cm; palica: 6. Kavčič 260; krogla: 4. Penko 13,03; kopje: 3. Špilar 65,54; kladivo: 6. Oklešen 21,18; 4 x 100 m: 2. Novo mesto 44,3.
ŠE ENKRAT: ŽELEZNIK
Na avtomobilističnem rallyju Bar — Beograd (900 km, 4 gorske hitrostne preizkušnje, 14 časovnih kontrol), predzadnjem tekmovanju za državno prvenstvo, sta brata Železnika še enkrat odlično vozila. V Beogradu je startalo 29 posadk, na cilj pa jih je prispelo samo 16. Med številnimi, ki so odstopili, sta bila tudi Aleš Pušnik in Palikovič. V kategoriji nad 1300 kubikov je ribniška posadka zavzela odlično tretje mesto.
gali; v vsakem polčasu so bili ža dva gola boljši od Ižanov. Zanimivo je, da je na spolzkem igrišču in v dežju domačin Pungerčič dosegel kar 13 golov in ima največ zaslug za zmage domače ekipe.
ALPLES II - KRKA 4:14
Mlade rokometašice iz Novega mesta so še naprej najresnejše kandidatke za prvo mesto v conski ligi in za vstop v slovensko ligo. V velikem nalivu je bilo sicer težko igrati, vendar pa Novomeščanke niso imele težkega dela. Izkazali sta se M. Blažič in debutantka v golu Golobova.
KRMELJ-HRASTNIK 30:12
V	izredno lepi rokometni tekmi so se domači igralci izkazali s hitrimi protinapadi in točnimi streli, tako da so zasluženo z veliko razliko odpravili goste iz Hrastnika.
KRIM - BELA KRAJINA
0:0
Nogometaši Bele krajine so v 8. kolu ljubljanske nogometne pod-zvezne lige gostovali pri enajsterici Krima in dosegli neodločen rezultat. Tako so na prvem mestu še naprej nogometaši Elana iz Novega mesta.
CEMENT - ELAN
2:2
V	prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne nogometne lige so Novo-meščani gostovali pri enajsterici Cementa in v izenačeni tekmi na vročem igrišču domačih nogometašev iztržili pol točke. V predtekmi sta se pomerili mladinski vrsti. Zmagali so domači igralci s 3:2.
KOČEVJE - ENOTNOST
2:2
Prvenstveno tekmo ljubljanske podzvezne lige so igralci Kočevja odigrali neodločeno. Zadetka sta dosegla Briški iz enajstmetrovke in Kovač.
DRUGIČ LJUBLJANA
V	počastitev novomeškega občinskega praznika je bil na baliniščih na Loki tradicionalni turnir mestnih reprezentanc, Ljubljane, Zagreba in Novega mesta. Zmagah so Ljubljančani, ki so najprej premagali Novo mesto II 13:1, potem pa še prvo novomeško ekipo 13:4. Novo mesto I je premagalo Zagreb 13:11 in bilo drugo, Novo mesto II pa je v boju za tretje mesto premagalo Zagreb 13:11. Ljubljančani so drugič zmagah in se po številu zmag izenačili z mestno reprezentanco Zagreba.
 -----------------------------
KAJ, KJE, KDO?
V	tretjem kolu tekmovanja v prvi republiški ligi v namiznem tenisu oodo Novomeščani jutri odpotovali h kranjskemu Triglavu. V 10. kolu slovenske rokometne lige za ženske, ki bo na sporedu v soboto, bodo v Brežicah nastopile igralke Beltinke, rokometašice Lisce pa gredo k tretjeuvrščenim rokometašicam Borca. Fantje v republiški ligi' bodo igrah v nedeljo. Sevničani gredo k tretjeuvrščenemu Šeširu, Ribničani pa bodo doma poskušali doseči še eno visoko zmago: pomerili se bodo z mariborslum Branikom. V 4. kolu slovenske odbojkarske lige bodo gostovale pri novomeški Krki igralke Korotana, Novomeščani pa gredo na Bled. V II. odbojkarski re-. pubhški ligi bodo v Žužemberk prišli igralci Kamne gorice, v Mokronog odbojkarji Ljubljane P., Trimo pa bo prost.
Četrta zmaga Sevničanov
V tretjem kolu SOL Novomeščani izgubili - Dobra igra igralk Krke
V tretjem kolu slovenske odbojkarske lige so Novomeščani tudi doma izgubili, igralke novomeške Krke pa so pripravile prijetno Presenečenje, ko so na Jesenicah osvojile prvi par prvenstvenih točk.
JESENICE - KRKA
2:3
Novomeščanke, ki so s to tekmo °digrgje šele drugo tekmo letošnjega Prvenstva, so se na Jesenicah predstavile z dobro odbojko. Dvakrat so povedle domače igralke in obakrat
Na krosu 250 udeležencev
V	okviru množične akcije »Vsi Slovenci hodimo, tečemo, kolesarimo4* je občinska Zveza 23 telesno kulturo iz Novega fiesta organizirala kros, ki se ga J6 udeležilo več kot 250 tekmo-^cev. Največ jih je bilo iz °siovnih šol. Na nekaterih sred-nJ*h šolah za takšne akcije ni Rimanja, prav tako ne na nekaterih osnovnih šolah.
Rezultati: ml. pionirke - 800 m: ^ira Derganc (OŠ Bršlin), Pavla J Uršič (OS Stopiče), Andreja Hudo-(OŠ Bršlin); ml. pionirji 1000 Sandi Kržan (OŠ Grm), Srečko (OŠ Grm), Bojan Košmrlj Grm); st. pionirke 1000 m: /esna Zaletelj (OŠ Grm), Marija Pringer (OŠ Mirna peč), Darja trgane (OŠ Bršlin); st. pionirji *5°0 m: Rafko Kapš (AK Novo ^sto), Janez Bele (SC KS), Milan fupar (AK Novo mesto); ml. mla-1000 m: Ivica Murn (OŠ jopiče), j0ijca Bele (OŠ Šentjer-jfj). Nada Blažič (OŠ Stopiče); ml. Jedinci 2000 m: Ciril Kaferle (ŠC Marjan Kočevar (ŠC KS), ~vonko Kralj (OŠ Stopiče); st. mladci 3000 m: Jože Rožnam (SC Jr>)» Tone Anžiček (SC KS), Franc Šuštar (SC KS).
.Rezultati ekipno: ml. pionirke: OS Bršlin, OŠ Grm, OŠ Stopiče; ml. Pionirji^oš Grm, OŠ Šentjernej, OŠ "*irna peč; st. pionirji: OŠ Bršlin, Grm, OŠ Stopiče; ml. mladinke: OS Stopiče; ml. mladinci: ŠC KS, OS Stopiče; st. mladinci: SCKS.
M. J.
BETI - OLIMPIJA 86:101
. Prejšnjo sredo se je na igrišču Partizana na Pungartu v Metliki zbralo več kot 800 gledalcev, ki so si ogledali zanimivo košarkarsko tekmo med domačimi košarkarji in ljubljansko Olimpijo. Gostje so zasluženo osvojili pokal KZS, s svojo [gro pa so navdušili Številne gledalce. S to tekmo so se od gledalcev poslovili Dautovič, Medck in Rožič, ki odhajajo v JLA.
BETI: T. Vergot 2, Murko 4, 2. Vergot 14, Jezerinac 20, Lalič 11, Dautovič 11, Medek 22 in Arbutina 2.
OLIMPIJA: Volaj 17, Marter 12, Lorbek 8, Macura 6, Jelovac 12, Ivanovič 2, Križnar 14 in Nuhano-vič 30.
so gostje izenačile, v zadnjem, petem setu pa so se razigrale in zasluženo zmagale s 5:3 (5, -7, 7, -13, -2).
KRKA: Zajc, Forte, Pilič, Fila, Boh, Fabjančič, Gostiša in Zevnik.
TRIMO-PARTIZAN 3:1
V	šestem kolu II. republiške odbojkarske lige sta se v Trebnjem pomerili vrsti Partizana iz Žužemberka in domačega Trima. Po enoinpolur-nem boju so zasluženo zmagali domači odbojkarji, ki so se izkazali
Predvsem z odlično igro na mreži, o nepopolnem šestem kolu vodijo igralci Trima, Žužemberčani so četrti, igralci Mokronoga pa šesti. (Š.
P.)
MEDREPUBLIŠKI „GO" TURNIR
„Go“ klub iz Novega mesta bo 26. in 27. oktobra v počastitev novomeškega občinskega praznika pripravil III. tradicionalni medrepubliški turnir, ki se bo odigral v prostorih Doma JLA v Novem mestu. Turnir bodo goisti igrali v treh skupinah.
Franc Dragan: Kako na republiškem prvenstvu?
Prvi Dragan
Na polfinalnem turnirju za republiško prvenstvo v goju, ki so ga novomeški igralci odigrali od 1. do 15, oktobra, je prepričljivo zmagal Franc Dragan, ki je zbral vse možne 4 točke. Na drugo mesto se ie uvrstil Tamar Cefarin; premagal ga je edino Dragan. Tretje do peto mesto pa so si razdelili Andrej Kralj, Stojan Golob in Stojan Horvat. Vsi so zbrali po eno točko.
Na finalni del prvenstva, ki bo v Ljubljani sredi novembra, bosta došla Cefarin in Dragan. Vsaj eden od njiju bi se lahko uvrstil med prve tri igralce.
NOVO MESTO - KAMNIK
0:3
Po treh kohh in dveh odigranih tekmah je Novo mesto ostalo na repu prvenstvene lestvice - brez osvojenega niza. V nedeljo je imelo v gosteh lanskega zveznega drugoli-gaša Kamnik, la pa nima več nekdanje močne postave. Novo mesto je, kot ponavadi, začelo živčno, napake so se kar vrstile, odpovedala sta obramba in napad. Kamnik je domačine prekašal zlasti z odlično igro v polju, in četudi je Novo mesto v drugem in tretjem nizu nudilo močnejši odpor, je bila zmaga Kamnika gladka - 3:0 (1, 9, 12). Pri gostih so se z izvrstnimi udarci odlikovali Šteharnik, Podjed in Kekec, pri domačinih pa ni moč pohvaliti nobenega posameznika.
NOVO MESTO: Vernik, Cotič, Babnik, Weiss, Lapajne I, Lapajne II, Goleš, Vizjak, Legan, Ptimc, Železnik, Rajer.
KEGLJANJE: ZMAGALO NOVO MESTO
Na kegljišču Gorjancev v Novem mestu je bilo v soboto prijateljsko srečanje med ekipama Novoteksa in Novega mesta. Ekipa Novega mesta, ki je bila oslabljena, je po izenačenem boju zmagala: podrla je 6249 kegljev (Barbič 794, L. Košmrl 811, Bratož 835). Kegljači Novoteksa so podrli 5989 kegljev (Istenič 794, S. Dravinec 778, Rolih 781) D. B.
V S. kolu slovenske republiške lige so bili doseženi pričakovani izidi
V soboto, 19. oktobra, je Partizan Slovenije z Zvezo za športno rekreacijo in telesno vzgojo iz Ljubljane pripravil na Otočcu trim akcijo — VIII. orientacijski pohod Partizana Slovenije in trim orientacijo.
Sobotni tek po otoških gozdovih se je pričel nekaj čez osmo, zaključil pa okoli 17. ure, ko so najboljše ekipe v vseh kategorijah prejele lepe pokale in pohvale. Koristnega teka v naravi se je udeležilo okoli 1200 članov, članic, mladincev in mladink Partizana, predstavnikov vojnih pošt, delovnih organizacij, šol in pionirjev. Vsi so bili nad lepo pokrajino, Krko in dpbro zastavljeno progo navdušeni.
Rezultati: člani (14 kilometrov): 1. VŠTK Ljubljana I 2:50,52; 9. Športno društvo Krka Novo mesto
II	3:58,44.
Članice (7 kilometrov): 1. Partizan Narodni dom II (Ljubljana) 1:22,50; 4. Športno društvo Krka Novo mesto I 2:30,34; mladinci (7
Prvi točki Novega mesta
kilometrov):	1. AK Velenje II
3:04,26,	9.	Partizan Leskovec
5:23,14; 10. Posavje TGP Brežice 5:40,00; mladinke (7 kilometrov):
1. Partizan Medvode III 2:25,46, t>. Šolsko športno društvo OŠ „Katja Rupena“, Novo mesto, 2:42,22.
Udeleženci trim orientacije pa so nastopili za značke in knjižice. Skoraj vsi, ki so se postavili na start, so prišli tudi na cilj, saj je bila proga dobro izpeljana. Škoda, ker se te akcije niso udeležili Novomeščani v večjem številu.
V devetem kolu slovenske rokometne lige so Ribničani v Izoli zabeležili 18 par prvenstvenih točk in so se na prvem mestu še bolj utrdili. Prepričljivo zmago so dosegli tudi Sevničani, medtem ko se je derbi med igralkami Usce in Brežic zaključil s presenetljivo visoko zmago gostij.
SEVNICA - BRANIK 29:17
„Slab začetek, dober konec!“ bi lahko rekh za deveto tekmo v letošnjem repubhškem prvenstvu. Gostje iz Maribora so namreč povedli kar s 4:1, nato pa se jim je popolnoma ustavilo, kajti Sevničani so dosegli kar 8 zaporednih zadetkov. Izredno razpoložena sta bila tokrat Šumej in Svažič, ki sta dosegla gole iz vseh pojicij. Z odhčno obrambo se je tokrat pred 500 gledalci predstavil Sirk, ki je bil kar 12 minut skupaj nepremagljiva ovira za goste.
SEVNICA: Sirk, Kristifič, Simončič, Vrtačnik 1, Jurišič 2, Bizjak 1, Svažič 7, Koprivnik, Štojs 4, Nov-šak, Šumej 14 in Možic.
LISCA - BREŽICE 5:19
Vrsta Lisce se je okoh 300 gledalcem predstavila brez dveh standardnih igralk, kljub temu pa nismo pričakovali tako slabe igre. Domače igralke so popustile predvsem v dru-
gem polčasu, ko so dosegle en sam zadetek.
LISCA: M. Plazar, D. Plazar, Kovač, Mlinarič 4, Popovič, Černelič, Žveglič in Pfeifer.
BREČICE: Hribernik, Balon 4, Grilc in Štavber 4, Bah 3, Buzančič
6,	Rozman 1, Vogrinc, Cetin, Zakrajšek, Gabrič, Levačič.
IZOLA-INLES 18: 29
V	prvenstveni tekmi republiške rokometne lige so igralci Inlesa gostovali pri Izoli, kjer so dosegli še eno visoko zmago in se na prvem mestu še bolj utrdili. V vrstah gostov so se z odhčno igro ponovno izkazali vsi, tako da je bila tudi to ena izmed tekem, na kateri so Ribničani - trenirah.
KRKA-MOKERC 19:15
Novomeški rokometaši so po nekaj zaporednih porazih spet zma-
V nedeljo je kolesarsko društvo iz Novega mesta pripravilo trim akcijo „Kolo zdravo telo“. Akcije se je udeležilo več kot 300 kolesarjev, ki so vozili na 25 lan dolgi progi. Startali so v Novem mestu, šli skozi Otočec, Ratež in končali na Loki v Novem mestu. Med udeleženci so izbrali dobitnika pony kolesa, ki ga je dobil 94etni Milan Plut, posebne nagrade pa so dobili še: najstarejši udeleženec Franc Antončič (50 let), najmlajša I^or Gradišar in Aleš Turk (5 let), najstarejši zakonski par (Franc in Marija Antončič), najštevilnejša družina (Antončičevi iz Novega mesta) in največja organizirana skupina (OŠ Bršlin iz Novega mesta, 130 kolesaijev)
Po odhčnem začetku Novome-ščanov je z dobro igro nadaljeval le Osterman, medtem 4co sta Petkovič in Poredoš popustila. Zaradi neizkušenosti na tako močnih turnirjih imata manj točk, kot bi jih po prikazani igri lahko nabrala.
Rezultati: 4. kolo: Kržišnik -Puc 0:1, Zorko - P. Kranjc 1:0, O.
Na Otočcu je bil Vlil. orientacijski pohod Partizana Slovenije
v namiznoteniški ligi
V	drugem kolu tekmovanja v prvi moški republiški ligi so se Novomeščani doma pomerili z igralci iz Prestranka pri Postojni.
Domači igralci namiznega tenisa so dobro zaigrali. Kapš in Somrak sta zmagala dvakrat, peto točko pa je prispeval Jože Turk.
Prav gotovo bi lahko novomeški igralci namiznega tenisa v letošnjem prvenstvu dobili še več dvobojev. Zato imajo lepe možnosti' toda le, če bodo redno trenirali.
Tega človeka sem že sit!
F>SyCHANALISTe
1 Poienlrtfi i§i j pred 20 leti
Škodljivci mladine
DORAŠČAJOČA MLADINA ima vse polno škodljivcev, ki jo hočejo pokvariti. Ker so ti škodljivci zelo močni in ker naša država še nima popolne moči, da jih zatre, moramo na vse načine in nenehno tudi sami poizkušati, da jih čimbolj onesposobimo in kolikor mogoče preprečimo vpliv, ki ga imajo na mladino. Dober tisk, zlasti mladinski, je lahko za otroke pravi življenjski vodnik, medtem ko slaba knjiga, slab časopis, slabe revije, oziroma sestavki lahko vplivajo na otroka za vse življenje negativno. Zato bi morali starši in vzgojitelji posvetiti vso pažnjo tisku.
S KOLORADSKIM HROŠČEM smo v Velikem Gabru za letos opravili. Zadnje ličinke so se pojavile še koncem avgusta in v začetku septembra. Izkušnje so pokazale, da je škropljenje še najbolj učinkovito. Kmetje se pritožujejo, da je pantakan predrag navzlic regresu.
GRADBENA DELA pri „Belokranjki41, tovarni pletenih in zaves, lepo napredujejo. Ker pa je vedno krajši dan in ker se ■boje, da bi dela ne prehitela in zavrla zima, bo gradbeno podjetje Pionir delalo tudi v poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah.
J. Š. JE DENAR, ki ga je prigoljufal, pridno zapravljal po gostilnah, v katerih je izzval veliko neredov s svojim strupenim jezikom, ki ga je vihtel kot vojno kopje prav nad vsakim. Zaradi tega mu je gostinsko podjetje celo prepovedalo vstop v lokal. Seveda si je znal vedno poiskati primerno družbo, s katero je zapravljal denar podjetja. Lepo je živel ob vinu in kitari kot pravi črnomeljski princ, dokler mu ni počil lonec.
8 KILOGRAMOV težkega soma je ujel na sotočju Kolpe in Lahinje metliški magister tov. Jug. Sicer ta teža ni kaj posebnega, saj sta pred letoma dva ribiča ujela celo 52 kilogramov težkega soma. Tu lovijo soma na črva in školjko, tov. Jug pa ga je ujel na blestivko.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 22. oktobra 1954)
po mn mm
RODEZIJSKE RADOSTI - Rodezijska vlada je objavila natečaj za besedilo rodezijske himne. Melodijo imajo že izbrano. Ponjo so se zatekli kar k Ludwigu van Beethovnu in vzeli za svojo himno njegovo Odo radosti. Sedaj potrebujejo še besedilo, ki bo z besedo izrazilo vse rode-zijske radosti. Morda bi ne bilo napak, ko bi za besedilo vzeli kar to, kar v enciklopediji piše pod geslom „rasizem44.
DOBILA JE SVOJE - Cynthia Neskow se je te dni, poročila z .Edselom Fordom II, dedičem enega največjih ameriških kapitalistov. Po poročnem obredu je novopečena nevesta dejala: „Mislim, da sem danes končno dobila to, kar sem želela.44 To je rekla in sedla v avtomobil, opremljen z zlatimi deli, televizorjem, hladilnikom, telefonom in stereo magnetofonom. Vse' kaže, da s svojimi besedami ni mislila na moža.
POKOJNINA ZA PSA - Dox, policijski pes, je celih 15 let zvesto služil italijanski policiji. Sodeloval je v 171 akcijah in prejel 38 ordenov in medalj: Ko je pred leti crknil, je njegov lastnik od vlade zahteval, naj mu povrne stroške, ki jih je imel z njim. Sedem let so se za pasjo pokojnino pulili po raznih sodiščih vseh stopenj in končno je zmagal lastnik. Toda vlado je borba za pokojnino stala toliko, da bi z denarjem, ki ga je dala za sodne stroške, zlahka plačala Doxovo pokojnino in zraven kupila še 50 drugih izvežba-nih policijskih psov.
SOVRAŽNIK - Ameriški politiki žele proslaviti 200-letnico ustano-1 vitve ZDA, ki bo leta 1976, z veličastno zmago. Premagati hočejo velikega in nevarnega sovražnika. Predsednik je v nekem govoru dejal, da je sposobnost Američanov in volja za borbo velika. Saj tudi mora biti, premagati hočejo - inflacijo.
ZA PRAVICO - Italijanski možje so dvignili glas v obrambo svojih pravic. Zahtevajo, da se spremeni zakon, ki določa kazni za vse tiste može, ki svoje žene silijo, nagovarjajo ali napeljujejo k prostituciji. V zakonu namreč nič ne piše o kaznih za žene, ki svoje može silijo in napeljujejo k „prodajanju44 zdravja in telesa, da bi dosegle materialne koristi. Ustavno sodišče že razmišlja o teh pripombah.
NIXONOVE ZANIMIVOSTI -Richard Nixon je z neko založbo podpisal pogodbo, s katero se obvezuje, da bo napisal svoje spomine. Pogodba določa tudi, da bo bivši ameriški predsednik prejel določen odstotek dobička od prodanih knjig. Direktor založbe Irving Lazar pravi, da bo tako Nixon moral pisati zanimive stvari, če bo hotel kaj zaslužiti. Z malo iskrenosti v opisovanju svojega predsednikovanja Nixonu res ne bo težko zapisati zanimivih stvari.	j
Tisoče ljudi videlo prašiče
(Kako srečna) je bila misel prirediti v Novem mestu razstavo prašičev pokazal nam je prav očitno dan razstave. Na prav obsežnem in primerno urejenem prostoru pred vojašnico so bili zjutraj že vsi za razstavo pripravljeni prostori napolnjeni, tako da je primanjkovalo prostora za živali. Občinstva je bile pa tudi toliko, da se je nekaj časa vse trlo, četudi je bil puščen med pregrajami 4 metrski prostor zaradi lažje dovož-n je. Na tisoče ljudi sije ogledalo razstavo; mnogo jih je bilo med njimi, ki so iz daljnjih strani Kranjske prišli. To nam je najboljši dokaz, daje bila razstava času primerna in potrebna.
(Kdor v i no g r a d e) dobro obdelava, gnoji in škropi proti strupeni rosi, ni se mu treba bati še trtne uši. Na Dolenjskem v Št. Rupertu je vinorejec, ki vedno vinograde dobro obdelava, gnoji in Škropi proti strupeni rosi, tako da je letos pridelal pravega naravnega vina 70 hektolitrov in ga prodal po 22 goldinarjev. Vinorej-
ci, bodite pridni!
(V Istri) se gode veliki škandali. Pravosodni minister je ukazal, naj se v nekaterih sodiščih, kjer prebivajo Lahi in Slovani skupaj, napravijo dvojezični napisi namesto samo laških. Zato pa je nastal strašen hrup med Lahoni. V Piranu je nastala cela revolucija zaradi ene same take table. V nekaterih hišah je razdivjana dru-hal naredila veliko škode, bili so plat zvona, neki duhovnik pa je v največji sili po strehi ušel
v Huoo hišo
(M a ž a r j i) še vedno kujejo postave zoper katoliško cerkev in zoper nemažarske narodnosti, katere hočejo v žlici vode utopiti. Sedaj jim je prišla nova misel, kako bi tuje narodnosti pomažarili. Ves denar iz tujine mora skozi vladine roke. Tako gre tudi denar, ki ga Romuni in Slovaki z svoje šole zbereje zunaj Ogerskega.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. novembra 1894)
Jedli bomo mikrobe
Človeštvo se množi, zemlja pa ostaja enako velika. Tudi če bi še tako razumno izkoriščali naravne zaloge in obdelali vsak košček zemlje, bi bilo vse to premalo za ogromno število ljudi v prihodnjem tisočletju. Lakota in stradanje že sedaj trkata na vrata. Kaj torej storiti, kje poiskati rešitev?
Nekateri znanstveniki kažejo na ogromna morska prostranstva na neizkoriščeno morsko rastlinje in živalstvo, toda tudi to bi bilo sčasoma premalo, poleg tega pa zahteva gojenje, to pa vzame nekaj časa, medtem ko lačna usta nočejo čakati.
„Bomo pa jedli mikrobe! “ tako meni japonski znanstvenik, mikrobiolog Tokuja Ha rada z univerze v Osaki. Mikrobi, majhna enocelična bitja, imajo namreč neverjetno moč sinteze beljakovin. Iz organskih snovi, celo tako enostavnih, kot so ogljikovodiki, lahko bakterije in drugi mikrobi zelo hitro in v velikih količinah proizvajajo beljakovine, prav tako pa tudi encime, vitamine, sladkor, mast in nukleinske kisline, skratka prav vse, kar potrebuje človek za svojo prehrano. Poleg tega se mikrobi izredno hitro množe.
Japonski znanstveniki so premislili že več načinov gojenja mikrobov. Še najbolj enostaven način gojitve in „prehranjevanja" mikrobov je, da bi jih gojili v curku zemeljskega plina, ki vsebuje kar 90 odstotkov metana. Drugi način pa bi bil gojenje mikrobov v plasti parafina.
V kratkem času bi se pod vplivom delovanja mikrobov ena tona parafina spremenila
V eno tono kulture bakterij, ali drugače povedano, v pol tone beljakovin.
Tokuja Harada meni, da bi s samo petimi odstotki naftne proizvodnje s pomočjo mikrobov lahko proizvedli kar sedem in pol milijona ton beljakovin na leto.
egi	gBSI
i	
Smrčanje
ozdravljivo
Koliko žena bi bilo potolaženih, ko bi njihovi možje ponoči ne „vlekli drete44. Možje pa bi imeli manj modric po telesu, kajti zaenkrat najbolj učinkovito sredstvo proti smrčanju je budnost, to pa ob trdnem spanju mož žene najlažje dosegajo tako, da jih sunejo pod rebra. Smrčijo seveda tudi ženske, toda neprimerno manj od moških.
Smrčanje ni tako nedolžna nadloga, kot se morda komu zdi. Znanih je veliko primerov, da je žena brez težav dosegla ločitev zakona samo zategadelj, ker je mož neozdravljivo smrčal. Toda ali je smrčanje sploh ozdravljivo?
To je sedem let raziskoval Američan dr. Marcus Bulware, ki ga je žena zapustila prav zaradi smrčanja. Bulvvare je natanko vedel, kaj hoče, saj je sam otorinolaringolog. O svojih opažanjih se je posvetoval z nekaj deset najboljših specialistov za smrčanje in z ,znanstvenimi" raziskavami prišel do prepričanja, da je smrčanje mogoče učinkovito ozdraviti kar v 50 odstotkih primerov, pri 30 odstotkih se dosežejo relativno dobri rezultati, za ostalih dvajset odstotkov primerov pa je vsakršna terapija brezupna.
Med terapijami za ozdravitev smrčanja navaja Bulware strogo dieto, psihoanalizo, pripomočke za preprečevanje smrčanja brez prebujanja smrčača, hipnozo in avtohipnozo, terapijo alergij in sinusov, določene zo-bozdravniške posege in večmesečne fonetične vaje.
Svoja dognanja o „zgodovi-ni“ oz. vplivu smrčanja na ,Zgodovino", o fiziologiji in patologiji ter o metodah terapije je Buhvare zbral v knjigi ,»Smrčanje", kije v Ameriki postala prava uspešnica.
Hlapec gostom
Na hišnem pragu je sedel Andrejčev Janez in prav jezno gledal predse. V njegovi hiši je odmeval vesel smeh in tudi okoli oglov je tekalo nekaj otročajev in vpilo: ,JBum, bum, pok, pok!”
, Usedel sem se k Janezu, da se pomeniva kot mož z možem ali kot dva gospodarja, kadar sta pred težko odločitvijo.
„Kaj te mori? Družba je
v hiši jako vesela. Čemu se
jim ne pridružiš? “ sem ga vprašal.
„Veš, kaj ti povem? Sit sem jih čez glavo, da veš.”
,J\4enda vendar ne? Mar niso tvoji sorodniki, ka-li? ” sem se začudil.
„Žlahta je, ja. Zdajle na jesen in zimo, ko imam vse v shrambi, pridrvijo in žrejo moje žulje in pridelke. Nimam nič proti, če se kdaj oglasijo, vendar jih vsako nedeljo ne bom gostil. Saj bom postal še njihov hlapec, ako to dopustim. Pa še izbirčni so. Meniš, da jedo vse od kraja, kar jim človek ponudi? Kje neki! Največkrat . človek sploh ne ve, s čim bi
jim ustregel Se pse privlečejo s sabo, da jim lahko ob kosilu mečejo najlepše kose mesa. Jaz moram biti pa tiho, akoravno cel teden še kosti nimam za obiranje. “ „Praviš, da ti je hudo, ko toliko pojedo? “
lfNe pojedo, marveč uničijo. Njihovi otroci po celi hiši lučajo hrano, pa jim nihče od staršev nič ne reče. Tako naredijo,, da v enem dnevu komaj pospravimo. Če jim kaj rečem, se pa starši brž vmešajo: JEh, kaj boš, saj so vendar otroci!' Najbolj sem srečen, ko gredo, akoravno jim je treba dati ebil-no popotnico. “
Vendar ni povsod tako. Ko sem se vračal proti Blokam in domov, meje v zapuščeni vati ustavila ženica. Povabila me je v hišo na požirek žganega in še kavico, da sem se ogrel. Ko sem strahoma pil, mi je potožila: „ Veš, Martin, tako sem vesela, da si prišel Sama sem, pa nimam s kom govoriti niti komu postreči. Pa še pridi!” je dejala.
Vedel sem, da si je tega res želela.
MARTIN KRPAN
Grdo vreme -slabo zdravje
Kako vreme vpliva na človekovo zdravje
Človek se vse bolj zaveda, da ni nič izjemnega v naravi, da je njegov obstoj odvisen od sprememb in stanja okolja, katerega sestavni del je sam. V zadnjein času se je v svetu dokaj uveljavila nova znanstvena panoga, z&f katero ne vemo, ali jo naj ime- ■ nujemo meteorologija ali zdravstvo. Gre namreč za združenje obeh, za medicinsko meteorologij0-
Človek različno reagira na spremembe vremena. To so že dolgo vedeli, ni pa bilo znano, v kakšni meri je človekovo zdravje odvisno od vremenskih sprememb. Vrsta raziskav v svetu in tudi že pri nas je pokazala, daje -lahko vreme naravnost usoden činitelj v razvoju neke bolezni.
Rešitev prejšnje križanke
1
m	1			...	s;			g»	• ■		Ul	—
•S	V	t		s	K	R	Č	e	N	K	A	Si'
m	tl	I		v	A	T	t	R.	P	O	L	O
m			...	(l	R.	1	K	A	u *■.	P	T	A
M	&	I	•	D	A	N		T	€	M	UM	«
	m	1	>P	R	V	A	P	O	M	O	č	a*
“ fes	•sr	■Sl	i	C	A		A	S	A		U	K
o M	T	0	P-	ni	M	A	R	T	ES	e	rt	O
■MK	A	R	A	v	A	N	K.	€	f»	K	M	A
■“S	k	1	N	K.	jfC	G	t	ti	4	R	A	L
a£sj i	s	O	u«	0	R.	€	L	sr	L	A	T	A
— 1P	1	N		P	U	L	J	—	A	N	A	<■
(Ne)resnice z napako
leomo
-trčžč. mo dof¥m£ kr qvic£ .invečenC:
h ki sil m zel/err..
lokrat živ!^ne)resnica/ska-kršno so prejšnji teden stregli v gostilni na Rotovžu.
	‘f M-f? •*? /Uk ‘ f-.					DL	KOLONADA STILIT	ŠP. ^AJiV	TORIŠČE	EG. BOG SONCA	STARI SLOVAN	GOŠNIK TONE	OTROK	HDMERJĐ EP	SNOV ZA ATL. STEZE
						BERILIJt-VA RUDA					-				
						VRSTA PAJKA									
						PRIPADNIK GR.FILOZDf SOLE						9R0GA			
												SORODNIK			
						NEKO. HRV. VLADAR				STAJA V. PLANINI	ŠP. FIAT				
						fllfMSlf} ti./V L1-...:					GLMESTO ARMFNIIF				
						>							PRITRDIL- NICA		
													TER		
DL		NAŠA PEVKA	ŽIME	\/					GOROVJE V BURMI						
			POTRDILO												
tv' REŽISER								EG.KRALJ BOGOV	CENTER ISLAMA					PRITOK SENE	STRAN
									PiJACA						
BOGINJA NESREČE						m	- .					KANON			
						STARA INSTR									
REKA v sz •							zime					HLOD			
							NIKELJ					JAMES STtVVART			
ANGL. FILM. IGRALEC										AFR. JEZERO					
ANTI- KVITETA										DL	RASTL. ZAJEOAVKfl				
Dr. Janko Hančevič, ki se pri nas ukvarja z medicinsko mete-orologijo.
Dr. Janko Hančevič je ob pomoči meteorologinje Nade Ple-ško pri nas raziskal vpliv vremenskih sprememb na razvoj pljučne embolije. Dokazal je, da je nevarnost embolije toliko večja, kolikor večje in hitrejše so spremembe temperature in zračnega pritiska.
Podobne raziskave so poka- | zale, da je skoraj vsak tretji človek meteoropat, kar pomeni, da je, bodisi zdrav ali bolan, zelo občutljiv za vremenske spremembe. Za take ljudi je vreme naravnost usodno, še posebno ' če bolehajo za revmo, čirom na želodcu ali na dvanajsterniku, za zamašenimi žilami ali nekaterimi srčnimi boleznimi. Tem ljudem skuša pomagati medicinska meteorologija. Vremenoslovci naj bi vremenske napovedi pošiljali tudi v bolnišnice, kjer bi zdravniki potem ustrez- £ no ukrepali. Prestavili bi operacije ob takem vremenu ki bolezen bolnika očitno poslabša, spet drugim pa bi nudili vnaprejšnjo pomoč.
Zanimivo je, da so v vzporednih raziskavah ugotovili, da bi >ile vremenske napovedi korist-H , | ne tudi za prometno milico, saj prihaja zaradi vremenskih spre- : memb do živčnosti voznikov, kar dostikrat povzroča nepo* f trebne nesreče.
^iiiiiiiiiiiiiiuiHiiHiiiiiniiiiiiiiiHHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiHiiHiiH
Milijoni ujetih ptic selivk
Brezsrčni zaslužkarji ne poznajo meja pri lovljenju ptic pevk, ki najpogosteje končajo v loncih restavracij v Italiji, Franciji itd.
Jesen se nagiba v zimo in ptice selivke so že poletele v tople južne kraje, koliko pa jih bo dejansko prišlo v prezimovališča, je težko reči, kajti na naporni poti jih veliko omaga, še več pa jih na počivališčih polovijo brez--vestni zaslužkarji.
Samo v Italiji vsako jesen ujamejo več kot 150 milijonov ptic, v Franciji blizu 40, v Belgiji skoraj 20 in na Cipru okoli 7 milijonov ptic. Največkrat se znajdejo v pasteh majhne ptice pevke, npr. škijančki, drozgi, ščin-kavci, repniki, strnadi, črnoglavke in taščice. Lovljenje ptic namreč prinaša nekaterim velik dohodek, kajti vsa-
ka dobra restavracija v Italiji ali Franciji ima jeseni na jedilnem listu številne specialitete iz ptičjega mesa.
Brezsrčni lov ptic je bil priljubljen že v antiki (premožni rimski patriciji so si dokaj pogosto privoščili kar cele pojedine iz slavčkovih jezikov) in srednjem veku. Danes so tovrstni „športniki" zaradi omenjenega zaslužkarstva še bolj opremljeni z vsemi mogočimi pastmi. Različne mreže z gostimi zankami spretno nastavljajo v krošnjah, po travnikih in obrežnih sipinah, veliko pa uporabljajo tudi limanice.
Čeprav so strnadi že skoraj iztrebljeni, jih v severni Italiji in na Cipru še vedno lovijo z limanicami.
Po mednarodni konvenciji iz leta 1902 in 1950 je lovljenje ptic z mrežo skoraj v vseh evropskih deželah pre-povednao. Tudi v Italiji, Franciji in Belgiji je bilo, vendar so zakon kasneje ukinili, zato gre danes v teh državah za pravcati pokol ptic selivk.
Ko se vse več ljudi zavzema za ptice ter obtožuje in prezira lokale, kjer imajo jedi iz ptičjega mesa, ne gre za nikakršno sentimentalnost, čeprav bi bil svet brez ptičjega petja hudo pust in žalosten. Gre prejkone ža reševanje problemov okolja in. tudi gospodarstva. 20 gramov težka ptica namreč požre na dan za dvojno lastno težo insektov. Zategadelj morajo npr. v Italiji, kjer pticam ne prizanašajo, kmetje kar dvajsetkrat na leto škropiti sadno drevje, pred leti pa so ga samo štirikrat. Prizadeti so tudi gozdovi in polja.
Tudi iz naših krajev je odšlo prezimit veliko ptičjih jat, zimi pa bo kljubovalo š< zmeraj precej drobcenil bitij, zato ni odveč zapisati da bo dobro delo naredi vsak, kdor bo v mrzlih dne] natrosil pticam drobtinic.
m
■ ■*--tmm
iHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimii
PARADIŽNIK V SREDNJEM VEKU
, Več besed ] kot dejanj
Spolnost najstnikov je bolj borna, kot mengo
Nova morala, seksualna svoooda, svobodna ljudezen - to so besede, na katere prisegajo mladi vsega sveta, čeprav vse kaže, da ne gre za res odkrito priseganje. Bolj kot za prepričanje gre za golo podleganje vplivom tiska, filma, televizije in drugih množičnih medijev, ki izrabljajo spolnost v dobičkarske namene. Ah je res, da so besede o spolni svobodi resnične? Kaže morda praksa drugače?
Na to vprašanje sta poskušala odgovoriti profesorja baltimorske univerze John F. Kantner in Melvin Zelnik. Za ameriško mladino v času od 15. do 20. leta seje veliko govorilo, da je spolno povsem razpuščena in da ne pozna nikakršnih predsodkov več. Toda raziskave obeh profesorjev so pokazale,, da se za besedami skriva veliko bolj skromna = resničnost.
Samo 28 odstotkov najstnic ie pred svojim dvajsetim letom imelo spolni odnos. Od teh odpade samo 14 odstotkov na dekleta pri 15 letih = in kar 46 odstotkov na 19 let stare ženske, ali drugače rečeno, od vseh =j najstnic spozna dobra polovica resnično spolno življenje v kasnejšem obdobju. To pa je povsem v na-2 sprotju z mišljenjem, ki je prevladovalo tako med mladimi kot med ostalimi. Poleg tega je treba upoštevati, da gre lp v redkih primerih za stalno spolno življenje. Večina vseh izkušenj je omejena na enkratna prigodna srečanja in ponavadi na samo E enega partnerja.
Profesorja menita, da bi bil odstotek „izkušenih" najstnic še manjši, ko bi ne veljalo med mladimi nekakšno pravilo, da se ne spodobi, da je dekle nedolžno. Vse to pa kaže, da je spolna svoboda bolj stvar čvekanja kot pa dejanj.
X
16. Skupinica s Klaro in njenim možičkom se je zagrizla v pot. Skozi grape in soteske, med leščevjem in robidovjem se je smukala. Pozno popoldne je stala pred gradom Kukenbetk.
Gluha tišina je vladala v gi^u, odkar je Potegon odjadral z dvorišča v vesolje. Veter je jezno loputal z vrati, na dvorišču pa je sameval naš znanec — kabriolet ...
„Sedite, fantje! Počijte minutko, dve!“je posadil v travo pred obzidje svoje turške kolege Paradižnik.
„Takoj se vrneva s pehtranom!44 je zagotavljal mož in hitel v grad in njegoya žena z njim.
Gluha tišina je nekaj časa kraljevala okrog graščine, potem pa je z dvorišča zaigrala čudna muzika.
Tok, tok, tok ... dmTrrr!
Zastrigli so z ušesi Turčini. Dvignili glave — ostrmeli! Njuna kuharska kolega sta sedela v čudni škatli. Drvela sta kot sam zlodej in oblak smrdljivega dima sta puščala za seboj. Kmalu sta jim izginila
izpred oči, zavila sta v vas v dolini.
Turki pod obzidjem so obnemeli. Paradižnik in Klara pa sta kričala med vaškimi kočami: „Na noge, raja! Na noge, vojskovodja Paradižnik! Turki so spet tu!*4
In spustila sta se urno na cesarsko cesto naša junaka. Didrala sta proti Dunaju, da posvarita presvitlega cesarja. Drdrala brez oddiha — le še v prijazno mestece, ovito v rokav zelene reke, v Rudolfsverd sta spotoma še skočila, da spodbodeta tudi ondotne meščane ...
Nigel Morland
Maju
„Pravkar sem dobil brzojavko, s katero mi javljaš, da se bo tvoj prihod v New York nekoliko zakasnil. Zal mi je, da te ne bo tu, da bi slišal moje zadnje besede. Zato sem se odločil, da ti povem svojo zgodbo v magnetofon.
Prijetno je vedeti, da si toliko dosegel v življenju, in to brez moje pomoči. Res si že zelo znan pisatelj. Zapustil ti" bom precej več denarja, kot ga potrebuješ, toda komu naj ga sicer zapustim? Morda bo tebi mnogo bolj koristila zgodba, ki ti jo bom povedal.
Moram se vrniti za mnogo let nazaj. Vsi, ki so sodelovali pri tem dogodku, so razen mene mrtvi. Živ je tudi profesor Shellan, pa je prestar, da bi mu moja zgodba lahko Škodovala.
Tistega večera nas je bilo v klubu pet. Lord Thamestihre, profesor Shellan, Lemmer, George Bakkus in jaz. Vsi smo bili stari prijatelji, čeprav so včasih precej govorili o neki romanci med Georgeom in tvojo materjo. Pa saj veš, da take zgodbe često pripovedujejo .,.
Oče mi je zapustil dovolj denarja, tako da sem lahko tekmoval z Georgeom pri vseh njegovih muhah. Ne pozabi pa, da je kot bogat človek vedno želel biti v ospredju. V svojih kasnejših letih je odklonil ljubezen od starin, točneje: zvedel je, da mene to zanima.
Tistega večera, kot že tolikokrat do tedaj, smo sedeli in se pogovarjali, ko je George nenadoma začel žaliti Shellana ter zahtevati, naj mu vrne neki dolg. Ubogi Shellan se je znašel v zelo neprijetni situaciji.
Vsem je bilo neprijetno, zato sem se tudi odločil da izzovem Georgea. Rekel sem mu strahopetec.
— Harry, pa veš, kaj govoriš? - me je presenečeno vprašal.
— Popolnoma. Vidiš, stavim s tabo, da se ne bi upal prebiti niti ene noči v Craig Tari. *
— Kaj še, misliš na tisto tvojo staro hišo v Berkshiru?
— No, ponujam ti stavo. Če privoliš, da pod pogoji, ki ti jih bom narekoval jaz, ostaneš eno noč tam, ti bom dal svojo zbirko Ramzesovih draguljev, če pa izgubiš ti, mi boš dal Tangovo zbirko.
— Torej, če tam prespim, bom dobil dragulje?
— Tako je. Seveda, če boš potem še med nami.
— Kakšni pa so tvoji pogoji?
— Preprosti. Noč boš prebil v spalnici. Za vsak primer bova Lemmer in jaz s tabo. Če nama ne zaupaš, naj bosta Thameshir in Shellan pred vrati in naj nas tik pred odhodom v sobo temeljito preiščeta.
Preden smo oblekli pižame, smo se morali popolnoma sleči in Thameshire in Shellan sta nas temeljito preiskala. George je zahteval, naj mi pregledata tudi brado, kar je izzvalo smeh, toda stroga „sodnika44 sta to napravila. Seveda staj>rej tudi pregle'dala sobo.
Si smo spat. George je legel na sredo, Lemmer na desno, jaz na levo.
Prebudil me je strašen Thameshirov krik.
— Vso noč niti enega samega zvoka, nobenega šuma, pa vendar... Kazal je na Georgea, ki je na videz popolnoma mirno spal. Prerezano grlo pa je bilo strašno. Čeprav nama ni bilo niti najmanj prijetno, sva ostala z Georgeom v sobi, dokler ni prišla policija.
Inšpektor Garrick je postavil nekaj vprašanj, nato pa je predlagal, naj Thameshire pregleda Lemmerja in mene, kot je to napravil, preden sva odšla v sobo.
Thameshire je to napravil zelo pedantno. Pregledal je tudi mojo brado in zdelo se mi je, da je skoraj razočaran, ker ni našel nobenega noža.
Garrick je nazadnje moral priznati, da je zadeva nejasna. Policija je pregledala celo sobo, nas so temeljito pregledali, pa ni bilo nikjer niti senčice orožja. Bilo pa je očitno, da so Georgea ubili z ostrim predmetom.
. To je bila seveda velika senzacija za častnike. Kot rezultat skrajno skrivnostnega umora in velike publicitete so tisoči ljudi prihajali v Craig Taro.
Bilo je tudi sojenje. Sodnik pa, kot že prej inšpektor Garrick, ni mogel ničesar dokazati. Res tudi on ni mogel verjeti v duhove, vendar se je zdelo, da je lahko samo kak duh prišel v sobo v prvem nadstropju in ubil Georgea.
Tako je bilo to. Po vserrt tem sem prodal Graig Taro, denar od nje pa sem poslal Rdečemu križu. Ni ti treba posebej pripovedovati, kakšne zgodbe so pletli potem. Rojevale so se najbolj neverjetne teorije. Lemmerju in meni ni bilo prijetno, toda sčasoma so ljudje pozabili na umor v* Craig Tari. Le tu in tam se je še pojavila kakšna zgodbica o zakleti hiši.
Toda, sin, povedati ti moram, da so bile tiste zgodbe o tvoji materi točne. Zgodbe o zakletosti Graig Tare pa so bile seveda izmišljene. Jaz sem si jih izmislil — da bi lahko uresničil načrt za uboj. Uboj brez nevarnosti, da bi storilca odkrili. Tanek list celuloida, nabrušenega kot britev - to je odgovor. Jaz sem prerezal grlo Georgeu, ko je spal.
Nikoli ni vedel, kaj se je zgodilo. Bilo je končano v delčku sekunde. Kri z roke in orodja sem si izmil s slino, brado pa sem porabil kot brisačo.
Orodje, s katerim sem ubil Georga, je odšlo iz sobe na isti način, kot je prišlo vanjo. Prilepljeno na podplat bose noge s pomočjo brezbarvnega lepila. Morda ti tudi to zveni neverjetno, pa se lahko vsak sam prepriča, da je izvedljivo.
Morda boš mislil, da ti tega ne bi bilo treba povedati. Kadar pa nekdo umira, potem je zadnji trenutek, da se izpove. In jaz res nimam več dosti časa.
Mimo tega se mi zdi, da si dovolj pogumen, prav kot je bila tvoja draga mati, da pogledaš resnici v oči, čeprav si — sin mojega prijatelja Georgea.
Zame si kljub temu vedno bil moj ljubi sin.
Zbogom! Nikar si o meni ne misli kaj slabega.41
POTA
m st« /
Dežurni
poročajo
OKRADLI POKVARJEN AVTO
- V noči na 16. oktober je nekdo odmontiral z osebnega avtomobila Franca Škufce iz Malega Lipja več delov v vrednosti 6.000 din. Škufci se je avto pokvaril in ga je ^ez noč pustil ob cesti Žužemberk — Građene, nekdo pa je to izkoristil.
V SADOVNJAKU SO GA NAŠLI
- 16. oktobra so pri vasi Maline našli mrtvega 41-letnega Vinka Luzarja brez stalnega bivališča. Luzar se je več let zadrževal v okolici Malin, kjer je pomagal kmetom pri delu in se tako preživljal. Zdravnik je ugotovil, da na truplu ni bilo znakov nasilja.
SPET TATINSKI ROMI - Koše-letovim iz Muhaberja so Romi v zadnjem času odnesli štiri kure in 5 puranov, tako da so oškodovani za najmanj 800 din. Julijani Jemc iz Muhabeija pa je ponoči 19. oktobra zmanjkalo več kokoši.
POVSOD KURJI TATOVI - V noči na 15. oktober je Frančiški Strmec iz Martinje vasi nekdo ukradel 7 kur. Kaže, da je tat potreboval tudi leseno kolo voza, ker je tudi tega odnesel s seboj. Strmškova je oškodovana za 8S0 din.
KRAVAL PRI HRASTARJU -18. oktobra dopoldne so miličniki odpeljali na hladno do iztreznitve Mahuma Kolari, delavca brez zaposlitve iz Novega mesta, in Šefka Krasniča, delavca podjetja NOVO-GRAD. Oba sta močno vinjena raz-
frajala v šmihelski gostilni. Morala osta še pred sodnika za prekrške.
PO TUJE VINO - V noči na 19. oktober je bilo vlomljeno v klet Antona Longarja na Muhaberju. Vlomilec je odnesel 15 litrov vina.
PIJAN NA MOTORJU - 19. oktobra zvečer je moral v prostor za pridržanje 59-letni Franc Bele z DoL Težke vode. Miličniki so ga zalotili vinjenega na motorju, ker pa se je pri kontroli še nesramno obnašal, je moral prespati pod ključem.
NI IZPELJAL OVINKA
18. oktobra zvečer je Andrej Kranjc iz Brežic vozil kombi iz Krške vasi proti domu, pri Vel. Ma-lencah pa ni mogel izpeljati ovinka, trčil Je v kamen in se prevrnil v jarek. Škode je za 7.000 din. \
TRČIL V HIŠO
19. oktobra zvečer je Miloš Špa-novič iz Krškega vozil po Cesti Krških žrtev v Krškem, kjer ga je v ovinku zaneslo in je trčil v vogal hiše štev. 62. Zaradi sunka se je avto obrnil. Sopotnica Nada Preskar je bila ranjena.
Dve leti ni nič plačal
Mihael Papež bo šel za 8 mesecev v zapor, ker noče plačevati preživnine za otroka
„Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje in se tisti, kdor se izmika dajati preživnino, kaznuje z zaporom do enega leta. Povsem očitno je, da se obdolženec izmika plačevati za svojo mladoletno hčerkico Brigito, itd ..piše v sodbi novomeškega občinskega sodišča.
Mihael Papež, 32-letni delavec s Potovrha, samski, se je moral zagovarjati zato, ker že od februarja 1972 ni za svojo nezakonsko hčerko plačal preživnine, moral pa bi nakazati njeni materi po 300 din na mesec. Enkrat je dal 1.000 din, potem ni bilo od njega nobenega cvenka. Možak je zdrav in za delo sposoben. Preživnino bi lahko plačeval, to je ugotovilo sodišče. Tudi ob sedanjem rednem zaslužku 1.700 din na mesec bi lahko 300 din pogrešil, če bi bil voljan dati. Toda Papež ni tak!
Na razpravi, ki je bila še v septembru letos, se je izgovarjal, da ni oče otroku, je pa s sodbo pripoznan za očeta in je na sodišču očetovstvo tudi priznal. Zdaj trdi drugače in noče plačati nič, zato ga je sodišče spoznalo za krivega in mu prisodilo
Uidi na cesti smo ljudje...
Kljub novemu zakonu, zaradi katerega so mnogi vozniki postali previdnejši in manj gospodovalni na cestah, ker se bojijo kazni, se nekateri še vedno nesramno vedejo. Izzivajo, hočejo biti prvi, itd. To se je zgodilo:
V soboto, 19. oktobra, ko je dopoldne Novo mesto polno ljudi in avtomobilov, je bilo treba pri vključevanju v promet malce čakati na vseh križiščih. Tudi pred industrijo obutve. Medtem ko so vozila v koloni na Cesti herojev čakala na prosto pot proti mestu, je zadnji v koloni - fičko celjske registracije - trobil in trobil. „Osel, kaj neki hoče? “ so se razburjali drugi vozniki pred njim in mu z rokami dajali znake, da pač ni mogoče naprej. Oni je še kar naprej dajal zvočne signale. Nervozen je postal še voznik audija pred njim, zatrobil je še on, nakar je nervozen postal prvi v koloni. Neglede na to, da je izsilil prednost, je zavil na Cesto komandanta Staneta.
Zadeva se je sicer srečno končala, ker je bil tovornjakar iz smeri Bršlina toliko previden in pameten, da je zavrl, sicer bi prišlo do trčenja. Najbrž bi kot udeleženca v nesreči obravnavali tovornjak in audija, ki je izsilil prednost, medtem ko bi si nestrpni voznik fička, povzročitelj karambola, lahko mel roke. In na drugem križišču bi spet trobil!
I. K.
8- mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Papež je svojo očetovsko dolžnost povsem zanemaril, razen tega pa je celo pred sodiščem jasno in glasno izpovedal, da ne misli za otroka plačevati. Tudi iz obnašanja do otrokove matere, ki je bilo na razpravi prav nesramno, je moč sklepati, da prostovoljno Papež ne bo dajal denarja. Vse to je senat pod predsedstvom Cvete Matjašič privedel do tega, da je Papeža obsodil na zaporno kazen.
TRIJE RAZBITI
20. oktobra zvečer je vozil po avtocesti mimo Skopic Davorko Korenič iz Zagreba in hotel obvoziti ob cesti stoječi avto. Ravno takrat sta nasproti pripeljala Stanko Omerza iz Hrušice pri Novem mestu in Nikola Bukovinski iz Šinkovca. Korenič je trčil v oba, nato pa še v stoječi avto. Škode je za več kot 40.000 din.
Presneto deže\je! Kakšen dan je malo več, kakšen dan pa malo manj vode na cesti med Kostanjevico in Zameškim, v glavnem pa je vso jesen cesta neprevozna. Podobnih cestnih odsekov imamo še več, kajti vse vode silijo čez breg. (Foto: R. Bačer)
Ob lepih dohodkih še vlomi
Nekdanji ugledni Beograjčan je po lastni izpovedi že 12 let aktivni kriminalec - Zalotili so ga pri odpiranju blagajne v Sevnici
- Škoda je človeka, reče vsak, kdor pozna primer 474etnega Beograjčana Bogdana Manojloviča. Oktobra letos seje zaradi kriminala zagovaijal pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, že prej pa po drugjih sodiščih.
Manojlovič ima za seboj burno preteklost in s take vrste človekom sodišča nimajo dostikrat opraviti. Zdaj je upokojenec z dokaj lepimi prejemki, kajti prej je bil ugleden človek. Borec—invalid, potem na raznih položajih, od šefa zaporov do sodnika za prekrške, in na političnih dolžnostih. Možak ima namreč višjo upravno šolo in je zelo sposoben, toda vse to mu ne pomaga, kajti po osebnem polomu v službi in družinskih peripetijah je pristal v kriminalu. Sam je rekel: „Zadnjih 12 let sem aktiven kriminalec ...“ Zdaj je razvalina življenja.
Nazadnje je bil lani pred novosadskim sodiščem obsojen na 2 leti in 6 mesecev zapora. Te kazni še ni prestal. Medtem ko so ga iskali, se je z lepim avtom pripeljal v naše kraje in v Sevnici so ga miličniki zalotili letos 5. julija ponoči, ko je skušal odpreti težko blagajno v osnovni šoli Sevnica, že prej pa je iz pisalne mize vzel 569 din.
Medtem ko tega vloma, pri katerem je bil zasačen, ne zanika, pa pred sodiščem nikakor ni
hotel priznati vloma, ki ga je zagrešil med 15. in 16. junijem 1970 v osnovni šoli Krško. Takrat je zmanjkalo 5.169 din gotovine. Za storilcem ni bilo sledu, razen prstnih odtisov in odtisov dlani, ki pa se po analizah in izjavah strokovnjakov
popolnoma ujemajo z Manojlo-vićevimi. Četudi tega vloma (je izkušen!) ni priznal, so ga spoznali za krivega.
Senat, ki mu je predsedoval Janez Smolej, je Manojloviču izrekel enotno kazen, vštevši z neprestano novosadsko kaznijo: 5 let strogega zapora. Do pravnomočnosti sodbe bo ostal v priporu.
e% o medrt
pdragrdf
V prejšnji številki je bilo nekaj besed o testamentu, tokrat pa poglejmo, kaj se zgodi v primeru, če kdo umre, zapusti imovino, pa nasledniki niso znani ali so mladoletni, ali pa dedujejo duševno prizadete osebe, ali pa če imovina umrlega preide v last družbeno-politične skupnosti, delovne ali druge samoupravne organizacije.
Zakon o dedovanju določa, da mora v takih primerih popisati in oceniti lastnino pristojno sodišče po službeni dolžnosti. Sodišče mora prav tako popisati in oceniti lastnino pokojnega še v primerih, če to zahtevajo dediči ali zastopniki umrlega.
Tak postopek je razumljiv, če upoštevamo, da gre za zaščito pravic občanov ali skupnosti, ki bi bili sicer prikrajšani. Razen tega "zakon zavezuje tudi upravni organ občinske skupščine, da brez sodišča, ob sestavljanju
osmrtnice, izvrši popis in oceno imovine, če to zahteva kateri od dedičev ali lega-tor.
Popis in ocena imovine so velikega pomena tudi takrat, ko je potrebno ukrepati zaradi zavarovanja ostaline. Če se ugotovi, da nihče od prisotnih dedičev ni sposoben upravljati z imovino in ni zakonskega zastopnika, ali če so dediči neznani ali odsotni, ali če druge okoliščine
ne in nepremičnine, ki so pripadale umrlemu ob smrti, neglede na to, ali so se nahajale pri njem ali pri kom drugem. Popišejo in ocenijo tudi lastnino, najdeno pri umrlem, za katero nekdo trdi, da to ni bila last umrlega. V popis se vnesejo še vsi dolgovi umrlega, vštevše neplačane davke. Če pa pri popisu lastnine umrlega najdejo predmete, za katerih čuvanje ali prijavljanje obstaja-
GE
popisu in ocem imovine
zahtevajo posebno opreznost, pristojno občinsko sodišče lahko v nujnih primerih popisano imovino preda v čuvanje zanesljivi osebi. Gotovina, vrednostni papirji, dragocenosti, hranilne vloge in druge važne listine pa v teh primerih ostanejo v hrambi na sodišču, na področju katerega se imovina nahaja.
Kaj vse popišejo in ocenijo? Popis ostaline zajema celotno imovino, premični-
0 *
■ /#/////#########/####/#//###/###/####/#######/########/ ******* ■
jo posebni predpisi (na primer orožje), se ravnajo po predpisih.
Ob popisu in oceni je obvezna prisotnost dveh polnoletnih oseb, lahko pa temu postopku prisostvuje vsaka zainteresirana oseba. Stranka, ki ni zadovoljna z oceno in popisom lastnine, lahko poda ugovor. V takih primerih lahko 'sodišče, če smatra za potrebno, ponovno odredi popis in oceno lastnine.
Piše sodnik M. L.
S
i
5
5
5
S
S
ŠENTJERNEJ:	TRK	PRED
ISKRO - 15. oktobra dopoldne se je Marjan Jerič iz Mirne pripeljal z avtom v Šentjernej, pri odcepu za tovarno ISKRA pa je naproti pripeljal s tovornjakom Stane Novak iz Orehovice. Novak je zavil v levo in z Jeričem sta trčila. Škodo so ocenili ha 5.000 din.
JEDINŠCICA: AVTO V TOVORNJAK - Darko Lenuzzi iz Novega mesta je 15. oktobra popoldne vozil tovornjak od Stranske vasi proti Jedinščici, naproti pa je pripeljal z osebnim avtom Franc Staniša z Dol. Težke vode. Staniša je pred srečanjem zavrl, nakar je avto zaneslo v tovornjak. Pri trčenju se je poškodoval Jože Hribar z Ravkovnika, sopotnik v osebnem avtu; odpeljali so ga v bolnišnico. Škoda znaša 9.000 din.
DOBRUŠKA VAS: CESTA ZAPRTA - Novomcščan Janez Jevnik je 16. oktobra zjutraj vozil tovornjak po avtocesti proti Zagrebu, pri DobruŠki vasi pa je hotel zaviti na parkirni prostor. Ko je predtem zmanjšal hitrost, se je od zadaj zaletel vanj ■ tovornjak, ki ga je vozil Gregor Zakrajšek iz Trstenika v prekratki varnostni razdalji. Zakrajškov sopotnik Ivan Stare se je tako poškodoval, da je moral v bolnišnico, zaradi nesreče pa je bil promet vse do 11. ure preusmerjen. Gmotno škodo cenijo na 30.000 din.
ČRNOMELJ:	BILO JE PRE-
POZNO - Domačin Dobrivoje Petrovič je 16. oktobra zvečer vozil z avtom skozi mesto, na mostu pred križiščem Rozmanove in Fabjanove ulice pa je videl, da namerava čez cesto zunaj prehoda Črnomaljčanka Alojzija Lumbar. Avtomobilist je potrobil, Lumbaijcva je najprej obstala potem pa stekla pred avtom :iiul isko
nudili v zdravstvenem domu. Gmot na škoda ni velika.
čez cesto. Kljub temu da je voznik zavrl, je žensko zadel. Pomoč so ji
NOVO MESTO: TRČIL PRED PREHODOM - Novomcščan Franc Dominko je 16. oktobra popoldne pripeljal z avtom po Cesti komandanta Staneta in pred prehodom za pešce ustavil, takrat pa je vanj trčil avto, ki ga je za njim vozil 16-letni Janez K. Škodo cenijo na 2.000 din.
JEZERO: SILOVITO TRČENJE - Trebanjcc Ivan Vraničar je 16. oktobra dopoldne vozil z avtom proti Zagrebu, naproti pa mu je po pripeljal osebni avto zagrebške
levi registracije
in trčil v Vraničarjev
avto. Trčenje je bilo tako silovito, da je Vraničarjev avto zasukalo, vzvratno je zdrknil na bankino in se prekucnil na streho. V zagrebškem avtu sta bili dve ženski. Voznica je obležala v nezavesti, sopotnica pa ima hud pretres možganov, tako da miličniki še niso mogli priti do njunih osebnih podatkov.
RUMANJA VAS:	KAR	NA
CESTO - 19. oktobra dopoldne se je Jože Dular iz Dol. Toplic peljal z avtom iz Straže proti domu, v Rumanji vasi pa je z nekega dvorišča pripeljal na cesto s kolesom 9-letni Jože Zoran. Voznik je kljub zaviranju dečka zadel in zbil na tla, na srečo pa je bil le laže poškodovan. Tudi gmotna škoda ni velika, saj znaša blizu 2.000 din.
BUCKA:' V NEPREGLEDNEM OVINKU - 19. oktobra popoldne sta trčila v nepreglednem ovinku med Bučko in Škocjanom avtomobila, ki sta ju vozila Marjan Habjan iz Novega mesta in zdomec Franc Banič z Bučke. Slednji je pripeljal v ovinek po levi. Škode je za 5.000 din.
VLOM V KRŠKEM
V noči na 21. oktober je nekdo razbil izložbeno okno na prodajalni HRANA na Cesti 1. julija v Krškem. Vlomilec je prišel v skladišče, kjer je iskal v predalih denar, a ga ni našel. Potem se je zadovoljil s tem, da je iz hladilnika v prodajalni odnesel šunko.
BRISAL JE STEKLO...
21. oktobra je voznik osebnega avta Ivan Kelhar z Bizeljskega vozil iz Brežic proti domu, med vožnjo pa je v Stari vasi brisal z eno roko prednje steklo, pri čemer je izgubil oblast nad vozilom in ga je zaneslo v jarek, od tam pa v telefonski drog. Telesne poškodbe k sreči ni, materialna Škoda pa znaša 10.000 din.
NE DOPOLDNE!
V prejšnji številki nušega lista smo poročali o prometni nesreči Novo-meščankc Lilijane Gogič, ki je z avtom v naselju Nad mlini zadela otroka. Na zahtevo prizadete popravljamo vest: nesreča je bila popoldne in ne dopoldne, kot je pomotoma pisalo.
»Namen smo dosegli«
Na posavskem koncu so bolj previdni
Brežiška prometna milica ima na svojem območju več črnih točk v prometu, kjer prihaja do hudih nesreč; mnoge se končajo s smrtnim izidom. Tak je del ceste Ljubljana-Zagreb na tem območju, več pasti pa je tudi na lokalnih cestah. Kakšno bilanco nesreč imajo v Brežicah in kako je glede tega po uvedbi novega zakona, je povedal Jože ‘Teropšič, komandir postaje milice.
„Do 1. oktobra letos smo imeli na območju brežiške občine 294 prometnih nesreč, v katerih je 8 ljudi izgubilo življenje, 110 pa je bilo huje ali laže ranjenih. Če primerjamo te številke z lanskimi vse do konca leta, ko smo imeli 398 nesreč in 20 mrtvih, lahko domnevamo, da bo celoletna bilanca v letu 1974 manj strašna.44
— Kakšni vzroki so najčešći pri nesrečah?
„Voznike največkrat pripelje v nesrečo izsiljevanje prednosti, prevelika hitrost, xlelno pa tudi vinjenost.44
— Kakšne izkušnje imate glede nesreč po 1. oktobru,
■ ko je v veljavi novi, ostrejši zakon?
„Imam vtis, da so vozniki previdnejši. Po mojem je zakon dosegej namen tudi v preventivnem smislu. Ljudje se hujših kazni bojijo in nas sprašujejo za podrobnosti. Opažamo več previdnosti pri zavijanju in na mestnem križišču, na primer pred občino, dajejo vozniki prednost pešcem, kar se prej ni vedno dogajalo."
— Ste v prvi polovici oktobra že organizirali kakšno prometno akcijo?
„S tem šele začenjamo, ker smo imeli dopuste. Imamo pa radar in drugo opremo in bomo v kratkem ukrepali. Včasih smo v eni akciji zalotili po 100 kršiteljev, upam pa, da jih zdaj ne bo toliko. Občasno kontroliramo promet tudi na območju Krškega in Sevnice.“
R. B.
Če bi razpisali nagrado za najslabšo cesto v Beli krajini, bi se pot med Semičem in Strekljev-ceni lahko potegovala za prvo mesto. Ta cesta, ki je bila do nedavnega republiška, tudi naprej do Jugorja ni dosti boljša. Jama pri jami, da se jim ne moreš izogniti.
GETRTK0V INTERVJU
„Je že tu čas, ko moramo reorganizirati KO SZDL po delegatskem načelu v vsej občini in prek evidentiranja dobiti ljudi, ki bodo pripravljeni izvajati naloge iz dokumenta ,Socialistična zveza danes4 ter mnoge druge, ki se sproti porajajo v krajevnih skupnostih. Zaželeno je, naj bi prišlo v vodstva krajevnih organizacij čimveč članov ZK, ZB, ZSM in drugih aktivistov,“ pravi sekretar občinske konference SZDL v Novem mestu in predsednik KO SZDL v ^Birčni vasi Franc Bartolj.
„Mislim, da bi moral v nadaljevanju intervjuja odgo-
Franc Bartolj
vaijati na vprašanja zlasti kot predsednik krajevne organizaciji, to pa bi tudi rad, saj nameravam povedati še marsikaj tudi iz življenja krajevne skupnosti, v kateri živim/4 se je Bartolj prostovoljno opredelil, ko sem ga vprašal, v kateri funkciji želi biti predstavljen v tej rubriki, Ko sva se tako zedinila, je nadaljeval:
„Nalog v krajevni skupnosti ni malo, toda če jih naj tudi dejansko uresničimo, je nujno, da je program krajevne skupnosti hkrati program Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij ter društev. Seveda je za izvajanje zadolžena Socialistična zveza, ker lahko le v njenem okviru zadovoljimo širši družbeni interes v krajevni skupnosti. Prepričan sem, da bo delegatski sistem zagotovil še večjo aktivnost vseh dejavni-
kov v sami krajevni skupnosti, to pa pomeni, da bomo v krajevnih skupnostih poslej še bolj odvisni od svojih spodbud in sposobnosti. Čakati, da bo vse prišlo od zunaj, je nesmiselno, hkrati pa je tako početje krivično do tistih, ki si sami nenehno prizadevajo.
Nekatere krajevne skupnosti so že do zdaj pokazale veliko samoiniciativo pri reševanju komunalne in druge problematike. Za dokaz lahko vzamem kar našo krajevno skupnost, ki je v devetih letih obstoja s pičlimi sredstvi dosegla spodbudne uspehe. V Birčni vasi pravkar gradimo dvorano pri podružnični šoli. Prostori, ki jih bomo tako dobili, bodo rabili šoli, s pridom pa jih bomo izkoristili za poživitev družbenopolitičnega in kulturnega življenja v naši krajevni skupnosti. Akcijo smo . začeli na pobudo političnega aktiva, podprla pa jo je temeljna kandidacijska konferenca. Kasneje je prebivalstvo to akcijo vzelo za svojo, darovalo les, denar in svoj prosti čas. Nekateri najmarljivejši posamezniki so opravili za dvorano že nad 150 brezplačnih delovnih ur. Posebno prizadevni so' člani mladinskega aktiva iz Birčne vasi, ki pa se jim vselej radi pridružijo tudi mladi iz Stranske vasi in Lakov-
* _ 41
nic.
Bartolj pravi, da so gradnjo začeli s 4 starimi milijoni, z najrazličnejšimi akcijami in prostovoljnim delom pa so jo že tako oplemenitili, da bo objekt, ko bo pod streho, vreden okoli 80 starih milijonov. Kajpak so se za denarno pomoč obrnili tudi na delovne organizacije, v katerih ustvarjajo dohodek ljudje iz birčenske krajevne skupnosti. Denarna pomoč je prišla do zdaj le iz GG iri Kremena, drugi so odgovorili, da ne dajo nič, nekateri pa niti tega niso storili.
I. ZORAN
Med potjo na Suhor pri Metliki je okoli 300 preživelih borcev italijanske partizanske brigade Fontanot v soboto, 19. oktobra, v Žužemberku pri spomeniku na Cviblju s krajšo komemoracijo počastilo spomin na padle tovariše in druge žrtve fašističnega nasilja, katerih imena so vklesana na marmornih ploščah. O pomenu spomenika in dogodkih pred tremi desetletji je gostom govoril Stane Gorinšek, predsednik krajevne organizacije ZB Žužemberk, nakar je tajnica te organizacije Ljudmila Pirc prvič d ala v podpis spominsko knjigo obiskovalcev Cviblja. Med prvimi se je vpisal italijanski senator Silvano Baccici, namestnik komisaija brigade Fontanot. (Foto: I. Zoran)
POLOVICA PRIREDITEV JE ŽE ZA NAMI
Slavnostna seja bo v Stopičah
Jutri v Novem mestu proslava 80-letnice bolnišnice, v soboto na Bučki srečanje pionirjev in borcev, v nedeljo v Velikem Lipovcu odkritje spominske plošče Dušanu Jerebu - Letos 17 večjih prireditev
Prejšnji teden so v Novem mestu objavili dokončen spored prireditev in manifestacij ob letošnjem občinskem prazniku. Od 17 prireditev, objavljenih na plakatu, jih je polovica že mimo. Slavnostna seja občinske skupščine bo 29. oktobra v Stopičah, kjer bodo ta dan odprli asfaltirano cesto in športno igrišče.
Do konca tega tedna bodo štiri prireditve: v Novem mestu bodo jutri proslavili 80-letnico bolnišnice in izročili priznanja ob zaključku letošnjih športnih iger, v soboto bo na Bučki srečanje pionirjev in borcev, v nedeljo pa bodo v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Dušanu Jerebu in tovarišem.
Prireditve se bodo nadaljevale 28. oktobra v Šentjerneju, kjer bodo slavnostno izročili namenu otroški vrtec in poslovne prostore tamkajšnje Iskre, v Novem mestu pa bo istega dne zvečer občinska revija pevskih zborov. Po slavnostni seji in otvoritvi novega igrišča bo v Stopičah 29. oktobra tudi rokometni turnir.
Zadnja manifestacija tega skoraj trimesečnega praznovanja bo 29. novembra, ko bo-
f----------------------N
V SOBOTO SPET
Napad na Bučko
Dolarji še vedno najbolj iskani
Novomeška industrija je tudi letos dosegla lepe iztržke pri izvozu - Med peterico »velikih« imata le IMV in Novoteks manjši izvoz
V letošnjih prvih devetih mesecih so industrijska podjetja iz no-vomeške občine izvozila za 34,576.636 dolaijev izdelkov, od tega Na konvertibilno področje za 30,327.999 dolarjev. Glavno izvozno breme je bilo spet na plečih peterice „velikih“, med katerimi sta IMV in Novoteks letos iztržila v tujini manj kot lani.
Kljub za okoli 7 odstotkov manjšemu izvozu je bil izvozni iztržek novomeške Industrije motornih vozil s 13,909.441 dolarji med vsemi industrijskimi podjetji v občini v januarsko-septemberskem obdobju največji. Posebej velja poudariti, da je IMV prodajala izdelke izključno na trgu s konvertibilno valuto.
Izvoz tovarne zdravil Krke je v tem času desegel 10,695.000 dolarjev; od tega je tovarna na konvertibilnem področju iztržila 7,188.000 dolarjev. Novoles se je od lani „popravil41 za 20 odstotkov in dobil za izdelke, prodane vse na konvertibilnem področju, 6,096.400 dolarjev. Novoteksov izvoz je znašal
2.267.400 dolarje.v, od tega je
1.526.400 dolaijev podjetje iz-
l*red dnevi so po Novem mestu delavci ELEKTRO zamenjavali dotrajane žarnice na cestni razsvetljavi, na kar so občani marsikje težko čakali. Ni prijetno *Večer v temi hoditi proti domu ‘n veliko ljudi je, ki se po 22. Uri vračajo s popoldanskega ®*hta. (Foto: R. Bačer)
NOVOMEŠKA TRIBUNA
tržilo v zahodnih državah. Labod je poslal na tuja tržišča za 1,095.950 dolarjev blaga, vse na konvertibilno področje.
Zanimivo je, da so se letos med resnejše izvoznike zapisala tudi druga industrijska podjetja v občini, pri čemer velja posebej omeniti novomeško Iskro. Tudi izvoz čevljev je novo-> meška Industrija obutve letos precej povečala.
V	obdobju julij - september je največji izvoz dosegla Krka, ki je v tujini prodala za 4,459.000 dolarjev izdelkov*. Izvoz IMV je bil v tem času polovico manjši od Krkinega. Novoles in drugi izvozniki so v tretjem Četrtletju dosegli tretjino svojega letošnjega izvoza.
ZAPOSLENOST RASTE
Ob koncu septembra je bilo v industrijskih podjetjih novomeške občine zaposlenih 11.265 ljudi, kar je za 6 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lani, ko je v industriji delalo 10.525 ljudi. V tem času seje zaposlenost povečala v IMV, šentjer-nejski Iskri, v tovarni zdravil Krka in NovoK'su, pri Kremenu so imeli enako število delavcev kot lani, manj zaposlenih pa so letos štele: žužem-berška Iskra, Novoteks, Industrija obutve in druge industrijske delovne organizacije.
O dogodku pred 33 leti bo govoril član sveta federacije M. Marinko
V spomin na dogodke leta 1941, ko je novomeška četa napadla Bučko, bo v soboto, 26. oktobra, v tem kraju proslava, ki jo v počastitev 29. oktobra, občinskega praznika, in svojega dne prireja osnovna šola iz Šmarje-te.
O napadu na Bučko bo govoril Miha Marinko, član sveta federacije, sam napad na ta kraj pa bodo prikazali vojaki novomeške garnizije.
V	kulturnem delu bodo z recitacijami in drugimi točkami poleg učencev šmarješke šole sodelovali člani amaterskega gledališča in vojaki iz Novega mesta, medtem ko je Šentjernejski oktet pripravil pester spored partizanskih in drugih pesmi. *
Proslava se bo končala s tovariškim srečanjem pionirjev in borcev, zato so prireditelji na proslavo še posebej povabili vse preživele borce novomeške partizanske čete. Celotno prireditev je gmotno podprla Novotehna iz Novega mesta, ki je prevzela tudi pokroviteljstvo nad proslavo.
^x
ZABAVNI PEVCI IZ BEOGRADA
V sredo, 30. oktobra ob 20. uri, bo v novomeškem Domu JLA koncert glasbenozabavnih melodij. Ob spremljavi orkestra Beograda bodo nastopili: Lepa Lukič, Predrag Gojkovič - Cune, Jovan Barbulovič in Bora Spasič.
DVOR: CISTERNE ČAKAJO
Delovišče na Dvoru, kjer gradijo bencinsko črpalko, kljub slabemu vremenu nc počiva. Graditelji izrabijo vsako vedro uro za nadaljevanje zemeljskih del. Velike večtisočlitr-ske cisterne že dalj časa čakajo, da jih bodo vkopali.
do v Dolenjski galeriji odprli razstavo del udeležencev 4. dolenjske slikarske kolonije.
VEL. SLATNIK - KRI2E:
Dobili so vodo
Veliki Slatnik in zaselek Križe sta dobila vodovod. Odločili so se, da ga bodo zgradili s samoprispevkom. Vsi občani so bili za gradnjo. Gradbenemu odboru je z milijonom starih dinarjev pomagala krajevna skupnost Mali Slatnik, podjetje Vodovod iz Novega mesta pa je dalo strokovno pomoč.
. Poleg izdatnih denarnih prispevkov so ljudje žrtvovali tudi mnogo prostega časa. Skupaj so opravili nad 8.000 brezplačnih delovnih ur, posamezniki pa celo po 200 do 500 ur. Na delo so šli predvsem ob sobotah in nedeljah. V za vse pomembni delovni akciji sta sodelovala tudi gasilsko društvo in mladinski aktiv Potov vrh-Veliki Slatnik.
ANTON HREN
MINI ANKETA:
Tako kot-zadnji mesec se nebo v takem letnem času že desetletja ni solzilo. Dolgotrajno deževje je napolnilo struge potokov in rek, ki so se razlile po poljih. Moče je bilo toliko, daje zemlja ni mogla sproti popiti tudi na takih mestih, kjer se voda ponavadi sploh ne obdrži. In vse to v letnem času, ko imajo kmetje na njivah še polno pridelkov in v vinskih goricah nepo-trgano grozdje, ki zaradi muhastega vremena tudi ni prav dozorelo. Kaj menijo o vremenskih neprilikah občani? :
Vreme
Anton KOŠMRLJ, kmet z Vel. Slatnika: „Tako slabega vremena pa res ne pomnim, čeprav sem star. Grozdje sem že potrgal, toda kakšno bo vino, bomo šele videli. Slabo vre, ker je prehladno. 'Na njivah imam še koruzo in koren, zaradi mokrega vremena pa ne morem sejati. Ce se bo kaj popravilo, se bo že nekako uredilo.44
Marko BANKO, upokojenec: „Verjetno je bilo kdaj tudi slabše z vremenom, toda tudi tokrat je preseglo vse mere. Ob nepospravljenih poljskih pridelkih je največ škode zaradi velikih poplav, tako v Sloveniji kot v južnih republikah.44
Stanko POVŠE, zidar v pokoju z Uršnih sel: „Škodo sem imel pri trti, verjetno pa bo tudi pri zelju in koruzi, ker nepospravljena gnije na njivah. Tudi orati in sejati ni mogoče. Zagodlo nam je to vreme, ne pomnim, da že kdaj tako. Nekaj se obrača, saj tudi zime niso več take kot včasih, ko je od mraza vse pokalo.44
Jože BRODAR, upokojenec: „Kaj bi govoril o vremenu, saj sami vidite, kakšno je! Imam malo kmetije, toda vse sem že pospravil in nimam škode. Zato pa je imajo več drugi. Koruza je ostala na njivah, največ težav pa je s krmljenjem živine, kajti kmetje morajo že zdaj krmiti s senom, zato ga bo pozimi zmanjkovalo.44
Čeprav smo v zadnji anketi pisali o namenu ankete, se je spet zgodilo, da neka kmečka gospodinja iz okolice Trebnjega ni hotela izdati svojega imena potem, ko je že povedala o vremenu naslednje: „Ne spominjam se, da bi bilo kdaj jia jesen tako vreme. Kmetje imamo precej škode, saj grozdje ni dozorelo tako, kot bi moralo, na njivah pa je ostal koren, koruza in zelje. Ge bi se vreme izboljšalo, bi se še vse uredilo.44
D. R.,
ZDRTE CESTE
Nedeljsko neurje je povzročilo hudo razdejanje na številnih makadamskih in asfaltnih cestah v novomeški občini. Hudourna voda je nanosila mulja in blata, ponekod so nastala kar manjša jezera. Na Potoku se je zamašil odtok in je voda zalila cesto na avtobusnem postajališču. Prenekatcri avtomobilist je v nedeljo obtičal. Krka in njeni pritoki so v ponedeljek valili močno naraslo vodo.
Novomeška kronika
KJE SO KOŠARICE ZA ODPADKE? - V Novomeški kroniki smo že večkrat opozorili, da je po mestu premalo košaric za smeti. Odgovorni so jih kmalu postavili po vsem mestu, toda kot kaže, nekdo te košarice - zbira. Sedaj občanom ne preostane nič drugega, kot da papirčke nosijo po žepih do doma.
TRGOVINA JE - TRGOVINA -Po Novem mestu so potrošniki s trgovinami nezadovoljni. Po njihovem mnenju so slabo založene, razen tega so cene enakim izdelkom v različnih trgovinah različne. In še nekaj: nekateri trgovci, predvsem mlajši, so do potrošnikov nesramni. Vedejo se, kot da bi bili kupci nekaj povsem naključnega.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo kar 122 prostovoljcev. Največ je bilo gospodinj, kmetov in dijakov. Kri so darovali tudi člani Rdečega križa iz nemškega Ditzingena, ki so bili v Novem mestu na enotedenskem obisku.
ROJSTVA — Rodili sta: Slavica Cekuta iz Ragovske 10a - Gorazda in Bogdana Cibic iz Lebanovc 50 -Ano in Katarino.
TRŽNICA - Prejšnji petek je bila tržnica dobro založena, zaradi konkurence pa so se cene posameznim živilom nekoliko znižale. Cene:
jajčka po 1,30 do 1,80 din, jabolka po 3 do 7 dinarjev kilogram, čebula po 5 din, česen po 5 din merica, grozdje po 6 do 10 din kilogram, liruške po 6 do 10 din, cvetlični med po 30 din kilogram, skuta po 12 dinarjev, banane po 9 din kilogram in smetana po 25 din.
Ene gospa je rekla, da dekleta kar rade prebirajo „Modo za mlade“ v „Prilogi41 Dolenjskega lista, druga pa ji je pritrdila in rekla, da je to še posebej očitno pri „Okrasu“, kjer prodajalke namesto klobukov pomerjajo cvetlične lončke v najrazličnejših odtenkih in designskih različicah.
»IMismo čakali na druge!«
Franc Bartolj: »Pripravljenost, ki so jo pokazali v Birčni vasi, je za zgled drugim.«
OBVESTILO
%
Obveščamo vse lastnike cestnih motornih vozil v občini Črnomelj, da od 16. oktobra dalje vsa plačila v zvezi z registracijo motornega vozila opravijo pri Avto-moto društvu Črnomelj. Ravno tako so pri društvu na razpolago potrebne tiskovine in upravna taksa.
PROSTA DELOVNA MESTA
ZAČASNA SKUPNOST
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO Strokovna služba
OBJAVLJA prosta delovna mesta:
I.	V Novem mestu
1. REFERENTA ZA PRAVNE IN PREMOŽENJSKOPRAVNE ZADEVE
2. FINANČNEGA REVIZORJA
3. REFERENTA ZA OTROŠKI DODATEK
4. EVIDENTIČARJA
II.	V Črnomlju
5.	REFERENTA ZA OTROŠKI STVENO ZAVAROVANJE
DODATEK IN ZDRAV-
POGOJI:	v
Pod 1.: pravna fakulteta ali tej sorodna visoka šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Pod 2.: višja ekonomsko-komercialna ali tej sorodna višja šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Pod 3.: pravna fakulteta I. stopnje ali višja šola za socialne delavce ali višja upravna šola ali dokončane njim sorodne šole, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Pod 4.: dokončana najmanj 2 letnika ESŠ ali gimnazije ali upravno—administrativne šole ali dokončana dveletna administrativna šola ali dokončana trgovska šola, 1 leto delovnih izkušenj.
Pod 5.: višja šola pravne ali upravne smeri ali tej sorodne šole, 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati morajo obvladati slovenski jezik.
Pri vseh objavljenih delovnih mestih gre za delo za nedoločen čas.
Prijave pošljite skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na naslov:
ZAČASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA — Strokovna služba, Kidričev trg št. 3, NOVO MESTO.
%■ ■
Jr .
■- U; mm
EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
razpisuje
PRODAJO RABLJENIH PISALNIH STROJEV
Ogled pisalnih strojev bo v soboto, 26. oktobra 1974, od 8. do 10. ure v stavbi centra, Ulica talcev 3a.
IŠČEMO NOVE SODELAVCE!
SK „SEMENARNA"
LJUBLJANA-PE CELJE
razpisuje dve prosti delovni mesti v novi trgovini v Krškem, in sicer:
1. POSLOVODJA TRGOVINE
2. POMOČNIKA V TRGOVINI
Pogoji:
pod točko 1 — končana šola za prodajalce in najmanj 5 let prakse v trgovini
pod točko 2 — končana šola za prodajalce in 2 leti prakse v trgovini.
Prednost imajo prodajalci s prakso v prodaji reprodukcijskega blaga.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Razpis velja do zasedbe obeh razpisanih delovnih mest.
OBVESTILO
OBVESTILO VINOGRADNIKOM!
1. Občinska skupščina Novo mesto je na podlagi določil 8. člena zakona o vinu, 4., 5., in 6. člena pravilnika o načinu in postopku dosladkanja mošta ter na podlagi strokovnega mnenja Kmetijskega inštituta Slovenije dovolila pridelovalcem vina v letu 1974 dodajanje sladkorja, in to:
— modri frankinji do 17 % sladkorja, največ	pa	4,5	kg	(štiri
in pol kg) sladkorja na 100 litrov mošta;
— žametni črnini do 15 % sladkorja, največ	pa	4,5	kg	(štiri
in pol kg) sladkorja na 100 litrov mošta;
— kraljevini do 17% sladkorja, največ pa 5 kg (pet kg) sladkorja na 100 litrov mošta.
Dovoljene količine sladkorja se morajo dodati le vrelemu moštu, in sicer do 10. novembra 1974.
Dosladkanje mošta smejo opraviti le tisti vinogradniki, ki so' vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina.
2. Vsi vinogradniki, ki pridelujejo vino za trg, ga morajo obvezno prijaviti na pristojnem krajevnem uradu, za območje Novega mesta pa pri referentu za kmetijstvo ObS Novo mesto.
Vsa pojasnila glede sladkanja mošta in vpisa v register vinogradnikov dobe vinogradniki pri krajevnih uradih ali pa pri referentu za kmetijstvo ObS Novo mesto.
Oddelek za gospodarstvo
Novo mesto, 21. 10. 1974
Delovna skupnost Stanovanjskega podjetja Črnomelj
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
1. visoka ali višja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri z delovnim stažem 8 let, od tega 4 leta na vodilnih delovnih mestih;
2. srednja strokovna izobrazba z delovnim stažem naj/nanj 10 let, od tega 6 let na vodilnih delovnih mestih;
3. vsi kandidati morajo imeti moralno politične kvalitete.
Ponudbe naj interesenti pošljejo v 15 dneh po objavi v časopisu.
PROSTO DELOVNO MESTO!
Trgovsko podjetje „ Kera-commerce"
Zagreb, Masarykova 22,
išče za trgovino s skladiščem v Brežicah, Prvih borcev 40a NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA Pogoj:
— nekvalificiran delavec
— odslužen vojaški rok Delovna doba za nedoločen čas z obveznim poizkusnim delom.
/
N
Ponudbe dostavite na naslov: „Kera-commerce" Zagreb poslovalnica Brežice Prvih borcev 40a
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta!
PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE
TBH 140 Bantam
Za varjenje kosov tanke „ • pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker. tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V.
Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni.
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
P P ŠTEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita in želi prijetno praznovanje občinskega praznika občine Novo mesto
GMS
CIP GRADIS
TOZD GE Ljubljana-okolica SEKTOR NOVO MESTO
Edina revija zi Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija
RODNA GRUDA
Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini!
RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11
PROSTA DELOVNA MESTA
Razpisna komisija Komunalno obrtnega podjetja Trebnje razpisuje na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta:
1. TEHNIČNI VODJA GRADBENE DEJAVNOSTI
2. GRADBENI DELOVODJA
3. TESARJA
Kandidati za razpisana prosta delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. da imajo višjo izobrazbo-gradbeni inž. s 3-letno prakso ali SS-gradbena šola z ustreznim izpitom in 5 let delovne prakse;
2. da imajo gradbeni delovodski izpit; #
3. VKV ali KV tesar
Rok prijave na razpis je do zasedbe delovnih mest.
Kandidati morajo pismenim prijavam priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
Nastop delovnega razmerja lahko takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Umrl je partizan Jaka
■ Orožniku Štefanu in šivilji Ani »ukelič seje 23. novembra 1923 rodi} v Ortneku četrti otrok, deček Milan, ki ga iz osvobodilne vojne po-*na veliko ljudi in skoraj vsi slovenski partizani pod imenom „partizan Jaka".
Bil je najmlajši otrok v družini. */ed njim so prihajali na svet Stefan,
' Stefa in Slava, ki je bila Jaku od rojstva do prerane smrti sestra in mati, ?-akaj mati mu je umrla, ko je imel dve leti. Potem je družina zašla v hude težave in se je popolnoma razšla.
Slavi je bilo dvanajst let, koje šla *lužit v Dolenjo vas pri Ribnici, k Lovšinovim, nato pa h Klunovim. “ri vsaki družini je bila po štiri leta hišno. Delala je za hrano in obleko, ki so jo dajali njej in njenemu Mladoletnemu bratcu, ki je bil z njo.
Ko je Jaka že hodil v šolo, si je Našla službo v Kočevju, da je lahko
dokončal meščansko šolo. Tedaj se je poročila, Jaka pa se je šel učit za peka v Ljubljano. Leta 1940 ji je ubilo v kočevskem rudniku moža m Jaka se je spet vrnil k njej. Oba sta se zaposlila v rudniku. Tam seje Jaka spoznal z revolucionarji in se jim pridružil. Kmalu je zvedel za tega dobrega fanta okrožni sekretar KPS profesor Jože Šeško in večkrat ga je pošiljal z zaupnimi nalogami kot kurirja.
Prvo leto italijanske okupacije je Jaka pomagal tudi slaščičarju Aliju Bejtoviću, da jfc kuj zaslužil in sc preživel, med slaščicami pa je v triciklu vozil in razširjal tajni tisk OF.
Spomladi 1942 je med prvimi fanti zapustil Kočevje in odšel v partizane. BiLje borec in mitraljezec v kočevskem bataljonu pa komandant bataljona v Cankarjevi brigadi, zatem pa namestnik komandanta de-
»Artilerac« obvešča
Med vojaško vajo na terenu je bil tiskan tudi bilten, v katerem so bile objavljene vesti s položajev, prispevki vojakov, seveda pa je bil namenjen kotiček tudi humorju, ki med odmorom vedno prav pride.
Odkrili smo vojaka Radeta Radenkovića, ki skupaj s Cveto-mirom Petrovičem in Borom Le-
Rade Radenković
kičem ureja „Artilerca“. Vpraša-
li	smo ga, kakšen pomen ima bilten za vojaško enoto in če ga je težko izdajati na terenu. Odgovoril je:
„Ni prvič, da delam pri biltenu. Štiri smo izdali že pred petimi meseci, ko smo bili tudi na neki vaii, petega pred tremi dnevi, med to vajo pa nameravamo izdati še dva.
Kakor vidite, je bilten kar obsežen, pripraviti pa ga je treba hitro. Nasi sodelavci so vojaki s položajev, iz vsebine biltena pa se vidi, da je posvečen vaji. V uredništvu se trudimo, da ga čimprej dokončamo in pošljemo na položaje, da vojaki in starešine čimprej zvedo, kaj je novega na ostalih položajih.
Namen biltena je obveščati vojake o vseh dogodkih, da jim ni treba iskati obvestil drugod. Povrh tega bi bilo lahko tako obvestilo v pravi vojni tudi napačno, podtaknjeno od sovražnika.
Za zaključek bi rekel, da nam v uredništvu ni težko, ker vemo, zakaj delamo."
Okrogle iz »Jeseni 74«
MRTVI GOVORE
Vaja „Jesen 74“ ni pri nesla „rdečim“ samo velike uspehe, ampak tudi nekaj žrtev, saj je napadalec uporabil v boju razne zvijače, za sede, napade na štabe, heli kopterske napade, in podobno. Sekretar občinske konference SZDL Ribnica Ivan Petrič je predlagal, naj bi vsi, ki so jih sodniki proglasili za padle“ oziroma „mrtve“, napisali spomine „Mrtvi govore “, ki bi bili gotovo zelo zanimivi in brani.
KAKŠEN TONČEK?
Med vajo so imeli „rdeči“ in „plavi“ tudi posebne osebne znake oziroma kartončke in huda se je pisala tistemu, ki ni imel kartončka oziroma ni imel pravega. Franceta Zajca, predsednika občinske sindikalne organizacije, je med vajo ustavil miličnik in ga povprašal za kartonček. Vendar je miličnik govoril nerazločno ali pa je Zajc slabo slišal, saj je vprašal miličnika:
~ Kakšen Tonček?
Miličnik pa spet po svoje, nakar je Zajc rekel:
- Nak, šifre „Tonček“pa ne poznam, čeprav vem vse ostale...
Vendar se je končno le vse razjasnilo.
NEVARNA ŠIFRA
Šifre je treba med vojno pametno izbirati. To je pokazal tudi naslednji radijski razgovor:
- Halo, „Deka“, tukaj „Ogenj".
- Halo, tukaj „Deka“, -se je oglasil Edo Tanko, - a pri vas gori? Naj vključimo sireno ?
MISLI NA OBČANE
En izmed voditeljev obrambe v ribniški občini, Danilo Mohar, mi je med vojno namignil proti ribniškemu ključavničarju, ki je v bližini nekaj popravljal, in dejal:
- Zapiši ti tam v „Medvedu", da občan sprašuje, zakaj je naš ključavničar v treh dneh prišel s pomočjo „le-karske“ (bolniške) že štirikrat v Ribnico; medved pa naj odgovori, da zato, da občani ne bi ostali med vojno brez ključavničarskih storitev.
KJE JE HRANA?
Na „inšpekcijo “ pri ribniški občinski skupščini sta prišla med vajo tudi dva predstavnika iz pokrajinskega vodstva. Verjetno ju je zanimalo, kje je „med vojno“ shranjen občinski arhiv, vendar sta vprašanje oblikovala precej nesrečno, in sicer tako:
- Kje se pa hrani občinska uprava?	,
enotnosti II. reda, zasluge za narod. Bilje kapetan I. reda.
Po vojni je opravljal številne družbene in gospodarske funkcije, med drugim je bil direktor tovarne bombonov in čokolade „Sana" Hoče pri Mariboru.
Ustvaril si je svoj dom in družino in imel edino hčerkico, na kateri je gradil* vse. Žena mu je pred leti umrla, hčerka pa se je poročila na očetov dom. Z ženo je Jaka zgubil vse. Ves strt, bolan in žalosten je taval. Imel ni nikogar več, razen prijateljev in svoje dobre sestre Slave. Nazadnje je moral še v dom onemoglih in ostarelih, od koder so ga hudo bolnega prepeljali v bolnišnico. Tam je umrl.
14.	oktobra se je od njega poslovila velika množica ljudi, njegovih vojnih tovarišev, predstavnikov oblasti in družbenih organizacij, med njimi general Andrej Cetinski, ki mu je v partizanih dal prav Jaka ime Lev, katerega ima še danes. Partizan Jaka počiva zdaj v Limbušu pri Mariboru v osamelem grobu.
TONE OŽBOLT
Zlatoporočenca sta se otepala s težavami
Gospodarstvo ribniške občine je doseglo v prvem polletju letos v primeijavi z istim obdobjem lani naslednje rezultate (v oklepajih so navedeni isti podatki za isto obdobje za vso republiko): celotni dohodek je porastel za 54,9 odstotka (43 odstotkov), porabljena sredstva za 53,3 odstotka (44 odstotkov), družbeni proizvod za 58,4 odstotka (37 odstotkov), dohodek za 60,8 odstotka (38 odstotkov) in zaposlenost za 5,5 odstotka (5 odstotkov). Amortizacija je v istem obdobju porastla po predpisanih stopnjah za 29,1 odstotka in po povečanih stopnjah za 41,1 odstotka ter ostanek dohodka več kot enkrat, natančno za 128 odstotkov. Gospodarska rastje bila torej
letos ugodna. To velja še posebno, če jo primerjamo z republiško. Seveda je tako nagla rast v veliki meri posledica splošnega porasta cen. Samo v trgovini na drobno so cene v tem obdobju porastle za 22,8 odstotka. V tej številki seveda še niso vključene podražitve v drugi polovici leta in tako tudi ne podražitve v juliju. Ta, inflacijska gibanja zelo zmanjšujejo ugodne rezultate, ki jih dosega ribniško gospodarstvo, predvsem še neposredna proizvodnja.
Ekonomičnost poslovanja se je letos v ribniškem gospodarstvu izboljšala za 1,1 odstotka. Na 100 porabljenih dinarjev je bilo ustvarjenega za 129,1 din celotnega dohodka. Ekonomičnost je seveda pri nekaterih večja od povprečne, slabša pa je pri računovodskem biroju, Veterinarski postaji, ITPP in Komunali.
Produktivnost, izražena kot dohodek na zaposlenega, je porastla letos kar za 52,4 odstotka. Rentabilnost (dohodek, primerjan s povprečno izkoriščenimi osnovnimi in obratnimi sredstvi) pa je večja za 13 odstotkov. Stopnja splošne akumula-tivnosti je porasla za 42 in interne za 46,2 odstotka.
Za osebne dohodke je bilo letos porabljenih za 34,8 odstotka več kot lani. Vendar je udeležba osebnih dohodkov v dohodku letos precej manjša. Lani je bilo za osebne dohodke porabljenega 62,2 odstotka dohodka, letos pa le 52,5 odstotka.
O vseh teh in še drugih gospodarskih dosežkih ribniške občine bodo v kratkem razpravljali izvršni svet in vsi zbori občinske skupščine. Skušali bodo najti rešitev, kako naj bi gospodarstvo ugodno rast nadaljevalo tudi v bodoče. Ti uspehi pa povedo, da ribniškemu gospodarstvu inflacija le škoduje in da so in bodo zato ribniški delovni
NOVA PTT MATEMATIKA
France Grivec iz Dolenje vasi je debelo pogledal, ko je dobil račun PTT za telefonske storitve v juliju. Znašal je kar 1.180,05 din! Mislil si je, da je to pač pomota, ki jo bo PTT ugotovila in popravila, pa bo naslednji mesec boljše. Vendar se je račun za avgust glasil že
1.860.10 din. Zdaj mu je bilo tega dovolj in je ves telefon prelepil z lepilnim trakom tako, da ga res ni mogel nihče uporabljati. Seveda ga je skoraj kap, ko je pred kratkim dobil račun za september, ki znašal 2.328,75 din, in seveda še opomin za dolg iz julija v znesku 1.180,05 din in iz avgusta za
1.860.10 din. O vsem tem je dejal: „Kaže, da obračunavajo storitve že po novi matematiki ... Sicer pa računov ne bom plačal, razen če mi dokažejo, da je res mogoče toliko telefonirati vsak mesec. “
Lepo je, če se razumemo
vete in osme SNOB, v kateri se je bojeval do končne zmage.
Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih odlikovanj, kot so: red in medalja za hrabrost, partizanska zvezda, red bratstva in
Milan Vukelič
Vojaki se na takih maketah lažje in hitreje uče kot na zemljevidu ali na pravem zemljišču. Ta učni pripomoček so v ribniški vojašnici izdelali po zamisli enega izmed vojakov. (Foto: Primc)
Gospodarski uspehi, toda inflacija
Ugodna gospodarska rast zadnjih let se tudi letos nadaljuje
Angela in Ivan Francelj iz Za-potoka 17 v ribniški občini sta praznovala pred kratkim v krogu svojih potomcev zlato poroko.
Ivanu je 78 let, Angeli pa 69. Poročila sta se leta 1924. „Tisto sredo pred Terezijo je bilo, menda je 11. oktobra minilo 50 let," je povedal oče Ivan, ki je bil v prvi vojni dvakrat ranjen, enkrat na ruski in enkrat na italijanski fronti.
Po svetu, „ z duma“, je šel Ivan Francelj le nekajkrat, pa še takrat samo po Štajerski in Dolenjski. „Ni bilo denarja in ljudje niso kupovali. In za take, ki ne znajo lepo govoriti in slabe robe za dober denar prodati, pač ni zdomstvo."
Doma niso imeli drugega kot skromno hiško in nekaj vrta in tako imajo še danes. „Naš grunt je pri Ivancu,“ so rekli, ker se je oče, Ivan Francelj, zaposlil v skladišču pri Adolfu Ivancu v Sodražici, kjer so delali leseno robo, obodi, kuhalnice, žlice in mreže. Danes prejema 1.500 din pokojnine, delovne dobe pri Ivancu in po vojni pri „Suhi ro-bi“ pa ima nad 35 let.
POŠTENJAK NIMA SREČE
„Ko je on hodil okoli, sem pa jaz doma delala vitre, rete, rešeta in zobotrebce," je povedala žena Angela in dodala, da je bilo pač „luštno“, če je bil pri hiši kakšen dinar več, s katerim je kupila koruzo, da je lahko skuhala za otroke žgance.
Na skrbi je imela tri otroke.
Najstarejša, še iz prvega Ivanovega zakona, zdaj že 53-letna Rezka, poročena Košir, živi v Loškem potoku. 49-letna Anica, poročena Car, je čuvajka pri železnici na Javorniku pri Jesenicah; Angela, poročena Kožar,: 40-letna, je doma in „ima grunt v tekstilni tovarni v Jurjeviči". Sin pa je umrl, ko mu je bilo komaj 9 mesecev.
„Pošten človek nima sreče!,. je dejal rajni Adolf Ivanc," pove oče Ivan. „Delal sem za OF in sem bil 31 mesecev v internaciji v Padovi in konfmaciji v Ljubljani. Takrat mi je bilo najhuje. V konfinaciji so bili vse poizkusili, da bi nas pridobili na svojo stran, v svojo vojsko, a tudi eden izmed nas 52 se jim ni vdal. Eden izmed belih, ki je zdaj v' Ameriki, je rekel: ,Jaz sem tisti, ki bo po voini vse pobil/ Sem mu rekel: .Mislim, da je do danes preteklo že dovolj krvi," in drugi beli je rekel prvemu: ,Tiho bodi, stric imajo prav/ "
„Najlepše bi nama lahko bilo zdaj na starost, pa se je začela bolezen," je povedala mati Angela. „Prej je bil on vedno zdrav, močan, priden za delo in uren, uren. Ni znal počasi hoditi. Pred dvema letoma pa so ga operirali in zdaj ni več tako zdrav, ni več tako uren, ne more več tako delati."
„Bo treba iti menda k svetemu Marku," doda oče, čeprav je kljub vsemu prestanemu še krepka korenina in ne zaostaja dosti za ženo Angelo. Kljub tej tožbi ne bi nobenemu prisodil njunih let.
JOŽE PRIMC
Zlatoporočenca Angela in Ivan Francelj pravita: „Najlepše-je, če se družina razume.“ (Foto: J. Primc)
Zahvala udeležencem »Jeseni 74«
Vsi so storili vse, da je vaja zelo uspela
Občinska skupščina Ribnica in občinske dnlžbeno-politične organizacije se najlepše zahvaljujejo vsem delovnim ljudem in občanom občine Ribnica za njihov prispevek k uspešni izvedbi vojaških vaj „Jesen 74". Posebej se zahvaljujemo pripadnikom teritorialnih enot, partizanskim enotam, ki so v najtežjih vremenskih razmerah v celoti izpolnili naloge, ter enotam narodne in civilne zaščite, ki so popolnoma upravičile svoj obstoj in si pridobile dragocene izkušnje za bodoče delovanje v okviru splošne ljudske obrambe.
Enako velja zahvala pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade, ki so nastopali v vlogi „rdečih" ali „modrih" in pokazali v vaji veliko strokovno usposobljenost, saj so vešče upravljali z orožjem.
Posebna zahvala velja odborom za splošni ljudski odpor pri krajevnih skupnostih in v delovnih organiza-
cijah. Storili so namreč vse, da je uspeh vaje „Jesen 74" presegel vsa pričakovanja.
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli, v tej ah oni vlogi, sodelovali pri uresničevanju vojnih načrtov med vajo.
Pionirjem in mladincem ter prosvetnim delavcem se zahvaljujemo za uspešno izvedbo vseh nalog, samoiniciativnost, iznajdljivost in požrtvovalnost pri vseh delih, ki so jih opravljah med vajami. Naš mladi rod je pokazal veliko domoljubno zavest, kar je izpričal v številnih propagandnih in drugih akcijah pred vajami in med njimi.
Delovne organizacije, SZDL in sindikati, mladinske in druge organizacije in društva so v celoti vestno opravili svoje naloge, zato velja vsem lepa hvala.
In ne nazadnje naj velja pohvala in zahvala vsem neznanim kkme-čkim ljudem za gostoljubnost, ki so ju izkazovali pripadnikom vojaških enot in tako pripomogli k splošnemu uspehu vaje „Jesen 74".
Občinska skupščina Ribnica
družbeno-politične organizacije občine Ribnica
ljudje med tistimi, ki si bodo prizadevali za trdno gospodar-
stvo-	J.	PRIMC
„Kje bo skušal vdreti napadalec v občino in kako ga bomo presenetili? “ sta razmišljala pred ‘ velikim zemljevidom na'občinskem komandnem mestu tovariša Mohar in Brinšek ob nedavni vojaški vaji „Jesen 74“. (Foto: J. Primc)
St. 43 (1318) - 24. oktobra 1974
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
hodo m ddfl'MOtf prakt^n5«o
Prl,TjfJdnS,v0na&. -mot rtfofeS'°n enega Pr
Lakirnica — nova pridobitev Tovarne pohištva v Brežicah
Slovin lahko predela 300 vagonov grozdja
Kooperanti dobe premalo kreditov, zato obnova
šepa
Letos spomladi je Šlovin dokončal v Brežicah prvo fazo investicije, ki obsega tri tisoč kva-Iratnih metrov skladišča, inšta-
KMALU VODOVOD V GLOBOKEM
Prebivalci Globokega se pripravljajo na graditev vodovoda. Dogovorili so se, da bo vsak interesent prispeval po 4 tisoč dinarjev. Enak znesek bodo zahtevali tudi od lastnikov vinskih kleti, hramov in vikendov, ki so iz drugih krajevnih skupnosti. Ce si seveda prav tako želijo napeljati vodo. Domačini bodo za vodovod do vinskih kleti prispevali le 50 starih tisočakov, toda odpraviti bodo morah vsa zemeljska dela sami.
MRTVIM JE PRETESNO
Svet krajevne skupnosti v Cerkljah zbira dokumentacijo za ureditev novega pokopališča zunaj vasi. Sedanji prostor je zelo utesnjen, saj je na površini borih 25 arov okoli 800 grobov. Za novo pokopališče predvidevajo dva hektara zemljišča. Občani upajo, da bo postopek za pridobitev zemljišča kmalu končan.
lacijsko stavbo z vsemi priključki, recepcijo za grozdje ter stiskalnico z zmogljivostjo 6 tisoč kilogramov.
V teku je gradnja predelovalne kleti, ki sodi že v drugo fazo. Klet bo imela zmogljivost 240 vagonov. V njej že stojijo velike plastične in železne cisterne. Slovin povečuje tudi recepcijo za grozdje. Kupil je dve novi stiskalnici in s tem zaključil predelavo za 300 vagonov v sezoni. Prva faza investicije je veljala 14 milijonov dinarjev, za drugo pa planirajo 15 milijonov.
Kooperanti Slovina, TOZD Brežice-Bizeljsko, so letos obnovili 50 hektarov vinogradov. V podjetju izjavljajo, da imajo izredne težave pri kreditiranju kooperacijske obnove. Za 50 hektarov so lahko najeli samo 1,3 milijona dinarjev bančnega posojila ali 26 tisočakov za hektar. Ostalo dajejo iz hranilno-kreditne službe.
Pri kmetih povzroča to veliko nezadovoljstvo in kooperanti se upravičeno pritožujejo, ker ne dobijo dogovorjene vsote. Spet imajo vzrok več za nezaupanje, s tem pa se zmanjšuje zanimanje za investicijska vlaganja v obnovo vinogradov.
Rudarji na planem
Stroji jim pomagajo
Združitev z Anhovim je prinesla kolektivu rudarskega obrata v Globokem lepše čase. Zadnji rudarji so zapustili jamo septembra letos. Za vse se je odprl dnevni kop, tudi za glino. Pesek so začeli kopati na prostem že lani.
Števila zaposlenih od mi nulega leta niso povečevali. Kolektiv šteje 60 ljudi. Kruh si služijo z izkopom gline in peska. Pomagajo si z mehanizacijo, ki jo sproti doku-pujejo.
Gline so letos nakopali 9.894 ton, izvozili pa so je 5278 ton. Do konca leta se bo proizvodnja povečala še za 3 tisoč ton.
Gradbenega peska, ki ga izkopavajo na Bizeljskem, so doslej pridobili 9187 ton.
Globokem kopljejo livarski pesek. Količino 8732 ton bodo do konca decembra povečali še za 2000 ton, gradbenega peska pa nameravajo nakopati le še kakih 500 ton.
Trenutno se pripravljajo na delno rekonstrukcijo stare pralnice kremenovega peska, prihodnje leto pa planirajo gradnjo nove separacije, za katero so že naročili idejni projekt.
uve novi stiskalnici v obratu Slovina
NOVO V BREŽICAH
. TOVARNA KOSILNIC V BREŽICAH? — Ce se bodo do prihodnjega leta uresničili načrti Agrotehnike, potem bodo Brežice bogatejše še za eno tovarno za proizvodnjo BCS kosilnic. Nova tovarna naj bi stala v industrijski coni v Sentle-nartu.
42 KILOMETROV VAŠKIH CEST - Dobovška krajevna skupnost ima letos v proračunu 500 tisoč dinarjev. Del sredstev je namenjenih tudi za vzdrževanje vaških cest, ki jih je v tej skupnosti zelo veliko. Letos bo krajevna skupnost sodelovala tudi pri gradnji lovskega doma. Domači lovski družini je namenila pet do šest tisoč dinarjev.
OBISK PRI DRUŠTVIH - Predstavniki občinskega sveta Zveze
kulturno-prosvetnih organizacij obiskujejo društva in šolske kulturniške skupine, da bi se tako o pravem času dogovorili za delo v novi sezoni. Po šolah spodbujajo mentorje k oživitvi lutkovnih skupin.
KMETJE ODOBRAVAJO NOVOST - V slovenski zakonodaji o proizvodnji vin je vinogradnike razveselila novost o tem, da je zdaj dovoljeno dodajanje sladkorja moštu, če ta ne doseže normalne količine za določeno sorto grozdja. Za normalno velja desetletno povprečje, določi pa jo Kmetijski inštitut Slovenije. Ob trgatvi lahko izda dovoljenje za dodajanje sladkorja ali koncentriranega mošta za kmetijstvo pristojni občinski organ le tistim vinogradnikom, ki so vpisani v register proizvajalcev vina in grozdja.
BREŽIŠKE VESTI
KAPELE: PREVOZI ŠE NISO UREJENI
Krajevna skupnost Kapele je na zadnji seji posvetila pozornost problemom šolarjev, ki se prevažajo k pouku v Dobovo. Ugotovili so, da so vozači izključeni iz izvenšolskih dejavnosti iz dveh razlogov: eden je pomanjkanje časa, drugi pa ta, da šola po pouku nima organiziranega varstva. S predstavnikom podjetja SAP so se dogovorili za uvedbo avtobusa, ki bo prevažal otroke v skladu s šolskim urnikom. -
Ob tem so se dotaknili še nekaterih drugih vprašanj v zvezi s prometnimi rešitvami na območju kapelske in dobovske krajevne skupnosti. V obeh skupnostih pogrešajo avtobusno progo za delavce popoldanske izmene. O tem se bodo dogovarjali z avtobusnim podjetjem, ki mu bodo prej dostavili vse potrebne podatke.
Stroji iz Brežic
Brežiški obrat Agrotehnike za izdelovanje kmetijskih strojev se je v letu dni trdno postavil na noge. Ustvarjena vrednost bo dosegla letos 9 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa 12. Stroški se že pokrivajo, čeprav proizvodnja še ni popolnoma vpeljana.
Trenutno zaposluje obrat. 52 ljudi, predviden pa je za 150 do 200 delavcev. V njem izdelujejo traktorske kabine, žage za kosilnice BCS, trosilnike za umetni gnoj, traktorske kultivatorje in vozičke. Sčasoma bodo prešli še na proizvodnjo drugih kmetijskih strojev.
VARNOST JE NUJNA
Na zaklonišča so do sedaj pozabljali tako graditelji novih poslopij, kot tudi tisti, ki naj bi te objekte vzdrževali. Odlok, ki gaje letos sprejela občinska skupščina v Krškem, določa, da občina gradi oz. adaptira obstoječa hišna zaklonišča iz sredstev, ki se stakajo v namenski sklad.; Organizacije združenega dela pa so dolžne zgraditi in opremiti zaklonišča za svoje delavce iz lastnih sred-’ stev. Ukrepi za pojačeno varnost pridejo v poštev zlasti za javne objekte. Program gradnje in adaptacije bo podrobneje določen v perspektivnem načrtu, ki bo predvidel tudi razporeditev sredstev.
OBNOVLJENI NAČRTI
Avto-moto društvo je na Stadionu Matije Gubca že postavilo del zgradbe, ki naj bi ji dogradili še nadstropje. V njem naj bi bili učilnica za teoretični pouk, namenjen amaterskim voznikom motornih vozil, pisarne in manjše stanovanje. Načrti za to gradnjo so že stari, sedaj pa jih bo treba potegniti iz predala in jih postopno uresničiti.
KMALU POBRATENJE - Delegacija krške občine je z „Vlakom bratstva in prijateljstva1* obiskala srbsko občino Cajetina in bo z njo najbrž še to leto podpisala listino o pobratenju. O tem so se domenili na nedavnih pogovorih.
Jožeta Barbiča s butne bi lahko preasiavm — — ^ ske narodne „Oj, ta mlinar pod klancem • • •	„
cem ...“ Eden redkih mlinarjev je, ki še mej^ ^ toda moči mu pojemajo in zato ne more ve nekdaj. (Foto: Jožica Teppey)	^
Več otroških
orma viva 1974.*Nove oblike »ogatijo razsežni park hrastovih igur v Kostanjevici. (Foto: Jo-ica Teppey)
Za krško občino, kjer pravzaprav prevladuje mlado prebivalstvo in je tudi delež predšolskih in malo starejših otrok v tej celoti sorazmerno ve4ik, je še kako pomembno geslo letošnjega tedna otrok: „Pridobivajmo prostor za otroke.“
Da bi akcija gradnje otroških igrišč, ki bi jih menda lahko prešteli na prste ene same roke, le hitreje stekla, so na pobudo občinske zveze prijateljev mladine pred dnevi ustanovili poseben koordinacijski odbor. Na prvem sestanku, ki ga je vodil predsednik odbora Branko Pirc, so sprejeli številne sklepe in imenovah člane treh komisij; te bodo skrbele za načrtovanje igrišč v prostoru, za njihovo gradnjo in opremo ter seveda za financiranje.
S podatki, ki bodo pokazali, koliko otrok je pravzaprav v občini, bo treba prepričati urbaniste, gradbeni-
ke m	povedi
lahko s PgstJjarsi
stične ™ladf prav lovno pomoč- Jb strinu10 ne bodo staj WZ,
Sr naj bi P jjgV' saj bodo spozn malo vršine m?*fuiejeno’ membne kot biloje cih Za slednje J doyoU <
ieio pa, da bo
mlajšim *5 ma*wPB česar imajo P‘
■MM
Delovni dan v Papirkonfekciji Krško. Na tiskarskih strojih, kakršen je ta, so v^|e vk^
milijone tiskovin. Pohvaliti je treba tudi prizadevnost mladih grafikov, ki se
(Foto: B. Krže)	^	-ili!
Ob letu osorej se bo vi<®
Delegati predkongresne sindikalne konference o
Za celodnevno šolanje na prvi pogled v nekaterih novejših šolah res ni ovir in marsikdo je že mislil, da bo to v Krškem in Brestanici lahko steklo. Toda pokazalo se je, da tega ni mogoče speljati čez noč. Na predkongresni sindikalni konferenci v Krškem so delegati opozoril/ na stvari, ki jih je treba urediti, preden bo možno uresničiti tako zamišljene načrte za izobraževanje osnovnošolske mladi-
^okazalo se je, da niti osnovna šola v Brestanici niti Krškem ne izpolnjujeta pogojev. Premalo imata pedagogov. Z razpisom bi jih morda res dobili več, vendar bi na tak način osiromašili najbolj oddaljene šole, od koder bi se marsikak učitelj rad preselil bliže, bodisi v občinsko, bodisi v krajevno središče.
Celodnevno bivanje otrok v šoli zahteva tudi večje zmogljivosti kuhinje. V Krškem na primer kuhajo zdaj po 400 obrokov, potem pa bi jih morali kar 800.
Delegati so nato spregovorili o neusklađenem času takega šolanja z zaposlitvijo staršev. Otroci bi prebili v šoli čas od 8. do 11. ure, starši pa so zdoma od 6. do 14. ure. Delegati so menili da bi bili z otroki premalo skupaj in da bi se družinsko življenje še bolj razbilo.
Na konferenci so podprli osnutek desetega sklepa za 8. kongres Zveze sindikatov Slove-
nije z željo, da bi se uresničil, vendar bi morali ob letu preve-
riti, kako se v dejanja-	^
Za vse čem.
NADLEŽNE SMETI - Del Stadiona Matije Gubca je postal odlaga^ lišče smeti in tako postaja kraj, ki mestu nikakor ni v ponos. Na ta problem so pričeli resno opozarjati številni občani, ki jim nikakor ni vseeno, kakšen bo videz objekta, s katerim so se še pred časom lahko postavljali. Zadnjo besedo bo morala seveda izreči sanitarna inšpekcija.
DOLGO ČAKANJE - Zanimanje za opravljanje izpitov za amaterske voznike motornih vozil v krški občini nenehno narašča. Za nova tečaja se je doslej prijavilo že okoli 70 občanov. Medtem ko za teoretični del pouka ne bo problemov, pa se
I |U»'	||
SSJgS* J
EN hiin^jiJ>f -fir^ti^1
deloV^ns^n-S^pr^i Pija^fJd^pn051 ^
šol vse bolj vodeni
9radnje šol in varstvenih objektov je vedno bolj ogrožen
v 7<tgatom ohT’°'u^1 ^ vzg°jnovarstvenih ustanov v pripravil posebno poročilo, ki H je* . cmske skupščine posredoval poslovno poro- ga bo obravnavala občinska '^Prizadeto m	načrt za letos. Delegati vseh treh skimSčina
f^1 sklad!raZ^raV^a^ 0 nezavidljivem položaju, v kate-
sa-
šs&BS
‘»■a, za katero ^acbraeuna, posebne
i Peerov
Stal° to--UUoleše2,50 mili-
da mora n«a s polovi-
^14
ižba u8°tavlja
"4’v nad
Ranega ,.v.Shokvar|
na
nei^; ^ih
i> !lužhVih je 50 svni l razmikov f cestah
, vrst
co manj denarja. V prvi lazi gradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov so namreč računali na 6 milijonov dinarjev posojil republiške izobraževalne skupnosti, ta pa teh posojil letos enostavno (!!) nima v svojem proračunu. Računali so tudi na bančna sredstva, ki bi jih pridobili z oročanjem, vendar je to novi zakon onemogočil. To je le nekaj poglavitnih vzrokov, zaradi katerih je program gradnje šol in vzgojnovarstvenih ustanov ogrožen, zato bo sklad
TUDI LISCA ZA ABONMA
Podobno kot sindikalna organizacija v JUTRANJKI in STILLESU se je tudi v LISCI odločila, da tistim delavcem, ki bi si radi ogledali gledališka dela v okviru abonmaja, ki ga je razpisal Zavod za kulturo in prosveto, prizna plačilo polovice cene abonmaju. Gledališka gostovanja so se pričela v ponedeljek z Molierovim Ljudomrznikom.
skupščina.
Denar, ki doteka od referenduma, je prepičel, vseeno pa je bilo doslej dosti narejenega. Razen šole v Boštanju in posebne osnovne šole je sklad sofinanciral še dokončno dograditev telovadnice v Šentjanžu, zgraditev čakališč ob avtobusnih progah za šolarje in ureditev drenaže pri otroškem vrtcu v Sevnici.
A. ŽELEZNIK
MILAN 30RŠTNAR
Vest, da nas je zapustil Milan Borštnar, nas je vse globoko pretresla. Milan Borštnar se je rodil pred 46 leti v revni kmečki družini v Vrhku pri Tržišču. Zadnjo vojno je preživel ob takratni nemško italijanski meji. Po vojni se je hitro aktivno vključil v delo takratnih KLO, kjer je bil nekaj časa tajnik. Pozneje je prevzel položaj poveljnika gasilskega društva v Tržišču. Bil je tudi dolgoletni odbornik občinske skupščine Sevnica. Skratka, vajeni smo bili videti ga povsod tam, kjer je bilo delo in potrebna pomoč. Ni bil le dober družbeni delavec, ampak tudi dober tovariš, mož in oče ter napreden-go-spodar.
L. UDOVC
KAJ S CESTO!
KS: niti dinarja dotacije!
„Sestanek se začne in neha s cestami," ta stara ugotovitev je bila omenjena tudi na zadnji seji sevniške občinske skupščine 15. oktobra. Zadeva je letos le še toliko bolj pereča, ker poteka že deseti mesec letošnjega leta, krajevne skupnosti pa niso dobile še dinarja občinske dota-
I Y|*4
Več (foij*1 tudi posebne šole še
tp različne tudi za 100 (!!) odst. (Fo-
■	M
V • b“»te£
WV«,*\V'U
fttolaŽ* bi SA ŽU se pr°-
4% 'SS^Niu, « JfijJ L01® k?b£in*v.
7
•nske
Si
L “J®* so nebi se ■
»m«.
na
PABERKI
USODNIH 700 METROV - Starši otrok na Primožu bi radi videli, da bi njihovi šolarji lahko čakali na šolski avtobus kje pod streho. Nova šola je od kraja, kjer obrača avtobus in tudi jemlje otroke, oddaljena le kakšnih 700 metrov. Vendar po poti, ki drži do šole sedaj, avtobus nikakor ne more. Tam je namreč še posebno nevarna. Ce bi mu le malo zdrsnilo, bi se kotalil več sto metrov Po pobočju! Temu bi se dalo izogniti, če bi vaščani pot razširili in zgradili obračališče v vasi.
PRIPRAVLJENI SO PRISPEVATI - Asfalt je želja vse več krajev y občini. Tudi vaščani Brega in Šentjurja na Polju bi ga radi imeli. Ranima jih, kakšne so možnosti, da bi ga dobili že prihodnje leto. Trdijo, da bi sami zbrali za 120.000 dinarjev prispevkov!
cije, ker občinski proračun doslej ni dobil predvidenega iz sklada solidarnostnega prelivanja za skupno in splošno porabo.
Nekatere od cest, ki so jih omenjali posebno delegati zbora krajevnih skupnosti, pa bi prišle na dnevni red tudi sicer. Delegacija krajevne skupnosti ŠENTJANŽ se ne more pomiriti z odgovorom občinskih služb na vprašanje, ki ga je zastavil njihov delegat že na predhodnem zasedanju:	zakaj občinska cestna
služba ne prevzame v vzdrževanje nove ceste Primštal-Kal, ki so jo vaščani usposobili za silo za promet, sedaj pa propada? Po njej se prevaža 35 šoloobveznih otrok v Šentjanž s šolskim avtobusom. Morda bodo sedaj našli rešitev v tem, da bodo prepustili vzdrževanje stare kalske ceste šentjanški , krajevni skupnosti, novo, ki je prevozna tudi pozimi, pa naj bi oskrbovali občinski cestarji.
Tržiščani se ravno tako jezijo, ker nihče ne vzdržuje nekaj sto metrov ceste proti železniški postaji. Tržiški delegat je dobil odgovor, da bodo morali za to cesto sami skrbeti, kar zanje tudi ni sprejemljivo, ker jo uporabljajo občani vseh treh krajevnih skupnosti, gozdarji, trgovci kmetijskega kombinata in drugi.
Celo za terensko vozilo temeljne izobraževalne skupnosti predstavlja trd oreh cesta Primož-Telče, ki je tako nevarna, da bi vozilo lahko že ob majhni, smoli zdrsnilo v več deset metrov globoke prepade, vsak dan pa vozijo po 60 otrok. Nujno bi bilo zavarovati najbolj nevarne dele teh poti.
Občani Drožanjske ceste negodujejo nad blatom in slabim delom občinskih cestarjev. Blanška delegacija je bila zaprepadena, ko je v materialu za zadnje zasedanje skupščine prebrala podatek, da je republiška cestna skupnost dala občini 600.000 dinarjev za odškodnino ceste Blanca-Sevnica, ker je pač po njej potekala večina prometa zaradi zapore ceste po kranjski strani. Kot je dejal član družbenopolitičnega zbora Franc Zorko, so Blančani tako ogorčeni, da pozivajo predstavnike vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine na sestanek v ponedeljek, da se pogovore o tem.
Letos je nekako le ,shodil* program asfaltiranja nekaterih vaških središč (Blanca in Loka sta bili asfaltirani že prej), vendar težav še ne manjka. Očitna je težnja, da bi prevalili nekatere ceste na pleča krajevnih skupnosti, tega pa se le-te močno otepajo, zlasti če ne dobijo niti običajne dotacije!
A. Z.
KMALU VSE NA KNJIŽICE
Podatki o izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice pri Ljubljanski banki, izpostavi v Sevnici, so vse bolj razveseljivi. Med drugimi sc namreč pripravljajo na tako izplačevanje tudi v JUTRANJKI in krmeljski METALNI. V Metalni bodo to storili morda že ob decembrskih plačah, v Jutranjki pa najpozneje januarja. Na knjižice izplačujejo osebne dohodke tudi šole, šoli Boštanj in Krmelj celo za vse učitelje. Tudi delavci občinske uprave so sc odločili za ta način.
f
*
p:;^*ronOSta “**** "St0pniŠ4en’ “ *"“•	Kuharice	v«
Razen ob potresu - je šola varna!
Zaskrbljujoče ugotovitve gradbenega strokovnjaka o stari mokronoški šoli, _________kjer	si nabira znanje 370 šolarjev - K ako do denarja
Ob začetku tega šolskega leta si je v Mokronogu leta 1906 zgra-jeno šolsko stavbo ogledal inž. Tone Globokar od novome&ega DOMIN VESTA. Priti bi morala tudi že posebna komisija strokovne I službe republiške izobraževalne skupnosti, vendar je doslej še ni bilo. Kaj ugotavlja Globokarjevo poročilo?
Strokovnjak se je omejil na oceno stropnih konstrukcij in stene. Zidovje je razpokano po vsej višini stavbe na obeh straneh severozahodnega vogala. Po mnenju inž. Globokarja je prišlo do posedanja temeljev zaradi pronicanja površinskih vod. Prav tako je močno razpokan obok nad hodnikom v nadstropju. Ležišča lesenih stropnih tramov niso zrače-jia, da bi ugotovili, v kakšnem stanju sploh so. Na kraju gradbeni strokovnjak ugotavlja, da bi bila stavba še
DELEGATI OBOGATILI PROGRAM
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na seji minuli četrtek v marsičem obogatili program občinske skupščine za naslednje polletje. Tako se je Janez Mihevc kot delegat KS Trebnje zavzel za izdelavo programskih izhodišč interesnih skupnosti, odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah, ravno tako naj bi že letos podali analizo del delegatskega sistema. Skupščina naj bi ocenjevala tudi dosedanjo izvedbo gradnje šolskih objektov z denarjem, ki ga je prinesel referendum. Novi program občinske skupščine, ki je vnaprej razdeljen po tromesečjih, so pred sprejetjem na seji skupščine dopolnile tudi družbenopolitične organizacije. Občinska konferenca SZDL je predlagala obravnavo poročila o delu delavske kontrole, občinski odbor ZB pa sprejem dveh odlokov: o varstvu partizanskih grobišč in spomenikov ter odlok o pogrebnih svečanostih.
ISKRA MOKRONOG: KLJUB OBNOVI PRESEGLI PLAN
Ni lafyko delati, če delajo v delavnicah hkrati še zidarji in drugi obrtniki. Tako, pa so pri enakem številu delavcev (105 zaposlenih) sprejeli za letos še za 30 odst. večje delovne obveznosti, kot so bile lanske. Okrog 14 dni jih je rekonstrukcija starih obratov popolnoma zavrla, vendar vse kaže, da načrt dosegajo!
nekako varna, če seveda izključimo nevarnost potresa! Kako je s to nevarnostjo, pa vemo.
Bivši ravnatelj Vilko Videčnik in njegov sin Franjo kot naslednik se ubadata še s kopico dodatnih težav. Pete razrede iz okoliških krajev so pustili na podružnični šoli Trebelno, ker zanje v Mokronogu ni prostora. Ena učiteljica mora biti tam za vse, tako za razredni in predmetni (če to lahko sploh tako še imenujemo) pouk, kar je izredno slabo za nadaljnje šolanje teh otrok: V Mokronogu seveda lahko le sanjajo o kabinetnem pouku, ni jedilnice, kuhinja je le zasilna itd.
Mokronoška šola bi morala biti urejena že s predhodnim samoprispevkom, vendar še sedaj ni zbranega dovolj denarja! Razumljivo je, da se razpravlja o teh vprašanjih skoraj že na vsakem sestanku. O tem je tekla beseda tudi na zadnjem zasedanju občinske skupščine.
Ker ni republiških posojil, podražitve pa gredo svojo pot, so se delegati zavzemali za to, da bi denar, ki
ŠE POJESTI NE BI MOGLI!
Ob razpravi o novem programu občinske skupščine je bil govor tudi o tem, da bo potrebno manj sej skupščine in bolje pripravljeno gradivo zanje. Ker je lahko tudi dobro gradivo neprimerno, če je preobsežno, je predsednik občinske skupščine Slavko Kržan na seji občinske konference* SZDL ponazoril s primerom: „Zajetne knjige (49 strani!) analize SDK o poslovnem uspehu OZD delegati še pojesti ne bi mogli, čeprav bi jo skuhali!“ „Pa še računovodje bi morali biti,“ je nekdo pripomnil.
je na voljo v občini, uporabili za začetek del v Mokronogu, republiška izobraževalna skupnost pa bi morala dati pismeno zagotovilo, da bi jim to šteli v dobro še prihodnje leto, ko Trebanjci ne bi več imeli denarja za soudeležbo.
ALFRED ŽELEZNIK
\
Stari pregovor „Bolje vrabec v roki kot golob na strehi“ ravnatelju Franju Videčniku ne pomaga mnogo: maketo preurejene stare šole, telovadnice in ostalega sicer lahko vzame v roke, za otroke pa ima na voljo le staro šolo.
Na sliki je eden od dimnikov, ki ga prebadajo lesene škarje ostre-šja(!!), v šoli pa gorijo trajno žareče peči. Da je toplo, morajo goreti z vso močjo, ponavadi so zato litoželezni vložki v eni zimi uničeni. Doslej še ni bilo po-žara(!)
IZ KRAJA V KRAJ
ObrenovČani so letos povabili poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine tudi 40 pionirjev na zaključne slovesnosti ob 30-letnici osvoboditve kraja. Na pot je šel tudi mirenski šolski zbor. ObrenovČani so se izkazali kot iskreni gostitelji. Občinski skupščini so podelili tudi plzfketo (na sliki).
TREBNJE: ŽELIJO ŠE LAŽJO PROGO - Člani smučarskega kluba v Trebnjem bi ob sedanji progi zgradili še eno lažjo turistično, tako da bi imeli več prostora tudi slabši smučarji. Klub bi akcijo že izpeljal, če ne bi bilo težav z lastnikom zemljišča. Doslej niso našli ustrezne rešitve. Člani kluba bodo postorili vsa potrebna vzdrževalna dela na sedanji progi in vlečnici. Le-ta ima dovolj zmogljivosti za še eno progo. V spodnji postaji vlečnice so si uredili manjši klubski prostor.
■v
CENA ISTA — Na odboru kluba pravijo, da bo cena smučarske vlečnice ostala neizpremenjena. Spodbudno za smučarje, ko se vse dan za dnem draži!
MOKRONOG: ŠE PONUJAJO PIVO — Vse kaže, da Mokronožani ne bodo deležni filmskih predstav niti v bolj pustih zimskih dneh, saj se jim z reklamne vitrine kina še
vedno smejeta mlada obraza, ki jim dobrodušno delata skomine po pivu. Na zdravje!
OPEKA ZA NA GLAVO? -Grosupeljsko gradbeno podjetje, ki naj bi tudi sicer bilo izvajalec vseh del pri preureditvi stare mokronoške šole in dozidavi prizidka, se ni izkazalo z vzidavo oken. Na vrhu kaže, da jim je pošlo malte, saj so posamezni kosi opeke le naloženi drug na drugega. Ce kdo v stavbi malo bolj zaloputne vrata, je zunaj toča opeke!
ZA KOZJANSKO SO SE IZKAZALI - Čeprav so republiški podatki dolgo časa kazali drugačno podobo o čutu solidarnosti občanov občine Trebnje za po potresu prizadete Kozjance, se je na kraju le izkazalo, da so se dobro odrezali. Nekatere TOZD so namreč denar nakazale na sedežih matičnih podjetij. Po nadrobnem pregledu pa so ugotovili, da so obveznost v okviru prve akcije 100-odstotno izvedli.
TREBANJSKE NOVICE
1
V spomin na tridnevne hude boje pred enaintridesetimi leti so Viničani v nedeljo proslavili krajevni praznik. Na njem so podelili tudi priznanja turističnega društva sedmim občanom, ki so najbolj skrbeli za lepo urejeno okolico. (Foto: B. Podobnik)
Denarne pomoči so še premajhne
Kmetov je vse manj, med tistimi, ki vztrajajo, starih je največ
Socialna služba pri črnomaljski občinski skupščini zaradi pomanjkanja denarja še vedno ne more izplačevati takih družbenih denarnih pomoči, kot jo predvideva družbeni dogovor. Kljub temu pa je doslej kar uspešno reševala problematiko na svojem področju delovanja. Se bolj uspešno pa naj bi delovala do konca leta ustanovljena interesna skupnost socialnega skrbstva.
Na delo službe socialnega varstva so v črnomaljski občini v zadnjem času močno vplivali nagli razvoj gospodarstva, sprememba strukture prebivalcev, družinskih odnosov in še nekateri drugi pojavi. Zmanjšalo se je. število kmečkih prebivalcev, vse več je zaposlenih, med njimi tudi žensk. Na srečo se velik del socialnih odnosov z dvigom splošne kulturne, zdravstvene, materialne in prosvetne ravni izboljšuje. Nekatere probleme je treba seveda še vedno reševati na drugačen način, največkrat z denarnimi pomočmi ali pa z od-
dajami posameznikov v zavode in v rejo.
V črnomaljski občini ugotavljajo, da še mnogo, predvsem kmečkih družin še vedno le životari. Na kmetijah so ostali starejši, v mnogih primerih tudi bolni ljudje, gospodarska poslopja in hiše propadajo, zemlja je slabo obdelana, vrednost kmečke lastnine se zmanjšuje ... Socialna služba pri občinski skupščini podeljuje družbeno denarno pomoč od 150 do 500 dinaijev na mesec 80 najbolj potrebnim občanom. Za te namene porabijo vsak mesec
»Belsad« najuspešnejši
Enota »lastne proizvodnje« pri KZ posluje z izgubo - Prepoved izvoza mesa škoduje
Kljub temu da je imela delovna enota „lastna proizvod-nja“ pri črnomaljski kmetijski zadrugi v prvi polovici letos okrog 651 tisočakov izgube, je bilo poslovanje celotnega kolektiva zadruge uspešno. V primerjavi z istim obdobjem lani se je celotna proizvodnja povečala za 22, dohodek pa za 16 odstotkov. Zaskrbljuje pa manjši ostanek dohodka, saj se je v primerjavi z lanskim zmanjšal za 28 odstotkov.
Kolektiv zadruge šteje nekaj več kot 200 zaposlenih. Največ (110 delavcev) je kvalificiranih in visokokvalificiranih, višjo ali visoko izobrazbo jih ima osem, nekvalificiranih je le 31. Tudi zaradi vsega tega fluktuacija delovne sile v kmetijski zadrugi ni velika, povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal v prvem polletju letos 1.977 dinarjev. Zadruga posluje v petih delovnih enotah in treh proizvodnih okoliših.
Vse delovne enote, razen „lastne proizvodnje*4, so poslovale aktivno. Ta enota, ki je usmeijena največ na
pitanje govedi, pridelovanje sena m silaže ter v manjšem obsegu še na proizvodnjo semenskih žitaric, grozdja in vina, je načrtovala izgubo že v začetku leta. Prepoved izvoza mesa in s tem podaljšano pitanje govedi ter večji stroški, ki so nastali v zvezi s tem, pa so „dosegli" namesto 421.458 din kar 651.269 dinarjev izgube. Ker je imela ta enota ob polletnem obračunu okrog dve tretjini proizvodnje še nedokončane, do ■ konca leta ne pričakujejo povečanja izgube.
Najbolj je bilo delo uspešno v delovni enoti „Belsad“. Tu seje obseg proizvodnje v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal kar za 146 odstotkov. Zato in pa zaradi organizacijske samostojnosti ter kadrovske zasedbe v „Belsadu“ sta upravni odbor in občni zbor črnomaljske kmetijske zadruge imenovala komisijo, ki bo proučila možnosti, da bi postal „Belsad“ samostojna TOZD. Pričakovati je namreč, da se bo „Belsad“ tudi v prihodnje hitro razvijal. Kmetijske in živilsko-prcdelo-valnc organizacije združenega dela v dolenjski regiji so namreč že pripravile osnutek samoupravnega sporazuma, ki naj bi jih močneje povezal.
B. PODOBNIK
ČRNOMALJSKI DROBIR
VEČ REKREACIJE - Pri črnomaljski temeljni telesnokultumi skupnosti nameravajo v prihodnjih dnen ustanoviti komisijo, ki bo skrbela za rekreacijo med delom in po delu. Prva naloga komisije je že znana: organizirala naj bi skupinsko nabiranje kostanja.
VELIKO VOZAČEV - Viniško osnovno šolo obiskuje v tem šolskem letu 307 učencev; od teh se jih kar 80 odstotkov vozi na Vinico iz drugih krajev. Ker je tudi v drugih šolah precej vozačev, bodo v občini tem učencem posvetili posebno skrb.
KOLIKO ZA POMOČI? - V letošnjem proračunu črnomaljske občinske skupščine je med drugim zagotovljeno za rejnine 60, za oskrbnine v raznih domovih 510 in za socialne podpore 400 tisočakov.
21.850 dinaijev. Devetim prosilcem, ki sami niso zmožni upravljati z denarjem, pa daje socialna služba nakaznice za prehrano. Ti prejemajo vsak mesec skupno 3.000 dinaijev. Take družbene pomoči izplačujejo v občini od letošnjega julija dalje.
Od vseh prejemnikov družbene denarne pomoči v občini je 29 takih, ki jim je ta pomoč edini vir za preživljanje. Razen teh, ki pomoči že prejemajo, pa je v občini še precej revežev, ki bi potrebovali pomoč. Stalno denarno pomoč naj bi podelili še 25 osebam, 42 posameznikom pa so podelili enkratno denarno pomoč za nakup ozimnice in kuijave, za kar so porabili skupno 26.900 dinarjev.
B. PODOBNIK
VINICA: PRIZNANJA
Letos turistično društvo na Vinici ni podelilo nagrad tistim, ki so se najbolj izkazali*' pri skrbi za lepo okolje. Za denar, ki ga je turistično društvo v preteklih letih porabilo za nagrade, bodo letos nakupili okrasno cvetje, ki ga bodo posadili ob cesto. Društvo pa je podelilo priznanja, ki so jih dobili: Ana Balkovec z Vinice, Ana Balkovec iz Drenovca, Ivanka Jaketič, Edvard Mihelič, Mirko Mihelič, Ana Mikšič in Jure Karin. Priznanja so dobili za lepo urejena pročelja hiš, za skrb za lepo okolico na krajih, kjer so gradili hi še, za ureditev Dre 1 kampom
ureditev brega nad
r
PREVEČ MARLJIVI UČENCI -Učenci viniške osnovne šole so si z marljivim šolskim in izvenšolskim delovanjem pridobili že toliko priznanj, da na steni v avli šole za nove ni več prostora. Najbrž bodo morali postati malo manj marljivi...
UMIRIL SE JE - Predsednik črnomaljske občinske konference ZSMS Martin Skube se je očitno močno ustrašil novih kazni za prometne prekrške. Njegova „101“ ne drvi več po črnomaljskih ulicah z 80 kilometri na uro, pač pa vozi Martin s hitrostjo, ki je dovoljena.
NE MOTI - Telefonistka v semi-ški „Iskri" se najbrž zato raje zasebno pogovarja in pusti stranke čakati pred vrati, da ne moti delovnega procesa ...
i
Težko delo
Dež, sneg in drugo mu niso omajali volje do poklica, ki ga opravlja s srcem. Pismonoša Nikolaj Skube je na poti ob vsakem vremenu in ob vsakem letnem času.
„V Adlešičih in okolici raznašam pošto že nekaj več kot pet let. Moj teren je precej obsežen, saj obiskujem kar sedemnajst vasi. Vsak dan raznosim pošto samo v Adlešičih, po ostalih vaseh pa jo raznašam vsak drugi dan. Po terenu se vozim s svojim mopedom, za kar mi da pošta vsake Ui mesece sto dinarjev. To ponavadi zadostuje komaj za bencin, saj prevozim v enem dnevu približno petindvajset kilonutfrov. V petih letih sem šel na teren peš samo enkrat, ko je bil previsok sneg. Najtežje raznašam Ja-krat, ko je Dolenjski list. Tu v Beli krajini kar velja vaše geslo: „V vsako hišo ...“, saj imam Dolenjskih listov kar 135, takoj za Dolenjskim listom pa je Kmečki glas, ki ima v tem koncu okoli 70 naročnikov.
Zdi se mi, da za tako težko delo ne dobim dovolj plačila, saj moj osebni dohodek ne presega dva tisoč novih dinarjev. Moj delovni dan traja navadno osem ur, v primeru slabega vremena pa se zavleče tudi za tri ali več ur.“
B. KRZE
Samoupravni odnosi so se v metliški občini v vseh TOZD, OZD in krajevnih skupnostih v zadnjem času okrepili, kljub temu pa bo treba še mnogo naporov, da bodo nova ustavna določila pridobila pravi vsebinski pomen. Tako so med drugim zapisali v skupnem poročilu, v katerem so analizirali stanje samoupravnih odnosov v občini predstavniki komisij za družbenoekonomske odnose in za organiziranost in razvoj ZK pri občinskem komiteju ZK ter predstavniki občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL.
Dogovor - ne darežljivost!
Samoupravni odnosi se krepijo - Pohvala delegatom iz krajevnih skupnosti
Kljub nekaterim pomanjkljivostim so dobili neposredni proizvajalci v OZD in TOZD v občini večji vpliv. Zagotavljajo jim ga vsi samoupravni akti, ki pa so v nekaterih TOZD in OZD vseeno še pomanjkljivi. Temu pa ni vzrok odpor nekaterih sredin proti uveljavljanju novih ustavnih določil, pač pa kadrovska šibkost in premajhna zunanja pomoč delovnim kolektivom oziroma njihovim službam, ki so akte sestavljale.
V občini obstajajo tri organizacije združenega dela, ki nimajo TOZD. To so Komet, TCP in Kmetijska zadruga. Ena organizacija združenega dela, ki ima svoje TOZD (,3eti“), tri TOZD, katerih matična podjetja imajo sedež izven občine ter pet organizacij združenega dela družbenih dejavnosti. Možnosti, da postanejo ali ustanovijo TOZD, imajo v „TGP“, Kmetijski zadrugi, metliški osnovni šoli in v obratu novomeške IMV“ na Suhorju.
„TGP“ je nastalo z združitvijo dveh organizacij združenega dela, v njem pa že dozorevajo možnosti, da bi ustanovili kakšno TOZD. Zato v kolektivu že razmišljajo o tem in pričakovati je, da se bo ta OZD na novo konstituirala že v prihodnjem letu. V Kmetijski zadrugi povezujejo možnosti ustanovitve TOZD v povezavi s tesnejšim sodelovanjem z drugimi zadrugami v regiji ter izpolnjevanjem nekaterih razvojnih načrtov zadruge. Suhorski obrat IMV44 pa za zdaj še nima pogojev, da bi postal samostojna TOZD.
Opravljena analiza kaže, da bo treba samoupravi v krajevnih skupnostih posvetiti kar največ pozornosti. Odnosi med KS in OZD ter TOZD niso urejeni z ustreznimi samoupravnimi sporazumi, zato je delovanje KS. še vedno odvisno v največji meri od „darežljivosti44 občinskega proračuna. Razveseljivo pa je,
da so delegatski odnosi v krajevnih skupnostih dobro zaživeli.
Delegacije se sestajajo pred sejami občinske skupščine, udeležba delegatov je izredno dobra, delegati prihajajo na seje pripravljeni in nastopajo v imenu vseh občanov. Poiskati pa bo potrebno še način, kako naj bi vključili v pripravo stališč, ki naj jih zagovarja delegacija, kar največ občanov.
B. PODOBNIK
KRVODAJALCI
V Metliki bo krvodajalska akcija 30. in 31. oktobra v Domu Partizana. Krvodajalci se lahko prijavijo pri vseh aktivistih RK ali pa takrat, ko bodo prišli darovat kri. Prvi dan krvodajalske akcije (30. oktobra) bo odpeljal krvodajalce poseben avtobus z Jugorja ob 7.30, ustavil pa se bo še na Suhorju in pred obratom IMV. Iz Drašič bo avtobus ta dan odpeljal krvodajalce ob 9. uri, z Radoviče se bodo krvodajalci pripeljali z rednim avtobusom, iz Dobravic pa z vlakom. Naslednji dan, 31. oktobra, bo odpeljal poseben avtobus krvodajalce iz Gradca ob 7.30, na poti v Metliko pa se bo ustavil še v Krasincu, Podzemlju, Otoku in v Primostku.
ZAPOSTAVLJENI OTROCI
Otroci iz Krasinca in sosednjih vasi Boršta in Priložja obiskujejo šolo v Podzemlju. Čutijo pa se hudo zapostavljene, predvsem v deževnih dneh, ko morajo do kolen broditi po votli, saj je cesta med Krasincem in Podzemljem ob takem vremenu poplavljena. In ti otroci z zavistjo opazujejo svoje vrstnike iz Gradca, Primostka, ki imajo v šolo bliže, pa še asfaltirana cesta vodi do Podzemlja. Toda umni šolniki so sklenili, naj s šolskim kombijem vozijo v šolo otroke iz Gradca in Primostka, Krasinčani naj pa kar pešačijo .. .
KDO V SKUPŠČINO?
Na zborih občanov, ki se bodo pričeli konec oktobra, bodo v metliški občini spregovorili o združevanju krajevnih skupnosti, organiziranju družbenopolitičnih organizacij v novih krajevnih skupnostih, evidentirali pa bodo tudi kandidate za člane delegacij, ki bodo pošiljale svoje predstavnike v bodoče skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Skupščine naj bi zaživele v začetku prihodnjega leta, volitve vanje pa bodo decembra.
1
Kakšne KS si želijo?
Močnejše krajevne skupnosti naj bi bolje opravljale svoje vse pomembnejše poslanstvo. Zato so družbenopolitične organizacije v metliški občini predlagale, naj bi namesto sedanjih trinajstih krajevnih skupnosti ustanovili le štiri. To je le predlog, ki lahko doživi v javni razpravi, ki se bo pričela v novembru, še različne spremembe. Predstavnike krajevnih skupnosti in organizacij SZDL pa smo že sedaj povprašali, kaj menijo o tem.
LOJZE VESELIČ, sekretar občinske konference SZDL: „Predlog o manjšem številu krajevnih skupnosti smo izdelali zato, ker tako majhne krajevne skupnosti, kot so nekatere sedaj, zares ne morejo uspešno delati.
Samo 145 ljudi, kolikor jih na primer šteje krajevna skupnost Grabrovec, je premalo. Po novem naj bi štela najmanjša krajevna skupnost okrog 1.500 prebivalcev.44
EMIL ŠKABAR, Gradac:
„O tem smo se v krajevni skupnosti že pogovarjali. Pozdravljamo močnejše krajevne skupnosti, menili pa smo, da mora ostati tudi sedež bodoče krajevne skupnosti v Gradcu. Tu je bila včasih tudi občina. Upamo, da bo v večjih krajevnih skupnostih možno hitreje rešiti tudi način financiranja.44
ANTON KOSTELEC,
Drašiči: „Majhne ^rajevne skupnosti nimajo bodočnosti. Vse je preveč razdrobljeno, premalo imajo denaija in ljudi, ki so sposobni delati. Menim pa, da bodo morale imeti krajevne skupnosti po novem vsaj enega poklicnega uslužbenca. Preveč dela ima vsak, da bi lahko opravljal vse delo zastonj.44
FRANC ŽUGEU, Rosal-nice: „Občani bodo o predlogu združevanja krajevnih skupnosti šele razpravljali.
Nekatera mnenja, ki so jih že izrekli, pa govore o želji, naj bi se naša KS priključila metliški. Menim, da bo potrebno organizirati nov način samouprave po vaseh, vaške svete, na primer.44
JOŽE VIDETIČ, Suhor:
„Mnenja občanov o tem problemu sicer še ne poznam, zato bom povedal le svoje. V večjih krajevnih skupnostih se bo laže lotiti kake delovne udarniške akcije, teže pa bo privabiti ljudi iz oddaljenih vasi na sestanek.1 In bojim se, da bo to razlog krhanja krajevne samouprave.44
Besedilo in slike:
BRANKO PODOBNIK
*•
SPREHOD PO METLIKI
NOVA GOSTILNA - Ob prihodu v Metliko z novomeške strani bo te dni odprl gostilno Nikola Badovinac. Poleg domače kapljice bo dobi* ti topla jedila, gostilna pa razpolaga tudi z nekaj sobami za prenočevanje.
USTNI ČASOPIS, ki gaje pripravilo uredništvo Dela predprejšnjo soboto, ni uspel, ker je bila dvorana zaradi slabega vremena in slabe obveščenosti prazna. Skoda, saj so organizatorji pripravili zanimiv program. Kaže, da plakati kot obvestilo
ne zaležejo vec.
OZIMNICA Sindikalne organizacije po podjetjih so nabavile za svoje zaposlene ozimnico. Zan>‘ manje je bilo veliko, saj so si tako ljudje oskrbeli sadje, zelenjavo in krompir po zmernih cenah.
POSIPANA POT - Pot na Veselico so posipali s precej debelim gra-mozom, ki pa ga bo voda kmalu odnesla v dolino. Čas bi že bil, da bi kje staknili sredstva in bi cesto do tega priljubljenega gostišča asfaltirali.
metliški tednik
Zadovoljiv vzpon gospodarstva
Kočevsko gospodarstvo hitreje krenilo naprej, vendar v primerjavi z rib niškim počasneje - Najuspešnejša sta gozdarstvo in obrt
Gospodarstvo kočevske občine je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani doseglo ugodne rezultate, ki so celo boljši kot republiški (katere navajamo v oklepaju). Celotni dohodek je porastel za 37,36 odstotka (43), porabljena sredstva za 35,67 odstotka (44), družbeni proizvod za 40,05 odstotka (37), dohodek za 41,51 odstotka (38) in zaposlenost za 4,84 (5). Izplačani čisti osebni do- odstotka, produktivnost za 35
hodki so porastli za 30,93 odstotka, izplačani prispevki iz osebnih dohodkov pa za 22,13 odstotka. Povprečni čisti izplačani osebni dohodek v gospodarstvu je znašal 2.449 din in se je povečal kza 24,88 odstotka.
V gospodarstvu se je letos izboljšala ekonomičnost za 1,3
gibanje prebivalstva
V septembru so bili na območju Matičnega urada Kočevje rojeni: tri deklice in en deček. Poročilo se je 6 Parov. Umrli so: Franjo Žagar, upokojenec, Kolodvorska 1, star 59 let; Franc Miklič, avtomehanik iz Livolda, star 19 let; Miroslav Novak, delaje iz Šalke vasi 51, star 46 let; Jože Umek, upokojenec iz Konca vasi 10, star 69 let, in Ana Jerebič, gospodinja iz Cvišlerjev 2, stara 45 let.
ZA KOZJANSKO
Občinska skupščina Kočevje bo Prispevala za Kozjansko tudi 48.000 din iz rezervnega sklada proračuna občine. Skupna pomoč za odpravo Posledic potresa na Kozjanskem iz vse občine je predvidena v višini
513.000	din.
odstotkov in rentabilnost za 25 odstotkov. Na 100 din porabljenih sredstev je bilo v prvem polletju letos doseženega za 142,6 din celotnega dohodka (v republiki le 125 din).
Družbeni proizvod je najbolj porastel v gozdarstvu, in sicer kar za 106,71 odstotka ali za več kot enkrat, v obrti za 59,77 odstotka, v prohietu za 39,96 odstotka, v kmetijstvu za 39,43 odstotka, gradbeništvu za 31,87 odstotka in stanovanjsko-komunalnem področju za 6,22 odstotka. Slabše rezultate od lanskih sta dosegli le delovni organizaciji TRIKON in HYDRO-VOD. TRIKON je imel čelo izgubo, saj ni izkazal ostanka dohodka, kar 10 delovnih organizacij pa je izkazalo manjši ostanek dohodka, kot so ga imele v prvem polletju lani.
O	rezultatih gospodarjenja so pred kratkim razpravljali tudi vsi zbori občinske skupščine. V zboru krajevnih skupnosti razprava ni bila posebno živahna.
Kočevska NAMA je dobila pred kratkim v trgovini z živili novo hladilno vitrino, da lahko prodajajo meso po kakovosti. Razen tega ^ začeli prodajati za malico še ocvrte in pečene piščance po 50 din kilogram, pečen svinjski kare po 70 din, tatarski biftek po 100 din, francosko solato po 18 din kilogram in drugo. (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
NEKULTURNI TELEFON - Teflon je naprava, ki je v naprednem 111 kulturnem svetu vsakdanja in j'Ujna potreba. Jasno pa je, da ji je ^eba prav streči, pa tudi olike in ^Slajenosti je treba pri razgovoru, ceprav si s sogovornikom ne gleda-v oči. Mogoče se ta ugotovitev *di komu naivna ali smešna, vendar 111 tako. Iz telefona utegneš, na primer, slišati pob ženski glas: „Kaj se Pa ti oglašaš, sai najsm tjabe klicala, Jmpak AVTOr Očitno je ženska j^tila številčnik tja v en dan, za oli-
*0 pa sloh ne ve. Seveda sc tudi Pfedstavila ni, čeprav je po vsem ^lturncm svetu taka navada.
p ŽENSKE TELOVADIJO - TVD Partizan Kočevje je pričel z rekreacijsko vadbo za članice (starejše) v jelovadnici doma telesne kulture.
ZAMAŠENO - Jaški za površinske vode slabo požirajo, zato je ob nalivih po mestu precej luž. Nujno jih bo treba očistiti, ker bo sicer po prvem snegu po mestu velika brozga. Zamrznjenih jaškov tudi ne bo mogoče očistiti. Na to vsako leto opozarjamo, tudi letos smo že, a odziva je malo. Tudi iz pokvarjenih žlebov še vedno pljuska po pešcih. Vse to občani bolj kritizirajo kot ostali promet po cestah.
je pod strokovnim vodstvom Vsak ponedeljek ob 20. uri. Vpišete l£ lahko kar pred pričetkom vadbe, ^krat dobite tudi ostala navodila.
. ŽE PEČEN KOSTANJ - Kosta-•'Jar je v lični hišici pred mostom že fričel peči kostanj. Dobiš ga za 3 do ’ din merico. Kupcev je vedno veli* *0. posebno otrok. Do sem je vse p*av, saj pečejo v pozni jeseni kostanj v vseh mestih, vendar je tam poskrbljeno, da kupci ne odmetuje-jo lusk in praznih vrečk po pločnikih mestnih ulic.
- Zakaj si prenehal brati informacije poslovnega uspeha gospodarstva že, na drugi strani?
- Ker piše na prvi strani, da je letos povprečna plača večja za 24,89 odstotka, na drugi, da je večja le še za 24,88, in če bi šlo tako naprej od strani do strani, bi bil vedno slabše volje.
KOČEVSKE NOVICE
Ugotovili so le, da so rezultati zadovoljivi, in predlagali, naj bi v-bodoče vnesli v preglede tudi tiste TOZD, ki imajo sedež OZD izven občine, na primer NAMA.
Delegatom je bilo pojasnjeno, da je TRIKON že nakupil nove stroje in da bo izgubo do konca leta v celoti odpravil. Razen tega se tudi TRIKON dogo-vaija o združevanju vseh podjetij v Sloveniji, ki proizvajajo pletenine.	j.	PRIMC
KOSTANJ ZA LEK
Med pionirji osnovne šole Kočevje je veliko zanimanje za divji kostanj, ki ga vsako jesen odkupuje LEK iz Ljubljane. Letos so odkupno ceno povišali od dinar na 1,50 dinarja za kg, zato otroci tekmujejo, kdo ga bo več nabral.	y	j
Knjige vabijo
Razmišljanje ob me secu knjige
Atomski vek. Hitimo in se pehamo od jutra do večera. Hlastamo, da bi nagrabili čim več, se povzpeli na lestvici, dosegli čim višji standard. „Ni časa,“ je geslo našega beganja iz dneva v dan, iz leta v leto, od mladosti do bolj ali manj zasluženega pokoja, do smrti... Se bomo kdaj umirili? Bomo še kdaj imeli kaj časa zase, za okolico, za sprehod v svet fantazije?
Čeprav živimo sredi K-ušča-ia
v gneči, smo pravzaprav le sami, obdani z betonskimi zidovi stolpnic in temnimi pregradami v naši notranjosti. Bežimo pred samoto, pa smo vedno bolj osamljeni. Resnični prijatelji so vedno bolj redki.
Psihiatri imajo vedno več dela, psihologi vedno globlje vrtajo po naši duševnosti, sociologi vneto raziskujejo naše odnose v družbi, a ko prideš zvečer utrujen dpmov, ti vse to nič ne pomaga. Želiš si tople besede in prijaznega razgovora s prijateljem.
Na polici leži knjiga. Tiha je in nič ne dela reklame zase. Caka, da jo zagledaš in se zaveš, kaj je ona pravzaprav. Ce stegneš roko in sežeš po njej, si podal roko prijatelju in ga povabil k sebi. Ko začneš brati, steče pravzaprav pogovor z nekom, ki je tudi človek, ki trpi kot ti ali ki čuti podobno kot ti. Preselil si se v neki drug svet, ki ga do tedaj še nisi poznal. Človek ne more sam doživeti vsega, kar nudita življenje in svet, na katerem živi. V knjigah je nabrano vse, kar so doživljali drugi, odkar je človek iznašel pisavo in tisk, pa do danes, do atomskega veka.
Bojimo se vsiljivih in nadležnih znancev. Knjiga se nikoli ne vsiljuje in odložiš jo, kadar hočeš.
Minila bo ura ali več branja, in ko bomo odložili knjigo, nam bo lepše pri srcu. Naenkrat bomo začutili, da pravzaprav nismo sami, da je okoli nas in nekje na drugi celini prav toliko nerešenih vprašanj, prav toliko gorja in tudi radosti. V tej ali oni osebi iz knjige se bomo zagledali kakor v ogledalu in se zdrznili. Tako se bomo navadili, da se bomo večkrat pogovarjali s tem zvestim in nevsiljivim prijateljem - s knjigo. Postala nam bo potrebna kot kruh vsakdanji, brez nje nam bo življenje še bolj pusto in prazno, brez nje se bomo počutili še bolj same.
Kadar stopim v knjižnico, imam občutek, kakor da sem prišel v svetišče: tu je zbrano vse veselje sveta, vse trpljenje človeštva, vsi mogoči nazori in pogledi, tu je skrit jok in prešeren krik navdušenosti, opisana so vsa čuda sveta, razložena vsa človeška zgodovina. Knjige na policah čakajo in vabijo: „Vzemi in beri!" Ce ti ne bo všeč prva, boš vzel drugo. Gotovo pa boš našel tisto, ki ti bo dala nekaj, kar podzavestno iščeš v sebi in v življenju okoli sebe.
Knjižnice postajajo vedno bolj zatočišče, kamor se zateka nemirni in nezadovoljni iskalec -človek 20. stoletja. Če te korak še ni zanesel v knjižnico, poizkusi enkrat! Prisluhni! Mogoče boš tudi ti zaslišal nežno vabilo: „Vzemi in beri!“
Ljudska knjižnica Kočevje, Dom telesne kulture, II. nadstropje, je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od
9.	do 14. ure, ob torkih, sredah in petkih pa od 14. do 19. ure. Za odrasle in mladino.
Več ko znaš, več veljaš
Kaj se lahko naučimo v domačem kraju s pomočjo naše Delavske univerze - Vrsta tečajev za jezike
Delavska univerza Ribnica ima za šolsko leto 1974/75 zelo pester izobraževalni program. Razdeljen je na družbeno, strokovno in splošno izobraževanje.
Na področju družbenega izobraževanja obsega program politično Šolo za nove člane ZK, mladinsko politično šolo, šolo za samouprav-Ijalce, seminar za prosvetne delavce in ciklus predavani za delegate, člane aktiva neposrednih proizvajalcev, člane aktivov mladih delavcev, člane komisij za delavski nadzor in člane komisij za medsebojna razmerja.
Na področju strokovnega izobraževanja so v načrtu strojepisni tečaji, knjigovodski tečaji, krojni in šiviljski tečaji, kuharski tečaj, tečaj za varjenje, tečaj o varstvu pri delu, tečaj za vodje delovnih enot v proizvodnji, šola za izdelovanje žičnih tkanin in pletiv, seminar za vodenje
JABOLKA PO 3 DIN
Sindikati bodo začeli akcijo za ozimnico, predvsem za nakup jabolk in hrušk. Sadje nameravajo nabaviti pri proizvajalcih, ker bo tako znatno ceneje kot v trgovinah. Tako naj bi bila zelo dobra jabolka po nekaj več kot 3 din kilogram.
A. Andoljšek: „Na bencinski črpalki v Žlebiču imamo tudi zdaj, ko ni več sezone, veliko dela. Manj točimo le v razne steklenice in kante, ker SC JC SC” zona del s kmetijskimi stroji končala. (Foto: Primc)
s	  ■>
Kako hitro?
Pred kratkim je Cestno podjetje Novo mesto nekoliko omililo prometni režim na območju ribniške občine. Tako ni več omejena hitrost na 50 km na uro skozi vasi Breg in Goričo vas, pa tudi sama Ribnica, skozi katero je omenjena hitrost na 40 km na uro, se je „skrči-la“ z obeh glavnih smeri. Ti ukrepi Cestnega podjetja so vredni pohvale, saj na teh odsekih ni potrebna pretirana omejitev hitrosti.
Vendar je takih mest, kjer bi lahko dopustili večjo hitrost, še nekaj. Tako sta na precej dolgem odseku v Ortneku, ki ga z obeh strani omejujeta tabli „Ortnek“ s črnim robom, le dve hiši in avtobusno postajališče. Hiši nimata izhoda na cesto, avtobusno postajališče pa bi po predpisih moralo biti izven ceste. Cesta je ravna, pregledna in omejitev na
60	km na uro ni potrebna. Morda bi le pri avtobusnem postajališču postavili znak „Splošna nevarnost“ ali omejitev hitrosti na 60 km na uro, medtem ko na ostalem delu ceste omejitev ni potrebna. Podobno je pri naselju Žlebič. Tudi Prigorica je „predolga". Verjetno je podobno še kje.
Omejitve hitrosti so gotovo potrebne, kjer so nevarna mesta ali strnjena naselja. Skratka: potrebne so tam, kjer terja to varnost ljudi, občanov in voznikov. Niso pa potrebne tam, kjer je cesta pregledna in nobenemu ne grozi nevarnost. Take omejitve, žal, namreč lahko „služijo“ le miličnikom z radarjem za nabiranje denarja, ne pa za ureditev varne vožnje in za izločanje iz prometa tistih, ki resnično ogrožajo promet.
^___________________J.	PRIMC	j
poslovnih knjig za obrtnike in tečaj o higienskem minimumu.
Na področju splošnega izobraževanja je predvidena večerna osnovna šola (5., 6., 7. in 8. razred), tečaji nemškega, angleškega in italijanskega jezika za odrasle in za predšolsko mladino, ciklus predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva, ciklus predavanja za kmete, tečaj o kozmetiki in turistično izobraževanja.
Informativne vpise za vse oblike izobraževanja sprejema Delavska univerza vsak dan, pojasnila pa daje tudi po telefonu.
K ZDRAVNIKU POPOLDNE
Zdravstveni dom v Ribnici je s 14. oktobrom uvedel redno popoldansko ordinacijo, ki traja vsak dan, razen sobote, od 15. do 19. ure.
Zdravstveni delavci prosijo občane, naj se poslužujejo čimbolj popoldanske ordinacije. Tako bodo razbremenili dopoldansko. To bo v korist predvsem vsem zavarovancem oziroma občanom, saj bodo tako dopoldne in popoldne veliko manj časa čakali, da pridejo na ^vrsto za pregled.
Pomagajmo Kozjanskemu!
Zima se bliža, ljudje pa so še pod šotori
Usklajevalni (koordinacijski) odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem pri občinski konferenci SZDL Ribnica je pretekli teden razposlal vsem delovnim in drugim organizacijam ter zasebnim obrtnikom poziv, naj izpolnijo svojo človeško družbeno dolžnost za prizadeto Kozjansko ter povsod izpeljejo prvo akcijo ,,En dan dela za Kozjansko44.
Po sedanjih podatkih je namreč ribniška občina doslej izpolnila okoli 75 odstotkov obveznosti. Verjetno pa je vplačil tudi več, a so nekateri denar nakazali, pozabili pa so o tem obvestiti usklajevalni odbor pri SZDL.
Seveda so akcijo za pomoč Kozjanskemu zavrle delno tudi priprave na vajo „Jesen 7444 in sama vaja. Zdaj je to za nami, zato naj zamudniki pohite z nakazili. Hitro se namreč bliža zima, okoli 300 družin na Kozjanskem pa še živi pod šotori in v drugih neprimernih bivališčih. Vsem tem je treba do zime zagotoviti varno streho.
ASFALT TISTIM, KI SO SOFINANCIRALI
V	Ribnici so pred kratkim asfaltirali del Levstikove in Prešernove ulice ter Trubarjevo ulico. Asfalt so dobila tista območja, kjer so zanj prispevali del tudi prebivalci sami in so tako oplemenitili sredstva krajevne skupnosti.
Seveda so v več občinah in delovnih organizacijah uspešno zaključili prvo akcijo in izvedli še drugo podobno akcijo za pomoč Kozjanskemu. Ta človekoljubna dolžnost čaka kajpada tudi naše delovne ljudi in občane.
NE LE DUŠEVNA HRANA
Na dan mrtvih, 1. novembra, bodo končno rešeni ribniški živi Tako smo zvedeli pri občinski skupščini.
V	bivši Kramarčkovi hiši (Šeškova. 54) bo Pet ko Djordjevski, ki je prišel iz Ogulina, odprl zasebno pekarno, ki bo v dveh pečeh spekla na dan 6.000 kg kruha, kar bo dovolj za vse občane,	hotel, gostilne in
menze po delovnih organizacijah. Doslej je Ribnico oskrbovalo s kruhom „Žito vendar tako, da je kruha pogosto zmanjkovalo ali pa ni prispel ob pravem oziroma primernem času. Človeku ni potrebna le duševna hrana, ampak tudi telesna.
Gostilna Koprol v Sodražici je vsa opremljena z deli domačega kiparja-samouka Draga Košiija. V lovski sobi so leseni kipi in slike z lovskimi motivi, v točilnici so dela iz vsakdanjega življenja, v Prešernovi sobi pa so le dela, ki prikazujejo motive iz Prešernovih pesmi. Na fotografiji motiv iz JCrsta pri Savici v Prešernovi sobi. (Foto: J. Primc)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
DOVOLJ VODE - Letos so obnovili vodni zbiralnik na Vinicah, da imajo zdaj dovolj vode tudi v vasi Sušje in Slapnik. Položili so tudi nove, debelejše cevi. Vsaka družina v vaseh, ki so priključene na ta vodovod, je prispevala za obnovo 3.000 din in dodatno še v drugih oblikah. Ljudje upajo, da bo vode dovolj tudi, ko bo suša, ne le zdaj, ko so poplave.
VRST NI - Druga ribniška mesnica je že spet odprta, zato ni več vrst za meso. Zvedeli smo, da je bila zaprta zaradi mesarjeve bolezni. Ribničani, bdite nad zdravjem mesarjev, da ne zbole vsi hkrati, saj boste potem natepali le repo, krompir, zelje in fižol!
MEDVED ODŠEL - Odkar so kmetje iz vasi Zapotok pobrali koruzo, ne prihaja v bližino vasi več medved, ki je prej tako rekoč živel na koruzi oziroma v njej. Na pojedino v pšenico pa so radi zahajali jeleni in srne. Jeleni so tudi pulili krompir. Še najmanj škode so kmetom naredili ljubljanski gobarji, ki so po
gozdu pobrali strupene gobe, pri kmetih pa so kupovali jurčke.
občan
vprašuje
medved odgovarja
- Po čem sklepaš, da bo ribniška občina v razvoju zdaj zdaj dohitela kočevsko?
— Ne le po tem, ker je v kočevski porastel letos dohodek za 41 odsottkov, pri nas pa za 60, ampak tudi po tem, ker smo hitro zatem, ko so v Kočevju sezidali minaret pri vrtcu, dobili tudi mi svojega pri hotelu.
REŠETO
s«::«!
IJEDNO
UE3Č
Na Vrtači širi ISKRA proizvodne prostore. Gradnja se je že začela in pomeni za kolektiv nadaljnjo pomembno rast.
Ko Semičani za vsak krajevni praznik tehtajo uspehe in ugotavljajo neizpolnjene želje, se že nekaj let pojavlja isto: kraj dobiva podobo pravega industrijskega središča, ISKRA raste in se razvija, neizpolnjeni pa ostajata v glavnem dve stvari: partizanska magistrala še ni končana in zdravstveni dom še vedno dela v nemogočih pogojih.Ob tem pa se Semič lahko pohvali z vrsto drugih pridobitev
Le naj poizkusi na lastni koži, kdor se hoče prepričati, da Semič nima republiške cestne povezave s svetom, razen v smeri Gradac, ki je najdaljša. Do nedavnega so vezale kraj republiške ceste Jugorje-Štrekljevec— Črnomelj, Gaber-Semič in Gaber-Crnomelj. Zdaj sta prvi dve občinski, tretja pa, imenovana partizanska magistrala, je v gradnji.
Nova trasa asfaltne ceste je zgrajena iz Črnomlja do Ru-četne vasi, od tam dalje pa se zatika. Izdelanih je 10 variant, ker se morajo izogniti hudemu klancu, med temi sta dve možnosti bolj obdelani. Prva predvideva, naj se cesta dvigne nad Ručetno vasjo in Kotom v reber in bi tako obšla vsa semiška naselja. Druga varianta pa pelje cesto pod vinogradi po dolini do Semiča, pri zdravstvenem domu pa bi šla po stari trasi do Gabra. Za prebivalstvo je ta možnost edino sprejemljiva. Na
Novi stroji in prenovljeni obrat bivšega obrtnega servisa dajejo ISKRI možnost, da več delov za kondenzatorje proizvaja doma.
■
JU
nedavnih zborih v krajevnih skupnostih, kjer so bili tudi predstavniki krajevnih organizacij, so soglasno zahtevali, naj obvelja trasa, ki bo cesto peljala do Semiča. Obenem pa so sklenili, naj razgovore o tem vodijo samo pooblaščeni predstavniki krajevne skupnosti, nikakor pa ne posamezniki z lokalnimi interesi, ker so ti že naredili zmedo.
Kakorkoli že, ljudje pričakujejo, da se bo po vseh obljubah in pogovorih gradnja partizanske magistrale v letu 1975 nadaljevala. Ko bo cesta zgrajena vse do Dol. Toplic, bo Semič naenkrat za 30 km bliže Ljubljani.
Če z Gorjancev zaviješ po najbližji, nekdanji republiški cesti čez Štrekljevec do Semiča, težko da z nepoškodovanim vozilom pndeš v kraj. Jame so do 20 cm globoke in tako blizu ena drugi, da se jim ne moreš umakniti. Asfalt in modernizacija ceste med Semičem in Šterkljevcem je v programu javnih del črnomaljske občine že dolgo zapisana, ljudje pa menijo, da bi bil čas to stvar urediti.
Stanovanjski blok, pa dvorane...
Krajevna skupnost Semič velja za eno najbolj delavnih v občini tudi letos, čeprav je z denarjem dokaj na tesnem. Dobili so le 40.000 od planiranih 90.000 din iz občinskega proračuna, pomagajo pa si s prispevkom ISKRE.
Krajevna skupnost je v letu 1974 dobro popravila več vaških poti, in sicer na ta način: plačajo minerca, drobilnik, vrtanje, vse ostalo pa naredijo ljudje prostovoljno. Med manjšimi cestami velja omeniti še eno pridobitev: gozdno cesto od Luže do Križa proti Pribišju.
Semič je v letošnjem letu dobil 17-stanovanjski blok, v katerem so 4 stanovanja za upokojence, 5 stanovanj so dobili borci, eno je kupil VIATOR, vsa ostala pa ISKRA. V tem bloku imajo tudi upokojenci svoj klub. Obnovili so še Prosvetni dom Jožeta Mihelčiča, ki je dobil tudi malo sejno dvorano, centralno ogrevanje in nove aparature za kino, obnovljena je' dvorana TVD Partizan in fasada na tej stavbi. V šoli bosta še letos začela delati dva oddelka za podaljšano bivanje, dozidali so jedilnico. Gasilci so ob 80-letni-ci društva obnovili gasilski dom in dobili velik gasilski avto s cisterno in priključki. To je bilo Iskrino darilo.
In kaj še? Začeli so graum	§
vrtec za 60 predšolskih otrok in	|
12 dojenčkov, ki bo v letu	=
1975 končan. Pripravljajo vse	s
za gradnjo 24-stanovanjskega	|
bloka, ki bo prav tako vseljiv	|
prihodnje leto. V tej stavbi bo	|
imela prostore tudi podružnica	|
banke.
5
Kaj pa kmečki turizem? 1
Zadnja leta je Semič turistično veliko bolj živahen, saj imajo lep hotel SMUK, kamor VIATOR večkrat pripelja polne avtobuse gostov od drugod. Na žalost se ljudje razlezejo po Semiču; radi bi poizkusili domače vino, mošt, pekli kostanj, trgali grozdje. Trkajo na vrata hiš in sprašujejo. Včasih naletijo na razumevanje, včasih pa ne. V krajevnih organizacijah menijo, da bi se morali organizirano lotiti kmečkega turizma. Nekaj zidanic bi moralo biti ob sobotah in nedeljah na voljo gostom, ampak tako, da turisti ne bi „prosili44 za uslugo, temveč da bi jih kmetje z veseljem čakali. Verjetno bi to zlahka uredili, če bi se komu ljubilo organizirati, kajti vsak rad zasluži,
Še vedno drži, kar smo zapisali že pred leti, da ISKRA drži
?okonci ves semiški napredek. !etudi imajo industrijski obrat IM V, ki tudi mnogim ljudem daje zaslužek, pa je odnos podjetja do kraja v ISKRI povsem drugačen.
Venček slavnostnih prireditev
28. oktober — semiški praznik, ki je spomin na ustanovitev I. belokranjske čete na Smuku, sovpada letos s 30-letnico kongresa partizanskih kulturnikov. Tako bosta praznovanji združeni, program pa bo naslednji:
V SOBOTO, 26. OKTOBRA
ob 10. uri: delovno zasedanje republiške kulturne skupnosti v hotelu Smuk;
ob 15. uri: odkritje spominske plošče na domu TVD Partizan, kjer je bil kulturniški kongres, nato otvoritev razstave, ki jo prireja Muzej NOB iz Ljubljane. Iz Semiča bo šla ta razstava na pot po vsej Jugoslaviji. Ob tej priložnosti bo govoril Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL. Potem bo svečano zasedanje kulturne skupnosti SRS in udeležencev kongresa kulturnikov pred 30 leti. K tej slavnosti bodo kulturni program prispevali vrhunski' slovenski umetniki;
ob 19. uri: proslava krajevnega praznika, na kateri bodo ponovili umetniški program, ki bo popoldne predvajan za goste.
V NEDELJO, 27. OKTOBRA:
ob 10. uri: .ogled razsrjene zbirke v krajevnem oddelku Belokranjskega muzeja v Semiču, nato bodo odprli novo Ljudsko knjižnico v prostorih krajevnega urada;
ob 14. uri: pri gasilskem domu v Goijancih partizanski miting, ki ga prirejajo partizanski gledališčniki in drugi izvajalci.
Zvečer bodo v prenovljeni dvorani Prosvetnega doma predvajali slovenski film „Cvetje v jeseni44.
Prenovljeni gasilski dom in novi stanovanjski blok sta dve od vrste letošnjih novosti v kraju.
ISKRA spet gradi
ISKRI gre dobro. Letos so na primer v devet mesecih poslovanja ustvarili za 109 milijonov dinaijev celotnega dohodka, kar je za 33 odst. več kot v tem času lani. Število zaposlenih je naraslo za 23. odst., osebni dohodki pa so se od lanskih povprečnih 1.678 din dvignili na 2.080 din. Prav tako kaže izvoz velik porast, saj so na tuja tržišča v devetih mesecih leta 1974 prodali za 1,743.000 do^ laijev blaga, medtem ko je znašal lanski izvoz v tem času samo 1,143.000 dolarjev.
Pozna se, da je bil letos februarja v Črnomlju odprt nov Iskrin obrat, v katerem dela 220 ljudi, in da so v bivšem obratnem servisu v Semiču uredili nov obrat, v katerem proizvajajo dele, ki so jih prej kupovali drugje ali celo uvažali. V letu 1974 so znašala investicijska vlaganja dobrih 40 milijonov dinarjev.
Tovarno na Vrtači povečujejo. Gradijo 3.400 m2 novih proizvodnih prostorov in obnavljajo stare tovarniške hale. Proiz-
vodnja se nenehno širi in modernizira. Proizvodni program je v glavnem še vedno isti: delajo različne kondenzatoije, pomembno pa je, da več sestavnih delov proizvajajo doma.
Za leto 1975 pričakujejo v ISKRI nadaljnjo rast celotnega dohodka za 20 odst. Poudariti pa je treba, daje ob taki rasti in večji proizvodnji letošnji ostanek dohodka slabši, kot so ga bili vajeni v dobrih letih. Hude podražitve surovin, ki so posledica svetovne naftne krize, so kolektiv močno prizadele, razen tega pa imajo velike (in večje kot lani) zakonske in pogodbene obveznosti.
V ISKRI dajo precej tudi za družbeni standard. Organizirali so prevoze na delo iz vseh smeri, celo iz Vinice. Letos so dali za gradnjo družbenih stanovanj 1,400.000 din, 1 milijon pa so razdelili zasebnikom kot gradbena posojila. Prehrano imajo že dolgo urejeno znotraj tovarniških zidov, cene pa so take, kakršne bi lahko drugje z lučjo iskali. Enolončnica velja na primer 2 din, kosilo pa 4 din.
Pomanjkanje strokovnega kadra, ki je bilo več let značilno za ISKRO, se je močno ublažilo po zaslugi vztrajnega štipendiranja. Tudi letos imajo na srednjih, višjih in visokih šolah 53 dijakov in študentov, 17
Štipendistov pa je v raznih poklicnih šolah. Zdaj strokovni kader po številu kar ustreza, vendar ob tako nagli rasti pogrešajo izkušenih strokovnjar kov.
Ena pomembnih pridobitev za člane kolektiva bo tovarni ško glasilo, na katerega izdajanje se ravnokar pripravljajo. Spoznali so namreč, da je dobro obveščanje pogoj za dobro samoupravljanje.
Na področju samoupravnih zadev iz prenašanja ustave v prakso pa se v ISKRI ukvaijajo še z reorganizacijo. Semiška tovarna je del slovenske ISKRE,v kateri je 26.000 zaposlenih. S spajanjem tega kolektiva z GORENJEM iz Velenja obstaja predlog, naj bi več kot 20 organizacij združenega dela v ISKRI združili v 6 OZD, ostale pa bi bile TOZD. Tako naj bi se šemi* ški kolektiv združil z industrijo elementov Ljubljana, v kateri so tudi drugi dolenjski obrati: Žužemberk, Šentjernej in Mokronog. O tem tečejo pogovori. Semičani se temu ne protivijo, nikakor pa ne bodo pristali na organizacijsko spremembo, ki bi imela za posledico zmanjšane pristojnosti. To bi pomenilo korak nazaj. V kolektivu se pojavljajo celo obratne težnje, naj bi pod streho tovarne kondenzatorjev nastalo več TOZD.
<3 <2 <2
£> £> ID	28.	oktober	-	semiški	praznik
@ak četrtek
PROSTA DELOVNA MESTA!
KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", Novo mesto, k^rrjsija za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu TOZD Lastne kmetijske proizvodnje, vabi k sodelovanju in razglaša naslednja delovna mesta za delovno enoto Zalog:
6 ŽIVINOREJCEV (po možnosti 3 družine) ZA PITANJE GOVEJE ŽIVINE.
Nastop dela mogoč takoj. Stanovanje na razpolago. Osebni dohodki po pravilniku zadruge. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave pošljite na upravo Kmetijske zadruge „Krka", Novo mesto.
<r~KR!M -
MODNA KONFEKCIJA „KRIM"
Ljubljana, Masarykova c. 4,
sprejme takoj za TOZD PROIZVODNJE
1 POMOČNIKA OBRATOVODJE za obrat v Novem mestu z dokončano srednjo konfekcijsko šolo ali modelarsko oz. mojstrskim izipitom ter ustrezno prakso;
2 VEČ KV in PK krojačev - krojačic in šivilj za obrat v Novem mestu in Sodražici.
KV kandidati so lahko začetniki, PK pa s prakso..
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD, dodatek na leta zaposlitve, stimulacija na dosežen uspeh, povrnjeni stroški prevoza, 30 dni dopusta, možnost nakupa Krimovih izdelkov po proizvodnih cenah in možnost izobraževanja z zelo ugodnimi pogoji.
Ponudbe pošljite ali pa se osebno zglasite v splošno-kadr. sektorju podjetja, lahko pa tudi na sedežih obratov.
MovotekS'
ŠTIPENDIJE
tekstilna tovarna NOVO MESTO
Foersterjeva 10, n. sol. o.
razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije:
za TOZD TKANINA Novo mesto, n. sub. o.
1. Tehniška tekstilna šola
a) predilski odsek	1 štipendijo
b) kemijski odsek	1 štipendijo
c) pletilški odsek	>	.	1 štipendijo
2. Tehniška šola za strojno stroko	2 štipendiji
3. Višja tehniška šola, oddelek za tekstilno tehnologijo
1	štipendijo
4. Fakulteta za naravoslovje in- tehnologijo, oddelek za tekstilno tehnologijo	2 štipendiji
5. Ekonomska fakulteta	1 štipendijo
Za štipendiste pod točkami 1a, 1b, 2, 3 in 5 želimo zaradi narave njihovega dela predvsem moške kandidate.
Pogoji za dodelitev štipendije:
— kandidati za srednje šole morajo imeti v zadnjem obiskovanem razredu najmanj dober uspeh in odlično oceno v vedenju;
— kandidati za visokošolski študij morajo imeti v četrtem razredu srednje šole in pri zaključnem izpitu vsaj dober učni uspeh;
— kandidati, ki že študirajo na fakulteti, se lahko udeležijo razpisa, če so na dosedanjih izpitih dosegli v poprečju vsaj dobro oceno.
Prosilci' naj prošnji za štipendijo (obrazec 1,65) priložijo spričevalo ali potrdilo o do sedaj opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o premoženjskem stanju.
Proš-je sprejema kadrovski oddelek NOVOTEKSA, tekstilne tovarne, Novo mesto, Foersterjeva 10, n. sol. o., do 9. 11. 1974.
PROSTA DELOVNA MESTA!
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
razpisuje prosti delovni mesti:
1. FINANČNEGA DELAVCA V KNJIGOVODSTVU
2. KVALIFICIRANEGA KUHARJA - KUHARICE
Pogoji za delovno mesto pod 1: srednja ekonomska šola ali tej ustrezna šola ali nepopolna srednja šola in 5 let prakse. Pogoji za delovno mesto pod 2: gostinska šola in 1 leto prakse.
Osebni dohodki po samoupravnem dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Nastop službe takoj.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
PROSTA DELOVNA MESTA!
HP „KOLINSKA", prehrambna industrija Ljubljana
TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA MIRNA NA DOLENJSKEM
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1 KEMIJSKI TEHNIK - KONTROLOR
Pogoj: kemijska tehniška srednja šola' po možnosti moški, lahko začetnik;
2 VRATAR - ČUVAJ
Pogoj: dokončana osemletka, sposobnost za kontaktiranje z ljudmi;
3 ADMINISTRATORKA
Pogoj: končana ekonomska ali administrativna šola, lahko pripravnika
4 KLJUČAVNIČAR-VZDRŽEVALEC
Pogoj: končana poklicna šola kovinske stroke, 3-letna praksa;
5 MANJŠE ŠTEVILO NK DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
Delo je za nedoločen čas.
Ponudbe z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite na naslov: HP KOLINSKA
TOZD Tovarna za predelavo krompirja 68233 MIRNA
(za Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu)
vzcmiTc
SVOJ
miuior. ■
Kar tako milijonov (SEVEDA STARIH)
ne dajemo. Treba	v
se bo malce potruditi. Sprašujete, kaj vam je storiti. Vsak teden objavlja ITD razpredelnico s 25 številkami.
Vaša naloga je, da obkrožite 5 številk, ki jih seveda sami izbirate. Držite pesti, da bo kombinacija, ki jo vsak teden izžrebajo v uredništvu ITD taka, kot ste jo napisali VI
1
Slu
T,
■ -■
• - {
n te Dnov-12 mnuonov
ZA BltMCE
ČC UGAAETE VSAJ S ŠTEVIIKE, PREJfflETE IEPO KftJICO
ZA TI5TE PA, Hl RODO AKCIJO IlUSTRIRAnEGA TEDAIKA DEIA SPREflUJAU VSEH I? TEDAOV:
VEUKA nOVOlETHA SUPER AAGRADA
9
izpomiTE Kupon, vzeriite svoj miiuoni
m
tedensK6le
m
Četrtek, 24. oktobra - Feliks Petek, 25. oktobra - Darinka Sobota, 26. oktobra - Lucijan Nedelja, 27. oktobra - Sabina Ponedeljek, 28. oktobra - Simon Torek, 29. oktobra - Narcis Sreda, 30. oktobra - Sonja Četrtek, 31. oktobra - Krištof
LUNINE MENE
31. oktobra ob 02.19 ščip
BRESTANICA: 26, in 27. 10. ameriški barvni film „Plavi vojak'*.
BREŽICE: 25. in 26. 10. ameriški barvni film „Ljubimci iz Veneci-je“ 27. in 28. 10. ameriški barvni film „Človek imenovan poldan“. 29. in 30. 10. ameriški barvni film „Ramesmit je pobegnil".
ČRNOMELJ: 25; 10 ameriški barvni film „Vreli diamant**. 27. 10.
SLUŽBO DOBI
DELAVKO v kemični čistilnici sprejme takoj Anton Obrč, kemična čistilnica Novo mesto.
IŠČEMO žensko za dopoidansjco varstvo 4-letnega otroka na domu. Po dogovoru nudimo tudi stanovanje. Oglasite se od 14. ure dalje. Nada Hrovatič, Mirana Jarca 33, Novo mesto.
SLUŽBO ISCE
MLAD KV mizar s stanovanjem v Novem mestu sprejme kakršnokoli honorarno zaposlitev po 14. uri. Naslov v upravi lista (2506/ 74).
STAJNIOVANJA
IŠČEM sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2520/74).
ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (2524/74).
IŠČEM opremljeno ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2526/74).
ODDAM dve opremljeni sobi trem dijakom. Naslov v upravi lista (2527/74).
V NOVEM MESTU kupim enosobno stanovanje ali garsonjero v bloku, centralno ogrevano. Ponudbe pod „GOTOVINA TA-KOJ“
V NOVEM MESTU iščem sobo in garažo. Naslov v upravi lista (2535/74).
MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo s souporabo kopalnice ali stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod „28974“.
NUJNO iščem opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu. Ivica Janežič, pošta Novo mesto.
GARSONJERO vzamem v najem ali odkupim po dogovoru. Naslov v upravi iis!a.
ameriški barvni film „24 ur Le Mansa“. 30. 10. ameriški barvni film * „Dvojčici zla“.
KOSTANJEVICA: 27. 10. angleški barvni film „Pred milijon leti“.
KRŠKO: 26. in 27. 10. ameriški barvni film „Tarzan in žena leopard" 30.10. italijanski barvni film „Imenujejo me Alleluja**.
MIRNA: 26. in 27. „Tolpa Cola Yunga in J. Jamesa**.
METLIKA: 25. in 27. 10. ameriški barvni film „Dan zemljiških po-sestnikov** in ameriški barvni film „Dvoboj**. 30. in 31. 10. angleški' barvni film „Dober posel v Italiji**.
NOVO MESTO: španski barvni film „Zadnja zanka**. 27. in 28. 10. „Mirko in Slavko**. Od 29. do 31. 10. jugoslovanski barvni film „Begu-nec“.
RIBNICA: 26. in 27. 10. ameriški barvni film „V vrtincu**.
SEVNICA: 26. in 27. 10. italijanski barvni film „Zabranjene strasti**. 30. 10. ameriški film „Pojem pesem Dominik**.
ŠENTJERNEJ: 26. in 27. 10. „V avtobusu1*.
TREBNJE: 26. in 27. 10. ameriški barvni avanturistični film „Rdeči gusar**.
02
PRODAM NSU 1000. Brudar, Gotna vas 2, Novo mesto.
UGODNO PRODAM avto Volks-wagen. Ivan Grubar, Ivanjše 7, 68311 Kostanjevica.
PRODAM ZASTAVO /3U, letnik 1967, generalno pojjravljen. Vinko Sanjkovič, Ragovo 7, Novo mesto.
ZASTAVO 101 prodam za 40.00 din, prevoženih 23.000 km, letnik 1973. Naslov v upravi lista.
OSNOVNA ŠOLA SEMIČ prodaja kombi.
AUDI 80, četvero vrat, radio, 51.000 km, in Zaporožca, 1.200 ccm, 8.000 km, oba registrirana do septembra 1975, prodam. Anton Baškovec, 68270 Krško, CKŽ 87, telefon (068) 71-252.
PRODAM
PRODAM švedsko peč na olie Husyvarna, peč Plamen, plinski štedilnik Ignis, ženski šivalni stroj Singer in nekaj sobnega in kuhinjskega pohištva. Adamičeva 2. Ogled od 9. do 12. in od 14. do 16. ure.
UGODNO prodam dobro ohranjen električni štedilnik. Oglasite se pri Vojdinu Silianovskem, Zagrebška 18, 68000 Novo mesto.
KOKOŠI, primerne za nadaljnjo rejo ali za zakol, prodam po ugodni ceni. Nabavite jih lahko na Pakem št. 1, p. Borovnica, telefon 74-268.
PRODAM kavč in trodelno omaro. Ragovska 8, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico Zmaj. Mlatilnica je takoj uporabna. Potrebna moč motoija 7 KM. Cena ugodna. Informacije osebno ali v pismih. Ivan Škofljanc, Brege 2, Leskovec.
PRODAM nov gumi voz 14,15-eolski in 16-colski, primeren za traktor. Tomc, Lavrica 14, p. Škofljica.
PRODAM gumi voz, 15-colski. Medic, Irča vas 7, Novo mesto.
PRODAM 2 ohranjeni vzmetnici in vložka za postelji. Naslov v upravi Usta (2532/74).
PRODAM električni šivalni stroj in sesalnik. Vprašajte na naslov Bavec, Cesta prvih borcev 46, Brežice.
PRODAM nerjaveč plinski štedilnik s plinskim pekačem, primeren za gostinstvo, 80-litrski bojler in gostinski inventar (posoda). Naslov v upravi lista (2541/74).
KUPIM
KUPIM dobro ohranjeno enodružinsko hišo z napeljano elektriko in vodovodom, z nekaj zemlje ali večjim vrtom na relaciji Cerklje-Krška vas - okolica Brežic. Ponudbe pošljite na naslov: A. H. J., Kubed 9, Slov. Gračišče, Koper.
KUPIM rabljen kamin 4 x 2 ali 3 x 2. Jože Bradač, Selišče 4, Dol. Toplice.
POSEST
V RADEČAH pri Zidanem Hiosiu prodam obnovljeno, takoj vseljivo manjšo hišo. Informacije: Golobič, Novo mesto, Trdinova 5, ali v nedeljo 27. oktobra dopoldne v Radečah štev. 28.
V NOVEM MESTU prodajamo dvostanovanjsko vseljive hišo (lahko tudi po polovicah), odlična gradnja, kleti, podstrešje. Idealna lega in dostop, delavnica. Ogled in dogovor na Cesti herojev 41 26. in 27. oktobra in 2. in 3. novembra
PRODAJAM Štinctovo nedograjeno hišo. Voda in elektrika v hiši. Kvočič, Volčičeva ulica 39.
STAREJŠO ZIDANICO pri Prečni s snega mladega vinogra-pušče prodam najbolj-pon	7
avtomobilom. NasloV v upravi
v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IVAN KOBE, Celje, Ljubljanska cesta 73, vam nudi vrtnice vseh vrst po zmerni ceni.
ZAUPATE V DOMAČA ZDRAVILA? Z domačimi zdravili uspešno ozdravite mozolje, pege, rjave lise ter krčne žile in revmo. Pošljem vam nasvet in navodila, če priložite dve znamki po 1,20 din in čitljivo napisan svoj naslov s poštno številko in opisom bolezni, nakar boste prejeli odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smrekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana.
INSTRUIRAM angleščino, francoščini,'-zgodovino, družbeno ureditev SFRJ, sociologijo, geografijo itd. za srednje šole in vse predmete osnovnih šol. Ponudbe pod „ŠTUDENT**.
RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, in IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO.
&
DRAGEMU CVETKU BUNCU, inšpektorju v Trebnjem, želi za njegov rojstni dan veliko zdravili in srečnih let v krogu družinice, vse pa lepo pozdravlja ANGELCA.
Ob izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, dedka
GREGORJA POVŠETA iz Murnic pri Šentjanžu
se od srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Hvala sosedom za pomoč, dr. Levstiku za skrbno nego, Društvu upokojencev Šentjanž, župniku za obrede in vsem govornikom za poslovilne besede. Posebna zahvala lovski družini Šentjanž za organizacijo pogreba, rudarski godbi iz Hrastnika za žalostinke.
Žalujoči: žena Jelka, otroci: Elica, Gregor, Marinka, Martina, Anica, Lojze, Dragica, '“Mirko, zeti, snahe, vnuki in drugo sorodstvo
6 ari cepljenega mladega vinograda in 6 ari pušč<
šemu ponudniku, postopno z lobil
lista.
PRODAM 40 arov vinograda v Črne-škem vrhu in hišo s hramom. Voda je poleg, dostopno z vsemi vozili. Primerno za vikend. Vprašajte pri Ivanu Kuharju, Črneča vas, Kostanjevica.
RAZNO
18. 10. 1974 popoldne sem na pokopališču v Ločni našla rjavo žensko denarnico z večjo vsoto denarja. Dobite jo na naslovu: Marija Radovič, Prisojna pot 20, Novo mesto v popoldanskem času.
MIREN VDOVEC z imetjem in avtom želi spoznati Dolenjko od 45 do 60 let, dobro gospodinjo. Draga žena, oglasi se pismeno na naslov: R. Šinkovec, Visoko 1, 64220 Škofja Loka.
POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar
LADO MALEŠEVAC, Mirna peč 57, opozarjam vse delavce Iskre, posebno pa Jožeta Lušnika, da prenehajo širiti neresnične govorico, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
JOŽE MIKLIČ in STNAKO BEVC, Karteljevo, Mirna peč, prepovedujeva gonjo živine, pašo in vožnjo po najinih travnikih na Vejer-ju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
CENJENE STRANKE obveščam, da bom odprla svoj gostinski lokal 1. novembra 1974. Obratovala bom od ponedeljka do petka. V soboto in nedeljo bo lokal zaprt. Fani Košak, gostilna, Ul. talcev 2, Novo mesto.
NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠUJEM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO
Nenadoma in mnogo prezgodaj je 13. oktobra 1974 v 57-letu starosti umrl naš dragi mož, oče in brat -borec in invalid iz NOB
FRANCAMF
iz Družinske vasi pri Šmarjeških Toplicah.
Prisrčna hvala vsem za pomoč, izraze sožalja, vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kriruškemu osebju novomeške bolnice za njihovo prizadevanje, organizaciji ZZB NOV za venec ter poslovilne besede doma in ob odprtem grobu, kolektivu in učencem osnovne šole v Šmarjeti za venec ter slovo ob grobu, godbi iz Novega mesta za žalostinke, gasilskemu društvu Bela cerkev za prevoz pokojnika. Še enkrat hvala lepa vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:	žena	Tončka,
hčerke z družinami, sinova, brat in drugo sorodstvo
Vsem zdravnikom in sestram ginekološkega oddelka novomeške bolnice se iskreno zahvaljujem za uspešno operacijo in skrbno nego hvaležna pacientka ANGELCA HI-DEK, Na tratah 2, Novo mesto.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše aVsg? mame, stare mame in prababice
ALOJZIJE KASTREVC
Muhaber 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, župniku za opravljeni obred in sosedom za nesebično pomoč v času bolezni. Iskrena hvala..
Žalujoči: hčere Zali, Mici, Malči z možem in drugo sorodstvo
-*•
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega in nepozabnega moža
JOŽETA
ZUPANČIČA
iz Podhoste 1 pri Dol. Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo dr. Zakrajškovi iz novomeške bolnice za njeno razumevanje in nesebičen trud ohraniti <ileherno človeško življenje, glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije, obč. organizaciji ZZB NOV Novo mesto, krajevni organizaciji-ZZB NOV Dolenjske Toplice in Žužemberk, krajevni organizaciji SZDL Podhosta in pionirskemu odredu in učiteljstvu osnovne šole Žužemberk. Zahvaljujemo se tudi govornikom za tople poslovilne besede, godbi delovnega kolektiva Novoles iz Straže, pevskemu zboru „Dušan Jereb** iz Novega mesta za zapete žalostinke, ljubljanski garniziji JLA za častno spremstvo, GG Novp mesto, Maistrovim soborcem za iskreno sočustvovanje, njegovim partizanskim tovarišem za izkazano poslednjo pozornost, vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom m znancem, ki so z nami' sočustvovali ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Tina in sorodstvo Podhosta, 16. oktobra 1974
ZAHVALA
Ob izgubi naše zlate mame, stare mame, babice in sestre
ANTONIJE JANKOVIČ
iz Hinje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvala vaščanom za nesebično pomoč, dr. Levstiku za zdravniško nego. Za izkazano pozornost se zahvaljujemo delovnemu kolektivu in sindikalni podružnici Metalne Krmelj. Zahvala društvu upokojencev Šentjanž, župniku za obred in Borisu Debelaku za poslovilne besede.
Žalujoči: otroci Egidij z ženo, Franci, Lado, Lojze, Johan, Karli, Marica, Tončka z družinami, sestra Neža in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega ljubega moža
IGNACIJA PERŠETA
se srčno zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin med težko boleznijo, sotovarišem upokojencem iz Novega mesta, ZB in KS Birčna vas za spremstvo in podarjene vence ter duhovniku za lepi obred. Vsem skupaj še enkrat srčna hvala.
Žalujoča žena Vera in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate mame, stare mame in sestre
ROZALIJE BARBO
roj. ZORAN iz Šmarjeških Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje. Hvala podjetju Inles iz Ribnice, Sloga iz Ljubljane, tovarni zdravil Krka iz Novega mesta in SVS Dolenjske za podarjene vence, župniku za opravljeni obred in ganljive besede ter sosedom za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Nova Štifta-za ganljive pesmi.
Žalujoči: hčerki Marija z otroki, Rozi z družino, sinovi Franci, Viktor, Lojze in Stane z družinami ter sestre in bratje
Šmarješke Toplice, Družinska vas, Lešnica, Ljubljana, Žlebič dne 15. oktobra 1974
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi najinega dragega sina in bratca
JOŽKA
LUKŠIČA
iz Koroške vasi pri Stopičah,
ki je tragično umrl 13. oktobra 1974, se i.'.Hren0 zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vaščanom Koroške.vasi, sorou".’*0111* Pr*' jateljem in kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto 22. pomoč, 5. raz. osnovne šole Stopiče, župniku za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno pa se zahvaljujemo osebju ginekološko-porodniškega oddelka za vso pozornost in pomoč ter za izrečena sožalja.
Neutolažljiva mamica, očka in bratec Andrejček
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič .
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinaijev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz; ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za # vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do l.** 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/7* od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
Št. 43 (1318) - 24. oktobra 1974
DOLENJSKI LIST
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
16.00. 18.00. 19.30 in ob 20.00. ČETRTEK, 24. OKTOBRA: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Partizansko gledališče. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Ivan Štuhec: Nekaj nasvetov za zrejo telic. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak*4. 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 2Q.OO Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno.
PETEK, 25. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Kaj je pripoved. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Žolnir: Sadni škodljivci in njih zatiranje. 12.40 Popevke brez besed.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 išalci čestitajo ir
ljajo. 15 „Signali**. 19.40 Minute z ansamb-
Naši poslu ljajo. 15.45
taio in pozdrav-, Vrtiljak*
18.15
lom Fantje treh dolin. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Top-pops 15.23 Literarni nokturno.
SOBOTA, 25. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.'12.30 Kme-
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Siegfried Boeple, Dieter Hans Hettler, Charlotte Joerg, Crista Treib in Siegmund Knuettel iz Nemčije, Danilo/Kovačič, Bojan Florjančič, Valentin Levstik, Marija Furman, Jože Novak, Anton Klemenčič, Josip Dobrinič, Bojan Pureber, Dobrivoj Radojčin, Franc Rajer, Martin Peterlin, Marjeta Jožef, Alojz Hočevar, Franc Krištof, MUka Smolič, Pepca Šetina, Jožica Kocjan, Jelka Zajc, Alojz Sepaher, Jovan Petrič, Alenka Zorko, Majda Arko, Anica Gregorčič, Anton Tramte, Franc Šterk, Anton Mrgole, Anton Klobučar, Franc Gruden, Karel Zagorc, Jože ''Zagorc, Janez Šteblaj, Slavka Tramte, Alojz Keglovič, Lado Martinčič, Emil Parkelj, Ivan Krašovec in Albin Jordan, člani Novoteksa Novo mesto; Albin Hrovat in Stanislav Celesnik, člana Pionirja Novo mesto; Milan Fir, Anton Petje, Boža Kajič, Ivan Kastelic, Marjan Godler, Jože Mežnar, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; dr. Leopold Morela in dr. Ludvika Baraga, člana Splošne bolnice Novo mesto; Milan Preber, član UJV Novo mesto; Franci Kristan, član Intereurope Koper; Nikola Padevski, član •Dominvesta Novo mesto; Olga Vidrih, Anica Koželj, Marija Kajič, članice Laboda Novo mesto; Alojz Muhič, Franc Kralj, Ivan Bobič, Polde Božič, Franc Andrejčič, Ivan Mlakar, Vinko Kapler, Jože Kolenc, Antonija Oberč, Fani Redek in Milan Rodič, člani IMV Novo mesto; Janez Turk, Ivanka Petan, Ivanka Erlah, Ivan Pirh, Matija Bradač, Stanko Tramte, Jožica Springer, Angelca Kulovec, Janez •Turnšek in Jože Senica, člani Novolesa Straža; Jože Bregar, kmet iz Dobrave; Janez Tomc, Alojz Bučar in Jože Smrekar, člani Novo-montaže Novo mesto; Ivan Sašek, član Pionirja Novo mesto; Ludvik Praznik, kmet iz Grmovelj; Franc Šinkovec, kmet iz Zaloga; Jože Rupar in Ivan Kunstelj, kmeta iz Klenovika; Ivica Vitezi, dijakinja iz Mirne; Jožefa Smrekar, gospodinja iz Zaloga; Roman Celesnik, član Osnovne šole Škocjan; Matija Kocjan, članica Industrije obutve Novo mesto; Julka Rupar in Anton Barborič, člana Iskre Novo mesto; Jože Rešetič, kmet iz Tomažje vasi; Franc Goli, član Mercatorja Novo mesto; Slavka Mlakar, članica KZ Krke Novo mesto; Branka Gorenc, gospodinja iz Segonij Anica Zupet, gospodinja iz Škocjana; Nada Jene, gospodinja iz Zavinka; Anton J^ne, član PTT Škocjan; Jože Ferkolj, kmet iz Hrastulij; Alojz Gruden, član Varnosti Novo mesto; Tončka Zupan, gospodinja iz Poljan; Marta Zorc in^ Marija^Sašek,
gospodinji iz Dolža; Anica Lamovšek, Milica Brodar, Štefka Čampa, Slavka Vidmar, Majda Mrgole, Majda Rebernik, Danijela Gašperšič, Zvonka Volf, Irena Rom, Renata Šali, Anica Simec, Tatjana Kirn, Ljuba Sukovič, Jelka Lužar, Franci Starc, Sonja Redek, Lidija Gornik, Jožica Krištof, Darinka Pavlin, Sonja Forčezin, Zmaga Miklavčič in Srečko Štangelj, dijaki Ekonomske srednje šole Novo mesto; Anica Repše, dijakinja iz Gotne vasi; Marija Murn, dijakinja iz Dvora;Slavica Kastelic, dijakinja iz Velike Bučne vasi; Marija Može, dijakinja iz Dolža; Dušan Jovič, dijak Kmetijske šole Grm.
tijski nasveti - dr. Andrej Orešnik: Krmljenje krav po otelitvi in drugi.
12.40 Ob bistrem potočku. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak**. 17.20 Gremo v kino.
19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 21.30 Oddaja za naše iz-seljence.
NEDELJA, 27. OKTOBRA: 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite tovariši. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 - 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno.
PONEDELJEK, 28. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz_tujine. 12.30 Kmetijski nasveti
- inž. Jože Sparing: Prijava sort za uradno poskušnjo v prihodnjem letu. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušale,i čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 19.40 Minute z Veselimi planšarji. 19.50 Lahko noč, otroci!
22.20 Popevke z jugoslovanskih študijev.
TOREK, 29. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Glas, fonem, fonemi slovenskega jezika. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti t- dr. Dušan Modic: Šibko rastoče jablane v sadnih vrtovih. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak**. 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 30. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 11.00 Poročila
- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Pogačar: Vplivi dednih osnov in okolja na mlečnost ter gospodarnost reje krav. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak**. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
22.20 S festivalov jazza.
Četrtek, 31. oktobra: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Podjetje „Premetejo**. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jenko Žigon: Seminar iz gojenja in izkoriščanja gozdov - z gozdnimi posestniki. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak**. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.05 Literarni večer.
TELEVIZIJSKI
SPORED
Četrtek, 24. oktobra: 8.10
TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.10) (Bg) -16.30 Svetovno prvenstvo v gimnasitki - barvni posnetek iz Varne (Lj) - 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba - I. del
barvne TV nadaljevanke (Lj) -“	" Lj) - 18.15
Mozaik (Lj) - 18.20 Švet v vojni -
18.00 Obzornik (Lj)
serijski film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55
3-2-1 (Lj) - 20.05 F. Hečku: Rdeče vino - barvna TV nadaljevanka (Lj)
- 21.00 Kam in kako na oddih (Lj)
- 21.30 Četrtkovi razgledi: Prosti čas na tujem (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) — 22.15 Svetovno prvenstvo v gimnastiki - barvni posnetek iz Varne (Lj).
PETEK,-25. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.00 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.20) (Bg) - 17.10 Obzornik (Lj) - 17.30 Varna:	Svetovno prvenstvo v
gimnastiki — barvni prenos IV -(Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) -19.20'Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Dobri sosed Sam - barvni film (Lj) -22.10 Propagandna oddaja (Lj) -22.15 TV kažipot (Lj) - 22.35 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 26. OKTOBRA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) - 13.55 Nogomet Sloboda: Hajduk - (do 15.45) (Sa) - v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 16.25 Disneyev svet (Lj) - 17.10 Mozaik (Lj) - 17.15 TV obzornik (Lj) -17.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki - barvni posnetek iz
Vame (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj.) - 19.30 TV dnevnik (Lj.) — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj.) -19.55 3-2-1 (Lj.) - 20.000 Skrita kamera (Zg) - 20.30 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Burt Bacharac - barvna zabavno glasbena oddaja (Lj) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) — 21.35 Obešenec -barvni film (Lj.) - 23.05 TV dnevnik (Lj.).
NEDELJA, 27. OKTOBRA: 9.25 Svet v vojni - serijski film (Lj) -10.25 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Življenje v gibanju, barvna filma (Lj) - 11.10 Poročila (Lj) - 11.15 Kmetijska oddaja (Zg) - Nedeljsko popoldne: Mladi za mlade, oddaja TV Skopje Moški komorni zbor iz Celja, barvna
oddaja Za konec tedna Svetovno prvenstvo v gimnastiki Moda za vas;
18.55 Prepad - barvni kratki film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Mirko Božič: Človek in pol (Zg) - 21.00 Karavana: Glasinac, dokumentarna oddaja (Lj) - 21.35 Športni pregled (Bg) - 22.10 TV dnevnik (Lj) -22.25 Košarka Bosna: Borac posnetek (Lj).
PONEDELJEK, 28. OKTOBRA:
8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli -ponovitev (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.35 S. Jeličič: Fant in očala - IV. del otroške oddaje (Lj)
- 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Naši zbori: Moški pevski zbor Ivan Cankar (Tabor) barvna oddaja (Lj)
- 18.35 Narodi in pisava - II. del (Lj) - 19.05 Oddaja za skupščinske delegate (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj)
- 20.05 A. Hieng: Lažna Ivana -predstava "SNG Maribor (Lj) -21.40 Sodobna oprema: barvna oddaja (Lj) - 21.50 Mozaik kratkega filma: Madžarska kavalkada -barvni film (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 29. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa)
10.05 TV	v šoli	(do 11.20) (Bg)	-
14.10 TV	v šoli	—	ponovitev (Zg)	-
15.35 TV	v šoli	-	ponovitev (Sa)	-
16.05 TV	v šoli	-	ponovitev (Bg)	-
16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.30 M. Golar^ Okrogle o Veržencih - IV. del otroške oddaje (Lj) - 17.45 Ri- * sanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -18.15 Življenje v gibanju - barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Ne prezrite: Mladinsko gledališče (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.35 3-2-1 (Lj)
- 20.05 Aktualna oddaja (Lj) -
20.55 Propagandna oddaja (Lj) s-
21.05 Thomas Hardy: Mračni jude
- barvna TV nadaljevanka (Lj) -
21.55 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 30. OKTOBRA: 2.45 Kinshasa: Boksarski dvoboj Clay: Foreman - barvni posn. (EVR) -
8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli (do 11.25) (Bg) - 15.25 TV v šoli (Bg) - 16.25 Posnetek boksar, srečanja Clay: Foremann iz Kinsha-se (Lj) - 17.25 Zgodba o deklici Margareti - barvni film (Lj) -
17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Po sledeh napredka (Lj) - 18.40 Mozaik
(Lj) - 18.45 Mladi za mlade -oddaja TV Sarajevo (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 Film tedna: Na lovu — barvni film (Lj) - 21.45 Propagandna oddaja (Lj) — 21.50 Miniature: Dunajski komorni orkester (Lj) -22.10 TV dnevnik (Lj)
ČETRTEK, 31. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina (do 16.10) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, barvna TV nadaljevanka (Lj) -18.00 Obzornik (Lj)
- 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Svet v vojni - serijski film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 F. Heško: Rdeče vino - TV nadaljevanka (Lj)
- 21.20 Kam in kako na oddih (Lj)
- 21.30 Četrtkovi razgledi: Ljubezen sprašuje (Lj) - 22.00 Kontrastna slika — baletna oddaja TV Zagreb (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj)
RADIO BREŽICE ,
ČETRTEK - 24. oktobra: 16.00
- 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB - 16. 30 - 17.00
- Aktualnost tedna, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA - 26. oktobra: 16.00 -
16.30 - Malo za vas - nekaj za vse
- 16.30 - 17.00 - Radijska univerza, Jugo ton vam predstavlja - 17.00
- 17.30 — Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše - 17.30 - 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 27. oktobra: 10.30 *
- Domače zanimivosti - Priprave na ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti - Za naše kmetovalce: Kaj smo v brežiški občini dosegli pri izboljšanju pasemskega in kvalitetnega izbora krav - Poročilo s seje skupščine občine Brežice -obvestila, reklame in spored kinematografov — 12.00 — 14.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo
PONEDELJEK - 28. oktobra: 11.00 - 13.00 - Delovni kolektivi čestitajo ob prazniku občine Brežice, vmes reportaža s svečane seje skupščine občine Brežice v Pišecah
TOREK - 29. oktobra: 16.00-
16.30 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Alpski kvintet, Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici
- 16.30 - 17.00 - Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00 - 18.00 -Mladi za mlade
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTo
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTo
ivo pirkovifr
n svobodni republiki pod gorjanci hi njenem kirovskem junaku piparju bakSetu
15
Od Litije so se legisti maskirali s partizanskimi kapami, da bi jih ljudje ne spoznali. Prebili so se nazaj čez Krko in se pri samotni Sv. Ani blizu Smolenje vasi vkopali. Ne-i ka partizanka z Gorjancev se je pri Pavličevih, po domače Pavčevih v Orehovici, preoblekla v kmetico in z jerbasom hrušk, kakor da jih prodaja, odšla v njihova taborišča, da bi si ogledala položaje.
Na Kiri si je petnajst partizanov opasalo tri-fclavke z rdečimi trakovi, da bi v boju ločili belogardiste, ki bodo gotovo zopet poskusili z zvijačo. Pri vaškem zaščitniku Bakšetu so pustili nahrbtnike in odhiteli za Tomšičevo brigado v napad, do katerega je prišlo pri Sv. Ani zgodaj zjutraj 14. avgusta.
t Prestrašeni legisti so z raketami klicali pomoč ** Novega mesta. Italijani sojih rešili s topniškim Ognjem z Marofa in z oddelkom italijanskega 24. Polka, ki je poskušal priti partizanom za hrbet. V boj so pripeljali tudi oddelek osemintridesetih jetnikov, ki so jih bili pred dobrim tednom z grožnjami, da jih bodo sicer internirali, zbrali v Novomeški ječi in jih s silo uvrstili v belo gardo.
Boj pri Sv. Ani je tako bele prisilil, da so pred ‘judmi dokončno sneli svoje lažne krinke, češ da ^ zbirajo za boj proti Italijanom. Sedaj so morali Odkrito prestopiti v okupatorjeve vrste. Prenehali So biti „Štajerski bataljon*4 in se odtlej imenujejo »»Legija smrti“.
Tomšičeva brigada je v tej krvavi bitki zgubila Judi pogumnega študenta Viktorja Majzlja, Šent-Jernejčana, ki ni hotel med bojem zapustiti ogro-
žene strojnice. Med belogardističnimi ranjenci pa je bil tudi poveljnik taborišča, kapetan Dobrivoj Vasiljević-Istok.
KAKO SO PRIŠLI PRVI ŠENTJERNEJČANI V BELO GARDO
V	boj k Sv. Ani so Italijani s silo privlekli, kot smo slišali, tudi 38 oboroženih ljudi iz novomeških sodnih zaporov. Kdo so bili in kako so se znašli v beli gardi?
Gorjanski gozdovi so šteli gotovo že več kot šesto partizanov, ko so Italijani prisilili prvega Šentjernejčana, da je oblekel izdajalsko belo suknjo. Ko kljub vsemu prizadevanju šmihelski kaplan Nande Babnik, ki si je že dal tudi sam ukrojiti belogardistično uniformo, ni mogel dobiti za Štajerski bataljon omembe vrednih novih prostovoljcev, so se Italijani odločili, da jih bodo sami lovili in novačili s silo.
Iz šentjernejskih krajev so 4. avgusta pripeljali
v novomeške zapore okoli 280 ljudi. Čez dva dni jih je beli komandant kapetan Janko Debeljak zbral pred sliko kralja Petra II., da bi jih laže preslepil, in jih nagovoril:
;,Mi nismo za Italijane, ampak za tegale,“ in pri tem pokazal na sliko pobeglega kralja. „Tudi
vi se boste morali sedaj odločiti za pot na desno ali levo. Sli boste samo v Gorjance in nikamor drugam. Tam je sedaj šesto partizanov, od teh samo tristo oboroženih in od oboroženih samo sto petdeset izvežbanih za boje. Mi bomo oboroženi z najmodernejšim angleškim in ameriškim
orožjem. Italijani niso zanič in njihovo orožje prav tako.“
Tako ni mogel govoriti med dvema italijanskima oficirjema in pod kraljevo sliko belogardistični oficir, ampak lahko samo italijanski agent. Kapetan Janko Debeljak je bil, kot bomo še slišali, res v italijanski obveščevalni službi že od leta 1935. Klerikalci ga niso marali in so pripravili celo atentat nanj, da bi se ga iznebili, odločili pa so seveda Italijani.
Po svojem znamenitem govoru jetnikom je kapetan Debeljak zapretil, da bodo vsi, ki se ne pridružijo belim, poslani v internacijska taborišča. Dovolil jim je pet minut za premislek. Zavladala je grobna tišina.
Prvi se je odločil in stopil na desno stran zločinec Alojz Zidarič-Kramarjev z Grb v Šentjerneju. Že pred leti je strahoval svoje kraje s požiganjem hiš in staj, da so morali prestrašeni kmetje cele noči oboroženi stražiti svoje domove. Njegovo ime najdemo pozneje v najtemnejših poglavjih zgodovine belogardizma.
Drugi je bil Jernej Rajer, rudar v Nemčiji, kjer se je moralo z njim nekaj zgoditi. Ob vdoru Nemcev se je na dopustu v Šentjerneju našemil z neko čudno uniformo in po cestah oznanjal prihod nacizma. Legisti so se pozneje hvalili, da so ga v novembrskem napadu 1942 na Mihovo sami likvidirali, vendar je danes dokazano, da je bila tista krogla partizanska.
„Kaj naj storim? “ je v vznemirjeni gruči jetnikov jadikoval tretji, branjevec Avgust Cvelbar iz Šentjerneja, „župnik mije bil že prej sovražen, če pa sedaj ne pristopim še k njim, mi bodo uničili trgovino/4 Omahovaje je stopil za požigalcem in sumljivim rudarjem na desno.
Ni se obotavljal sin šentjerriejskega krojaškega mojstra Stanko Švalj, ki ga je bil župnik že v jeseni z bratrancem Karlom Švaljem iz Ostroga in Janezom Guštinom z Mokrega polja poslal v skrivno šolo Katoliške akcije v ljubljanskih križankah, kjer so jih vzgajali za bodoče oficirje, politične voditelje in ovaduhe belogardistične zarote. Za Stanka S valja so razširili glasove, da so ga poslali v orglarsko šolo. (Karel Švalj je že prve dni po povratku iz šole spomladi 1942 več rojakov spravil v ječo, kjer je eden od mučenja oglušel, drugemu se je omračil razum, ovaduh pa je komaj ušel gnevu domačinov in ni nikoli več videl rodnega doma.)
Med legističnimi novinci bi kazalo omeniti morda še Marjana Wolbanga, železničarja, ki je s Planine nad Logatcem pribežal na Dolenjsko. Tu je bil spočetka v partizanih. Šmihelski kaplan, njegov rodni brat Karel, je poskrbel, da so mu sedaj nemudoma našili oficirske znake in je bil dodeljen poveljstvu. Iskrenost svoje spreobrnitve je hotel izpričati tako, da je na Dolenji Brezovici že v jeseni ukazal skopati.grob petnajstletnemu otroku Mihi Rolihu iz Gorjanskega bataljona, pa je doživel, da je razjarjeni vaščan Kegljevič vdrl v postojanko, podrl nasilneža s poveljniškega stola in ga med ogorčenimi kriki: „Ti nam boš otroke streljal!“ mlatil, valjal in brcal, dokler ga ni intendantica Irena z obupnimi prošnjami rešila iz rok maščevalca.
Poučne so številke prvega Debeljakovega nabora za bele med jetniki: Od 280 zaprtih Šentjemej-čanov se jih je, po izjavi neke priče, komaj 33, po ohranjenem spisku pa le 31, odločilo, da se bodo iz ječe rešili k belim; vsi drugi, 249 jetnikov, pa so si izbrali rajši preganjanje in trpljenje kot sramoto. Svobodna republika pod Gorjanci je ohranila svojo čast in ponos.
Tu in tam so koga po naboru izpustili. Med njimi je bil tudi kleparski mojster Anton Grubar iz Šentjerneja. Pozneje je povedal, da so jim zapretili, da bodo vsakega ubili, ki bi si drznil kaj črhniti o tem, kako so v zaporih nabirali za legi-
j°-
Cesar pa si niso upali povedati izpuščeni jetniki, sije mesec dni pozneje, 6. septembra (1942), zapisal v svoj skromni dnevnik stari svetokriški župnik Andrej Zupanc:
„Legija smrti je italijanska tvorba iz bivših kaznjencev kozjancev in deportirancev.44
PLAŠČ IN KRUH ZA MRTVEGA TESARJA
Neki dan v juliju 1942 je v smolenjevaškem zaselku Blatniku potrkal na okno revne bajte tujec. V koči je živel tesar Anton Mihalič z družino. Obiskovalec mu je izročil šest parov čevljev in mu velel, naj jih odnese partizanom v Trško goro.
Tujca z imenom Skala je bajtar po videzu poznal, saj je moral po njegovem ukazu že nekajkrat v Smolenjo vas po hrano za partizane. Tesarju se ni bilo ničesar bati, saj je Skalo videval v družbi krojača Ludvika Sladeka, ki je bil znan zaščitnik Osvobodilne fronte v Smolenji vasi.
»Bilo je hujše kot potres...«
Človeku se podrejam
Pet odlikovanj ima Janez Hrovatič, rabski interniranec, partizan, aktivist Osvobodilne fomte in Socialistične zveze, dolgoletni predstavnik krajevne skupnosti Birčna vas, ta enainšestde-setletni upokojeni strojevodja iz Stranske vasi, čigar ime je vtkano v napredek več kot desetih vasi in ki dandanes z osebnim zgledom nenehno dokazuje, da je tudi v nerazvitem območju možno napredovati. Zadnje odličje mu je pred kratkim stisnil v roke predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič na slovesnosti v Ljubljani. Mitja Ribičič je tedaj izročil Titova odlikovanja trinajstim možem, zaslužnim za razvoj krajevne samouprave, Hrovatič pa ga je prejel kot edini iz ožje Dolenjske.
„Nikoli nisem pričakoval, da bo prišlo tudi to odlikovanjepravi „Še med vožnjo v Ljubljano sem razmišljal, kaj naj pomeni ta pot k Mitji Ribičiču. Čutil sem, da najbrž nisem med najzaslužnejšimi. Tak občutek me preganja še zdaj, saj nisem nikoli delal za to, da bi na koncu kaj dobil. Imam pa veselje za delo in sem najbolj zadovoljen, če vidim, da ta in oni kraj napreduje. Moram reči, da takih ljudi, ki so tako zagreti za skupno stvar, ki hitro razumejo in dajo na voljo svoj žep in svoj prosti čas, ni povsod. “
Skromnosti, ki govori iz njega, se je navadil že v mladosti. Ker je bilo doma v La-
kovnicah veliko lačnih ust, so mu rekli, naj si služi kruh. Ko je prišel v novomeško kurilnico za kurjača, je skromnost oplemenitil z disciplino, marljivostjo. Le tako je lahko kasneje ob pičli šolski izobrazbi (štirih razredih osnovne šole) končal strojevodsko šolo in štirinajst let vozil tovor in potnike. „ Ta poklic me je naučil vestnosti in skrbi. Kot takrat pa imam tudi zdaj vselej pred očmi človeka, kateremu podarjam vse svoje znanje, izkušnje in sposobnosti. “
Krajevna skupnost Birčna vas je. pod več kot sedemletnim predsednikovanjem Janeza Hrovatiča zgledno napredovala. Električno omrežje so obnovili v dvanajstih vaseh, zgradili trinajst kilometrov novih cest, od tega tri kilometre ceste, ki povezuje birčensko krajevno skupnost s Podgradom, uredili so vodnjake, studence in nenehno popravljali poti. Pravkar gradijo prizidek pri podružnični šoli. Janez Hrovatič pravi, da bo to koristilo predvsem otrokom, ki jim po odhodu iz šole ne bo treba več iz toplih copat v zmrznjene čevlje. Sam je že večkrat prijel za zidarsko žlico ali mešal malto za železo-beton. Kadar na sestanku reče: „Dajmo,- fantje!", pomeni to, da bo on sam med prvimi „Morda imam zato uspeh pri ljudeh, morda mi ljudje zato zaupajo in morda prav zato vztrajam. “
IVAN ZORAN
Bližnje hiše okrog novomeške tovarne avtomobilov so 16. oktobra spet doživele razdejanje ob preslabo zavarovanem miniranju terena
16. oktobra okrog 15.25 so pri pripravi zemljišča za novo halo IM V v Žabji vasi minirali teren, zemlja in kamenje pa je letelo daleč naokrog in je poškodovalo 15 hiš. Večina teh je novih v Naselju Ivana Roba. Skoda je velika, na kraj nesreče pa so prišli preiskovalni sodnik, javni tožilec in kriminalist UJV.
Razstreljevanje terena se pri širitvi tovarne IMV ponavlja vsa leta. Do poškodb na tujih hišah tokrat ni prišlo prvič, zato Je povsem razumljivo, da so stanovalci v okolici razburjeni, pa tudi prestrašeni. Tokrat so na hišah poškodovane strehe, fasade, stavbe so obrizgane z blatom, ponekod so popokale tudi betonske plošče, počili so prezidi, poškodovani so leseni obodi sten, polomljene so antene, lomilo je špirovce, dimnike itd. Skratka: gre za.pravo razde-
VLOMILEC JE NA DELU
Vse kaže, da se nekdo aktivno ukvarja z vlomilsko obrtjo, kajti zadnje čase je bilo na novomeškem območju več vlomov, po dva v eni noči, in to 19. in 20. oktobra. To noč je neznani vlomilec obiskal samopostiežno trgovino v Bršlinu. Najprej je razbil steklo v bifeju in se splazil v lokal, od tam pa še v trgovino. Založil se je v teksitlnem oddelku, iz predala pa je vzel za 200 din drobiža. Ropot stekla je slišal vratar v samskem domu PIONIR, ki je šel do ceste pogledat, kaj se dogaja. Vse kaže, da šc ga je vlomilec ustrašil, kajti ukradeno blago je pustil med begom kar na njivi med trgovino in železniško postajo.
Vlom pa so imeli tudi v trgovini „Zmaga“ v Novem mestu. Tu so našli razbito izložbeno okno. Vlomilec si je izbral lepe čevlje, nato pa lokal po isti poti zapustil.
Ponoči 20. oktobra smo imeli spet dva vloma. Vlomilski obisk so imeli v Mercatorjevi samopostrežbi na Zagrebški cesti v Novem mestu in pa v restavracijo hotela Grad Otočec. Prav-verjet-no, da dolgoprstnež ne bo dolgo delal škodo.
janje, in to na novih hišah, ki sojih ljudje zgradili s pritrgovanjem in trudom. Nekatere sploh še niso povsem dograjene.
Na prvi pogled kaže, da je tokratne škode za najmanj 150.000 din, vendar bodo dejansko škodo ocenili strokovnjaki. Ker je takrat deževalo, je bilo zeio žalostno posebno v hišah, ki jim je kamenje potolklo opeko in strešno ogrodje. Geološki zavod, izvajalec del za IMV, je potem poskrbel, da so delavci začeli popravljati poškodovane strehe.
Se huje kot nove stavbe v Naselju Ivana Roba je večkratno miniranje, posebno pa zadnje, prizadelo staro hišo na Karlovški'cesti 2, kjer stanujejo Remsovi. Albinca, upokojena frizerka, je povedala:
„Šestindvajset let smo v tej hiši. Zdaj je bivanje v njej postalo nevarno. Velike, tudi 3 cm široke razpoke so v spalnici, v moji sobi, v kuhinji in kleti. Zdi se mi, da so poškodbe take, kot smo jih doživljali med vojno po bombardiranju. Ker je hiša vsa razmajana, razpokana, mimo pa gre po cesti dan na dan promet s težkimi vozili, se špranje polagoma povečujejo, ker se hiša kar naprej trese. V nevarnosti smo . ..“
Da tovarišica Albinca ni pretiravala, sem se prepričala na lastne oči. Remsovi so zares pogumni, da si upajo bivafi v. taki stavbi, saj jim je inženir statik že pred leti rekel: „Nevarno je. Lahko, da greste zvečer spat, zjutraj pa vas ne bo več . ..“
Prizadeti ljudje zahtevajo, da bo IMV povrnil prizadeto škodo, predvsem pa, da bodo pri nadaljnjih delih poskrbeli za večjo varnost. Morali bi tudi najti krivca.
R. BAČLR
Voda
odnesla
Bojančka
Narasli potok v Koprivnici prekinil igro
Sobota, 5. oktobra, je bila fc*-ka, kot so vsi ti zadnji dnevi: siva, mokra, deževna. Koprivniški potok je visoko narasel, kar pa življenja v Koprivnici še ni zmotilo.
Tega dne se je komaj petletni Bojan Kužner igral na razsežnem dvorišču in pogosto zašel tudi na cesto, ki je v neposredni bližini. Njegovi starši so budno pazili, da bi se mu kaj ne zgodilo, toda niso računali na narasle vode bližnjega potoka.
Bojanček je prišel do potoka in občudoval naraslo vodo, kije v valovih nosila najrazličnejšo ropotijo in vejevje. Zaradi radovednosti se ie preveč približal strugi. Podivjano vodovje ga_je potegnilo vase in odneslo. Skoraj 400 metrov daleč ga je narasli potok nesel v svojem kalnem objemu, dokler se ni trupelce ustavilo v obpotočnem grmovju.
Vsa soseska je z Bojanovimi starši veliko ur iskala pogrešanega fantiča. Niso pomislili, da ga bo voda odnesla tako daleč. Pri iskanju so se vsi vsestransko trudili, žal pa mladega življenja ni bilo mogoče rešiti.
Minuli oktobrski sobotni dan bo za Koprivnico ostal nepozaben, mrk in turoben.
JOŽE MOŠKON
RUDAR - KRKA 7627:6889
Kegljači Krke so se vrnili iz Trbovelj, kjer so se v prijateljskem srečanju pomerili z vrsto Rudarja in tekmo v 8 x 200 lučajev tesno izgubi; ii. Pri gostili je bil najboljši Hren, ki je podrl 929 kegljev.
AVTO NA STREHO
Zaradi prehitre vožnje se je 14. oktobra ob 19.45 zakotalil s ceste med Crnim potokom in Livoldom pri Kočevju osebni avto, ki ga je vozil Tomisiav Ban iz Podgorske ulice v Kočevju. Do nesreče je prišlo na ovinku. Avto se je prevrnil na streho in nato spet na kolesa ter obstal 8 m izven ceste. Pri nesreči je bil lažje poškodovan Jože Malnar iz Kočevja, na avtu pa je za 5.000 din škode.
ZAPUSTILA OTROKE IN SLUŽBO
Kočevski miličniki so dobili od ribniškega socialnega skrbstva obvestilo, da se V. I. iz Prijateljevega trga v Ribnici, stara 21 let, že dalj časa klati okoli, verjetno po Kočevju ali ok61ici. Seveda to klatenje ne bi bilo nič posebnega, če ne bi doma pustila treh mladoletnih otrok. Za nameček je mlada „mamica14 samovoljno zapustila tudi službo. Kočevski miličniki sojo našli 15. oktobra in jo predali socialni delavki občinske skupščine Ribnica.
ZA OBČINSKI PRAZNIK
Poleg delavskih športnih iger in tekmovanja v motokrosu sodelujejo v počastitev praznika občine tudi druge športne ekipe. V. Pišecah so tekmovali v streljanju na glinaste golobe lovci, številne ekipe šolskih športnih društev in mladinskih aktivov so sodelovale v jesenskem krosu, danes pa bo v Brežicah šc rokometni turnir SŠD.
Take grozljive luknje so kazale hiše na Naselju Ivana Roba nekaj minut po miniranju v IMV, kot bi jih prizadejal potres ali bombni napad. Gospodinja Marija Radakovič s solzami v očeh nemočno opazuje razdejanje in dež, potem ko se je perilo ponovno pralo v stroju. (Foto: Mikulan)
PET RANJENIH PRI MIRNI
Po hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek, 21. oktobra v Trsteniku pri Mirni, so odpeljali v novomeško bolnišnico 5 hudo poškodovanih ljudi, dva avtomobila pa sta precej razbita. V nepreglednem ovinku sta na mokri cesti pripeljala nasproti German Marolt iz Bistrice in Mirko Štrk iz Zagreba. Vozili sta silovito trčili, nakar je Maroltov avto odbilo na njivo, Štrk pa je pristal ob živi meji. Poškodovana sta oba voznika, Maroltov sopotnik Milan Prijatelj iz Rakovnika in sopotnici v Zagrebčanovem avtu. Ena je Pavla Kranjc z Mirne, za drugo ne vedo imena.
Vrnjena lepota pretekle dobe
Na dvorišču brežiškega gradu obnovljeni sončni uri - Arkade razkrite
Čas je neusmiljen, celo mogočne gradove načne. Noben kulturnozgodovinski spomenik ne uide propadu, če pravočasno ne poskrbimo zanj, če ga ne vzdržujemo. Take posege zahteva tudi brežiški grad.
Lani so obnovili zunanjščino treh grajskih stolpov, prenovili so severno in vzhodno fasado ter temeljito zakrpali streho. Sredi oktobra letos je bila obnovljena notranja dvoriščna fasada, ki je vrnila gradu nekdanjo lepoto.
Obiskovalcu se ob vstopu na dvorišče odpre popolnoma nov pogled.
Zahodna stran grajskega poslopja med severnim in južnim obrambnim stolpom je vsa spremenjena. Pusta kasarniška zunanjost se je umaknila elegantnim stebrom in lokom v
i Kozeri jat
UTOPLJENO RAZOČARANJE
- Dober dan, gospod Re-	- Na mladino se ne gre za-
pič. Izvolite, prisedite, bova	našati. Rečem vam. Huligani
kaj srknila.	so	to.	Poglejte	tistega	z	grivo.
- Dober dan. Slabo kaže.	Ne, ne, tam na levi. Da, tiste-
Vreme je kislo, primerno za	gP- Baraba! Zuli svojo
samomore. Vse bo vzel hudič: grozdje, sadje in - nas.
— No, ne tako črnogledo, gospod Repič, prosim vas, ne tako črnogledo. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nobena.
— Le čemu naj se radujem, prosim vas? Svoji starosti, nemoči, odvisnosti od drugih?
— Saj niste sami, gospod Repič. Imate hčerko, pa tudi sina. Dva vds bosta preživela, ni hudič. Bosta.
Baraba! Žuli svojo coca colo in bulji predse kot narkoman. In na takšnih stoji svet.
— Da, dvakrat dva deci.
Čistega. Pa hitro.
— Pa dekleta. Po cestah hodijo napol gole. Slabo mi prihaja. Pa plesi pa kino pa gledališče. Izvolite cigareto; najmočnejše, kar jih imajo. Boste še dva deci?
— Seveda. Letošnje mi prija zaradi obilice kisline. Veliko padavin — pa je kislejše, kaj-
ne, gospod Repič?
- Kislo je moje življenje, še bolj kislo bo. Saj pravim. Ne morem videti teh pokvarjencev. Nam ni bilo tako lepo. Vsega imajo preveč, zato so takšni... Le kje tiči natakar? Saj boste še, kajne? ,,
• — Naslednjo rundo plačam jaz, prav?
— No, no. Toliko še premorem, nisem na slabem, da bi ravno beračil. Ga vidite? Puha predse, da mi slabo prihaja. Kar izvolite, kar je na mizi, je ponujeno. Dovolite, da vam prižgem? Stara šola, ki ve, kaj je olika. Ne pa današnja mladež. Na zdravje!
- Prijetno je tako sedeti in kramljati, kajne, gospod Repič? .
- Odlično. Še bolj veselo bi bilo, ko bi človek vedel, da bodo ti, ki prihajajo za nami, skrbeli za bodočnost. Tudi za nas. Toda tega ni pričakovati. Od vola lahko dobiš le kos govedine . Dajva, naročiva litrček, da ne bova mučila natakarja.
- Prav imate, gospod Repič. Litrček. Črnega. Da utopiva razočaranje nad pokvarjeno mladino. Eks, da ne bom videl teh pokvarjenih pijan-
TONI GAŠPLRIČ
obeh nadstropjih. Arkadna hodnika so namreč naknadno zazidali, ko so v grad prese urade.
„Človek; zares preseneti razkrita arhitekturr . lepota, tembolj ker je to prva . čja prezentacija arkad v Sloveniji in obenem dejanje zares vredno pohvale" ves navdušen izjavlja prof. France Kokalj.
Prof. Kokalj predava konservator-stvo in restavratorstvo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je star znanec Posavskega muzeja. Vrsto let je delal zanj, ko je bil zaposlen še na Zavodu za spomeniško varstvo, s katerim sodeluje še sedaj.
Za Posavski muzej ‘meni prof. Kokalj, da je eden redkih, ki se je znal takoj po ustanovitvi pravilno vklopiti v spomeniško varstvo. Prepričan je, da imajo Brežice najbolje urejen grad in muzej v Sloveniji. Takole pravi:
„Vseskozi ga je vodila dobra roka, od profesorjev Franja Stiplov-ška do Stanka Skalerja in inž. Iranca Filipčiča, ki sedaj kot vršilec dolžnosti ravnatelja s tenkim posluhom
nadaljuje začeto delo.“
Prof. Kokalj je na dveh dvorišč; nih stenah na novo poslikal sončni uri, ki sta v*preteklih časih izmenoma merili čas, ena dopoldne, druga popoldne. „Obe sta sestavni del baročne notranjščine," pojasnjuje* „Za uro na dvoranski steni ne vefflO drugega kot to, da je po ohranjene*^ stilu podobna iluzionistični poslikavi na stopnišču. Zato sem vanjo vkomponiral kompozicijo, podobn tem alegorijam. Tudi Attemsov p sem obnovil. Uro na severni stran sem restavriral tako, da sem obran» čim več originalnega. Nekatere stvari sem na novo naslikal in jih osvc? z umetnimi snovmi. Ta ura je bi J sorazmerno dobro ohranjena, svojem delu sem težil za tem, da n bi bila preveč nova, zato sem upo števal stare oblike in material' Upam, da sem se približal poslika • ki ne izstopa iz koncepta gradu n po tehnološki niti po stilni plati.
Svojo misel zaključuje ’ Kokalj z besedami: „Vsa ta ol1,0 zahteva na notranjem dvorišču P novno ureditev parka iz 18. stol J-Treba bo poklicati še strokovni' » ki bo poskrbel, da se bo nasaO lenja ujel z grajsko^tekturo.ppfV
m
Obnovljena
steni.
ura na dvoranski
Prof. France Kokalj
Pogled na tovarniške objekte v Novem mestu
Izdelki IMV na Zagrebškem velesejmu
inDUSTRIJfl mOTORDIH VOZIL
novomESTO
Kolektiv OZD IMV, proizvajalec osebnih in dostavnih vtomobilov, stanovanjskih prikolic ter servisne opreme
čestita za praznik občin
BREŽKE I10II0 mESTO
Proizvodnja osebnih Avtomobilov R4, R12 in R16
Tovarna prikolic v Brežicah
UP; 1	
m\\s	
m ir	
• 1	M?J
Naselje v Novem mestu
hiš, razen tega pa je tovarna pomagala zgraditi tudi 20 družbenih in približno 40 stanovanj oziroma zasebnih hiš na leto izven tega področja. Podjetje ima v vseh svojih obratih menze, kjer delavci lahko malicajo in kosijo po dokaj ugodnih cenah. V okviru tovarne sta v Novem mestu organizirani še otroško varstvo - v času, ko starši delajo, je v varnem zavetju okrog 60 otrok — ter splošna ambulanta.
Vsako leto preživi dopust ob morju približno 350 članov delovne skupnosti s svojci v Selcah, Novem gradu, Sabunikah ali pa v dveh prikolicah „Adria", ki sta vsako leto v drugem kraju. Dopust lahko prežive delavci tudi na Veliki planini ali pa na Gorjancih, kjer je NO-VOTEKS za 20 let najel planinski Dom Vinka Paderšiča. Ena izmed pomembnejših investicij so tudi sredstva, ki jih je tekstilna tovarna NOVOTEKS vložila v gradnjo osemletke v Bršlinu.
Z drugimi besedami: tekstilna tovarna NOVOTEKS iz Novega mesta si je v dobrih 26 letih in pol pridobila ugled enega najboljših jugoslovanskih vol-narskih podjetij, NOVO-TEKSOVA konfekcija pa je prvi in najkvalitetnejši proizvajalec hlač v naši državi. S postopno modernizacijo in specializacijo proizvodnje so NOVO-TEKSOVI tekstilci v vseh svojih obratih dosegli na področju izdelave česanih, volnenih in sintetičnih tkanin ter konfekcije tako visoko produktivnost in kvaliteto, da se lahko primerjajo s sorodnimi tovarnami tudi zunaj naših meja.
Čestitamo
ZA PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO !
flovo(m£\
NOVOTEKSOVIH ŠESTINDVAJSET LET..:
Movoteksr
SZ
Otroško varstvo
Šola v Bršlinu
V Sloveniji je danes tekstilna industrija pomemben gospodarski dejavnik, saj zaposluje od skupno 550.000 zaposlenih v gospodarstvu kar 42.000 delavcev. Tekstilni delavci pa predstavljajo 15 odstotkov zaposlenih od vseh zaposlenih v industriji, ali z drugimi besedami — tekstilci ustvarijo kar 12 odstotkov družbenega proizvoda!
Novomeška tekstilna tovarna NOVOTEKS je imela med obema vojnama le skromno tekstilno tradicijo, danes pa jo moramo uvrstiti med gospodarske organizacije, ki so na naših tleh zrastle po osvoboditvi in se razvile v dobrih dveh desetletjih in pol do zavidljivih razsežnosti.
Na samem začetku je proizvodni NOVOTEKSOV program zajemal proizvodnjo več vrst preje jn tkanin. Ko je stekla proizvodnja še v metliški predilnici, se je pričel skokovit razvoj podjetja. V nekaj naslednjih letih so tovarno postopoma renovirali, leta 1963 pa so pričeli proizvajati DIOLEN, ki je, pomešan z volno, hitro izpodrinil nylon, perlon, enkalon in druga umetna vlakna. 1966. leta je bilo narejenih 1,375.000 kvadrat-
nih metrov tkanin in 717 ton preje. Poprečni osebni dohodek je znašal 72.852 Sdin, podjetje pa je prispevalo več kot 130 milijonov Sdin za stanovanja svojih zaposlenih.
Leta 1970 so vnesli v NOVO-TEKSOVO proizvodnjo dve novosti: tovarna je pričela konfekcijsko proizvodnjo hlač, uvedena pa je bila tudi nova tehnologija — blaga iz pletenin, ki se ne mečkajo in so 100-odstotno pralna.
Pred tremi leti je pričel NOVOTEKS postopno širiti trgovsko mrežo po vsej Jugoslaviji. Zgrajeno je bilo 11 trgovin, ki so še z dvema novomeškima lani ustvarile za okoli 25 milijonov dinarjev prometa. 1972. leta se je pričel NOVOTEKS širiti in tako so nastajali novi obrati izven novomeških meja: tako konfekcija hlač in kril v Vinici in hercegovskem Trebinju ter tovarna peščeno- cementnih strešnikov v Dobruški vasi pri Novem mestu.
V Vinico, najbolj nerazvito območje Bele krajine, je NOVOTEKS vložil več kot 22 milijonov dinarjev; s to investicijo bo odprtih okoli 250 novih de-
lovnih mest. Ko bo tovarna delala s polno zmogljivostjo, bodo v Vipici izdelali 300.000 parov hlač in 250.000 ženskih kril na leto.
V konfekcijo hlač v Trebinju je NOVOTEKS vložil 10 milijonov dinarjev. Že čez čas bo v tej tovarni zaposlenih okoli 400 ljudi, ki bodo izdelali na leto 400.000 parov hlač.
9. februarja lani je bila narejena prva opeka v obratu „Strešnik” , tovarna pa je uradno stekla 7. aprila 1973. V njej je zaposlenih 85 delavcev, ki so lansko leto naredili za okoli 15 milijonov izdelkov, ali z drugimi besedami: z njihovimi izdelki bi lahko prekrili 2.000 streh!
Lani je bilo v NOVOTEKSU in v vseh njegovih obratih 2300 zaposlenih, njihov poprečni osebni dohodek pa je bil 2.242 dinarjev. Pri vseh teh uspehih, povečani proizvodnji in velikih investicijah pa ni bil zapostavljen tudi neposredni proizvajalec. Pred letom 1965 je NOVOTEKS gradil predvsem družbena stanovanja (okoli 60), potem pa so začeli delavci organizirano graditi v Bučni vasi. Do lani so si zgradili 75 stanovanjskih
Konfekcija na Vinici
Pri stroju
Hlače za vsakogar
Moderni stroji
Dom „Pri gospodični"
Predilnica v Metliki
j^edsednik Jakob Berič (desno) je delegacijo skupščine SRS - vodi! jo je predsednik dr. Marijan Brecelj - seznanil z aktualnimi »ospodarskimi in družbenimi vprašanji novomeške občine.
S POMOČJO SOLIDARNOSTNEGA I SKLADA 175 ST4NONANJ
Vrsta kultumo-zabavnih in športnih prireditev ter otvoritev gospodarskih in komunalnih objektov bo prispevala, da bomo letošnji občinski praznik še posebno slavnostno praznovali. Prav gotovo bodo k temu precej prispevala tudi stanovanja iz solidarnostnega sklada, ki so jih nekaj že podelili, i^kaj pa jih bodo ob občinskem prazniku.
Zgodovina Novega mesta se radno začne s 7. aprilom 65, ko je Rudolf IV. takratni
1	kraj povzdignil v vrsto mest- Od takrat naprej se je No-Vo mesto razvijalo in postajalo mesto-	temu	pa
ahko ugotovimo, da se je podo-
t hk^ mesta v nekaj le-. bistveno spremenila. K temu p6 Pr?v 8otovo prispevala iz-6radnja stanovanjskih objektov. ^a*šno usmeritev je narekoval ^stranski razvoj v naši občini. emo pa, da številne socialno tožene in mlade družine še ^ stanujejo v človeka ne-ednih stanovanjih. Največkrat ^lv°tarijo kot podnajemniki, ajemnina v takih stanovanjih Pa je zelo visoka. Ob številnih Pptožbah in prošnjah so v obči-, 1 začeli pospešeno graditi nižbena stanovanja. Po nekakih slovenskih občinah so za-e*e delovati samoupravne sta-0vanjske skupnosti. Čeprav ta v, ni ustanovljena, deluje tudi v 0vrem mestu, in sicer s tremi notami: samoupravno enoto gospodaijenje s stanovanjcih skladom, samoupravna j.^ota za družbeno pomoč, (so-r^rnostni stanovanjski sklad) ^ samoupravna enota za izgrad-J°- Solidarnostni sklad, ki so ^ ustanovili 1972, zbira sred-*va. Vse delovne organizacije J^bijo, da priteče v sklad 6 ^stotkov od bruto osebnega ohodka. Ti odstotki se razde-*J° na tri dele: 30 odstotkov od
zbranega denarja gre za solidarnostni sklad, 30 združujejo pri poslovni banki, 40 odstotkov pa ostane delovni organizaciji. Iz solidarnostnega sklada nato gradijo solidarnostna stanovanja, obenem pa dajejo potrebnim tudi družbeno pomoč za plačilo stanarine. '	-----
V 1973. letu se je v solidarnostnem skladu nabralo 13 milijonov in 215 tisoč dinarjev, v letošnjem letu pa 12 milijonov in 500 tisoč dinaijev. Iz tega denarja so zgradili že 62 stanovanj, ki so'jih podelili 1. oktobra, /gradili pa bodo še 46 stanovanj, ki jih bodo podelili ob novomeškem občinskem prazniku.
Tako so v letošnjem letu iz solidarnostnega sklada zgradili kar 108 stanovanj (3 bloke), kar predstavlja za občino velik uspeh, obenem pa tudi obveznost, da bo.podobno gradnjo nadaljevala. S pomočjo solidarnostnega sklada so tako zgradili kar 33 dvoinpolsobnih stanovanj, 3 dvosobna, 45 enoinpolsobnih in 27 garsonjer.
V polovico solidarnostnih stanovanj se bodo vselile družine z nižjimi osebnimi dohodki, v drugo polovico pa mlade družine, ki pa se bodo morale najkasneje v petih letih izseliti.
Razveseljivo je, da s pomočjo solidarnostnega sklada gradijo na Drski še blok za upokojence, v katerem bo kar 47 stanovanj,
vseljiv pa bo te dni. Ta stanovanja, ki so jih upokojenci že razdelili, so bila zgrajena deloma iz sklada, deloma iz najetega kredita. Tako je s pomočjo solidarnostnega sklada novomeška občina letos pridobila kar okoli 175 stanovanj. Tu so namreč še šteta stanovanja upokojencev in tista, iz katerih so se izselile družine, ki so našle nov dom v Ragovski ulici.
Prav gotovo zanima številne družine, kako se bo gradilo v naslednjem letu. Razen tega, da bodo gradili .s pomočjo solidarnostnega sklada še naprej v Novem mestu, bodo prihodnje leto dobili stanovanja tega sklada tudi občani v Žužemberku, Straži in v Šentjerneju, tako da bomo ob prihodnjem prazniku novomeške občine zabeležili še eno veliko delovno zmago.
Že v torek, 1. oktobra, so se začele srečne družine vseljevati v nove bloke na Ragovski cesti. Po prvih tednih bivanja v novih stanovanjih so vse družine srečne. Mnoge med njimi, kot pravijo, kar ne veijamejo, da so res v lastnih stanovanjih. Na sliki: trenutek ob podeljevanju ključev prvih 62 stanovanj, zgrajenih iz stanovanjskega solidarnostnega sklada. (Foto: J. Pezelj)
PRAZNIKU
Živimo in delamo v samoupravni socialistični družbi, ki je s prizadevanjem delovnih ljudi v novih družbenih odnosih hitro napredovala. Občani novomeške občine smo lahko posebej zadovoljni, saj iz leta v leto krepimo materialno osnovo, svoj splošni in individualni standard.
Večkrat prehitro pozabljamo, kaj smo imeli in kako smo živeli včeraj. Mnogokrat postanemo ponosni na svoje uspehe in rezultate dela šele takrat, ko nas na to spomnijo delegacije ali drugi gostje, ki prihajajo v našo občino in občudujejo naše uspehe.
Prav je, da ob občinskem praznika v vsaki TOZD, krajevni skupnosti ali v drugih subjektih našega samoupravnega sistema v občini ocenimo dosežene delovne rezultate in nakažemo ustrezno pot, kako hitreje k še boljšim rezultatom. Splošno je že znano, da je novomeško gospodarstvo, posebno industrija, v zadnjih letih hitro napredovalo, da je zdravo in sposobno razvijati se tudi v inftTTcerrf*?. Toda zaradi vedno vecftti cgospodarstva, inflacije, v nekaterih TOZD pa tudi zaradi neustrezne kadrovske strukture, neracionalne organizacije dela in neurejenih samoupravnih odnosov bo v pri-, hodnje potrebno več naporov in več znanja.
Vsakdo od nas na delovnih mestih TOZD, na zaupani samoupravni, javni ali na drugi družbeni funkciji v krajevnih skupnostih in v občini bo moral po svojih močeh in znanju opravljati svoje naloge. Položaj vsakega občana, delovnega človeka pa se bo odražal v rezultatih dela in v njegovem odnosu do odgovornosti pri izvrševanju zaupanih nalog v TOZD, krajevnih skupnostih ali dnigod.
Iz delegatskih vprašanj v občinski skupščini je razvidno, da moramo v prihodnjem letu hitreje razvijati infrastrukturo. V skladu z že
sklenjenimi sporazumi je treba predvsem urediti promet in most v Novem mestu, ki je ozko prometno grlo za novomeško občino in za širšo družbeno skupnost. Zavedamo se, da zaradi tega na cesti zgubljamo preveč dragocenega časa. Do prihodnjega občinskega praznika bomo morali vložiti mnogo več truda, pa tudi denarja za hitrejšo gradnjo srednjih šol, vrtcev, dijaških domov, stanovanj in objektov za zdravstveno varstvo. Prepričani smo, da bodo delovni ljudje v novomeški občini v skladu z že sprejetimi samoupravnimi sporazumi podprli realizacijo samoupravnih dogovorov.
Pri nadaljnjem razvoju novomeškega. gospodarstva in družbenih služb bomo morali v prihodnje plansko usmerjati razvoj in ga v večji meri povezovati s ciljem, da gospodarstvo postane aku-mulativnejše, družbene službe pa racionalnejše. To velja posebno za novomeške komunalne organizacije, ki doslej niso razvijale svojih kapacitet niti niso krepile kadrov v skladu s potrebami
"ytr\ndmtxa m družbenih služb v oftemr:
Občinske meje pomenijo vedno manj, sodobne komunikacije zmanjšujejo razdalje, zato bomo regionalno in medregionalno sodelovanje nadalje krepili.
Naš samoupravni delegatski sistem v občinski skupščini, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugod bo v prihodnje gotovo v še večji meri sprostil umske in fizične sposobnosti vseh samoupravijalcev, zato lahko optimistično gledamo na prihodnji razvoj v občini, kakor tudi v širši družbeni skupnosti.
Vsem občanom čestitam za praznik z željo, da bi s krepitvijo samoupravnih odnosov v občini čimprej in čim bolje uresničili zastavljene naloge.
JAKOB BERIC
predsednik ObS Novo mesto
V NOVIH STANOVANJIH JE ČUDOVITO
> V ponedeljek, 30. septembra letos, so predstavniki solidamost-stanovanjskega sklada novomeške občine v dvorani sindikalne-& doma podelili ključe dvainšestdesetim imetnikom stanovanjske ’fravice. Ptav gotovo so njihovim besedam v uvodu prisluhnili vsi, ***sti tisti občani, ki so si prišli srečne družine ogledat v upanju, da “°do kmalu tudi oni dobili ključe novih stanovanj.
61	stanovanj, zgrajenih iz Sredstev solidarnostnega sklada U Novem mestu, so dobile tiste ‘'fužine, ki so stanovanja res najbolj potrebovale. Že nasled-Jji dan, 1. oktobra, so novi blo-na Ragovski cesti sprejemali ^ove lastnike. Kako so s stano-v®nji zadovoljne nekatere druži-** po prvih dneh prebivanja v
njih, pa smo v pogovorih z njimi zvedeli naslednje:
MARJETA DAJČMAN, knjižničarka v študijski knjižnici: „Sem mati samohranilka s tremi otroki. Prej smo stanovali v Volčičevi 15, in sicer v zgornjih prostorih stavbe, kjer je bilo vedno zelo hladno. Razen tega nismo imeli napeljane elektrike,
Marjeta Dajčman
tako da je bilo prebivanje v tej hiši zame in za otroke zelo neprijetno. Stanovanje, v katerem smo sedaj, sem si šla ogledat, še preden sem dobila ključe. Zdelo se mi je čudovito. Verjetno že 'zato, ker je bilo toplo, prostorno, S prekrasnim pogledom na Novo mesto. Edino, kar nas moti, je to, da smo tako visoko. Prve dneve, ko smo se vselili, sem se pošteno utrudila po stopnicah. Toda v primerjavi s prejšnjim je sedanje stanovanje edinstveno. Mislim, da je stanovanjski solidarnostni sklad močno koristen. Koliko družin bo
še z njegovo pomočjo prišlo do „človeških44 stanovanj! Zdi pa se-nii, da smo pri nas prepozno odkrili, v kakšnih nemogočih stanovanjih prebivajo naše družine, medtem ko so nekatere druge v preveč razkošnih."
BRANKO VOLAJ, učenec 8. razreda OŠ Katja Rupena, je bil v Času našega obiska sam doma.
V	kratkem pogovoru pa je povedal: „Prej smo stanovali v Kettejevem drevoredu 31, to je na vrhu Marofa. Kar tri leta smo se stiskali v vlažnem stanovanju. Oče je večkrat rekel, da bi mo-
Branko Volaj
rali za številne družine - naša je šestčlanska — bolje poskrbeti. Sedaj stanovanj kar ne morem primerjati. V prvem smo imeli vedno preglavice s streho. Ob najmanjšem deževju je streha ( nadaljevanje na str. 28 )
OBČINA NOVO MESTO
iz leta v leto krepimo materialno osnovo, svoj splošni in osebni standard
OB našem
OBČINSKEM
Stipendije in v obiskujejo 1. i višjih in viso-in študentje
V	NOVIH STANOVANJIH ....
( nadaljevanje s str.27 ) puščala, pod pa je postal vlažen. Zgodilo se je celo, da je iz poda udarila voda. Razen tega je bilo vedno mrzlo. Najhuje je bilo pozimi, ko smo morali hoditi po snegu 160 metrov daleč po vodo. Pipa, iz katere smo dobili vodo, je večkrat zamrznila. Sedaj je čisto drugače: samo odpreš, pa imaš vodo, kakršno koli hočeš: mrzlo, mlačno, toplo, vročo. Nikoli si nisem mislil, da bom stanoval v tako prijetnem stanovanju."
Marija Gazvoda
MARIJA GAZVODA, kuharica v UU Partizan v Bršlinu: „Kakšno da se mi zdi stanovanje? Raj je, več kot raj! Čudovito je. Kako rada pridem domov in kako rada sedaj delam. Prijetno toplo je, svetlo, suho. Prej sva s punčko stanovali v Gotni vasi. Imeli sva kletno sobo, mračno, vlažno. Kadar koli sem se vračala vanjo, sem bila nerazpoložena, mrka, takšna, kot je bila soba. Razen tega je bila tudi gospodinja neprijazna, vedno se je jezila. Po njenem sem po/abila preveč vode. Tuje popolnoma drugače. Kar ne verjamem, da je res! Ta stanovanjski solidarnostni sklad je bil res potreben. Mislim, da bi morali sredstva v skladu še povečati, kajti veliko družin še čaka na tako prijeten domek, kot je najin.“
sva morala. Delala sva in upala in dočakala. Prejšnje stanovanje je bilo vlažno, temno, človek se še obrniti ni mogel v njem. Obiskov se nisva veselila, kajti soba, za katero sva plačevala 500 din, jc bila obupna. Sedaj je popolnoma drugače: sobe so zračne, suhe, prostorne, tako da se oba otroka lahko naigrata po mili volji. Razen tega se nama ni treba bati, da bi se komaj dvomesečni fantek prehladil, kajti v stanovanju je vedno prijetno toplo. Kaj si želiva sedaj? Da bi čimprej lepo opremila stanovanje. Srčno pa bi privoščila, da bi čimprej prišle do stanovanj tudi tiste družine, ki se še sedaj stiskajo po neustreznih in -človeka nevrednih luknjah/4
MILENA KUMER, delavka v Novoteksu: „Kar šest nas je v novem stanovanju. Prej smo se stiskali v zidani baraki na Marofu. Kakšno slabo stanovanje smo imeli! Vedno sem se bala, da mi bo punčka zbolela, kajti prostor, v katerem smo životarili, je bil strašen. Zlasti pozimi je bilo nemogoče. Po vodo sem morala hoditi daleč iz hiše. Sedaj je popolnoma drugače. Kako srčno sem si želela, da bi bili tudi mi med tistimi družinami, ki bodo dobile nova stanovanja!
Milena Kumer
In kaj si želim sedaj? Da bi sezidali kar največ takih blokov, v katerih bodo našle nov dom mlade družine, ki sedaj tako, kot sem nekoč jaz, sanjarijo o lepem, zračnem stanovanju, v katerem bo kuhinja, soba, spalnica, kopalnica s toplo vodo in še kaj. Prav vsem, ki so količkaj prispevali, da je naš solidarnostni sklad tako lepo zaživel, se v imenu vseh srečnih družin iskreno zahvaljujem v upanju, da bodo osrečili še veliko dru-žin.“
ŠTIPENDIRANJE PO NOVEM
Vsako jesen, ko vstopajo naši šolarji v šolske klopi, nas statistični podatki znova in znova opozarjajo na kritično in neprimerno socialno strukturo na srednjih in višjih ter visokih šolah.
Letošnje ugotovitve, da gre v uk ali na poklicno šolo kar 45 % vseh kmečkih otrok, da 50 % otrok staršev, ki imajo kvalifikacijo, nadaljuje šolanje na srednjih strokovnih šolah, da se je vpisalo v srednje šole 80 % otrok staršev s srednjo izobrazbo ter 95 % otrok staršev z višjo ali visoko izobrazbo, nas ponovno opozarjajo, da se bodo te razmere še nadaljevale, če s hitro in uspešno akcijo široke družbene pomoči ne bomo rešili tega vprašanja.
Želja, da bi nadaljeval šo- žejo posebnega zanimanja zanje
lanje, se rodi v slehernem mladem človeku, če ima potrebne sposobnosti, dejstvo pa je, da te želje marsikdo ne more uresničiti, ker je socialni položaj družine, v kateri živi, tak, da se mora sam čimprej zaposliti. Želimo doseči smotrno izbiro mladih po sposobnostih in nagnjenjih, zato jim moramo že ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo zagotoviti, da bodo začeli poklicno šolanje v čimbolj izenačenih materialnih pogojih. Znova in znova ugotavljamo, da so kadrovske potrebe v organizacijah združenega dela že nekaj let večje od števila mladih, ki končujejo posamezne stopnje šol.
Občinska skupščina Novo mesto se je v želji, da bi izločili vse negativne vplive socialnih razlik, 18. julija 1974 pridružila z družbenim dogovorom o štipendiranju učencev in študentov vsem tistim, ki želijo s solidarnostnimi sredstvi vseh delavcev in delovnih ljudi izenačiti socialne razmere med mladimi. Na podlagi podpisanih in veljavnih sporazumov o štipendiranju naj bi se v občini Novo mesto nabralo v letu 1974 1.800,000,00 dinaijev, v letu 1975 pa 3.600,000,00 dinarjev, namenjenih za štipendiranje nadarjene in socialno šibke mladine. Na prvi razpis je prispelo 230 prošenj dijakov in študentov, ki še ne prejemajo večini primerov letnike kih šol. Ti večinoma še niso zaprosili za štipendiranje pri organizacijah združenega dela, ker le-te ne ka-
ali pa niso razpisale štipendij za posamezne vrste šol.
Za štipendije se je prijavilo tudi 130 takih prosilcev, ki štipendijo sicer že prejemajo pri organizacijah združenega dela, pa je socialni položaj družine, v kateri živijo, tak, da bi jim pripadala večja štipendija.
Zbrana sredstva- bodo zadoščala za štipendiranje novomeške mladine, sredstva, ki pa bi bila presežena, se bodo prelivala v solidarnostna sredstva na nivoju republike, od koder bodo razdeljena po posebnem ključu vsem občinam, kjer zbrana sredstva za štipendiranje
mladine ne zadoščajo. Ta združena sredstva pomenijo, da bo vsak občan v naši republiki z gotovostjo lahko računal na štipendijo za svoje otroke, če živi v tak eni položaju, da stroškov za šolanje ne more kriti.
Enotni kriteriji za štipendiranje v Sloveniji so postali nujnost, ki so jo tudi novomeške
organizacije združenega dela toplo pozdravile. Z njimi po eni strani zmanjšujemo odliv ka-fc drov iz manj razvitih območij, po drugi strani pa preprečujemo, da bi se mladi ljudje kljub drugačnim poklicnim željam' odločali za poklice, za katere so bili doslej že v času šolanja bolj nagrajevani.
Najdba iz rimskih grobov
Denar, namenjen za štipendiranje in šolanje strokovnjakov, je smotrno naložen, saj si brez sposobni kadrov ni mogoče zamisliti modeme družbe.
ST0PICLJAM0, A POTREBEN JE KORAK
Ko bo za letošnji občinski praznik svečano odprt šentjer-nejski vrtec za 120 otrok, bomo govorili o velikem napredku na področju otroškega varstva. Res je, velik napredek za Šentjernej, toda na območju celotne občine otroško varstvo močno zaostaja za potrebami.
V	novomeških vrtcih je še nekaj vzgojiteljic, ki se spominjajo časov pred več kot dvajsetimi leti, ko so starše na vse mogoče načine nagovarjali, naj otroka dajo v DID. Tako se je tedaj imenovala edina vzgojnovarstve-na ustanova v Novem mestu. Bila je tudi edina v občini, če ne sploh na Dolenjskem.
Industrijski napredek in vse večje zaposlovanje žena sta z leti prinesla spremembo. Zdaj ima Novo mesto na pet krajih vrtce, razen tega so vzgojno-varstveni zavodi ali oddelki še v Škocjamu, Žužemberku, Šentjerneju in v Straži. V zunanjih vrtcih imamo 157 predšolskih otrok, v mestu pa je zajetih v organizirano varstvo 569 malčkov in dojenčkov.. Velik je skok v številu otrok - varovancev, pa tudi v rasti ustanov in prostorov v ta namen, če primerjamo današnje stanje s tistim pred leti.
. Povsem drugačna in celo žalostna pa je slika otroškega varstva, če vemo, da je ta hip samo v mestu 400 otrok brez varstva. ^ Vrtci so prenapolnjeni in pri nedavnem septembrskefti vpisu so s težavo tolažili obupane starše,
katerih otrok niso mogli sprejeti. Prednost dajejo otrokom iz socialno šibkih družin. Ker je teh precej, so zasedli večino razpoložljivih mest. Tako se je socialni sestav otrok v mestnih vrtcih naenkrat spremenil. Danes prevladujejo otroci iz delavskih družin.
Napovedujejo pa, da bo stiska za prostor v novomeških vrtcih še hujša, kajti zaposlovanje raste veliko hitreje kot pa zmogljivosti otroškega varstva. Najhitreje bi nekaj vrtcev lahko zraslo, če bi se občani v organizaciji združenega dela zagreli za predlog sveta za otroško varstvo: naj bi vsaj večji kolektivi „kupili“ nekaj mest v vrtcih, ki se gradijo. Morda kupili ni dober izraz, gre pa za obliko dodatne pomoči, kajti sklad otroškega varstva z rednimi sredstvi ne more v korak s potrebami. Kolektiv, ki bi prispeval, denimo, za deset mest v novem vrtcu, bi imel najbrž pravico sam določiti, katere otroke svor jih zaposlenih bodo poslali v ustanovo.
Nujno je dograditi vrtec na Ragovski cesti in po dolgoletnih prerekanjih končno poskrbeti za otroke v naselju Nad mlini in na ZnanČevih njivah. Na desetine jih je, ki jih s tega konca starši prevažajo v mestne vzgojnovarstvene ustanove, ker je bližnji vrtec v Kristanovi ulici mnogo premajhen za vse interesente. Ob tem pa starši s prevažanjem otrok z enega konca mesta na drugega delajo pro-
metno gnečo in se hkrati izpostavljajo nevarnosti.
Tudi kar zadeva igrišča za otroke, smo v novomeški občini med najslabšimi. Dva mestna vrtca imata igrišče za svoje otroke, medtem ko nikjer ni urejenega prostora, kamor bi popoldne lahko zahajali starši s svojimi malčki. Na Mestnih njivah, kjer je dvanajst stanovanjskih blokov z več sto družinami in Še naselje novih zasebnih hiš, se otroci potikajo okrog posod za smeti. Vsaj deset let se vleče vojna zaradi velikega travnika, na katerem raste osat. Podobno je v Naselju Majde Šilc, na Ragovski cesti, Nad mlini. Za gara-
že smo še našli prostor, za otroke pa ne! Poudarjamo pa, da na otrocih sloni naša bodočnost.
Na področju otroškega varstva imamo še več bolečih točk: nimamo enega oddelka za predšolske otroke, motene v duševnem in telesnem razvoju. Ravno pri t$h bi bilo strokovno varstvo in vzgoja v zgodnji otroški dobi velikega pomena za vse življenje. Premalo je tudi mest v podaljšanem bivanju za učence osnovnih šol. Veliko otrok bi lahko povsem drugače razvijalo svojo osebnost in zmožnosti za učenje, Če bi imeli strokovno pomoč.
Kdo naj torej odpravi kopico
vseh otroškovarstvenih težaV?> Brezplodno bi bilo pričakovati-da bo to naredil kdo „od zg raj“. Mi vsi: starši, zaposleni, moupravljavci v vseh družbeni'' sredinah, moramo z vso zagfl3 nostjo začeti. Že mnogo težlf izvedljivih akcij smo se lotili i*1 z njimi uspeli, zato ni razlog da bi bili tokrat črnogi^1 Kakršnokoli odlašanje s širje njem prostora za otroško va1' stvo pa se utegne hudo maštf vati. Čez leta bodo iz današnji*1 malčkov postali mladinci, $ kakršne bomo vzgojili in k*! kršno vzgojo smo jim dali, ta^ bodo.
R.B
Slavko in Marinko Zrilič
SLAVKO ZRILIČ, delavec v Novomontaži: „Stanovanja nisem dobil jaz, pač pa starši. Prej smo stanovah v eni sami sobi, ki ni imela niti 20 kvadratnih metrov. Brez stranišča, brez posebnega vhoda, temno, vlažno ... enajst let smo prebivali v tisti luknji, sedaj pa .. Nimam besed. Stanovanje je zares čudovito: centralna kurjava, voda ... Razen tega se lahko brat Mirko, ki hodi v 5. razred osnovne šole na Grmu, precej lažje uči kot prej. Vsi smo močno zadovoljni.44
ANTON ZAGORC, monter centralne kurjave: „Soba, v kateri smo tako nestrpno čakali na novo stanovanje, je imela komaj 16 kvadratnih metrov. Neverjetno, koliko človek lahko potrpi! Midva z ženo Antonijo
Anton Zagorc z dvomesečnim sinom
DOBER NAČRT ODPRE VSAK ŽEP
NOVOMEŠKA KS: 3. V SLOVENIJI
Pljuča in srce občine
Štefan Seničar: »Ko bodo odprti vsi zakoniti viri financiranja, bo novomeška krajevna skupnost dihala s še lažjim srcem«
Novomeška krajevna skupnost šteje po zadnjih podatkih 15 tisoč prebivalcev. S takim številom ljudi je v novomeški občini prva, v Sloveniji pa se uvršča med tri največje. Prebivalstvo živi v Novem mestu (13.000) in devetih vaseh:	Cegelnici,
Ločni, Gotni vasi, Regerči vasi, Škrjančah, Boričevem, Ragovem, Srebrničah in Jedinščici.
V	tej krajevni skupnosti je upravno, gospodarsko, politično in kulturno središče občine. V njej je skoncentrirana večina industrije, samo Novo mesto je preskrbovalni center najmanj 30.000 prebivalcev, tu so vse pomembne zdravstvene in socialne ustanove, srednje šole, muzej z galerijo, študijska knjjžnica in podobno. Računajo, da živi dobra tretjina
vsega zaposlenega prebivalstva , občine v novomeški krajevni skupnosti.
„Ker je ta krajevna skupnost po številu prebivalstva tako velika, smo jo razdelili na devet sosesk: pet jih je na desnem bregu Krke inštiri na levem bregu. Občani uveljavljajo svoje interese prek svetov sosesk oziroma posredno prek svojih delegatov v skupščini krajevne skupnosti, “ pravi predsednik te skupščine Štefan Seničar. „Skupščina ima kot izvršni organ svet, poleg tega pa še vrsto komisij za najrazličnejša delovna področja. Svoje interese v višjih predstavniških oziroma samoupravnih telesih in skupnostih uveljavlja novomeška krajevna skupnost prek 33-članske delegacije, izvoljene letos aprila na splošnih volitvah. “
Krajevna skupnost mora seveda živeti. Ustava in občinski statut sta novomeški krajevni skupnosti „predpisala“ naslednje vire financiranja: krajevni samoprispevek, del davkov od taks in drugih davščin, ki jih odstopa občina, dotacija iz občinskega proračuna, del dohodka TOZD.
Štefan Seničar: „Odločanje
v	novomeški krajevni skupnosti je občanom omogočeno prek devetih sosesk.“
Seničar pravi: „Imamo krajevni samoprispevek, ki pa je v celoti namenjen izgradnji osnovnošolskega prostora do leta 1979. Statu-
tarno določilo o odstopu davka krajevni skupnosti letos še ni uresničeno, zato na ta vir nekaj časa še ne bomo mogli računati. Dotacije proračuna pridejo dvakrat: enkrat v prvem in enkrat v drugem polletju, vendar je ta denar namenjen le za redno dejavnost krajevne skupnosti in SLO. Namenska sredstva za vzdrževanje lokalnih cest daje občinski komunalni sklad. Za posamezne akcije (asfaltiranje, kanalizacijo, javno razsvetljavo) prispevajo temeljne organizacije združenega dela. (Drugih dohodkov od TOZD za zdaj še ni, ker bo potrebno z njimi prej podpisati sporazum.) Potrebno se mi zdi pripomniti, da komunalni sklad občine usmerja sredstva iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča nazaj v krajevno skupnost, kajpak v skladu z njenim programom.
Na koncu bi dodal, da prispevajo občani za posamezne akcije _ še dodatna sredstva - poleg samoprispevka. Samo letos so tako za javna dela skupne koristi (asfaltiranje ulic, kanalizacijo) dali iz svojega žepa
496.000	din. “
raste stanovanjska soseska med Ragovsko cesto in Ulico Majde Šilc: bloku sledi blok in že so tu tudi temelji za večnadstropno stavbo. Prebivalci ob Ragovski cesti so se letos dokončno otresli praftu.	del	je	bilo	v	tem	delu	Novega	mesta	še	več.	Žal,	povsod
»»zmanjkuje44 prostora za otroška igrišča, to tembolj, ker je za pločevinaste „družinske clafle- poskrt>ijeno.
SOCIALISTIČNA ZVEZA MOBILIZIRA
Vseh še ni v vrsti!
Franci Cvelbar: »Podobno kot SZDL bi se morali v Novem mestu organizirati tudi drugi «
Družbenopolitičnih organizacij v novomeški krajevni skupnosti ni malo, delujejo pa dokaj nepovezano, vsaka zase. Tako osnovane organizacije Zveze komunistov, Združenja borcev NOV, Združenja rezervnih vojaških starešin, aktivi Zveze socialistične mladine, krajevne organizacije Rdečega križa in druge. Tudi v Socialistični zvezi je bilo dolgo tako, dokler niso lani utrdili 11 krajevnih organizacij in po delegatskem načelu ustanovili mestne konference Socialistične zveze.
„ Vsa sreča je bila, da smo imeli Socialistično zvezo organizirano na ravni krajevne skupnosti že pred volitvami, sicer ne vem, kako bi lahko obvladali to območje v tako pomembni akciji, kot so bile minule volitve delegatov, “ pravi predsednik mestne konference Socialistične zveze v Novem mestu Franci Cvelbar.
Res je slišati, kot da brenka na eno in isto struno, kdor poziva k organiziranosti na višji ravni, kdor deluje nenehno za to, da bi naposled prišli do politične enotnosti tudi na „malem" krajevnem vrhu. Toda naj to pozivanje tega ali onega še tako moti, eno je neizpodbitno: dokler levi breg ne bo vedel, kaj počne desni, in obratno, vse dotlej bo na nitki sleherna dobra pobuda, sleherna dobra rešitev in kajpak enotnost. Nemara je v času, ko ustavna dopolnila, sklepi partijskih kongresov, resolucije te ali one organizacije in stališča tega ali onega organa delujejo že z vso močjo, že kar odveč pogre-
vati tolikokrat izgovorjeni in napisani poziv k enotnosti misli in volje do dela, izvajanju skupnih nalog. Slednjič je od enotnosti družbenopolitičnih organizacij odvisno, kakšen program bo imela krajevna skupnost, kdo in kako se bo zanj bil, in, seveda, kako bo izveden.
Franci Cvelbar: „Doseči politično enotnost v krajevni skupnosti!"
„Organiziranost družbenopolitičnih organizacij je naloga tega obdobja, ko moramo izdelati in sprejeti nov statut krajevne skupnosti To je tudi čas, ko se bodo morale družbenopolitične organizacije izreči tudi o bodoči organiziranosti krajevne skupnosti. Ne verjamem, da bo pri tem uspeh kaj prida, če ne bodo nastopile enotno. Mislim, da ni odveč poudariti, da je sleherni uspeh krajevne skupnosti hkrati uspeh organizacij, ki v njej delujejo, kar pa velja - tudi o tem si moramo biti na jasnem - tudi za neuspeh, “ ugotavlja predsednik mestne konference SZDL Franci Cvelbar.
Križi in težave z novomeškim mostom se nadaljujejo, in so taki prizori, kot jih kaže posnetek, malone že vsakdanji. A čimbolj si delavci cestnega podjetja prizadevajo zamašiti luknje, tem več je novih,kijih „izvrtajo44prometne reke.
vomeške krajevne skupnosti. Samoupravni sporazum o gradnji je podpisal tudi predstavnik krajevne skupnosti.
Skupščina krajevne skupnosti in svet za otroško varstvo sta večkrat razpravljala tudi o tem, kje in kako v Novem mestu urediti otroška igrišča. Ugotovila sta, da ni lokacij, saj so na otroke očitno vsi pozabili — od urbanistov do graditeljev. Otroških igrišč ni niti v na novo nastalih naseljih, kar je dokaz več, da na naše najmlajše od odločujočih res nihče ne misli. Sklicevanje na pomanjkanje zemljišč za gradnje ne more biti izključni razlog za to.
Ob tem krajevna skupnost lahko pozdravi pobudo Dominve-sta, da je poskrbel za vrsto novih lokacij, kjer naj bi zrasle trgovine za dnevno preskrbo občanov. Obžalovanja je ob tem vredno le silno slabo zanimanje trgovskih hiš za gradnjo v Novem mestu, čeprav so šle ponudbe širom po Sloveniji in tudi prek republiške meje. Zanimivo je pri tem tudi to, da niso niti domača trgovska podjetja in druga, ki imajo na območju novomeške krajevne skupnosti svoje poslovalnice, pokazala prevelikega navdušenja ob ponudbi, ki bi jim dala možnost za nadaljnje širjenje njihove trgovske mreže v tem območju.
Pri organiziranju cestnih, kanalizacijskih in drugih del javnega pomena v novomeški krajevni skupnosti je to bogata izkušnja in neobhodno napotilo - Dobronamerne in koristne akcije krajevne skupnosti se včasih po nepotrebnem zavlečejo zaradi »višje sile«
Letošnjo dejavnost novomeške krajevne skupnosti določata dve pomembni listini: srednjeročni program razvoja do konca leta 1978 in na podlagi tega sestavljen delovni načrt za leto 1974. Podobno kot vsi prejšnji je tudi letošnji delovni načrt ofcsežen in zahteven, tak pa je tudi zategadelj, ker „predpisuje44 napredek na vseh področjih, pred katerimi krajevna skupnost ne sme zapirati oči: v Zdravstvu, socialnem skrbstvu, šolstvu, družbeni zaščiti, požarni varnosti, javni higieni, trgovini in seveda v komunali. Načrt so napravili na podlagi želja in 'potreb vseh devetih stanovanjskih sosesk ter na pobudo družbenopolitičnih organizacij, TOZD posebnega družbenega pomena in drugih/
Krajevna skupnost Novo mesto slavi
Osrednja proslava ob letošnjem prazniku novomeške krajevne skupnosti bo 26. oktobra. Po ogledu seseske ob Ragovski cesti z moderniziranimi ulicami (ob 8.30) bo ob 10. uri v bršlinski osnovni šoli skupna slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, delegacije KS in mestne konference SZDL. Po seji bo kulturni program, ki ga bodo pripravili učenci bršlinske šole.
Ker so občani najbolj zainteresirani za razvoj komunalne dejavnosti, je razumljivo, da so tudi rezultati na tem področju najboljši, hkrati pa so od vsega, kar je bilo narejeno v krajevni skupnosti po njenem letošnjem načrtu, tudi najbolj otipljivi. Zastavljenega in kajpak tudi dokončanega je bilo veliko. Ne bo odveč, če nekaj tega naštejemo.
Asfalt so dobile tele novomeške ulice: Na Loko, Ulica like Vaštetove in del Ulice Majde Šilc, ki so ju prej tudi nekoliko razširili, Slančeva ulica, Ulica Marjana Kozine, del Ra-govske ceste, Paderšičeva in Le banova ulica.
V	pripravi je gradnja kanalizacije v Koštialovi ulici. Z lastniki hiš so že sklenili pogodbe za prispevke po 5.000 din. Za ureditev kanalizacije v Volčiče-
vi	ulici, Ulici Milke Šobar-Nataše ii) na Valantičevem je izdelana tehnična dokumentacija.
Na asfaltiranje čakajo še Lo-betova ulica (Kodeljev hrib), za
kar je načrt že pripravljen, ulica
V	brezov log in Kettejev drevored (v sodelovanju z občani in Novoteksom).
Javno razsvetljavo naj bi dobilo več ulic v Novem mestu, Ulica Milke Šobar-Nataše, ulice Ob Težki vodi, Na lazu, Drej-četova pot in Partizanska cesta (do konca Broda).
Poleg tega je krajevna skupnost tudi letos vzdrževala več kilometrov krajevnih oziroma lokalnih cest ter nekatere ulice v Novem mestu.
Letos se je začela gradnja otroškega vrtca za sosesko Irča vas - Brod. V letih 1975-1976 nameravajo zgraditi vrtec Nad mlini, kjer je trenutno tudi največja potreba po organiziranem otroškem varstvu. Svet za otroško varstvo pri občinski skupščini in krajevna skupnost, ki se zlasti zavzemata za ta objekt, nenehno zadevata na problem lokacije. Precej glavobola je že do zdaj povzročilo iskanje lokacije za vrtec v Kristanovi ulici, kije tudi v načrtu.
Na pobudo tovarne zdravil Krke in Laboda bo v Ločni zrasla zdravstvena postaja z ambulanto za zaposlene iz teh delovnih organizacij in druge občane, Ri živijo v tem delu no-
*
*
KRKA med včeraj in jutri
Njuno vsakdanje delo v KRKI: polnjenje sirupov
Nenehna skrb za stanovanja
Naj za uvod spregovore številke: v 24-urni solidarnostni akciji za povečanje stanovanjskega dela sklada skupne porabe za 1973 so delavci KRKE lani opravili 43.290 delovnih ur in s tem uresničili predvideni plan s 96 odst. Akcija je povečala stanovanjski del sklada skupne porabe za 75 milijonov Sdin. Namenjeni so bili predvsem za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev z osebnimi dohodki pod 200.000 Sdin. Vendar pa je 76 delavcev s takimi dohodki dobilo lani 235 milijonov Sdin posojil, kar je trikratni znesek solidarnostne akcije.
Na pobudo organizacije ZK in sindikata v delovni organizaciji KRKA letos v podjetju nadaljujejo akcijo „24 ur za stanovanjski sklad“. Delali bodo izven rednega delovnega časa: vsi na dan ene proste sobote (verjetno v novembru); 16 ur bodo delali po potrebi in podrobnem načrtu posameznih TOZD, vse pa do 31. decembra letos. Na ta način hočejo ustvariti 120 milijonov Sdin novih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki jih bodo vodili v posebnem pregledu. Od tega bodo 75 odst. namenili za stanovanjska posojila, drugo pa za nakup enega družbenega stanovanja. Tudi pri tej delitvi bodo upoštevali pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil, denar pa bo namenjen predvsem socialno ogroženim delavcem in delavcem z nižjimi dohodki na družinskega člana.
In še podatek, kaj so v KRKI vložili do letošnjega februarja za stanovanjsko izgradnjo: skupno je 763 delavcev dobilo milijardo in 997 milijonov Sdin posojil. Največ posojil so dobili delavci z nižjimi osebnimi prejemki: 319 delavcev z interno kvalifikacijo, polkva-lificiranih in nekvalificiranih delavcev je dobilo 813 milijonov Sdin posojil, 286 visoko in srednje kvalificiranih delavcev ter takih s srednjo šolo 686 milijonov, 158 delavcev z visokošolsko in višješolsko izobrazbo pa 497 milijonov Sdin.
KRKA je razen tega v zadnjih 3 letih prispevala pol milijarde Sdin v solidarnostni stanovanjski sklad, dobre pol milijarde Sdin svojih sredstev pa je vezala za stanovanjsko izgradnjo v občini.
Leto se je zavrtelo za cel obrat in zopet je pred nami občinski praznik Novega mesta. Kot večkrat doslej bomo tudi letos ob prazniku za hip zastali, obudili v spominu burne dogodke iz naše bližnje zgodovine, v mislih preleteli delovne dosežke zadnjih let in se zavedli, kaj vse nas še čaka.
Krka je v preteklih letih dajala slovesnostim ob občinskih praznikih svojstven pečat. V svojem nezadržnem in naglem razvoju je združila občinska slavja s svojimi dosežki. Tako je oktobra predlanskim slovesno odprla nov, moderen in sodobno opremljen obrat za farmacevtsko . proizvodnjo. Lanskega oktobra je ob prisotnosti mnogih uglednih gostov odprla novozgrajene in obnovljene obrate bazične kemijske proizvodnje. Oba dogodka sta med gosti in občani vzbudila občudovanje mladega kolektiva in pogosto vprašanje: S čim nas bodo presenetili naslednje leto? !
No, letošnjega občinskega praznika v Krki ne bodo slavili tako burno, s kakšno otvoritvijo. Vendar pa to ne pomeni, da so dosežki delavcev v preteklem letu kaj manjši od prejšnjih let. Mnogo je drobnih in večjih uspehov posameznikov, delovnih skupin in vsega kolektiva, ki pomenijo nove dosežke samoupravne socialistične družbe.
Preteklo leto bo zapisano v zgodovini Krke kot obdobje, v katerem so popolnoma zaživele temeljne organizacije združenega dela. Delavci so združili.svoje delo v osem TOZD. Uspeh vsake izmed TOZD in vseh skupaj je dokaz, da je bila upravičena in potrebna nova organizacija združenega dela, v kateri pride do izraza vsak delavec
— samoupravljalec.
Vzporedno z organizacijo TOZD so v Krki prilagodili tudi delo in oblikovanje družbeno-političnih organizacij. V novih pogojih se je zlasti uspešno izkazala organizacija Zveze komunistov. Močno je okrepila svoje delovanje in 'vključila v svoje vrste mnoge nove člane, ki so pri svojem delu in življenju pokazali potrebne lastnosti pravega komunista.
Zelo aktivna je postala v preteklem letu organizacija zveze mladine. Kdo še ni slišal za nesebične in zares humane akcije, ki so jih z enkratnim zanosom mladih ljudi izvedli Krkini mladinci? Pomagali so ostarelim in onemoglim občanom, organizirali so delovne akcije, na svojstven način so pomagali prodirati kulturi med delavce itd.
Delo sindikalne organizacije v Krki že nekaj časa ni omejeno le na nabavo ozimnice in morda kakšne sindikalne veselice. Zavedajo se, da je le v sindikalni solidarnosti možno krepiti delavčev standard. Sindikat Krke letos že drugič izvaja ob vsestranski podpori družbenopolitičnih organizacij akcijo „24 ur za povečanje stanovanjskega sklada V tej akciji bodo, nekateri pa so že, vsi delavci prostovoljno delali 24 ur izven svojega rednega delovnega časa. Zaslužku se bodo odpovedali v korist sklada za stanovanja. Tako povečani del sklada bodo izkoristili delavci z nižjimi osebnimi dohodki.
Tudi skrb za prehrano delavcev je pokazatelj za uspešnost sindikata in strokovnih služb. Poleg rednih obrokov med delovnim časom, ki so v Krki organizirani že nekaj let, uvajajo v tem mesecu tudi redna kosila za zaposlene.
Mnogi bodo tako uspešno in poceni rešili problem svoje prehrane.
Kulturo delavcem — to v Krki ni več le fraza. Že nekaj let uspešno deluje kulturno umetniško kruštvo, „Krka“, ki omogoča delavcem aktivno vključevanje v
kulturne dejavnosti, po dru gi strani pa približuje kul turne prireditve vsem zapo slenim. Ob finančni podpon delovne organizacije so pri pravili celoletni program raznih kulturnih prireditev od gledaliških predstav do koncertov.
Jasno pa je, da je ob vsej skrbi za delavce in njihovo boljše življenje še vedno prva naloga delovne organizacije Krke dobro in solidno delo. Stalno se trudijo, da bi bili uspešni v proizvodnji in uveljavljanju svojih izdelkov. Eden izmed večjih uspehov pri tem je registracija Krkine fermentacijske proizvodnje pri ameriškem ministrstvu za živila in zdravila FDA. To pomeni nove možnosti za prodor na tuja tržišča pod ugodnejšimi pogoji in z večjim zaslužkom. Registracija pri FDA je posebno priznanje, ki ga v svetu zelo cenijo. Predpisi, ki omogočajo registracijo pri FDA, so izredno strogi. Tako že sama registracija pomeni jamstvo za kvaliteto in priznanje delavcem za zelo uspešno delo.
Še bi lahko naštevali uspehe. Očitno je, da v Krki niso nikdar zadovoljni s tistim, kar so dosegli. Vedno želijo več in še boljše. Z željo, da bi bilo leto do naslednjega občinskega praznika še uspešnejše, se delovni ljudje Krke pridružujejo praznovanju letošnjega 29. oktobra.
K. B.
Do solz so se nasmejali skoraj vsi, ki so si v torek, 15. oktobra zvečer, v dvorani doma prosvete v Novem mestu ogledali „NAROČENO KOMEDIJO“ pisca Fadila Hadžiča. Prireditev je pripravil programski svet KUD „Krka“, nastopili pa so igralci Mestnega gledališča ljubljanskega. - Tako je treba delati v praksi: od lepih in resničnih besed „kulturo ljudstvu!“ do organizirane predstave, za katero so bili hvaležni vsi, ki so ta večer prišli, v novomeško gledališče. (Foto-: Sandi Mikulan)
KENYATA: 30. aprila 1974 je p^dstavnike KRKE v Nairobiju sprejel legendami voditelj kenijskega ljudstva Jomo Kenyata. Izrazil je zadovoljstvo ob tesnem sodelovanju med Kenijo in Jugoslavijo. Ob tej priložnosti mu je glavni direktor KRKE mr. ph. 3oris Andrijanič izročil ček za dobrodelne namene, simbolično darilo kolektiva KRKE pri izgradnji bolniških objektov v tej mladi afriški republiki. — Na sliki: sprejem pri narodnem junaku Kenije Jomu Kenyati (drugi z leve proti desni).
Zakaj je Kenija izbrala novomeško Krko?
Konec preteklega meseca je obokala KRKO v Novem mestu 13-članska uradna delegacija republike Kenije. Vodil jo je pomočnik ministra za industrijo in ^govino g. Kabetu, v njej pa so bili tudi ugledni člani raznih kenij^ui ministrstev. Delegacija se je seznanila z novomeškimi proizvajala <dravil, njeni člani pa so hkrati nadaljevali razgovore o tem, kakc napredujejo dela na projektu DAVVA — prvi tovarni farmacevtski^'iTdelkov v tej afriški republiki, ki bo zgrajena s pomočjo KRKE.
Do kod segajo začetki zamisli o izgradnji tovarne zdravil sredi Afrike, odkod pogum in pobude za načrte, glede katerih si pred dobrim desetletjem prav gotovo na Dolenjskem nihče ni delal utvar, da 6i jih kdaj uresničevali? Na zanimiva vprašanja se nam ponujajo odgovori v tehle dejstvih:
— že leta 1971 so stekli prvi pogovori KRKE z odgovornimi predstavniki republike Kenije o možnostih za udeležbo pri izgradnji prve sodobne tovarne
-1 -J, 1" "®j K; Y	pnctn.
poma osamosvojila v neodvis-. nosti glede uvoza nekaterih farmacevtskih izdelkov.
— Pogovori so tekli v času, ko je bil veleposlanik Jugoslavije v Keniji tovariš Ivo Pelicon; njemu gre velik del zaslug za prve stike s kenijskimi funkcionarji.
— Vlada v Nairobiju je leta 1971 razpisala mednarodni natečaj za zgraditev prve kenijske farmacevtske industrije. Nanj je povabila nekatere svetovno znane proizvajalce zdravil, kot so n. pr. tvrdke Pfizer, Hoechst, Organon, Roche, May in Baker, Upjohn, Sterlig in še nekatere. Šlo je za prestiž, kdo bo dobil naročilo za prvo tovarno te vrste v Keniji. V močni mednarodni konkurenci je mlada afriška republika zaupala to delo novomeški KRKI. Njena ponudba je bila ugodna, pomoč političnih in gospodarskih krogov iz Jugoslavije pa pri tem tu-ui ni izostala.
KRKA se je tako v praksi lotila uresničevanja zvezne resolucije o ekonomskih odnosih z državami v razvoju, pri čemer je bistvo v stalni in dolgoročni Cepitvi sodelovanja s temi deklami. To je hkrati pomenilo fcpolnjevanje duha resolucije ^upščine SFRJ o ekonomskih stikih s tujino, kot tudi uresničevanje sklepov 4. konference neuvrščenih držav v Alžiru. Poglavitno pri tem je pomagati deželam v razvoju, da bi se čim hitreje ekonomsko osamosvojile PnmnA Vpniji, Ha ogradi
domačo tovarno zdravil, je potrdilo pripravljenosti delavcev Krke za uresničevanje take naše odprte politike.
KRKA pa je šla v tako nalo-8°, ki pomeni veliko odgovorit, tudi s poslovnimi interesi: v to silijo med drugim nameni dolgoročnega in tehnološkega razvoja v stikih s temi državami.
SLOVESEN PODPIS PODOBE O USTANOVITVI MEŠANEGA PODJETJA
^ |*o sprejemu 'naročila so se 'Sj’kini delavci takoj lotili števil-n. priprav. 29. aprila letos je j^vni direktor KRKE, magister armacije Boris Adrijanič po Pooblastilu delavskega sveta Podpisal v Nairobiju, glavnem j”es.tu Kenije * pogodbo o usta-ovitvi mešanega podjetja AwA Pharmaceutical Ltd. Ke-^ska vlada je za to skupno de-0 določila tudi svojega partner-
ja: državno družbo ICDC, ki jo je ustanovila že leta 1955 za sklepanje pogodb s tujimi sodelavci. Tretji soudeleženec so trije vplivni zasebni kenijski gospodarstveniki. Skupno podjetje posluje z omejenim jamstvom, vsak partner pa je zanj prispeval tretjino potrebnega začetnega kapitala — vsak po 190.000 ZDA dolarjev. Novo podjetje je hkrati prevzelo vlogo investitorja. Nova tovarna bo stala v industrijskem predelu Nairobija; zagotovljeno ima 6 hektarov zemljišča, kar dovoljuje tudi kasnejše razširitve.
Kaj bodo zgradili najprej? Proizvodno halo, laboratorije, upravne zgradbe in potrebne energetske objekte. Začeli bodo z enoizmensko proizvodnjo, v naslednjih letih pa bo tovarna brez večjih dodatnih vlaganj lahko podvojila proizvodnjo. Njeni izdelki: tablete, dražeje, kapsule, sirupi, antibiotiki, solucije, ampule, aerosoli in razna mazila.
KRKA je seveda že pred ustanovitvijo vnaprej sporazumno rešila številna vprašanja o poslovanju in vodenju podjetja. Brez njene privolitve ne bo moč speljati v novi tovarni nobene bistvene odločitve, saj bo KRKA zajamčila kompletno tehnično-tehnološko	in
poslovno-komercialno vodenje mladega podjetja. Posebna pogodba določa, da bo v podjetju delalo 15 do 20 Krkinih strokovnjakov, dokler jih ne bodo zamenjali domačini. DAWA bo od Krke obvezno kupovala vse surovine, če jih ne bo mogla ceneje nabaviti drugje.
IDEJNI PROJEKT: DEN DNI
ČEZ TE-
Do 1. novembra 1974 mora biti končan idejni projekt nove
tovarne, nakar jo bodo kmalu začeli graditi. Njeni projektanti so Krkini strokovnjaki, ki so si na tem področju pridobili dragocene izkušnje pri izgradnji objektov v Ločni. Tovarna v Keniji naj bi bila zgrajena do konca 1975, takoj nato pa bi v njej stekla tudi poskusna proizvodnja. V njej bo našlo delo najprej 180 ljudi; v začetku jim bodo pomagali Krkini strokovnjaki, postopoma pa bodo Kenijci sami prevzeli proizvodnjo.
V letu dni naj bi nova tovarna proizvedla za tri in pol
milijone ZDA dolarjev proizvodov.
Zgraditev prve kenijske tovarne zdravil odpira KRKI stalno, dolgoročno in neposredno navzočnost tudi na drugih prostranih afriških tržiščih tako glede prodaje svojih izdelkov, patentov, postopkov in laznihjndustrijskih pravic, kot
tuđfSVOjih Surovin,
reprodukcijskih materialov in pod. Za KRKO in vso našo skupnost pa ni najmanjšega pomena tudi dejstvo, da zdaj naše ugledno in pomembno podjetje prvič nastopa v tujini na način, kot ga poznajo le velika farmacevtska podjetja po svetu.
Mar nismo lahko ob vsem tem spričo sposobnosti domačih strokovnjakov ponosni na KRKO, njene ljudi in njen skokovit razvoj v zadnjih razgibanih letih? O tem so marsikaj pohvalnega povedali tudi člani kenijske gospodarske in vladne delegacije 19. in 20. septembra letos, ko so presenečeni ogledovali proizvodnjo v Ločni in se čudili spretnostim Krkinih delavcev, urejenosti podjetja in z veseljem znova in znova postajali pred izdelano maketo DAVVE — svoje bodoče prve tovarne farmacevtskih izdelkov v Nairobiju.
Da bi se iz dimnika spet kadilo...
Načrti za obnovljeni INIS, delo češkoslovaških in Krkinih strokovnjakov: ponovna, a znatno sodobnejša proizvodnja ravnega stekla, predelava lastnega stekla v termoizolacijsko steklo in proizvodnja
visoko kakovostnih zrcal
Tovarna ravnega stekla INIS v Novem mestu je začela z redno proizvodnjo v jeseni 1965, zaradi nedograjenosti, slabe tehnologije, neustrezne uvožene opreme, neprimernih tržnih pogojev in premajhne strokovne usposobljenosti kadrov pa je prišla leta 1968 v stečaj. KRKA, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, jo je leta 1969 prevzela po posebnem dogovoru z Ljubljansko banko.
Odtlej do danes je bilo okoli INISA in ponovne proizvodnje stekla v njem že toliko ugibanj in dvomov, da na kraju nismo več verjeli niti nekaterim letošnjim poročilom o tem v dnevnem tisku, saj tudi ta niso bila dovolj stvarna niti ne v celoti točna. In vendar je KRKA, ko je postala lastnik steklarne z mrzlimi pečmi, začela vsestransko in intenzivno proučevati možnosti, da steklarno oživi — bodisi spet za čisto steklarsko proizvodnjo ali pa da poslopja preuredi za proizvodnjo iz lastnih programov. Položaj na trgu, tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji, govori o nujnih potrebah po okenskem steklu. Taka proizvodnja bi bila danes upravičena le tedaj, če bi steklo hkrati tudi oplemenitili. Trg potrebuje vedno več termoizolacijskega stekla, donosna pa je tudi proizvodnja visoko kvalitet-; nih zrcal.
Na kratko naj strnemo večletna prizadevanja, da se reši vprašanje slovenske steklarne v Novem mestu (ki nikakor ni le problem naše občine!), v tele ugotovitve:
- ko je KRKA v stečajnem postopku kupila steklarno INIS, je res prevzela tudi moralne obveznosti za njeno obnovitev, vendar brez družbene pomoči SRS tega vprašanja ni mogoče rešiti.
— KRKA je iskala ustrezne partnerje za obnovo proizvodnje tako v zahodni Evropi kot na vzhodu; našla jih je končno v ČSSR. Ustrezna češka družba ni mogla speljati prvotnih dogovorov, ker se je pri njih menjal gospodarski sistem, kar je že zastavljeno delo in načrte ponovno zavrlo.
- Spremembe na tržišču stekla in najnovejše študije so v letošnjem prvem polletju pokazale, kako ugoden je položaj na tržišču ravnega stekla v Jugoslaviji, hkrati pa, da čedalje bolj narašča poraba specialnih termoizolacijskih stekel v gradbeništvu. KRKA je zato ponovno preštudirala stanje na tržišču in se skupaj s strokovnjaki SKLOUNIONA iz Češkoslovaške lotila novega načrta za rekonstrukcijo steklarne INIS. Investicijski program zanjo so dokončali prejšnji mesec; vsi podatki dajejo čvrsto podlago za obnovitev proizvodnje v novomeški steklarni. V načrtu je najsodobnejša in izboljšana tehnologija Fourcalt sistema za ravno steklo, predelava lastnega stekla v termoizolacijsko steklo in proizvodnja visoko kakovostnih zrcal. Gre za dolgoročno strokov-no-tehnično sodelovanje in tehnično pomoč čehoslova-ških strokovnjakov kot za možnost šolanja naših kadrov v ČSSR, da bi zagoto-
vili visoko strokovno raven za tehnično vodstvo tovarne. Razvojni oddelek obnovljene tovarne bo tesno sodeloval z razvojnim institutom SKLOUNIONA, kar bo spet jamstvo za nadaljnji razvoj novomeške steklarne.
Zdaj gre samo še za odprto vprašanje skupnega vlaganja obeh partnerjev. Tudi sami bomo morali zagotoviti znatna sredstva za obnovo tovarnne. Ponoviti je treba, da ne gre le za vprašanje, ki žuli novomeško občino: stekla potrebujemo v Sloveniji in Jugoslaviji vedno več, saj je pred nami, n.pr., izredno zahtevna stanovanjska gradnja. Načrt govori o potrebnih milijonih, pri čemer računa tudi s češkim partnerjem glede skupnih vlaganj, s češkimi uvoznimi krediti in z angažiranjem domačih bančnih sredstev. Slovenski gospodarski prostor pa se mora odločiti, ali je ali ni za obnovitev steklarne v Novem mestu. Če vemo, da je kremenčevega peska prav na Dolenjskem največ v Sloveniji, potem lahko upravičeno upamo na potrebno družbeno pomoč pri obnovitvi podjetja, na katerega izdelke čaka širši slovenski kot jugoslovanski trg.
KRKA dodaja: češki proizvajalci stekla so svetovno znani kot najboljši strokovnjaki tega področja. Tudi v tem — in v skupnem vlaganju, ki pozna seveda tudi skupno tveganje obeh partnerjev — je eno izmed jamstev, da računajo s kvalitetno, sodobno proizvodnjo stekla v Novem mestu.
Iz sedanjega skladišča zdravilnih zelišč in farmacevtskih surovin, kar danes poslopja INISA v Bršlinu so, naj bi se obsežni objekti spet prelevili v to, za kar so bili zgrajeni: za sodobno organizirano tovarno stekla
'5: °*cto*,ra j® obiskal Novo mesto predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, z njim pa so bili tudi Mara Žlebnik, Bogdan Osolnik, Stane Markič, Jože Pacek in drugi. Na občinski skupščini se je dr. Brecelj podrobno seznanil s številnimi vprašanji dosedanjega in načrtovanega razvoja občine kot z uresničevanjem nove ustave, potem pa sije ogledal tudi proizvodnjo v KRKI in IMV. — Na sliki: predsednik dr. Marijan Brecelj z vodilnimi delavci KRKE in predstavniki občinske skupščine (Foto: S. Mikulan)
KRKA
KRKA
VESELJE V UČILNICAH - po zaslugi delavcev KRKE'Z osnovno šolo „Katja Rupena“ v Novem mestu vzdržuje d J lovna organizacija KRKA tesne stike, nudi pa ji tudi mate* alno pomoč. Z 200.000 Ndin, ki jih je KRKA prispevala t*J osnovni šoli, so v 10 učilnicah kupili nove mizice in kl°P*’ razredne omare in stenske obloge. S kakšnim veseljem otroci teh 10 razredov to jesen začeli novo šolsko leto! stavniki podjetja so 27. septembra obiskali pionirsko odre0 no konferenco na šoli in si med drugim ogledali prizadcv^*. delo učencev pri treh predmetih. -* Na sliki: zadovolji učenci v enem izmed obnovljenih razredov.v(Foto: MetK* Urbančič, foto krožek na šoli „Katja Rupena“)
i«
»Zdaj sem
srečen «
Med 62 dclavci, ki so pred kratkim dobili ključe novih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnostnega sklada občine Novo mesto, je bilo tudi 6 delavcev iz KRKK. Med njimi jih je nekaj, ki so sc lahko vselili v nova stanovanja ob Kagovski cesti zaradi socialnih meril, nekaj pa je tudi mladih družin. Tudi pri prihodnjih delitvah bodo delavci iz KRKK spet med tistimi, ki so na prednostni listi.
„Kako sc počutite v novem stanovanju? “ smo prejšnji torek zvečer povprašali 40-letncga Čeda Kitanovića v stanovanju St. 9 v novem bloku St. 16 ob Ragov-ski. Najprej pa pojasnilo: da smo lahko z njim govorili, smo morali Se enkrat v mesto. Cedo je ta večer Šahiral v okviru delavskih Športnih iger. Zena Anica nam je povedala, da ga bomo verjetno dobili v sindikalnem domu pri
Družina Kitanović v kuhinji novega stanovanja ob Ragovski cesti: Cedo, sinček Marjan, hčerkica Tanja in žena Anica (Foto: S. Mikulan)
tekmovanju. Pravkar je kot drugokategomik premagal tova-riSa iz Novoteksa, sicer igralca prve kategorije.
„Petnajst let že šahiram, to je poleg službe moje glavno veselje,** nam je med vožnjo domov razlagal Cedo, ki ne kaže svojih let in prijetno preseneča s športno postavo. V stanovanju sta ga obstopila 8-lctni Marjan in 2-letna,Tanja, žena pa je bila vsa zadovoljna: tu je toplo in prijetno. Prejšnjo stisko na Brodu, kjer je zaradi vlage teklo po zidu sobe, v kateri so se zadnji dve leti stiskali štirje čltmi Kitanovi-ćeve družine, je zamenjalo prostorno, dvoinpolsobno stanovanje s kopalnico, kuhinjo in lo-
čenim straniščem.
„Ze|o sem zadovoljen: kurjava v bloku je v redu, smo na toplem, pri delu nimam več skrbi, ko vem, da sta otroka na suhem . . .“ je odgovoril Kitanović, ko smo posedli okoli mize v dovolj veliki kuhinji.
„Seliti smo se začeli pol ure po tem. ko sem dobil ključe novega stanovanja!“ je vesel povedal Cedo. Drugi večer so že spali v novem stanovanju. Ni treba posebej praviti, kako vesela sta bila otroka novih prostorov! Marjan je na Brodu zbolel za astmo; trikrat je že bil na morju, pa se bo moral še zdraviti. C\do bo zdaj laže pozabil tudi svojo težko mladost: rodil se je na Ko-
sovem, kot otrok je živel v Dalmaciji in Beogradu, 1964. pa je prišel v Novo mesto. Leto dni je delal kot zidar krške „SAVK“ v Novoteksu, zdaj pa mu teče že 10. leto v KRKI, kjer je delavec v polindustrijski proizvodnji v biosintezi. V podjetju je imel prošnjo za stanovanje pet let. Zdaj se mu je uresničila največja želja: z ženo, ki je doma z Drga-njiii sel in dela v šmihclskcm dijaškem domu, lahko nudita otrokoma dostojno življenje v suhem, lepem novem stanovanju.
„Zares, zdaj sem srečen . . .“ je skromno rekel Cedo Kitanović, ko smo sc od peljali nazaj v mesto.
T. G.
Obveščanje In samoupravljanje
Kazen klasičnih oblik obveščanja, kot so sestanki delovnih ljudi, oglasne deske, razna obvestila in pod. imajo v KRKI že tretje leto svoje tovarniško glasilo — mesečnik „Krka“. Letos je izšlo že 9 številk, vsaka v nakladi 2600 izvodov. Glasilo grafično pripravi za tisk ČZP Dolenjski list v Novem mestu, tiskajo pa ga na ofset rotaciji pri Ljudski pravici v Ljubljani. Številka ima običajno v sredini ter na prvi in zadnji strani tudi več slik v barvah.
TOZD Institut v delovni organizaciji KRKA izdaja vsake tri mesece svoje glasilo „Filter“. Prilagajo ga kot prilogo v „Krko“, s čimer dopolnjujejo dosedanje oblike obveščanja med delavci podjetja. Razen teh oblik pa so na sejah uredniškega odbora ponovno tudi že razpravljali, če ne bi kazalo sedanjega mesečnika spremeniti v glasilo, ki bi izhajalo vsakih 14 dni. Za nujna, kFatka in zgoščena dnevna obvestila pa bi v podjetju radi vpeljali še neke vrste dnevni „bilten“, ki bi ga delavci po končanem delu jemali pri vratarju in odnesli s seboj domov. Tako bi na najhitrejši način lahko že popoldne zvedeli za glavne sklepe organov samoupravljanja v podjetju, za obvestila in razna druga kratka sporočila, glede katerih naj bi bili vsi kar najhitreje in sodobno obveščeni. Takemu načinu obveščanja bodo morali najprej prilagoditi nekatere notranje službe in tehnične priprave za razmnoževanje ciklostiranega ali morda celo tiskanega „dnevnega obveščevalca14.
Tak način obveščanja že imajo v nekaterih večjih, pa tudi manjših delovnih organizacijah; povsod seje dobro izkazal in uživa zaupanje delavcev.
Sprejeli smo novo ustavo in krenili na nove poti — od revolucionarnih vrednot proteklosti, kakršna je tudi naš 28. oktober 1941, preko uspehov povojnega razvoja do sedanje stvarnosti, ki terja vedno več zavesti ljudi pri odločanj u. Čeprav dobro trasirane, še niso dovolj izhojene poti, ki vodijo človeka samoupravljavca na vsa mesta, kjer se sprejemajo odločitve tudi o njegovem deležu ustvarjenega. Pravimo, da so sedaj odprte vse možnosti za večji vpliv delovnih množic na tokove prihodnjega razvoja. Toliko stvarnejši je zato optimizem, na katerega smo ob lanskem prazniku oprli svoja pričakovanja, in toliko večja naša odgovornost, da ga sleherno leto upravičimo, povečamo, ker smo dobro delali in ker smo ob tem tudi sami postali vsaj nekoliko drugačni.
BREŽICE: NOVE POTI K NAPREDKU
Sprejeli smo novo ustavo in odgovornost za to, da njena določila dosledno in čimprej uvedemo v življenje. Z delegatskim sistemom smo še bolj povezali ljudi na različnih področjih dela z osnovnim namenom, da bi Dostal človek v tej družbi celovit, prisoten povsod, da bi postal soodgovoren tudi pri reševanju tistih družbenih vprašanj,
ki niso v neposredni zvezi z njegovim osnovnim poklicnim delom.
Družbenopolitične organizacije z Zvezo komunistov na čelu so sprejele odgovornost za uresničitev ustavnih načel. Novosti prihajajo hitreje kot odmira staro, preživelo. Zato so del sedanje stvarnosti tudi odpori zoper nove samoupravne odno-
Besede delegatov
Franc Hedl, Velika Dolina: -V krajevnih skupnostih želimo, da bi čimprej dobili vse tiste vire dohodkov, ki jih lahko uveljavljamo po ustavi.
Stanko Molan, Cerklje: — V delovnih organizacijah moramo najprej okrepiti sindikat, da bomo lahko uveljavili vsebinske spremembe v našem delu.
se. Da bi priborili novo, potrebujemo argumente zoper staro.
Moramo se navaditi na zdravo borbo mnenj, na usklajevanje interesov, na kritično presojanje lastnih in tujih hotenj. SZDL mora zajeti preko svojega članstva ves splet želja, hotenj, možnosti in nasprotij in iz tega luščiti odločitve, ki jih bo zlahka prepoznati kot na-
predne, socialistično usmerjene.
Izvolili smo delegatsko skupščino z zavidljivim uspehom. Vendar ni še povsem odpravljena brezbrižnost pri sprejemanju predlogobžogov in odločitev. Skrb delegatov skupščine je, da dobro odločajo. Izvršilni organ skupščine bo le tako lahko trajno opravljal vlogo, ki mu gre po ustavi, v pomoč delegatom in
i.
mm
Marjana Ogorevc, Pišece: -Sele cesta bo prinesla resničen napredek v na Se kraje. Pravico imamo, da pričakujemo odziv
Salonita Anhovo, ko se bomo dogovarjali o asfaltiranju.
Vlado Podgoršek, Brežice: — V delu skupščine že opažamo razveseljivo spremembo. Mnenja in predlogi iz delegacij vedno bolj odražajo interese krajevnih skupnosti in delavcev iz orgaHi-eacii združeneea dela.
za uresničevanje odlokov. Subjektivne sile vplivajo na skupščinsko politiko odslej izključno preko svoje baze, svojih članov, ki so delegati. Zahtevnejši način vplivanja je to, a gotovo učinkovitejši.
Zakaj so načrtovalci razvoja posavske regije vključili nove ustavne spremembe med bistvene pogoje za uresničitev razvoj-
nih ciljev? Regija se bo morala opreti v prvi vrsti na lastne sile. Sleherni posameznik, spodbujen h kakršnikoli koristni družbeni aktivnosti, zaradi novih odnosov postane uresničevalec razvojnega načrta. Zato vidimo v ustavnih spremembah tudi možnost za hitrejše reševanje tistih problemov, ki so še posebno v našem interesu.
Marija Zajc, Beti Dobova: — Na sestankih delegacije ne moremo predelati vsega, kar nam pošljejo pred skupščinsko sejo. Menim, da bi morali dobiti zgoščene povzetke in nam z njimi prihraniti dragoceni čas.
Jože Vovk, Agraria Brežice: — Ni dovolj samo ugotoviti, da je novi skupščinski sistem boljši. So težave, ker imajo delegacije premalo časa za temeljit pretres gradiva in vprašanj, ki nas zanimajo . ...
Ko bo povsod obveljala pretehtana beseda občanov
Most v Cerkljah odpoveduje, potreben bo nov
Občani iz Pišec in okoliških vasi so letos opravili ogromno prostovoljnega dela. Sodelovali so v akcijah za obnovo vodovoda in kanalizacije, pri preurejanju gasilskega doma, pri planiranju gramoza na cesti proti Si-lovcu. Urejali so izvir Gaberni-ce, obnovili mlin ob njej in jo v slapovih izpeljali po strmini do sreddišča vasi. Delali so na cesti do Pleteršnikove rojstne hiše in Marofa ter se zbirali povsod, kjer so potrebovali prostovoljce za delo. Več mesecev delajo vsako soboto, zadnje čase pa. kadar kdo utegne. Za plačilo bi jih težko dobili toliko skupaj.
Složni so, zato toliko zmorejo. Dosegli so sodelovanje delovnih organizacij. Slovin je zgradil v Pišecah novo trgovino, prispeval za zunanjo ureditev in je pripravljen še pomagati, če bodo v zadregi.
Uspeh pri skupnih akcijah imajo tudi Dobovčani, kjer je to utečeno več let. Dobovška krajevna skupnost je ena redkih, ki s statutom uzakonja petletno prakso odnosov z delovnimi kolektivi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
KORENITE SPREMEMBE
Z veseljem spoznavamo, da se je v krajevnih skupnostih marsikaj premaknilo, da postajajo občani, ki tam prebivajo, sami svoje sreče kovači. Ta čas povsod zavzeto pretresajo statute, da bodo v njih uzakonili pravice in dolžnosti, ki jim jih daje ustava.
Seveda pa ni vse odvisno samo od ljudi v krajevni skupnosti, od njihove zagnanosti pri tcScvonju komunalnih, socialnih, šolskih in drugih problemov, s katerimi se prebivalci srečujejo v vsakdanjem življenju. Tu so potrebne korenite spremembe pri oblikovanju družbenoekonomskih odnosov. V ustavi je lepo zapisano, da morajo občine prepustiti crajevnim skupnostim del davkov, taks in drugih dajatev, ki se zberejo na njihovem območju, medtem ko naj bi bile dotacije iz občinskega proračuna le dodatni vir. Tak način financiranja še ni izpeljan, uveljavljajo pa se že novi odnosi med krajevnimi skupnostmi in delovnimi odnosi med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami.
Pri urejanju komunalnih problemov, pri napeljavi vodovodov pri vzdrževanju in modernizaciji cest ter krajevnih poti postaja samoprispevek občanov pomemben finančni vir. To velja predvsem za podeželje, kjer se prebivalci zavedajo, da morajo sami najprej pokazati pripravljenost za sodelovanje v sleherni akciji, ki jo sprejmejo v svoj program. Šele potem lahko računajo na pomoč skupnosti, na pomoč občine.
Vsebinska usmeritev delovanja krajevnih skupnosti bo poslej mnoga širša, kot soje bili občani vajeni v preteklosti. V odbore in komisije bodo morale te pritegniti čimveč dela voljnih in zainteresiranih občanov za začasne ali za stalne naloge. V naših družbenih razmerah so krajevne skupnosti hkrati interesne in samoupravne skupnosti; interesne zato, ker se oblikujejo v žarišča interesov občanov, samo upravne pa zaradi tega, ker se delovni ljudje v njih sami odločajo, kako bodo pora bili denar, s katerim razpola gajo.
V tovarni avtomobilskih prikoUc IM V v Brežicah dela 366 ljudi.	združili za nakup stanovanj
Poskusno obdobje je muno, zdaj niso več vajenci. S prldnosrjo in	Tviarsfkaksen problem bi lahko
vestnostjo odp^^ja^e^om SVqjih rok vrata v širni svet. Njihova dolžnost je proizvodnja, s prodaja se um-aij-j*,
Ta tovarna zaposluje 186 nekvalificiranih delavcev, 32 pol-kvalificiranih, 99 kvalificiranih in 15 mojstrov z visoko kvalifikacijo. Sedem zaposlenih ima končano nižjo, osem srednjo in eden višjo šolo. Veliko število nekvalificiranih delavcev nam jasno pove, da je njihov osebni standard nizek. Precej zaposlenih se vozi na delo iz oddaljenih krajev. Prevozi na delo niso organizirani, zato gre del bolezenskih izostankov prav gotovo na račun prehladov.
In še nekaj je, kar bode v oči. Podjetje s toliko zaposlenimi nima nič stanovanj. Lani so razdelili trinajstim prosilcem individualne kredite za dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš. Vsota ni bila velika, komaj 269 tisoč dinaijev za trinajst delavcev, pri čemer so upoštevali predvsem prošnje tistih, ki so že dlje časa v podjetju.
Letos in prihodnje leto te vrste posojil ne bodo dajali. Sklenili so, da bodo vsa sredstva
rešili že, če bi imeli za zimo na voljo nekaj sob za tiste, ki v
motorjem~tezleo 'priSfejSPEL3^ z
lo.
Kolektiv se zavzeto obrača k človeku, toda na voljo ima zelo skromne vsote v primerjavi s številom zaposlenih. Osebni dohodki nekvalificiranih delavcev se gibljejo od 1650 din naprej, medtem ko zaslužijo kvalificirani povprečno po 2.200 dinarjev.
Tak kvalifikacijski sestav bo prav gotovo še precej časa povzročal težave in zahteval
Asfalt si želijo prav v vsaki krajevni skupnosti in to je zadnje čase sprožilo vrsto zbiralnih in delovnih akcij. Na Veliki Dolini so se odločili za petletni krajevni samoprispevek in si tako s pomočjo občine že letos zagotovili asfalt do Nove vasi.
Tu imamo še zgleden artiški
Krajevne skupnosti se vsak dan bolj uveljavljajo kot žarišča skupnih interesov in načrtov - Ustava jim ponuja več, kot so že dosegle
Izobraževa-
nje lovi korak
Za premagovanje začetnih težav pri uveljavljanju delegatskih odnosov so družbenopolitične organizacije v občini Brežice izdelale v sodelovanju z DU Brežice program izobraževalnih oblik za delegate. Pri tem so skupno ugotovili težave, ki nastopajo pri realizaciji zaradi pomanjkljive materialne osnove tem oblikam, ki so izredno drage-
Pri uresničevanju izobraževalne funkcije obremenjuje delavsko univerzo tudi pomanjkanje splošnega dogovora med obstoječimi izobraževalnimi institucijami o racionalnem izkoriščanju razpoložljivih šolskih objektov. Izobraževanje, ki ob današnjih zahtevah mora sleherno obliko opreti na kalkulacijo, ki naj bi dala po možnosti še kaj ostanka dohodka, ne more v korak z aktualnimi družbenimi potrebami. Zato bo v najkrajšem času potrebno najti način za zagotovitev ustrezne materialne podlage te izobraževalne ustanove.	Jutranjka	bo	gradila	novo	halo,	v	kateri	bo	zaposlila	še	200	delavk
i
Čas jef da pride na vrsto človek
učinkovitejše	reševanje stano-	zaposleni zelo malo	vedo o tem,
vanjskih in drugih problemov v	kako gospodarijo,	ker nimajo
kolektivu.	svojega žiro računa in ker jim
Tovarna je	samostojna orga-	vse izračunavajo v	Novem me-
Delavci v tovarni prikolic IM V združujejo denar za stanovanja	nizacija	združenega	dela,	vendar	stu.
primer delovne zagnanosti v letošnjem poletju. Veliko požrtvovalnost za ureditev kraja dokazujejo skozi vse leto prebivalci pišečke krajevne skupnosti. Ta bo zbrala od občanov in delovnih kolektivov 170 tisoč dinarjev za asfaltiranje naselja. Razliko do 500 tisoč din, kolikor velja poldrugi kilometer asfalta, bo poravnala občinska skupščina.
Tovarna bo, čeprav z zamudo
Zagotavljajo, da izdelovanje silikatne opeke ne bo zastrupljalo okolja
Priprave na novo tovarno silikatne opeke v Brežicah so se zavlekle in tako lahko pričakujemo začetek poskusnega obratovanja v prvih mesecih 1976 namesto marca prihodnje leto.
Kolektiv obstoječe Ope- prinaša ta investicija s seboj šte-
karne, zdaj temeljne . organizacije Salonita Anhovo, se je sprijaznil z zamudo, saj sam na razloge zanjo zunaj podjetja tudi ne more bistveno vplivati.
Prvi koraki so vendarle napravljeni. Lokacija je izbrana in usklajena z lokacijo bodočih objektov, predvsem z objektom, ki ga načrtujejo za separacijo kremenčevih peskov.
8. oktobra je potekel trimesečni razpisni rok za zbiranje ponudb za dobavo investicijske opreme. Prispele so ponudbe iz Jugoslavije, iz Zahodne Nemčije in Poljske. V novembru jih bodo ocenili, do konca leta pa podpisali pogodbo.
V podjetju se zavedajo, da
vilne težave, ki jih bodo morali premagovati. Inflacija je že ena tistih, na katere morajo računati. Tudi druge stvari ne potekajo gladko.
Po besedah direktorja Opekarne inž. Škrabla ovira izdelovanje lokacijske dokumentacije strah pred onesnaževanjem okolja, zlasti pred morebitnimi odplakami, ki bi lahko ogrozile črpališče pitne vode v bližini. V Upekirni zagotavljajo, aa sodi bodoča tovarna v zvrst tako
imenovane čiste- industrije, ki ne onesnažuje zraka in ne vode, pa tudi hrupa ne povzroča.
Investicija za novo tovarno bo veljala 70 milijonov in 400 tisočakov. To bo prva tovarna silikatne opeke v Sloveniji. Poskusna proizvodnja t>o srexia
prej kot v poldrugem letu.
Še več hrušk in breskev
Agraria Brežice investira v sadjarstvo - s koperacijo usmerja mlekarstvo, pitanje živine in pridelovanje sadja
kmete v
' Ocena letošnjega gospodarjenja V brežiški občini se naslanja na polletne podatke, zato ne more biti popolnoma realna. Toda vseeno jo kaže upoštevati, saj opozarja na to, da so časi resni in da resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1974 ne bi smeli odvreči med staro šaro.
Porast celotnega dohodka za okoli 30 odstotkov bi bil v normalnih razmerah zadovoljiv, vendar ne smemo pozabiti, da se" v njem skriva naraščanje cen. Upoštevati moramo 23,3-odstotno inflacijo in za 5,4 odstotka povečano zaposlenost. To zmanjšuje navidezno uspešne rezultate, občini pa grozi, da bo po ustvarjenem dohodku zdrsnila v fepubliki še za nekaj mest navzdol.
Z učinkovitejšo organiziranostjo, z delovno disciplino, smotrnejšo porabo človekovega dela in sredstev, z večjo skrbjo za strokovne kadre in z omejevanjem skokovitega naraščanja cen lahko delovni kolektivi izboljšajo še marsikak rezultat. Cim prej, tem bolje. Praznik občine je za tako odločitev primeren mejnik.
Na izkrčenih gozdnih površinah v Artičah, ki jih je pripravljala Agraria za sadne plantaže več let, so spomladi zasadili deset hektarov hrušk. Izbrali so tri komercialne sorte, primerne za zimsko shranjevanje. Hruške gojijo tudi v Piršenbregu, kjer meri nasad šest hektarov. Ta rodi že več let. Kupce za sadje si podjetje vnaprej zagotavlja s pogodbami.
--------------------------------x	Ob	15-hektarskem	nasadu
breskev na Čatežu je Agraria letos zasadila še pet hektarov breskev, kjer goji jagode kot vmesno kulturo. Prvi rod jagod pričakujejo prihodnje leto, prvi rod breskev v letu 1977. Prihodnjo pomlad bodo povečali breskove nasade še za 6 ha. Na novo zasajajo predvsem sorte za vlaganje.
Površin za cvetje letos ne povečujejo. To jih čaka v obdobju 1975-1980. Sedaj preurejajo trgovino z reprodukcijskim materialom v Brežicah v specializirano trgovino s kmetijskimi stroji. Adaptirajo še trgovino v Krški vasi, prihodnji mesec pa tnmcravaio odoreti cvetličarno
v Trbovljah.
Med pomembne dejavnosti podjetja sodi razvijanje kooperacije. Ta obsega prodajo mleka, pitanje živine ter sadjarstvo. Najbolj je razširjena oddaja mleka, pri kateri sodeluje okrog tisoč kmetov. Do konca leta bodo oddali več kot 3 milijone litrov mleka.
Petdeset kooperantov zredi na leto po 700 telet do 200 kg ter 200 telet do 450 kg. Približno 60 kooperantov goji jablane in hruške na 4 ha, črni ribez na 17 ha in jagode na 4 ha.
V okvir kooperacije sodi še hranilno-kreditna služba, ki je letos razdelila za 2,5 milijona posojil. Večino kreditov so dodelili osmim strojnim in štirim sadjarskim skupnostim. Denar združujejo kooperanti in hranilnica, k temu pa prispeva svoj delež še banka.
Region Brežice
Ko bi šlo samo za propagandni učinek, bi lahko zapisali: „Širom po domovini projekti Regiona Brežice!“ Ker pa ne gre za to, naj povemo, da želimo brežiško projektivno organizacijo Region predstaviti v okviru splošnih razvojnih teženj regije.
' Kot strokovna organizacija sodeluje Region pri izdelavi naj* pomembnejšega dosedanjega dokumenta o gospodarskem, socialnem in regionalnem razvoju Posavja. Trenutno izdelujejo v podjetju prostorski plan Posavja, ki bo nakazal urbanistično rešitev regije. Med projekti
so mnogi že realizirani: turistično rekreativni center Catcške Toplice, družbeno-kulturni center Sevnica, trgovina v Pišecah, predelovalni obrat Slovina v Brežicah, trgovska hiša Elektrotehne v Brežicah. Tu so še industrijski objekti (sistem gradnje trimo): Zmaj Ljubljana, Iskra Semič, Avala Beograd in druge.
K delu posebnega družbenega pomena sodi letos izdelava lokacijske dokumentacije za stanovanjske objekte v vseh posavskih občinah. Pri tem glede na pričakovano pospešeno akcijo nemara izstopa problem premajhne zmogljivosti Regiona.
Beti Dobova
Pri „Prevozu44 v Brežicah so se letos zagrizli v investicije, ki jih večinoma usmerjajo v nakup novih kamionov. Zanje so odšteli 5,550.000 dinarjev, za delavnice pa 1,850 tisoč. Skupna nosilnost novega voznega parka je 335 ton.
Do konca leta bodo kupili še deset vozil TAM 110 s skupno nosilnostjo 50 ton. Ta nakup jih bo veljal 1,600.000 dinarjev. Vsota v prej omenjeni investiciji ni bila upoštevana. Letošnje naložbe za vozila in opremo delavnic bodo dosegle -7,4 milijona dinaijev, od tega 4,77 milijona , dinarjev lastne udeležbe. Za preostalo vsoto so najeli kredit in to je tudi edino posojilo, ki ga ima podjetje.
Transportno podjetje „Prevoz44 zaposluje 188 delavcev ali
34Bnni
za 10 odstotkov več kot lani. Letos računa na 38 milijonov dinarjev realizacije. S to vrednostjo bo preseglo letni plan za 15 odstotkov, deloma na račun povečanih cen za opravljene storitve, delno pa zaradi večje nosilnosti voznega parka.
„Prevoz44 je podjetje, ki zaradi sorazmerno visokih osebnih prejemkov zaposlenih nima socialnih problemov. Za gradnjo stanovanj jim že vrsto let daje individualne kredite. Zanimiv je na primer podatek, da jih ima od 188 zaposlenih kar 70 nove družinske hiše. Vsem so pomagali s posojili, razen tega pa so več kot 25 dodelili manjše kredite za adaptacijo in dograditev že obstoječih hiš. Merila so enaka za vse, izjemo pa napravijo, če je kdo v stiski in zato potrebuje izdatnejšo pomoč.
TEHNIKA IN ČLOVEK ZA VEČJO UČINKOVITOST DELA
S tem si zagotavljajo kruh za jutrišnji dan
Drevesnica Gozdnega gospodarstva Brezice
Denar za nove tovornjake
V	tovarni pohištva v Brežicah si že od leta 1970 prizadevajo izboljšati tehnologijo. Letos je s pogonom sodobne nove lakirnice zaključena ta faza razvoja, katere osnovni cilj je poenostavitev in s tem pocenitev proizvodnega procesa kot učinkovita protiutež porastu cen. Dejstvo, da je v tem obdobju obdržala nižje cene, pomeni ugoden učinek na zaloge. Spalnice brežiške tovarne pohištva se prodajajo doma in v tujini, ker so sorazmerno poceni.
Z izpolnjevanjem letošnjega proizvodnega plana so v tovarni zadovoljni. Dosegli so 90 milijonov bruto proizvoda od planiranih 100, upoštevajoč pri tem ovire v zvezi z rekonstrukcijo.
Stabilne razmere pozitivno vplivajo tudi na osebne dohodke. To jesen so že nekoliko presegli minimalne zahteve sindikalne liste.
Doslej vložena sredstva bodo predvidoma povzročila veliko ekspanzijo v letu-1975, ko pričakujejo okrog 150 milijonov bruto produkta. S tem bi dosegli stopnjo razvoja, ki bi jih postavila na čelo jugoslovanskih proizvajalcev spalnic. Obenem pa bo od tu naprej potrebno poiskati nova razvojna pota.
Fizična rast organizacije ima svoje meje. V tovarni pohištva menijo, da je nastopilo obdobje, ko bo potreben napor v smeri večje intenzivnosti. Tehnologija naredi svoje, človek svoje. Včasih se zatakne pri ljudeh. In ni nujno, da bi bili problemi, ki izhajajo iz ljudi, vedno subjektivni. Naša industrija priteguje delovno silo iz kmetijstva. Kvalifikacijska struktura je slaba. Dobra polovica zaposlenih ni končala
osemletke, sodobna industrijska proizvodnja pa terja tudi načrtno premagovanje stare miselnosti.
Spremeniti ljudi je teže kot spremeniti tehnologijo. Človeku se odpirajo novi vidiki v tesni povezanosti s položajem v organizaciji. Skrb za razvoj samoupravnih odnosov in povečanje človekovega vpliva na odločanje o vprašanjih, ki ga življenjsko prizadevajo, sta velika naloga vseh subjektivnih sil v tovarni in vodstva podjetja. Čeprav počasi, se vendarle spreminja vsebina vprašanj, o katerih razpravljajo zaposleni. Vznikne tudi želja in volja, da se izpopolni znanje. Letos v večerno šolo 12 ljudi, prihodnje leto več! Skrb za stanovanja, za rekreacijo, prehrano itn.
Rezultati dosedanjega dela so brez dvoma dobri. Ob iskanju novih razvojnih možnosti primanjkuje visoko usposobljenega kadra. Imajo 9 štipendistov v rednih šolah, šest ljudi se izobražuje ob delu, 85.000 dinarjev prispeva tovarna v- solidarnostni sklad za štipendije novih kadrov v občini. Pridružujemo se pričakovanjem, da kadri bodo.
Iz hmeljevega nasada Agrarie Brežice
Kegljišče v Čateških Toplicah (projekt Region Brežice)
Čateške Toplice: saj gre
Zdravilišče Čateške Toplice, ena izmed 21 TOZD Emone, uspešno uresničuje svoje razvojne načrte. V letošnjem letu so v nove objekte investirali 12 milijonov dinarjev (dva otroška bazena in dva za odrasle, avtomatično sedemstezno kegljišče in snack bar), izpopolnili so sanitarije na kopališču. Sezona ni bila posebno dobra, vendar še
Ob svojem prazniku mislimo na tiste, ki pričakujejo, da bodo lahko s pomočjo vse družbe čimprej uresničili svojo ustavno pravico do stanovanja. 980 starih milijonov se je doslej nabralo v občinskem solidarnostnem skladu, 441 milijonov pri banki za individualno in družbeno gradnjo stanovanj. Dejstvo, da sredstva so, povečuje nestrpnost tistih, ki pričakujejo rešitve.
V letošnjem letu bo zgrajenih 25 stanovanj iz sredstev solidarnosti, za polovico sredstev sklada. Ostanek in priliv denarja v prihodnjem letu pa bo porabljen za novih 40 stanovanj, ki bodo zgrajena v letu 1975.
Počasi in s težavo se postavlja na noge nov sistem organizirane družbene skrbi za stanovanjsko izgradnjo. Samoupravna stanovanjska skupnost še ni ustanovljena. Razpolaganje s sredstvi za individualno gradnjo je zato omejeno, stanovanjsko in komunalno podjetje tiplje za primerno reorganizacijo. Če dodamo še probleme v zvezi z izdelovanjem lokacijsko tehnične dokumentacije za stanovanjsko gradnjo, vidimo, da je položaj nezavidljiv.
Vsaj 150 občanov čaka trenutno na dom. To je velik pritisk, velika moralna obveznost vseh, ki imajo problem že rešen,
dovolj, da so lahko ugotavljali učinek novih naložb na zdraviliški turizem. Sezona, ki je trajala vsega mesec in pol, je dosegala v posameznih dneh viške, ko je bilo celo do 7000 kopalcev. Dobre rezultate so dale kljub ne preveč „turističnim" pogojem v gospodarstvu nočitve.
In še pogled naprej. Do
da na vse možne načine prispevajo k hitrejšemu reševanju nakopičenih problemov.
1978. leta predvidevajo nov hotel (visoka B kategorija, 300 ležišč) 600 sedežev v restavraciji, dvorano za seminarje in prireditve s 400 sedeži in vse spremljajoče objekte, ki pomenijo standard na počitnicah.
In kako kaj kadri, problemi? Trenutno je še vedno možno reševati kadrovska vprašanja z iskanjem rezerv. Ob novih investicijah pa bodo pripravljeni novi. So problemi s stanovanji; čakajo na stanovanjsko skupnost, sicer pa bodo ob novih vlaganjih sedanjo depandanso spremenili v samski dom.
Program proslav in prireditev za praznik brežiške občine
ČETRTEK, 24. oktobra
ob 13.30 Položitev temeljnega kamna za novi proizvodni obrat Jutranjke—TOZD Orlica v Brežicah ob 19. uri Rokometni turnir ŠŠD osnovnih šol PETEK, 25. oktobra
ob 10. uri Otvoritev obnovljenih prostorov Ljubljanske banke-ekspozitura Brežice
ob 16. uri Odkritje spominskega obeležja ob 400-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega punta in otvoritev razstave „Od baroka do impresionizma44 v Posavskem muzeju v Brežicah SOBOTA, 26. oktobra
ob 13. uri Otvoritev trgovine TOZD Slovin Brežice v Pišecah ob 16. uri Srečanje moških pevskih zborov v Pišecah ob 16. uri Otvoritev razstave ročnih del v domu JLA v Brežicah
ob 18. uri Prvenstvena rokometna tekma za ženske med RK Partizan Brežice in RK Slovan Ljubljana na igrišču TVD Partizan v Brežicah
ob 19. uri Prvenstvena rokometna tekma za moške med RK Partizan Brežice in RK Jesenice na igrišču TVD Partizan v Brežicah
ob 19. uri Prvenstvena rokometna tekma za moške med RK Dobova in RK Križe na igrišču v Dobovi NEDELJA, 27. oktobra
ob 10. uri Otvoritev obnovljenega starega mlina in vodovoda v Pišecah
ob 14. uri Državno prvenstvo v motokrosu na Prilipah PONEDELJEK, 28. oktobra
ob 10.30 Svečano zasedanje vseh zborov občinske skupščine Brežice s podelitvijo oktobrskih nagrad v Pišecah
Veliko pričakovanje
Nov pogled na brežiški grad z dvoriščne strani
Kje so kadrovske štipendije?
Vprašanje kadrov in njihovega izobraževanja je eden tistih problemov, ki nam lahko kaj hitro izpodkoplje vse dobre in že sprejete odločitve o bodočem načrtnem družbenem razvoju.
Že dosedanje izkušnje dovolj očitno povedo, da s tem problemom lahko prekrijemo vsa področja družbenega dela — od gospodarstva do raznih družbenih dejavnosti in politike.
V okviru družbene akcije za učinkovitejšo štipendijsko politiko v SRS, ki ima za osnovo solidarno združevanje sredstev za izobraževanje, smo videli možnost, da tudi kot nekoliko manj razvito območje lahko za svojo bodočo kadrovsko bazo postavimo odločno vso mlado generacijo ki se želi izobraževati, neglede na njeno socialno poreklo.
V občini je bil sprejet sporazum o ustanovitvi solidarnostnega sklada za štipendiranje učencev in študentov. Delovne organizacije prispevajo vanj 0,5 % od bruto osebnih dohodkov, dvakrat toliko pa ohranjajo sredstev za izobraževanje kadrov, ki jih same potrebujejo v skladu s svojimi načrti.
Štipendija iz solidarnostnega sklada občine naj bi pomenila prvo zagotovilo, da bo domači kader po končanem šolanju sprejel delo doma (predvidevamo, da ga bomo potrebovali!). Dokončno odločitev pa bi morala pomeniti ustrezna kadrovska štipendija domače delovne organizacije. Sprejemanje tega sporazuma v naši občini ni potekalo brez odporov. Nekatere organizacije so razumele akcijo v prvi vrsti kot dodatno obremenitev, od katere nimajo kaj dosti pričakovati.
‘ Dejstvo je, da se je doslej nabralo že 190 vlog za štipendije Pišece so dobile prostorno trgovino (projekt Region Brežice)
iz solidarnostnega sklada. Pri poreklu učencev in študentov je opazen premik v korist otrok kmečkih in polkmečkih družin. To bi lahko sprejeli obenem kot ugoden odliv presežka delovne sile -iz kmetijstva, ko bi lahko istočasno pri delovnih organizacijah ugotovili tudi ustrezen interes za štipendiranje.
Podatki o letošnjih razpisih štipendij še niso zbrani, kaže pa, da so nekatere organizacije precej kratkovidno prepustile vso skrb solidarnostnemu skladu, ker so sporočile, da razpisov za letos ne bo. Solidarnostni- sklad bo potreboval bistven priliv, saj so višine štipendij, ki prevladujejo, blizu maksimalnim. Gre torej za otroke iz družin z nizkimi povprečnimi dohodki.
Pri prelivanju sredstev za izobraževanje v okviru Slovenije se bo gotovo upoštevala izkoriščenost virov, ki so na voljo v občinah. Če s pomočjo kadrovskih štipendij iz domačih organizacij ne bomo razbremenili solidarnostnega sklada, ki bo do konca tega leta potreboval blizu 700.000 dinarjev, bo oteženo utemeljevanje potrebe po pomoči širše družbene skupnosti. S tem pa bi določenemu od-
stotku mladine nemara zaprli pot do šole.
Pa tudi če se to ne zgodi, se nam utegne premajhna povezanost vseh, ki imajo namenska sredstva za izobraževanje, krepko maščevati, saj bodo štipendisti domačega solidarnostnega sklada prevzemali po določenem času kadrovske štipendije v drugih občinah zaradi pomanjkanja interesa v domačih organizacijah. Vse možnosti za to imajo zlasti tisti, ki so nadpovprečno uspešni pri študiju in bodo gotovo želeli čimprej doseči tudi tisti del sredstev, ki pomeni pri kadrovski štipendiji stimulacijo za kvaliteten študij. Razvite organizacije grade namreč svoje načrte ravno na takšnih kadrih in tako navsezadnje ne bomo imeli komu naprtiti nezadpvoljstvo, ki nas je doslej večkrat tudi upravičeno mučilo, zaradi „prevzemanja najboljših, najsposobnejših itn ..
Gotovo vemo, kaj smo o kadrih zapisali in izglasovali v razvojnem konceptu Posavja, zato odgovornost ne bo niti majhna niti anonimna, če bomo morali ugotavljati, da smo solidarnostno akcijo za izobraževanje sami spremenili v organizirano izgubo denarja in ljudi.
Elektrotehna iz Ljubljane bo čez dober mesec odprla v Brežicah specializirano trgovino tehničnega ‘aga elektro stroke, vodnoinstalacijskega materiala, gospodinjskih aparatov itd. V objekt, ki ga izvajale gradi precej dlje, kot je bilo predvideno, so investirali 3.200.000 dinaijev. Gradnja objekta v »režicah spada v okvir prizadevanj za čim boljšo detajlistično mrežo. Osem do deset ljudi, kolikor jih ameravajo zaposliti, naj bi v enem letu ustvarilo za približno staro milijardo bruto prometa, kar pomem v okviru TOZD detajlistične trgovine Elektrotehne 3-5 odst. od skupne realizacije. Posebej Poudarjajo, da bodo cene blaga iste kot v ljubljanskih poslovalnicah. (Projekt: Region Brežice)
Motel Čatež - najlepši gostinski objekt v brežiški občini
Market POSAVJE je največja prodajalna v Brežicah
*esTo
trgovsko podjetje na dedbelo in drobno NOVO MESTO
Kupujte v naših prodajalnah!
Za praznik občine čestitamo!
TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVR MESTA
TOZD USMERNIKI
TOZD ELEKTROSPOJNA VEZJA (ELA)
Izdelujemo in priporočamo:
— napajalne naprave
— sestavne dele in elemente
— pribor in pomožno opremo	r
— inženiring iz proizvodnega programa napajalnih naprav
— elektro konfekcijo
— spajkala
Kolektiv čestita za praznik občine Novo mesto!