ra
A JA K A GORIŠKO IW BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
UPRAVIČENO PRIČAKUJEMO, DA BO Z IZBOLJŠANJEM PRIJATELJSKIH ODNOSOV MED ANGLEŠKIM IN JUGOSLOVANSKIMI NARODI ODSTRANJENA DISKRIMINACIJ. SKA POLITIKA ZVU DO TRŽAŠKIH SLOVENCEV,
, — ______GLASlLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
jjoVlII. . gtev. 232 (2228)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 25. septembra 1952
Cena 20 lir
Jugoslovanska vojaška delegacija jrispela iz Grčije v Turčijo
» t  ' ■ 1 — ■	1 1   .........
u! .Bl delegacije pri predsedniku turške vlade Menderesu - Veliko zanimanje za L. j zagrebški velesejem - Italijanska vlada nvira gospodarsko sodelovanje z avijo - Uspehi jugoslovanske industrije - Jules Moch odpotoval iz Jugoslavije
EDENOVI RAZGOVORI
z avstrijskimi državniki
Razen avstrijske mirovne pogodbe in druqih vprašanj so se na današnjih razgovorih dotaknili tudi tržaškega vprašanja
(Od
doipiisnika)
*SGRAD> 24. -k vodi V°'*ašI<a delegacija, ki » ki,c ®*ner81 Pavle Jakšič
v GrJiii ted.en dni mudila lurtijo 'b6 Pepela danes v Nu P ,£preiemu v Cari-
lefiaciJa 2 letalom <t,pot v Ankaro.
'Ped	turške	vlade	go.
!tt#i«mu t6res danes na
^ del o o ?oslovanske voja-#isri] rt?aci^e v Ankari po-Turi;;9 naP°ri Jugoslavije .2asledujejo zagoto-■111 sv°bode. Gospod Hui. ]e nadalje izjavil, da Jtvifji *aršala Tita, ker je t^rl0fno Jugoslavijo, š jip-j a ne zagotavlja J'* ium,,!V1Snos,;‘ 'n prosperi-f,5.ovans^im narodom, tnir* *y interesu sploš-*Wija' ?1,t.°va Jue°slav>ja
N Mejirff mir- p0‘ ?5i	, res, toda priprav-
!5 raa*ti svojo svobodo
S0sti snost v primeru ne-
SPE** gospodu Men.
dVi°^a jugoslovanske ^olWe.egacije generalni Šl Po^!f Pavle Jakšič po-t r‘JtOda nost borbe turške-m .pod vodstvom Ata-,"v Dod v ®oslovanskih naro-l sv , .tvoi» maršala Ti-t ** hn, )Qo *n neodvisnost, *l**ti 'l J^l**uje oba naro-n 5evarn es’	P^ti obeti'1	Jugoslaviji	je za
vi ** j.i- P°treben mir in 'la v- <el‘
S lft|a
Vi' *'* 7b1‘ Vltucu ui j a iu
15 nin,41 ohraniti. Jugosla-, Proti ®aPadalnih name-;^omur, toda pri-iaB, “raniti svojoM
^“^Visnost fei/ 'n‘‘^a Turčije v tem
H .
k m
poudaril
svo-
vsemi
Pavle
fe Polh*?32^ prepričanje,
JSfo '*a
0f*°l>na jugoslovan. k^dj )e> da politika tur-> n* na istih nače-C®!«v v	omogoči u-
V"« * Pn,h ciljev — o. »'ob.K ,ol30de in neodvis-r*av.
j(8°^P.0darska delega-fjj‘ teist pri^la v Jugoslavijo < i ^s]5°Spodarskega sveta )(!* dan„ arisl{i zvezni vladi, kftl i °8ledala zagrebški iu	nekatera velika
fodS«n oPxd|et3a v Zagre'
O*** /,blska turške go-
C^^cije v J«*o-
C,v««jih U.5iti možnost na-
Proizv ^1Čin juS°sl°' H i e'eSari - Vodja tur. ^,>il n^e. dr. Fuak Inal C°5‘i d lnarjem. da so S> Hed P^darskega sode-lt n..0 Prpr..: Určijo in Jugo-
Inaf ^vclike- »Sodim. V ‘a izm ? ^ seclan.ia tr' \	^	Tif	med
!? kodnem0'0 Žele v svo'
S'L
Vb^očn0sr°3U " da
*““=■“ še zelo raz-
tS	zagrebški	vele-
sno ugotovili ne
°Snji
v ih jyK0sln,	ueotovili ne
L.0*e,nski	temveč	tu.
cna
rimski
k ie r„., g0sPodarski kro-
ieii'“n EQsnr>Hmed največjih ‘S v .,,Qsp°darskih mainfe-
* . v , 'lrsKltl Caži'no ®vlJi- 2
■>ih°
velik
Za sejem 0 zanimanje za plasirn-
msk,h”^ansVrem tržišču a V	^a^ti	z
■«4,
vzhoda
ti luSoslr„ za izdelke « i. * lovanske industri-
sy<r zoiiT kva‘“’e‘-
s
».Nvi'* 2e af>rmirala k<> «o '
SS«CdD0d.ru.fi'm trunco-
fe-- v z-
uvoz več Sto
i--» Iiarc,£;,.mecltem ko je 0rnih VlV Ju«°slaviji v ]«\*0sPod» lg0nov- Vodja KCol^.^^gacije V*1?, je v r,M *agr,byti
‘ !*Javii	u	med
j J® v t
iS*0 ’zmenjavo
S'Ci^o?0P*1* °n *ni-
V?‘ a • Gun zastop.
nmd’e' Ko!ta-C*'klh rfJn drugih jui.
n* pogoji za
» 'Za »
*‘st »Franc
v ^ bod0
7rtije J** *ominformi-
<-m odpo-se bodo
KPF
kratk
kjer
Mar-
'lSJST'. Tlllonom
S* »k! ^ ntlan CK
^ lr,fn «Costcs f
c1Cv««r*tu1
4vt«kritike»
poživitev gospodarskih vezi z Jugoslavijo,
Za zagrebški velesejem so pokazala veliko zanimanje tudi italijanska podjetja, ki pa niso naletela na razumevanje merodajnih italijanskih krogov. Znano je, da so italijanske oblasti onemogočile neka. terim italijanskim podjetjem pravožasno udeležbo na velesejmu s tem, da jim niso pravočasno izdale dovoljenj za razstavljeno blago.
Bojkotiranje izvoznih dovoljenj italijanskim podjetjem za uvoz z Jugoslavijo, poudar. jajo gospodarski krogi v Beogradu, je postalo zadnje čase sistem. S takim ravnanjem je Italija v zadnjem času ustavila izvoz blaga v Jugoslavijo in onemogočila celo izvoz tistega blaga, ki so ga uvozniki že plačali.
Italijanske oblasti skušajo o-pravičiti to svoje ravnanje s trditvijo, da Jugoslavija i> želi kupovati v Italiji izdelkov «Italviscose». Toda ta izgovor ie neutemeljen, poudarjajo v Beogradu. Jugoslovanski uvozniki so pripravljeni skleniti po. godbo za nakup viskoznih vla. ken, toda ne po ceni, ki jo zahtevajo italijanska podjetja, temveč po cenah, ki odgovarjajo današnji situaciji na svetovnem tržišču. Italijanske ponudbe so namreč za 120% višje od cen, ki jih nudijo avstrijska, holandska, belgijska in nemška podjetja za blago celo boliše kvalitete od italijanske.
Toda, poudarjajo v Beogradu, zdi se. da so viskozna vlakna samo izgovor, a ne opravičilo italijanskih oblasti za one-moaočanje gospodarske izme. rjjave z Jugoslavijo. Glavni razlog je, kot kaže, popolnoma drugod, medtem ko so viskozna vlakna samo eden izmed elementov določene politike, ki jo Italija izvaja proti Jugoslaviji na gospodarskem področju, v' upanju, da bo dosegla določene koristi na drugem področju.
Za te ukrepe italijanskih oblasti, ki so po mnenju agencije Jugopress izzvali veliko zmedo v italijanskih gospodarskih kro. gih. poskušajo italijanski odgovorni krogi vreči krivdo r.a Jugoslavijo. V zvezi s tem poudarjajo gospodarski krog; v Beogradu, da želi Jugoslavija čim tesnejše gospodarsko izmenjavo z Italijo, ki jc obojestransko koristna, toda ne na bazi kompromisa za vsako ceno.
Danes sta zagrebški velesejem obiskala zunanji minister Edvard Kardelj in predsednik hrvaške vlade dr. Vladimir BakarlJ.
Danes dopoldne je prispela v Sarajevo francoska parlainer> tarna delegacija, ki je že ne-kaj drii na obisku v Jugosla-viji. Na Dutmirskem letališču so go.vte sprejeli predsednik prezidija LR Bosne in Hrcego-virie Bogomr Brajkovič in druge vidnejše osebnosti. Delegacija je kmalu nadaljevala pot
proti Zenici, kjer si bo ogledala največji jugoslovanski metalurški kombinat. Drevi bo Prezidij Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine priredil na čast francoskim gostom slavnostno večerjo. Jutri si bodo francoski parlamentarci o-gledali kultumo-zgodovinske spomenike Sarajeva, nakar bodo odpotovali v Jablanico.
Po vesteh iz Soluna so izdelki jugoslovanske strojne industrije, ki so razstavljali na solunskem velesejmu, izzvali veliko zanimanje. Ro zadnjih podatkih so jugoslovanska podjetja do sedaj prodala za 120-000 dolarjev izdelkov. Vodijo se pogajanja za prodajo večjih količin fotografskega materiala, izdelkov kemične in lesne industrije in medicinskih instrumentov tovarne Sutjeska.
(Od neseta dopisnika)
LJUBLJANA, 24. — Danes je po 25-dnevnem bivanju zapustil Jugoslavijo bivši francoski minister ter sedanji pred-stavnijj Francije v OZN gospod Jules Moch. V času svo-
jega bivanja je obiskal vse jugoslovanske republike ter imel več sestankov z raznimi državniki ter predstavniki jugoslovanskega gospodarskega in kulturnega življenja Pred svojim odhodom iz Ljubljane je Jules Mfcch izjavil, da ga je vse to, kar je v Jugoslaviji doživel in videl, zelo zanimalo, še posebej pa vprašanja ljudske prosvete, delavskih svetov, kmetijskih zadrug ter obnova in izgradnja. Izrazil je prepričanje, da se bo tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo v prihodnosti še okrepilo.
C. S.
Montgomery v Ankari
ANKARA, 24. — Maršal Montgomery je prišel danes v Ankaro po osemdnevnem obisku v turških mejnih področjih z Bolgarijo in ZSSR. Ver. jetno se bo Mcnftgcmery ptred odhodom iz Turčije sestal z jugoslovansko vojaško delegacijo, ki je danes prispela v An. karo.
DUNAJ, 24. — Angleški zunanji minister Eden je začel drugi dan svojega obiska na Dunaju z dolgim razgovorom z angleškim veleposlanikom Sirom Haroldom Caccio in z njegovimi sodelavci.
Kasneje je imel angleški zunanji minister sestanek z avstrijskim kanclerjem Figlom, podkanclerjem Schaerfom in z zunanjim ministrom Gruberjem. Po sestanku je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da so bili Eden in člani avstrijske vlade «popolnoma enakega mnenja, kar se tiče njihovih naporov, da se doseže sklenitev pogodbe, ki bi zagotovila Avstriji svobodo in neodvisnost*.
V neuradnih krogih pa menijo, da niso dosegli nobenega konkretnega sklepa, ker Moskva še ni odgovorila na zahodni poziv, naj sodeluje pri sestanku štirih o Avstriji, Proučili pa so razne možnosti in določili stališče, ki bi ga v vsa. kem primeru bilo treba zavzeti.
V dobro poučenih krogih trdijo, da so na današnjih razgovorih poleg splošnih evropskih vprašanj in vprašanja avstrijske mirovne pogodbe razpravljali tudi o avstrijskih
predvojnih dolgovih in o tržaškem vprašanju. Kot znano, zagovarja avstrijska vlada stališče, da ima v Trstu znatne gospodarske interese in da bi morala vsaka rešitev tržaškega vprašanja te interese upoštevati. O «upravičenih avstrijskih gospodarskih interesih v Trstu« je nedavno govoril tudi londonski «Times».
Ob 13. uri je bil Eden gost predsednika avstrijske republike Koernerja, nato pa se je zopet sestal s kanclerjem Figlom
Po večerji, ki jo je priredila avstrijska vlada, je kancler Figi med drugim izjavil, da Avstrijci sicer «z vsem srcem pričakujejo dan svobode«, da pa ne morejo spremeniti svojega stališča, ne glede na rezultate, ki jih bodo dala bližnja pogajanja o avstrijskem vprašanju. Dejal je, da lahko Avstrija samo z odločnim in' brezkompromisnim stališčem doseže svoje cilje.
Med večerjo so bile izmenjane zdravice. V svoji zdravici je Eden dejal, da bo Anglija podprla težnje avstrijskega ljudstva in se zavzemala za to, da bi Avstrija čimprej dobila popolno neodvisnost.
ACHESONOVA IZJAVA o zahodni noti o NemfUi
Ameriški zunanji minister ponovno poudarja, da so svobodne volitve v vsej deželi osnovni pogoj za združitev Nemčije - Resolucija nemških socialnih demokratov
WASHINGTON, 24. — Zunanji minister Dean Acheaon je izjavil dlaanes. da pomeni nova nota Združenih držav, Velike Britanije in Francije Sovjetski zvezi glede Nemčije «nov poizkus, da bi prepričali Sovjetsko zvezo, naj bi se lotili glavnega problema, ki ga je treba rešiti, če hpčemo napraviti konec sedanji umetni razdelitvi Nemčije«.
Ta problem — je rekel Ache-son — je izvedb^ svobodnih volitev po vsej Nemčiji. Acheso-nova izjava pravi med drugim:
«Nota, katero je ameriška vlada 23. septembra poslala sovjetski vladi glede Nemčije, je nov poizkus, da bj prepričali Sovjetsko zvezo naj bi se lotili glavnega problema', ki ga je treba rešiti, če bojema napraviti konec sedanji umetni razdelitvi Nemčije. Ta problem je izvedba svobodnih volitev po vsej Nemčiji.
Sovjetska vlada je hotela z vsem tem izmenjavanjem, not govoriti o nemški združitvi, a preprečiti razpravo q svobodnih volitvah, s katerimi je edino mogoče doseči združitev na svoboden način. Sovjetska vlada je pripravljena razpravljat^ o končni mirovni pogodbi, o
ŽIVAHJfA TOLILSA KAMPANJA Y ZDA
Nlxon bo najbrž ostal
podpredsedniški kandidat
Eisenhower bo o zadevi odločal po osebnem sestanku s senatorjem Nixonom, ki je danes po televiziji razložil svoje finančne zadeve
WASHINGTON, 24. — Gene- ru po televizijski mreži in de-ral Eisenhower je danes po- jal, da «ni storil nič slabega«,
polnoma spremenil besedilo svojega govora v Clevelandu.
Napovedan je bil govor o inflaciji, Eisenhower pa ga je v celoti posvetil Nixonovj zadevi, ki je v zadnjih dneh zelo razgibala ameriško volilno kampanjo.
Zdi-se, da bo Nixon ostal kandidat za podpredsednika ob Eisenhowerjevi strani. Ni pa še jasno, kakšne posledice bo imela zadeva v sami republikanski stranki, kjer so včeraj govorili o nevarnosti razdora, niti, koliko se bodo demokrati mogli s tem primerom okoristiti.
Sam Eisenhower je v svojem govoru dejal, da bo o tej stvari ukrepal po razgovoru, ki ga bo imel danes zvečer z Nixonom. Dejal pa je, da mu ugajajo pogumni ljudje in da je Nixon s svojim današnjim govorom po televizijski mreži storil pogumno dejanje Republikanski predsedniški kandidat je tudi poslal Nixonu poslanico, v kateri hvali njegov današnji govor in pravi, da bo njegov «osebni sklep odvisen od osebnega preudarka«.
Senator Richard Nixon je danes govoril o svojem prime-
ko je sprejel 18.000 dolarjev od skupine ameriških podjetnikov, da bi finansiral svoje politične delovanje. Zaradi tega je Ni-xon izrazil mnenje, da mu ni treba pustiti kandidature, da pa prepušča dokončni sklep državnemu odboru republikanske stranke.
Nixon je dejal, da ni zapravil «niti cenita od 18.000 dolarjev za osebne potrebe«, temveč samo za «izdatke političnega značaja«. V nadaljevanju svojega govora, ki ga je imenoval «razgovor med bogom, ameri-škim ljudstvom im menoj«, je govoril o svoji preteklosti io o svoji službi v ameriški mornarici med vojni in dlejal, da mi bogat in da tudi ni priskrbel svoji ženi vladne službe, če. prav bi to miogel. Kupil je v Washington.u hišo za 40.000 dolarjev, od česar pa je doslej plačal samo polovico. Njegov avto je »samo model 1950», nje. gova žena nima. dragocenega krznenega pla&ča, in edini o sebni dar, ki ga je sprejel, je bil pes. Nato je prebral izjavo ?kupi;,ne odvetnikov, ki potrjujejo, da denarja iz sipornega fonda ni uporabil za osebn« izdatke.
Nato je Nixon prešel v na-
MOSADEK JE IZROČIL SVOJE PROT1PREDLOGE
Besedilo note, ki jo je Mosadek danes izročil angleškemu in ameriškemu predstavniku v Teheranu, še ni znano, zdi se pa, da zahteva Iran plačilo 49 milijonov iuntov šterlingov
TEHERAN, 24. — Predsednik iranske vlade Mosadek je izročil danes ameriškemu veleposlaniku in britanskemu odpravniku poslov odgovor iranske vlade na skupno noto Trumana in Churchilla o petrolejskem sporu.
V dobro obveščenih krogih trdijo, da so dokončno besedilo odgovora, ki vsebuje iranske protipredlogc, sestavili šele danes. O vsebini iranske note ni mnogo znano. Trdijo, da je Mosadek povabil angleškega odpravnika poslov Middletona in ameriška veleposlanika Hen-dersona, naj se setaneta z njim. Indijski poslanik v Teheranu dr. Tarachand, ki se je danes popoldne sestal z Mosa-dekom, je zatrdil, da iranski protipredlogi niso takšni, da bi omogočili pretiran optimizem, da pa nikakor ne pomenijo preloma v odnosih z Anglijo.
Mosadek se Je danes razgo-varjal z delegacijo parlamentarne komisije za petrolej Med delegati je bil inženir Hassibl, katerega mnenje, kot je znano, ni popolnoma enako Mo sadekovemu. Zdi se, da so dokončno besedilo odgovora sestavili po rezultatih tega razgovora.
V londonskih krogih odločno zanikujejo vest. ki jo je danes objavil berlinski list pod sovjetskim nad7orstvom «Nacht-Exprcss», List je trdil, da pri-
pravljajo ZDA in Anglija državni udar v Iranu. «Ncht-Epress« je zatrjeval, da je dobi? svoje informacije od oseb, ki so v bližnjih stikih z bivšim Hitlerjevim finančnim ministrom Schachtom, ki se je nedavno vrnil iz Teherana. Po trditvah lista hujskata ameri-ški veleposlanik v Iranu Lloyd Henderson in odpravnik poslov Middelton iranskega Saha, naj prevzame oblast izključno v svoje roke.
V Londonu pravijo, da zahteva Mosadek v svoji noti, naj Anglija plača Perziji 48 milijonov funtov šterlingov. V u-radnih krogih pravijo, da je ta zahteva «popolnoma nesprejemljiva«. V istih krogih so izrazili upanje, da kljub temu ne bodo porušeni vsi mostovi za rešitev spora.
Foreign Office pričakuje uradno besedilo perzijskih predlogov in ni hotel komentirati Mosadekove note. Dejali so le, da bodo odgovor sestavili v tesnem sodelovanju z ZDA.
V Parizu pa je ameriški petrolejski strokovnjak Alton Jones, katerega razgovori z Mo. sadekom v Teheranu so prejšnji mesec povzročili govorice o skorajšnji obnovitvi obratovanja perzijskih naftnih polj. danes izrazil mnenje, da bodo ameriške petrolejske družbe končno le začele kupo-
vati nacionalizirani petrolej. Dodal je, da se je pred odhodom v Perzijo razgovarjal s Trumanom in Averelom Har-rimanom.
Jones, ki je predsednik ameriške družbe «Cityes Oil Service Company» je dejal, da obstaja možnost, da bo njegova družba odkupila del perzijskega petroleja, in dodal, da ne verjame, da bi Angleži poskušali ta petrolej zapleniti med prevozom po morju. Ni pa hotel pojasniti, ali bo njegova družba kupovala perzijski petrolej, tudi če spor z Anglijo ne bo reSen
Razcep med monarhisti
v Italiji
NEAPELJ, 24. — Na Izredni skupščini «Giuppi Moraarchici Savoia« so soglasno sklenili zapustiti Nacionalno monarhistično stranko in »obnoviti svobodo akcije r.a političnem in or-ganigacijskem področju«. Zdi se, da bo ta monarhistična skupina sj^et ustanovila ((italijansko demokratično stranko«.
RIM, 24. — Državni podtajnik za zunanje zadeve Brusa-sca bo v (ktobru odpotoval na
prijateljski obisk v Pakistan, Indijo, Ceylon, Filipine, Japonsko in Siam.
pad na demokratičnega kandi. data Stevensona in ga obtožil, da je nepošteno uporabil fond, ki so ga pred leti zbrali v Illinoisu za politične izdatke. Njegov govor je prenašalo 26 televizijskih postaj in 750 radijskih postaj.
Na Nixonov poziv prebivalstvu naj ga podpre, je doslej dobil 20.000 brzojavk, ki ga vzpodbujajo, naj se ne odpove kandidaturi.
Adlai Stevenson, demokratični kandidat za predsednika, pa je izjavil, da nima nobenega namena, da bi povedal imena oseb, ki so prispevale k posebnemu fondu, ki ga je ustanovil kot guverner države lili. nois za podpiranje nekaterih «nujno potrebnih državnih u-radnikov«, ki jih je sprejel v službo in ki «so pristali na redno plačo, ki je bila nižja od njihovih običajnih dohodkov«. Prav tako Stevenson noče povedati imen tistih, ki so dobili podpore iz tega fonda.
Anglija in ANZUS
LONDON, 24. — V britanskem časopisju so se pojavile kritike, zakaj se zasedanja Sveta vzajemnega obrambnega dogovora med Združenimi državami, Avstralijo in Novo Zelandijo (Anzus) ne udeležujejo tudi predstavniki Velike Britanije. V teh člankih je posebno poudarjeno dejstvo, da Anglijo vežejo tesne vezi z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki bosta zahtevali takojšnjo pomoč Anglije, če bi bili napadeni.
Časniki poročajo, da je britanska vlada zaprosila, naj bi bili britanski opazovalci povabljeni, da se udeležijo zasedanja ANZUS, a hkrati podčrtujejo dejstvo, da se je vojaški odbor ANZUS sedaj sestal na zasedanju v Honoluluju, a da opazovalcev Združenega kraljestva ni poleg.
Danes je bilo v Londonu uradno potrjeno, da je britanska vlada izbrala zastopnike, ki naj bi se udeležil; tega zasedanja, da pa je dobila na svoj predlog negativen odgovor, ki ga bo proučil zunanji minister po svojem povratku iz Avstrije.
Temu poročilu dodaja diplomatski dopisnik London Press Servicea, da za sedaj te zadeve v Londonu uradno še ne komentirajo.
Pella o evropski gospodarski politiki
STRASSBURG, 24. _ italijanski minister Pella je danes še enkrat govoril pred posvetovalno skupščino evropskega sveta o evropskem gospodar skem položaju. Dejal je, da morajo Iti prizadevanja v evropski gospodarski politiki v treh smereh: notranja finančna stabilnost, povečanje .proizvodnje in izboljšanje dolarske bilance. Vsi trije cilji, je dejal Pella, so tesno povezani med seboj.
Nahasa obtožujejo zlorabe oblasti
Dvoboj med Kagibom in vafdistično stran« ko se nadaljuje - Stevenson pri Nagibu Sudanski verski voditelj v Londonu
KAIRO, 24. — Dvoboj med egiptovsko vlado in vafd-istič no stranko, ki je nastal zaradi vključitve bivšega ministrskega predsednika Nahasa v seznam ustanoviteljev vafdi-stične stranke, reorganizirane po predpisih notranjega ministrstva, se nadaljuje.
Vafdisti so prešli v protinapad; danes zjutraj je Nahas v listu «A1 Misri» objavil članek, v katerem pravi, da vse njegovo politično življenje označuje ((njegovo zaupanje v ljudstvo in zaupanje ljudstva vanj«. Nahas trdi, da je ({posvetil vse svoje življenje egiptovskemu ljudstvu« in da mu nihče ((razen vsemogočnega Alaha in egiptovskega ljudstva« ne more preprečiti, da bi to svoje delo nadaljeval.
Notranje ministrstvo pa je izdalo uradno poročilo o ((primeru Nahas«, ki pravi, da »razpolaga z dokumenti, ki opravičujejo ugovore proti vključitvi omenjene osebnosti v seznam ustanovnih članov vafdistične stranke«. Novi zakon o strankah daje notranjemu ministru možnost, da ugovarja proti prisotnosti kakršnega koli člana v stranki, V tem primeru razsoja o zadevi državni svet; če ta odobri ugovor ministrstva, sme vlada zapleniti premoženje stranke in stranko razpustiti.
Notranji minister pa je izjavil tisku, da je nekaterim strankam svetoval, naj odstira-nijo del svojih voditeljev, ker ima vlada ((utemeljene razlo-ge«, da nasprotuje njihovi prisotnosti v reorganiziranih gtrar* kah Neodvisni list «A1 Ahratm* Pa poroča, da obtožujejo Nahasa resnih primerov zlorabe oblasti. Na drugi strani pa so vsi člani izvršnega odbora vafdistične stranke podpisali izjavo. v kateri priznavajo ((Nahasa in samo njega« za voditelja stranice.
Angleški veleposlanik v Kai-ru Sir Ralph Stevenson se je dar.es razgovarjal z generalom Nagibom. Po enournem razgo. voru je Stevenson izjavil, da je med drugim z Nagibom razpravljal o vprašanju dobave orožja, oprem<» in nadomestnih delov za egiptovsko vojsko. Kot je znano, je Anglija nedavno ukinila omejitve za dto-bavo «n«strateškega» vojaškega materiala- Nagib pa je izjavil, da l5o v kratkem skupina egiptovskih častnikov odšla v Anglijo, kjer se bo udeležila vojaških tečajev.
Abdel Rahman El Mahdi, su. danski verski in politični voditelj, je prišel danes v London Namen njegovega obiska je zdravljenje. Istočasno pa mu bo ta obisk nudil tudi priložnost za izmenjavo pogledov r britanskim zunanjim ministrom in njegovimi svetovalci 0 raznih političnih vprašanjih, ki skupno zanimajo britansko vlado in Sudan.
Abdel Rahman je poglavar ene od dveh največjih muslimanskih verskih skupin v Sudanu in je v teh zadnjih letih postal neproglašeni, dasi dejanski voditelj ((fronte neodvisnosti* (ali stranke UMMA), ki zagovarja sudansko neodvis-
nost, ki bi ne bila ustavno vezana na Egipt.
V maju letošnjega leta je egiptovska vlada povabila Abdula Rahmana v Kairo na razgovore o ustavnem vprašanju Sudana. Abdel Rahman tedaj ni megel osebno na, pot, pač pa je poslal zastopstvo, sestavljeno v glavnem iz članov UMMA, ki ga je vodil njegov nečak Abdullahi Fadil. Ta je tedaj ob koncu maja in v začetku junija izmenjal z egiptovskim ministrskim predsednikom stališča obeh strani. Ta razpravljanja Pa niso dala nobenega rezultata.
Sedanji položaj pa je tak: osnutek avtonomne ustave Sudana, ki jo je glavni sudanski guverner 8. maja predložil vladi Velike Britanije in Egipta, bi morala stopiti v veljavo prihodnjega 9. novembra, če ga ne bi med tem časom katera oa obeh vlad zavrnila. Za vlado Velike Britanije je znano, da je v glavnem naklonjena osnutku ustave in upati je, da ga bo odobrila.
Kakor hitro pa bo nova ustava stopila v veljavo, bodo v Sudanu razpisane nove splošne volitve za izvolitev parlamenta, iz katerega bo izbrana nova sudanska vlada.
severnoatlantski pogodbi in skoro q vsaki drugi zadevi, ne pa o volitvah.
Sovjetska vlada se na primer rada sklicuje na določbe potsdamskega sporazuma, ki zahteva obnovitev Nemčije kot «enotne, neodvisne in miroljub. ne demokratične države«. To je zares naš cilj v Nemčiji. Toda kaj razume sovjetska vlada pot temi besedami?
Spoznali smo, da uporabljajo sovjetski državniki besedo ((demokratične)) izključno le za tiste države ali skupine, ki so trdlno v oblasti takih elementov, ki priznavajo politično avtoriteto sovjetske komunistične stranke. Spoznali smo, da pomeni beseda «neccivisen» približno jstD in jo uporabljajo največkrat za to. da označijo z njo države, ki imajo zunanji videz suverenosti, a so dejansko na vajetih sovjetskih komunistov. Spoznali smo, da pomeni beseda' ((miroljubne« sovjetskim državnikom vs; tisto, kar jim koristi in da označujejo z njo vse tiste, ki priznavajo avtoriteto komunistične stranke Sovjetske zveze. Hkrati pa takoj ožigosajo za «vojno-huj-skaško« ali «napadalno« vse tisto, kar je na P°ti njihovim namenom.
Zato je treba, da smo zelo previdni, ko govori sovjetska vlada, da želi ((neodvisno, miroljubno in demokratično« Nemčijo. Zelo dobro vemo, da imajo te besede v sovjetskem pomenu komaj kaj opraviti s svobodnimi volitvami.
Razmere v sovjetski coni niso take, da bi netile prepričanje, da bi bilo mogoče zdaj tam izvesti volitve v svobodi. Mi bi radi, da bi šla tja nepristranska komisija, nam podala stvarno poročilo in predlagala', kaj bi bilo treba storiti, da bi omogočili resnično svobodne volitve, na katerih bi lahko ljudje glasovali tako, kakor bi želeli, in z$ talke može in žene. ki bi bili zares njihovi pravi predstavniki. To je edini logični način, da začnemo s procesom združevanja.
Mislim, da bo tudi svobodni svet tega mnenja, da se dan za dnem vedno bolj zaostruje po-treba po izpremembi razmer v sovjetski coni, če hočemo da bi bile možne tam svobodne volitve. To je področje s katerega lahko izpadajo ugrabitelji in na katerega lahko vlačijo ugrabljene ljudi ter jih drže tam tedne, mesece in leta brez obsodbe, ali ne da bi mogli dati od sebe znak življenja. Primer dr. Linseja, ki so ga ugrabili iz svobodnega Berlina, je najnovejši pretresljiv vzgled za to.
Potreba po nepristranski komisiji je dovolj jasna spričo «volitev», katere so uprizorili v sovjetski coni v Jeseni 1950 in o katerih nemško, ljudstvo ve, da so bile vse drugo samo ne svobodlne in demokratične.
Svet je vzel na znanje sklep, ki ga je sprejela julija na svoji konferenci Enotna komuni-stičnosocialistična stranka, da mora namreč sovjetska cona
pospešeno naprej po poti v komunizem, s čemer sg bo sovjetska cona še bolj oddvojila od večjega dela Nemčije in s čemer so jasno obšli potrebo po združeni demokratični Nemčiji.
Prav zaradi tega, ker je šel razvoj v sovjetski coni y tej smeri, vztrajamo pri tem, da j® treba te razmere proučiti in iz-premeniti, tako da bo mogoče izvesti svobodne volitve in z njimi doseči združitev in svobodo Nemčije.
Mi smo bili v svoji noti zelo jasni in stvarni. Nismo se dali zmesti od napadov glede drugih stvari. Naša želja je združitev Nemčije. Zato želimo svo. bodne volitve- Tako smo še fin-krat vprašali Sovjete, če so pripravljeni kaj storiti za to«.
Izvršni odbor nemške socialne demokratične stranke pa je danes odobril resolucijo, v kateri pravi, da zahodni odgovor na sovjetsko noto o Nemčiji «sarr.o podaljšuje hladno vojno«. in poudarja nujnost skorajšnjega sklicanja tristranske konference, ((edinega sredstva za združitev NemSije v svobodi in z miroljubnimi sredstvi«.
Lovett o povečanju
oboroženih sil Z9A
HOUSTON, (Texas), 24. — Ameriški obrambni minister Lovett je nocoj poročal o povečanju ameriških oboroženih sil in dejal, da je bil dosežen od začetka korejske vojne zelo velik napredek v obnovitvi ameriških oboroženih sil,
Nato je sporočil, da so Združene države v dveh letih po začetku korejske vojne ve£ kot podvojile številčno moč svojih oboroženih sil. a bojno sposobnost so povečale še v večji meri. Zdaj je pod orožjem nad 3 in pol milijona moških in žensk.
Vojska je narasla od 10 divizij in 11 polkov na 20 popolnoma za boj sposobnih divizij in 10 polkov. Mornarica je povečala svoje osebje na okrtg 800.000 mož in celotno število svojih vojnih ladij od 200 na več kot 400. Podvojila je število svojih velikih letalonosilk od 7 na 14 in dodala svoji letalski sili 7 letalonosilskih skupin. Zbor mornariških strelcev je narastel od 70.000 mož na več kot 230.000 mož. ki so organizirani v tri divizije in tri letalske skupine. Letalska sila je narasla od 48 skupin na preko 90 letalskih polkov in se še veča, da bo dosegla cilj, to je 143 letalskih polkov. Zdaj šteje nad 900.000 častnikov in moštva.
Celotna vojaška oskrba, oprema in konstrukcije so se povečale od začetka korejske vojne za 660 odst. Kar se tiče vojaške proizvodnje, se je povečala dobava letal, tankov topov, municije itd. v zadnjem letu 2.6-krat in v zadnjih dveh letih za 6,7-kr»t.
WAStNGTON, 24, — Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Michael Mc Der-mott je danes izjavil, da nima nobene informacije, ki bi potrjevala govorice, da bo »pekinška Kitajska prihodnji mesec napovedala Ameriki vojno«.
De Gasperi zapustit Bonn
Uradno poročilo pravi, da se je z Adenauerjem razgovarjal o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med Italijo m Nemčijo m o evropski federaciji - De Gašperjeve izjave o Posarju m Trstu
BONN, 24. — De Gasperi je
danes zvečer s posebnim vlakom odpotoval iz Bonna v Rim. Pred njegovim odhodom je bilo izdano uradno poročilo o razgovorih, ki pravi, da sta De Gasperi in Adenauer razpravljala o številnih vprašanjih, med drugim tudi o gospodarskih in kulturnih odnosih med obema deželama in o ustanovitvi ev ropske federacije. Poročilo pra. vi, da sta oba ugotovila, da so se odnosi med Italijo in Nemčijo po Adenauerjevem obisku v Rimu izboljšali in da se bodo tl odnosi še bolj poglobili.
Za izboljšanje gospodarskega sodelovanja se bo v kratkem sestala posebna mešana nemško-italijanska komisija, ki bo poskušala praktično izvesti Ade-nauerjeve in De Gasperijeve načelne sklepe.
De Gasperi je imel danes tudi tiskovno konerenco, na kateri je med drugim govoril o načrtih za evropsko federacijo in priznal, da bo treba premagati še mnoge težave. Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ali je z Adenauerjem govoril o skupni akciji proti neofašističnim skupinam, ki se v obeh deželah spet pojavljajo na površju, je De Gasperi odvrnil, da je treba ((delati na pozitiven način in nuditi mladini upanje«, pa da ne bo težav s temi skupinami.
Italijanski ministrski predsed-
nik je priznal tudi, da bo v obeh zbornicah italijanskega parlamenta zel0 razgreta disku, sija o ratifikaciji pogodbe o evropski vojski, dodal pa je, da je prepričan, da bo Italija ratificirala pogodbo še pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihodnjo pomlad. Na vsak način, je dejal De Gasperi, ne bomo zadnji, ki jo bodo ratifi cirali.
O posarskem vprašanju je De Gasperi dejal, da ni imel nobenega namena posredovati med Francijo ln Nemčijo, ker, kot se je izrazil, prvič to posredovanje ni potrebno, dokler trajajo neposredni razgovori, drugič pa Italija niti nima te pravice. O samem Posarju je menil, da bodo za njegovo bodoč nost odločilni gospodarski raz logi, čeprav nihče ne oporeka, je rekel, da je Posarje politično in po narodnostni nemško. Hitro pa je pojasnil, da posarsko vprašanje nikakor ni podobno tržaškemu.
O Trstu je De Gasperi še dejal, da je treba «določiti značaj ozemlja, to je, ali naj bo itali Janško ali jugoslovansko«. Nato je dejal, da se Italija zavzema za »neprekinjeno etnično črto« in da lahko kot podrejeno možnost sprejme tudi plebiscit, medtem ko da je predlog za jugoslovansko - italijansko skupno upravo nesprejemljiv.
Danes je De Gasperi obiskal
tudi Aachen, kjer mu je mestni župan izročil «Nagrado Karla Velikega« za «delo v korist evropske enotnosti«. Pri tem je imel De Gasperi daljši govor, v katerem se je zavzemal za evropsko enotnost in federacijo.
V Franciji opazujejo s precejšnjim nezaupanje De Gaspe-rijev obisk v Zahodni Nemčiji. Pri tem marsikdo obuja spomine na nedavno preteklost. List «Le Monde« pa pravi danes v svojem komentarju, da ((ni nujno«, da bi De Gasperi-jev obisk moral spominjati svet na zloglasno os Rim - Berlin.
Beg iz vzhodnega Berlina
BERLIN, 24. — Hans Heyne, osebni tajnik Karla Hamanna, vzhodnonemškega ministra za preskrbo, je danes pribežal v zahodni Berlin in zaprosil za politično pribežališče. Kot pra-j vijo zahodnobsrlinske oblasti, je Heyne dejal, da se je bal, da bi ga vzhodnonemška policija aretirala. Vzrok za aretacijo bi bile nekatere njegove pripombe v privatnih razgovorih, ki niso bile v skladu s politično linijo vzhodnonemške republike. in pa to, da je odklonil podatke o zasebnem življenju in mnenju ministra Hamanna, ki Jih je od njega zahteval® vzhodnai policija«.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
25, septembra 1951
Dan«, četrtek, 25. septembra
Sonce vzideTb'n5.55m'atoMjJ 17 58 Dolžina dneva u.w. .*
Justina, Stojslava
Reklama
šovinizmu
GORICA, 24. — Na utod-ntm mestu tretje strani današnjega ultrašovinističnega «Mfissaggera Veneta» je objavljen izpod peresa Federlca Pagnacca članek z naslovom vTragedia di Gorizia*, v katerem pisec obravnava najhva-ležnejšo šovinistično stokrat premleto snov iz polpretekle zgodovin■e okoli Gorice, in si* c er posebno glede pravkar objavljene Gigli-cttijeve knjige «Gorica pokopališče brez križevi).
Z naše strani smo dovolj jasno povedali, kakšno je naše mnenje o tej fašistični kny-gi. Dali smo ji svoje mesto, in to je mesto v sklepu fašisti-nc šovinistične gonje italijanskih oblasti proti Slovencem v Italiji in Jugoslaviji še posebej.
Čeprav pa jo je široka >ta~ Vjanska javnost obsodila, kar dokazuje tudi dejstvo, da je knjiga skoraj po vseh izložbah goriških knjigarn in da se od tam ne zgane, so se vendarle našli ljudje, ki jo skušajo dobesedno vsiliti italijanskemu bralcu in ga na tak način podžigati v protislovenski gonji. Med te najnovejše poskuse nedvomno spada članek v «Messaggeru Venetuvt.
Goričani dobro poznajo lik avtorja knjige »Gorica pokopališče brez križev». Vedo, da je bil ta človek med vojno celo garibaldinec in da je zahteval celo mesto nekakega komandanta. Propadel je v tej smeri in se je z vso silo vrgel v naročje fašizmu. Videli so ga v vseh protislovenskih manifestacijah, v vrstah najhujših fašistov. Bil je celo večkrat pred sodiščem zaradi nedovoljene nošnje orožja (bil je namreč civilist), vendar sc ga vsakokrat oprostili zaradi pomanjkanja dokazov; torej ga niso oprostili, ker dejanja ni zakrivil, ampak vedno zaradi pomanjkanja dokazov. Seveda «kdor ni hotel videti obtežilnega materiala, ga je prezrl in temu primerno odteče val o njegovi nadaljnji tu odi.
Prav isti človek je potem baje na dokaj čuden način prišel tudi do profesorskega naslova in tudi službe. Kaj in kako 'uči, o tem se lahko vsak prepriča, če prebere njegovo knjigo.
Človek s takimi moralnimi vrednotami, si potem upa govoriti o «slovanskih barbarih«, o «jugoslovanskem imperializmu» itd. Mi mu odrekamo sleherno pravico, da se tako izraža o pripadnikih naše narodne manjšine in c državi, kjer uživajo vse manjšine največjo svobodo. Odrekamo mu jo zato, ker imamo za barbare ljudje ki ubijajo nedolžne otroke in matere, požigajo domove in vozijo ljudi v internacijo, streljajo talce in jih sadistično pretepajo pred u-strelitvijo. Vse to je namreč delala v Jugoslaviji italijanska vojska.
Toda jugoslovanski narodi se 8. septembra 1043. leta ob italijanskem razsulu niso pokazali do okupacijske razpadle vojske podleži in zahrbtni ubijalci neoboroženih vojakov, ampak so pokazali do njih višek svoje srčne kulture in civilizacije: oblekli so italijanske vojake v civilne obleke, jih nasitili in poskrbeli, da so se vrnili v Italijo. Kdaj bi se v deželi «dvatisočletne civili-zacjev kaj takega dogodilo? Gotovo nikoli!
Govoriti danes o barbarstvu v italijanskem šovinističnem smislu, pomem dovajati vedo rta mlin šovinistične politike do Jugoslavije, skratka zapirati vrata sleherni možnosti, da bi se razmere med obema jadranskima sosedoma normalizirale.
To škoduje miru v tem delu Evrope, škoduje pa tudi naši narodni manjšini. Z ato bi bil skrajni čas,da bi se italijanski politiki iztreznili ter izločili iz italijanske skupnosti ljudi, ki se ne morejo otresti nauka Mussolinijeve šole.
Vesti za učitelje
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so na občinski razglasni deski na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih solati v goriški pokrajini.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA	turistični	raZVOJ
DIM III POL lUOHA UR PRISPEVKA Cedada in oKo,ice
PMnsMiu piiiiMloznni tomorcim
Podaljšali so tudi pogodbo za ribolov* V Straži-cah bodo namestili na trgu dve novi žarnici
Ustanova „Pro Loco" je sestavila spored la razne kulturne manifestacije
GORICA, 24. — Na včerajšnji seji občinskega upravnega odbora je župan najprej preči-tal odbornikom pismo, ki ga je prejel od notranje komisije občinskih uradnikov. V pismu so uradniki izrazili svojo hvaležnost županu in odboru za izvajanje odloka, po katerem so izboljšali plače uradništvu.
Nato so prešli k razpravi o vprašanjih upravnega značaja in odobrili: podaljšanje pogodbe s Pokrajinsko zvezo ribolov-cev za pravico do ribolova; plačilo članom komisije pri natečaju za živinozdravnika v občinski klavnici. Na natečaju je zmagal živinozdravnik dr. Paulazzi, ki je bil najboljši izmed 16 živinozdravnikov. Nadalje so odobrili prispevek v znesku 2 in pol milijonov lir Pokrajinskemu protituberku-loznemu konzorciju; ojačanje javne razsvetljave v Stražicab s postavitvijo dveh novih žarnic na trgu in ene v začetku Ul. Colombo.
Odbor je nato pristal na županov predlog, po katerem bodo popravili kmečko poslopje tik glavnega pokopališča in uredili v njem stanovanja in nekaj prostorov, ki jih še potrebujejo v zvezi z upravo pokopališča.
Pred zaključkom je prof. Di Gianantonio poročal o poslovanju zavoda «Qddone Lenas-si» in o stanju otrok, ki so pridobili na zdravju v počitniški koloniji.
V tej zvezi je župan načel razpravo, pri kateri so proučili možnosti za ustanovitev stalne počitniške kolonije v gorah za gojence tega zavoda in tudi druge otroke, kot na pr. otroke občinskih uradnikov; kolonjo, ki naj bi poslovala v vseh letnih časih.
Odborniki so sklenili, da se bodo povrnili k temu vprašanju.
Lepa predstava cirkusa ,.Apollo"
GORICA, 24. — Včeraj zvečer J«	v	cirkusu Apolio
na Rojcah pri fitandrežu otvoritvena predstava. Prisostvovali so ji najvišji predstavniki
oblasti. Štiri tiseč prostorov je bilo do kraja zasedenih.
Predstava se je s četrturnim odmorom razvijala brezhibno. Najprej so prišla na vrsto zverine, za katere so pripravili posebno kletko. Pogumni krotilci in krotilke so pokazali višek svojega znanja in poguma. Tudi dreserji kem j in psov so želi veliko priznanje. K smehu p«i so pripravili občinstvo številni klovni. Telovadci na tra-pecu so s svojimi vratolomnimi vajami jemali dih gledalcem.
Vsem toplo priporočamo da sl cirkus ogledajo še danes in jutri. Zlasti pa bi bilo zaželeno, da bi si šolarji ogledali bogat
zverinjak, s katerim razpolaga cirkus Apolio.
Vesti za starše
šolskih otrok
Starše osnovnošolskih otrok obveščamo, da bodo izpiti drugega roka na osnovnih šoiah s slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. septembra t. 1.
Istočasno bo tudi vpisovanje. Pr; vpisovanju za letnik 1946 sta nujno potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju koz.
Šolsko leto 1952—53 se prične dne 6. oktobra t. 1-.
Vodilni člani ustanove «Pro Loco» so se sestal; in obravnavali obširen spored za jesen in nekatera zelo nujna vprašanja.
Prva točka je bila ustanovitev mestne godbe, o kateri so že doglo razpravljali v občinskem svetu. Nato so sklenili, da bodo v oktobru organizirali mandolinski koncert v gledališču Ristori. Za koncert bodo veljale znižane cene.
Kar se tiče organizacije praznika grozdja, so sklenili, da bodo zanj .zainteresirali vinogradnike, kar se tiče grozdja; «Pro Loco» pa bo poskrbela za uspeh tega praznika.
Sklenili so tudi, da bodo opozorili tehnični urad, da namestijo po ulicah, ki vodijo k mestnim spomenikom, zlasti pa k cerkvi Santa Maria in Va!'e, tablice, ki bodo kazale smer. iNadalje bodo razpisali natečaj
za razglednice, ki bodo služile oživljenju turizma. S tem sklepom so se strinjali prav vsi. S tem se pripravlja Čedad na razne kulturne manifestacije, tak0 da bo imel večjo privlačnost za turiste. Na prihodnji seji bodo konkretizirali spo red bližnjih manifestacij.
Matura v jesenskem izpitnem roku
Po odredbi naučnega ministrstva se zrelostni izpit (licejska matura) in učiteljski uspo-sobljenostni izpit (učiteljska matura) pričneta 30. t. m. in ne 29., kakor je bilo prvotno določeno. Vrstni red za pismene naloge se zato pomakne za en dan naprej. Pričetek ustnega izpraševanja pa bo določen med pismenimi izpiti.
____IZ	SODNIH	DVORAN____|
Obsodba brezvestnega oderuha
Za 300.000 lir posojila si je pridržal kar 48.000 lir obresti
GORICA, 24. — Morda se že i Rosi dal samo 251 tisoč in ne-
dolgo ni zgodilo, da bi imele sodne oblasti opravka s pravcatim oderuhom, kakršne dandanes človek lahko sreča samo v romanih pretaklih stole te'.ij. Danes Pa si je vsak lahko ogledal tipičnega srednjeveškega oderuha iz temnih ulic, ki je mimo sedel na zatožni klopi na kazenski sodniji.
Letošnjega marca je bil La Rosa Rocco iz Ul. Galilei v veliki stiski. Nujno je potreboval 300.000 lir. Neka njegova znan ka mu je svetovala, naj se obrne na 62-letnega posestnika Marvina Franca iz Raštela, o katerem je bila slišala, da je že mnogim «pomagal» iz zadrege. La Rosa je res šel k Marvinu in ga prosi! za posojilo. Marvin je res za posojilo zahteval menice, katere je motala podpisati tudi La Roseva žena. Menice je Marvin nato vnovčil na bank; in" se obrnil na notarja, da ga je za poso-jeno vsoto vknjižil na 'hišo La Roseve žene. Od denarja, ki ga je prijel na banki, pa je La
ARETACIJA DVEH TIHOTAPCEV
ameriških cigaret s Tržaškega ozemlja
Eden izmed tihotapcev je dobil milijonski dobitek no „Totocalcio"
Dovoljenja za prevoz
Prometno ministrstvo bo izdalo za goriško pokrajinQ 10 novih dovoljenj za prevoz blaga, in sicer za tovorne avtomobile z nad 25 stotov nosilnosti
Prošnje za prevozna dovoljenja je vložiti z vsemi potreb nimi dokumenti n^ ravnateljstvo pokrajinskega EAM najkasneje v treh mesecih Po objavi zgoraj omenjenega mini strskega odloka.
Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo n^ urade EAM v Gorici. Korzo Ita-lia 1 in v Tržiču, Ul. N. Bixi0 1»
GORICA, 24. — Financarji so te dni odkrili novo mrežo tihotapcev ameriških cigaret s Tržaškega ozemlja. To pot se je sreča nasmehnila financar-jem iz zaselka Boneti v Dolu.
Glavna tihotapska pot s tobakom je vodila skozi Dol. Zaradi tega so jo pričeli imenovati po naslovu znanega filma «Pot tobaka*.
Vse kaže, da je tihotapstvo dokaj donosen posel, kajti nekateri ljudje se ga oklepajo kljub dejstvu, da so finančne oblasti že marsikateremu stopile na prste. Strogi ukrepi oblasti jih niso pripravili do pameti, ampak se poslužujejo vedno novih načinov, da bi prevarili zasledovalce. To pot so se poslužili motorjev. Gre namreč za 28-letnega Tiozza Cezarja in 36-letnega Querina Colauttija, oba iz Trsta. Oba sta se peljala na motorju Guz-zi 500 z evidenčno tablico TS 1830, ki je last Jakoba Levija. Dopotovala sta iz Trsta. V petek okoli 22.45 50 jih financarji ustavili. Colautti je sedel na zadnjem sedežu. Na hrbtu je imel velik nahrbtnik, v katerem je bilo 34 ovojev ameriških cigaret, v vsakem ovoju pa po 10 paketov.
Tihotapsko blago so takoj zaplenili, tihotapca pa 80 dali na razpolago finačnim stražam. Šofer motorja Chiozzo je zasli-ševalcu Mori izjavil, da Colauttija sploh ne pozna in da ga je sprejel na motor po državnem bloku na prošnjo samega Colauttija. Enako se je zagovarjal tudi Colautti sam. Ker pa sta oba zašla v velika protislovja, ni bilo težko priti do resnice. Tako sta priznala, da je šofer nekaj deset me. trov pred devinskim blokom motor ustavil, Colautti pa je s tovorom ilegalno prekoračil mejo po hribovitem delu, nakar sta se na italijanski strani znova sešla in nadaljevala pot, dokler ju niso aretirali.
Od meseca avgusta dalje sta že štirikrat tihotapila ameriške cigarete v bližino Vidma. V celoti je pretihotapljeno blago tehtalo okoli 16 kilogramov.
Organi javne varnosti Colauttija poznajo že iz leta 1947, ku je okradel kmečko banko v Ul Carducci, Goriško sodišče ga je ob tej priliki obsodilo na 7 let zapora, nato ga je ameriška policija v Trstu prijela pri razpečavanju spretno ponarejenih dolarjev, Oba so prijavili sodnim oblastem. Zanimivo, je, da je prejšnjo ne-
deljo Colautti dobil na Toto-calcion milijon, ker je napravil 12 točk.
kaj: lir. Nad 48 000 pa si je obdržal kot obresti za jamstvo, ki ga je dal na banki za. izposojeni denar in obresti za štiri mesece.
La Rosa je takoj videl, da ima opravka z brezvestnim oderuhom in se je zato obrnil na sodne oblasti. Okrajni sodnik dr. Vizzini je spoznal M5r-vifna krivega oderuštva in ga obsodil- na 4 mesece zapora ter plačilo 12.000 lir globe pogojno.
Gradbeni delavci za Francijo
P6krajinski urad za delo ' v Gorici sporoča, da so pričeli z zbiranjem gradbenih delavcev za Francijo. Povpraševanje se nanaša zlasti na specializirane delavce, ia sicer: zidarje, mizarje in specialiste v drugih zidarskih strokah.
Vsi zidarji, ki bi sg radi izselili v Francijo naj se javijo na namestitvenih uradih v občini svoje -prisotnosti. Interesenti- iz Gorice pa na Uradu za cielo (Ul. Crispi 9) nai-kasnje do 25. t. m. Sprejemajo se sarr.o delavci v starosti od 22-49 let.
Vpisovanje otrok
v otroške vrtce
Goriško županstvo sporoča, da so pričeli z vpisovanjem otrok v otroške vrtce. Vpisovanje bo vsak dan od 9. do 12.
V otroške vrtce bodo sprejeli otroke, rojene v letih 1947, 1948 in 1949.
Za vpis svojih otrok morajo
starši predložiti rojstn; list in zdravniško potrdilo o cepljenju proti kozam in davici.
Vsi občinski otroški vrtci bodo pričeli s šolskim poukom dne 6. oktobra ob 9. uri.
Ni odjavil natakarice
GORICA, 24. — Lastnik kavarne' in slaščičarne na Korzu Italia 10, 39-letni Milani JožeJ iz Ul. Mazzini 6, je moral danes na zagovor pred sodne ob lasti, ker ni namestitvenemu u-radu prijavil, da je odpustil natakarico Ziani Jožico. Po zakonu bi moral to storiti v petih dneh po odpustu.
Milani se je pred sodnikom dr. Vizzinijem opravičil, da je imel tisti čas dela čez glavo in poleg tega še ženo v bolnici. Povedal je nadalje, da je prosil svojo bivšo natakarico, naj se sama odjavi. Toda tak izgovor mu ni nič pomagal in Ministrstvo za narodno o- ; o^odili So ga na plačilo 65.000 brambo	je na podlagi za- j jjr gi0be	ter poravnavo	sodnih
kona o	rekviziciji kopitarjev, stroškov.	Kaznovali	so	ga	le
odredilo	splosni pregled mul ‘ pogojno.
obeh spolov v območju voja-j	'	_______
ške komande v Padovi.
V Gorici bo omenjeni pregled dne 4 oktobra ob 9.30 v Ul N. Sauro štev. 5.
Pri pregledu ne bodo rekvi-rirali nobene živali.
Vojaškim komisariatom je privesti vse mule obeh spolov, ki so stalno v goriški občini. to je najmanj tri mesece.
Vsi tisti, ki prekršijo odredbo,, bodo kaznovani z globo.
Občinska uprava bo o pre-	.	,
gledu obvestila samo tiste last- VpiSOVdfl e V StrOKOVIlO SOlO nike mul. ki bodo svoje živali'	* -
Splošni pregled mul
Izdal je bančno nakazilo
na prazno
Dvainštiridesetletnega Man tinija Atili ja iz Ul. Vittorio Ve-neto 74 so obsodili na plačilo 24.000 lir globe, ker je preteklega maja izdal bančno nakazilo za 348,140 lir. ne da bi imel na banki niti lire kredita.
prijavili občinskemu nabornemu uradu. .
Vsi ostali lastniki mul morajo svoje živali prignati na pre-gled, tudi če ne prejmejo županskega obvestila.
v Čedadu
Obračun čedadske bolnice
Na osnovi č-lena 3 zakona 20. decembra 1901 obveščamo javnost, da je obračun civilne bc-nioe v Čedadu «S. Maria dei Battuti® za- leto ,1951 na razpolago na županstvu, da si ga lah. ko vsakdo ogleda.
[ Cedadska strokovna šola sporoča, da sprejema vpise za šolsko leto 1952-53 v svojem tajništvu do 30. septembra t. i.
KINO
VERDI. 17: «Maček milijonar*.
R. Millarnd-.
VITTORIA. 17:	«Vamda med
občinstvoma, Y. Šanson. CENTRALE. 17: «Helena plača svoj dolg», L, Darnell. MODERNO. 17,:	«Potepuški
burkež«, M. Rooney.
KRATKE TESTE iz beneških vasi
Neme
Včeraj so pripeljali v videmsko bolnišnico z zasebnim avtomobilom 76-letnega Cesara Tornada, ki biva v naši vasi. V bolnišnici so mu morali takoj napraviti transfuzijo krvi, ker si je mož prerezal z britvico obe zapestji in si povzročil globoke rane. Tornada so pred nekaj dnevi izpustili iz bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi srčne hibe in obolenja živcev. Zile si je prerezal do-i v postelji. Ker je bolnik pokazal znake duševne zmedenosti, so ga prepeljali v umobolnico
Dreka
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril sklep naše občine, da si najame 15 milijonov 800.000 lir posojila. To posojilo bo služilo naši občini za najbolj nuj. na dela.
Čedad
Tudi naša občina je kakor večina občin Beneške Slovenije polna dolga. Te dni smo zvedeli, da je Pokrajinski u-pravni odbor odobril sklep, po katerem bo lahko naša občina najela posojilo 30 milijonov lir, da odpravi pasivo.
Št. Peter Slovenov
Predvčerajšnjim proti večeru je šel 72-letni Giuseppe De-ganutti proti domu. Ko je prišel pred vas, je šel čez cesto, ne da bi pri tem pogledal, ali se bliža kakšno vozilo. Ta trenutek pa mu je presekala pot vespa, ki jo je vozil 30-letni Rudi Feraghini iz Premariac-ca in na katere zadnjem sedežu je sedel lastnik vozila Asco Zuliani. Čeprav je Feraghini naglo zavrl, se je zaletel v u-bogega starčka, pri čemer sta padla tudi oba potnika vespe. Na kraj so prihiteli ljudje in takoj priskočili na pomoč ponesrečencem ter poskrbeli za njihov prevoz v čedadsko bol. nišnico.
Deganuttiju so ugotovili zlom desne ključnice in čeljusti ter se niso hoteli izreči o njegovem stanju, potnika ve-, spe pa sta jo mnogo laže iz-kupila Feraghini se je samo laže ranil v čelo, Zuliani pa je ostal nepoškodovan.
Mršili
Nai zvoi> je že dolgo časa od tega počil in niso nikoli poskrbeli, da bi ga prelili. -Sedaj pa so končno storili to džlo in zvon je začel zopet lepo zvoniti. Za to je poskrbela predvsem gospa Fani Ju-retig, ki je bila tudi za botr0 pri ponovni posvetitvi zvona.
Podbrdo
Velika skupina vaščanov je pred d-nevi šla na izlet v Barbano. Oglej in Srediipolje. Udeleženci izleta so obiskali tudi
Obvestilo čedadskim
vinogradnikom
Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom	in	najemnikom,	ki	so
oproščeni	trošarine ali	ne,	da
morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske mu uradu naslednje: a> do 1Q. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov b)	do	20 oktobra	morajo
prijaviti kakršno koli količino vina,	ki	ga pridelajo	ob	tej
trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled.
POSLOVILNO PISMO
g. polkovniku Marshallu
Avtobusi za vrtno
v oteverianu
24. — Na vrtno
veselico
GORICA, veselico v Steverjatvu bodo vozili sledeči avtobus:
ob 14.30 bo odpeljal avtobus iz Doberdoba na Poljane, Dol, Gabrij?, Rupa; ob 14.30 Sovodnje, $tan<Jrež; ob 14,30 Podigora Pevma. Goričani naj se poslužijo red. nih avtobusnih zvez s Travnika. Avtobus pe-lje ob 15., 15.10, 15.15 in 15.25. Isti avtobus bo odhajal iz $teverja.na ob 19.30 19.40. 19.45 in 19 55.
Vesti za trgovce
GORICA, 24. — Zveza trgovcev sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu na Korzu 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: uvoz grafičnih aparatov iz Nemčije: italijanska trgovina $ Kanado; uvoz iz držav OECE; izvoz odpadkov. strojarske industrije
Rudarji v Belgijo
Okrožni namestitveni urad Čedadu, k, ima SVrtj $cdež na sodniji, sporoča, do sprejema prijave delavcev, ki bi hoteli iti v Belgijo kot rudarji. Spre-jemajo moške med 23. in 50. letom.
Spoštovani g. polkovnik!
Po večletnem bivanju med nami odhajate, pa mislim, da je prav, da se od Vas poslovimo. Vaša služba'je bila pač taka, da smo se dodobra seznanili: nešteto delegacij slovenskih staršev ste sprejeli in poslušali in morali ste spoznati, da nam je naše slovensko iolstuo moino pri srcu.
Resnici na ljubo moram priznati, da ste bili skoz in skoz gentleman. Niste kot kak Vaš šolski prednik stikali po šolskih torbicah in pod šolskimi klopmi; niste se nikoli spozabili do stopnje policaja, da bi lastnoročno aretiral i slovenskega učitelja. Toda zato ni bilo Vaše zanimanje za slovensko šolo nič manjše. Ko so Vam n. pr. natvezli, da u-stvarjamo Slovenci umetno število slovenskih učencev v mestu in da pošiljamo otroke iz okolice in celo s kraške planote v mestne osnovne šole, ste blagovolili proučiti seznam vseh slovenskih učencev in po njihovih naslovih ste končno le ugotovili, da stanujejo tudi v središču mesta Slovenci in da imajo tudi oni šoloobvezne otroke. Hvalevredna je bila ta vaša vnema; le škoda. da ste ostali na pol poti Prav bi bilo, da bi proučili takrat seznam otrok, prijavljenih za mestni otroški vrtec in se po spoznanju ravnali; danes bi slovenski otroci iz mesta že imeli svoj otroški urtec.
Kljub temu opustu pa je bila Vaša prizadevnost velika. Da-li se še spominjate, kako ste se potrudili osebno celo v Miljske hribe da proučite na samem mestu upravičenost prošnje slovenskih staršev za slovensko šolo. Podvomili ste o pravilnosti te prošnje in posumili, da so bil i ljudje prisiljeni podpisati jo. Toda kijub ne prav najprimernejšemu spremstvu domače šovinistke, so Vam takrat slo venski starši povedali, da jih -nihče ni prisilil v podpis, da imajo oni pravico poslati svoje otroke v slovensko šolo,
čeprav je njih same fašizem nagnal v italijansko potujče-valnico. In je bilo tam prijavljenih otrok več kot jih za ustanovitev šole predvideva zakon, pa jim kljub temu niste dali slovenske šole. Dejali ste da je akcija za slovensko šolo v Miljskih hribih delo komunistov in Vam je bilo to zadostno opravičilo, da ste poteptali lastni zakon o odpiranju šol. Dovolite mi, gospod polkovnik, da povem svoje mnenje: mislim, da niste s tem korakom ustrepti niti svojemu ugledu demokrata, še manj pa ugledu svoje velike domouinc. ki ste jo v Trstu predstavljali. Vaša velika domovina je v družini narodov sprejeta deklaracijo o človečanskih pravicah: mislimo. da spada med te pravice tudi pravica slovenskih staršev, da si za svoje otroke izberejo slovensko šolo.
Ko že govorimo o pravicah pa naj spregovorim še besedo o pravičnosti Vi nas zapuščate z občutkom, da ste nam bili pravični. Vidite, mi ne delimo z Vami Vašega občutja. No, taki nesporazumi niso redki in niso od včeraj. Slovenski pisatelj Fran Detela ]c ilekje napisal: «Kaj je praDtca kaj krivica. O tem si dva človeka nista istih misli«. Tako tudi mi nismo bili >n danes nismo Vaših misli, Pa se 2arn' di tega zdaj ob slovesu ne bomo z Vami prerekali. Le svoje začudenje bi radi izrekli nad dejstvom, da je toliko predstavnikov Žapada v Evropi, ki merijo pravičnost z Vašim merilom. Ameriška sodnika prizivnega sodisca v nemškem Frankfurtu Clark in Robinson nista nikakor bila tolmača čuta pravičnosti anglosaksonskih narodov, ko sta razsodila, da je malemu, u-kradenemu Pirečuiku lastna mati — tujka. Zapadni naro di obsojajo tako «pravičnostn in bodo odklonili, da bi njihovi sinovi v svetu dajali potu ho povampirjenemu nacizmu. Primer Pirečnik )e tako preprost. tako enostaven, da ni
potrebna niti pravna izobrazba pa niti Salomonova sposobnost za pravično razsodbo. Kulturni svet je brez paragrafov, na osnovi prastare pravne zavesti, ki živi v človeštvu od pamtiveka razsodil pravilneje kot sta to storila Clark in Robinson,
Zakaj Vam to pripovedujem? Vidite, gospod polkovnik. meni se dozdeva, da je neka sorodnost med Vašim delom. ki ste ga opravljali tu med. nami in med razsodbo v Frankfurtu. Le s to razliko. da je bil tam gori ob Meni le en Pirečnik. ki so ga hoteli za vedno ukrasti njegovi materi, medtem ko je tu pri nas v Trstu mnogo, premnogo malih Pirečnikov, ki jih italijanska šola vsak dan bolj in bolj odtujuje slovenski materi. Da se lahko dan za dnevom vrši Se po zmagi nad fašizmom tak množični rop, je posledica tudi Vašega tolmačenja pravičnosti. Tudi na Vas pada zgodovinska odgovornost, da nam tuji oblastniki zopet nadevajo jarem, ki smo se ga otresli v nadčloveški borbi za ceno velikih, krvavih žrtev.
Oprostite mi, gospod polkovnik. da sem Vas nadlegoval s temi vrsticami. Zdelo se mi je potrebno, da jih napišem sedaj, ob Vašem slovesu, da bodo računi med nami čisti.
Srečno potujte!
Slovenski oče
Nad 1000 Tržačanov
si bo ogledalo zagrebški velesejem
tržiško ladjedelnico, ki jim je najbcij ugajala in jih zanimala.
Matajur
Naše prebivalstvo je dalo nov zgled svoje delavnosti. Ze dlje časa je bilo potrebno poskrbeti za dobavo vode naši vasi. Ker pa niso oblasti poskrbele za to, so morali na to misliti vaščani sami. V višini 970 m so odkrili podzemsko žilo, ki menda daje 250 hi na minuto. Vaščani so se takoj sporazumeli ter so izkopali kanal, dolg 50 m. Pri tem s0 opravili mnogo dela, toda k temu jih je sililo pomanjkanje vode. Sedaj upamo, da se bodb oblasti vendarle zganile ter ob tem zgledu pomagale prebivalstvu.
Dolenji Barnas
Končno ?o °t> pomoči občinskih oblasti rešili vprašanje, ki je bilo tako pereče za prebival, stvo. Šolsko nadzorn-ištvo je ponovno odprlo šolo v našem zaselku. Tako je odpadel vzrok zaprtja šole, češ da je bilo premalo učencev.
Torjan
Na cesti blizu kraja Clevata se je na ovinku kamion, ki ga
je vozil Antonio duna, zaletel v	(
w vozil Giuseppe R0™ Tarčenta. Pri trčenju vo^ je laže ranil Bruno iz Torjana, ki je 1	-f
ge m kamionu, popraska ^
po nogah in m: ^
zdravel v 7 dneh-na pa sta utrpela oko1
lir škode.
i
ADEX
DVODNEVNI	v
U. IN 12. OKT0B«*
Opatijo
P0St0in0 Brasu St. Peter na W8SU
II. Bistrico^
  -----------
Vpisovanje do _ ' , Ul. pr; «Adria-ExPi:, -t" F. Severo 5 b
im SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V M1'
fjriredi v nedeljo 28 t.m. ob 15.30
VRTNO VESELI^
V števerjanu
•si
na dvorišču Formentini ,,Med borove
SPORED:	:	trSTA.
1. PEVSKI KONCERT ZBOROV IZ GORIŠKE I«
2. IGRA GODBA IZ DOBERDOBA.
3. PLES IN PROSTA ZABAVA.
Ker je ta kulturno zabavna prireditev povezana za. tvijo in bo deloval tudi odličen bufet, ki bo ^iio ložen s kranjskimi klobasami in prvovrstno kapljico, vabimo vse ljubitelje enega in drugega
ude!ežbi.	odB0«
PETDNEVNI IZLET Z AVTOPULMANOM V,
BEOGRA0
OD 23. DO 27. OKTOBRA 1952
SPORED:
1. DAN: ob 3. odhod iz Trsta; ob 14.
7»!^’
prihod v^;
2. DAN: ob 8. odhod iz Zagreba; ob 13. prih«*1
3. DAN: ogled mesta Beograda;
4. DAN: ob 13. odhod iz Beograda; ob 19 prih°d V
5. DAN: ob 9. odhod iz Zagreba; ob 13. pril«^ \ v
no; ob 15. odhod iz Lj-ubljSrne; ob 19. pf
Prijave za izlet se sprejemajo za vožnjo,
nočišče ali pa samo za vožnjo. Vpisovanje od 22. septembra dalje pri «Adr>a Ul. Fabio Severo 5 b — Tel. 29243
V soboto vlaka iz
odhod posebnega Trsta v Zagreb
Zafrimomje za zagrebški vele. sejem je tudi v Trstu od leta do leta večje. Letos jg izlet v Zagreb organizirala Osvobodilna fronta in je morda prav zaradi tega udeležba izredno visoka; Prijavilo se je namreč okrog 700 izletnikov, ki bodo iz Trsta odpotovali s posebnim brzlm vlakom. Poleg tega je ie prejšnjo nedeljo odšlo v Zagreb več avtobusov in nič koliko privatnikov, ki so pot ovali po železnici ali s svojimi prevoznimi sredstvi, tako da lahko rečemo, da si bo velesejem ogledalo letos nad 1000 Tržačanov.
Odhod posebnega vlaka v Zagreb bo v soboto, in sicer v jutranjih urah. Točna um odhoda še n i znana, bo pa objavljena v naši jutrišnji številki, kjer bomo objavili tudi vse nadaljnje informacije. Vse izletnike pa že danes opozarjamo, dn naj dvignejo izletniške legitimacije na vpisnih mestih jutri od 15. ure dalje.
OBIŠČITE
od 13. do 28.
ki ima letos trgovski znj
Razstavljene bodo bogate zaloge na}razH<
lic	      'V	ir	g.	,,<(0
proizvodov, ki »odo zanima.li vsa* ^	jU»
v«1*'
Za potnike <n prevoz blaga 50% popusta na slovanskih orevoznlh progan
Brezplačne vstopnice za velesejem dobite N.
legitimacijo pri vseh Jugoslovan**
or«1*
sejmsko
nlštvih v inozemstvu. Udobna prenočišča po ztnernih cenah v Zagrebu.
Obvestila prejmete pri jugoslovanskih
plomatskih predstavništvih v inozemstvu
kra*1^ no«1
t»v'
:IIH
Upravi zagrebškega velesejma, Savska test*
OBEDI ZA SKLEPANJE KUPČIJ: 29. <"
v v*»
p* h
S v**
Ustavljena in izpuščena ribiška ladja f.Dondolo"
ker je lovila ribe v teritorialnih vodah jugoslov. cone STO
Patrolni čoln Narodne zaščite je danes zjutraj ob 5.30 zalotil v teritorialnih vodah jugoslovanske cone STO, eno in pol milje od Savudrije tržaško ribiško ladjo «Dondolo», ki je lovila ribe. Ladjo in deset čla. nov posadke je patrolni čoln odpeljal v Koper. Tu je bil zaslišan vodja ladje Giovanni Drioli, ki je priznal svojo krivdo. Istega dne ob 17. uri sta bili ladja in posadka izpu.. ščeni
Gen. Winterton sprejel
Vitellija in sodelavce
Včeraj zvečer je vojaški poveljnik cone A gen. John Win-terton priredil v devinskem gradu sprejem na čast novega direktorja civilne uprave odv. Vitellija in njegovih sodelavcev, ki so po londonskem spo-aziimu prevzeli odgovorne položaje v oddelkih in uradih ZVIJ. Sprejemu so prisostvovali predstavniki lokalnih oblasti In zavezniškega poveljstva.
t e<
nriiat^llai 0&,
Sporočamo vsem sorodnikom. _ ‘Au vce^j v
apulOtnlllO vstjii sr«1 oaniKuii'' Au
vsem, ki so jo poznali in spoštoval', d’ j bolni' 14. uri po daljši bolezni umrla v trž®'lra, no»8 starosti 70 let naša ljubljena mati, ses •
JOSIPINA BOLČIN
t
Pokojnico bodo odpeljali iz mr bo dane5 bolnišnice danes ob 17.30 in pogreo urj v Boljuncu.	 ,	re	o*,s'
Trst
Hčere »n si.n0,Vynuki iet
vnukinje '^^ntki-
Boljunec, 25. seiptembva 195
ZOBOZDRAVNIK
Dr. HLAVATY
NA OPČINAH
(pri Fabčiču)
ZOPET O H D I
REDNO N I R A
znaticen' til*®** Vsem sorodnikom, prijateljem Jj^jn0 za-Pu njamo žalostno vest, da nas je -
dragi mož in oče
»z in oce
LEOPOLD MBSBSN*
Pogreb bo danes na domače	cTT^
G oče - Trst. 25. septembra
PRIMORSKI DNEVNIK
25. septembra 1952
r
L
GENERAL NAGIB PRIPOVEDUJE
“N
.J
Rako smo zrušili Faruka
J.
!*:*•* ie objavilo veliko He-
tit,
listov »P* ne' 'Wi, lBOdktv l\ Egiptu. V todiV padec Fantkovega. r(ikn *r? *n diktatorskega m0Pi™je sam
UMij	   v	v	(3	u,	JV	S	aill
^■£%Jlp°ra-.‘’ener°l
^cdfiv NoO1**: tore.j je pri-ktenn Je VeP°sredno. Zara-
*U«nn	zora
Ntični 80 °,p,si dogodkov dra-tjj , ’ ,po!e0 lega pa imajo RL ^mnsko vrednost.
■h "
%av°ilti^Či’ kdai je prav'
fcvoli ‘J “s^vu llv vojski bila
'Ha a nSnaPkorupciia- ki ie i« „	, Farukom. Mislim
ir' okmJ6?«]-* nast°Pil neka* I:	19?7;	Častniki	so bi-
11 Sicer : '-‘“‘"■ki so
5>
te-
^e pilul^v* -Ve6 požirati ruk tillule* ki Jim o ie Fa.
ruk tlaiii -	-	_______
^Pikovih l.eSta’ Izmed vseh ntral Tk--?fljencev je bil ge-
“»a! tk "?
Oi0vraž«nrahim ,.At,aIa najbolj ^novaT ,Kra.1}. ga ie tedaj
, -uv>vai , T - •* J-
^ m na .* J ?efa generalšta-bilo nP j, ’ s'eparjenju ni Ustnik; .onca ne kraja. Med r““	.■»■	začelo	.	vreti.	Ne-
‘0 nezadovoljnežev iz"'naših
eči; * ?estalo v Kairu v ■e. <ja J?W.°sti, Odločili so
f^ir' iW^.a?lzlraj° borbo. Ini-ti je j* bd Rahad Mehanna, injcd , "*? Polkovnik in eden tj. °Jice regentskega. sve-
*!anaa ni. irpel v začetku
‘oda vsi po jeni «,, • m*adi in navdu-<lki' j. j1®1 tajnemu dru-
4hrj^ ,^“li ime «Dobbat el *i 'ofcJF?r Pomeni «Svobod Odločno so hra spretno so prire
r	so	pnrc
^ iiudTe’ ,ako da Faru
N slnr,-v v°iski niso ni-Najbolj, je bilo V J"!211.1 na starejše • ofi-^ oficir'- 16 ime’ med stari-*K srjil*. Po činu Faruk naj-^>»1 -t=Yv ^ato ni bil no-Jitacijn !5’h uveden.v kon-M jC'mtl .iaz sam nisem
Hksa‘'
.-■•jud. o tem nič vedel ! ?5nerai\ s?m ?e osebno sprl Jbt m Attalom in za naš
javhostVeleI? vsa e§iPtov-
1 in i edal so se zarot-
vs,boU m*adi oficirji začeli "5«k. zanimati za «strica"
d«" !? Pr*šlo T».l Palestinske vojne
do Palestin felj nriipk ' smo bili navdu-1.% i» nP mladi častniki.
v !MaJeaerali so nam obe tu ...m i.	Medtem
t^in
A koren1i0ka2al0' kako gl°’ $. "e je imela dvor-i i' *. ,J*Jja. Vojni dobavil
, > jTul i.n slavo.
g' % v':. .
'5r0S.otn ,2vezj z dvorom in v.».. ‘i njega nabrali A»V'!o denarja, saj so A,, *rc, j2? dobre egiptovske v dck''snjene iz krvavih Moj h!fev in kmetov-orož-sprav nič vredno
', ?a kdo ve kje kupili
?Pe'i vrednosti, fi?W «a- Pr'ed_ dobro obo
C-,	■ Vli UUUJU DLeu
S. tort, ažmkom in stre
’> ^ 2maafk? niSo vfga1?' t' Z tram^r se te pretvori-
« 1«tir2!ni Poraz. Mi smo Ajj, ■. ej borili, toda Zave* «;■? {a. Pri-tem padla z oči. kirttli ha J11 bil v prvi boj-bJ Učarr.' ronti- Komandiral C.bil k'IT1 enotam. Trikrat
C^l KT0. ranjen. Vsi pa-
! ii. 5 rr.iv-0.1 50 poznali moje
SSto stam.ot'icirii.A° ^
!s> . tak-T 'n° v zvezi. Po C, bčstai ,,°bisku sem tudi Pr, ? n »Dobbat el
it » 1“ie J‘°neu vojne se je
. fa-jz. SOforoA«:! .	__•
“JC c*n u vvtjue at:
vwxa^iriiJ5prernenii0 oziroma la $ l0; a*?0) cili* ni šlo
at ‘o ^ J	111 ®IU
fJi4Ual5,' teambixvr*>i genera-a in .. mveč tudi kralja se i«*5 ni.e?ov režim. ijfTbJtac.il, Pazilo. da bi se o i» 'l.^4 ček, zvedelo niče-■i( r kornilT na=e organizacije ti S ir,0 9 članov. Pozne* '"tir,"1 ^es ®!čvilo povečalo 1‘il«! ®t;ri čas sem poznal
V pet e,anov ko'
W Bolh'*0 », "i nikoli se-W mat»>no. ' temveč
't trr ntalih T' lno' temveč če e ^upinab po flva Kpnč
S?T
lia »e \
^n^Ivno° °S,'ati ,a:ino8t
,c !„ V “e‘uuil PO ova bifFRia if, si° Za važnejša ^’ni razpraVfu^no j« komite j Ičtlar VUati načrt za dr tai ,ar>ja' s imeresu našc--vri^en j|t.yodno ne bom
V interesu naše ^f^tlno ne bom IJn08® rno>- ? komiteja --Se Dlrath,n Ss,,ati tajnost. Sj nt>ben n° delo ni bilo S, ?*n a PbVbSt. ZC leta S S1tgležo^,an,21rali zaroto jSohv^nat	tem času
bs,,	osnovna	načela
S^ke- r,naceia < k!0, Poznal?an,2aci.ie- Vsak
v In i<,i	samo pnpon Air..
<»1
v 'Mistega®1?? enega čla' 2atotni?u kl ?a je uve ^ ' kt je m° drustvp' Ka-,a, ■ PijsesP "e vpeljal sem
S
vPeijai s
> SSSL -na Koran-
3- UtVh Sn
v	ofic^,komK°	da’1""sv’0’'°
X01>ko	besedo.
S'
inSeau* In'da'1.* priPravI5en vl^ke	*o me vpeljali
Prisegli na Ko*
i ieUbo časopisov je “,dai;
i V L 6 šele tr,x, l vpeljali H'fi>očano h-1, ko je bi-^	n;	res	Pri
■s. r°čtka ab M prevra,' sem Vendar
11« °tad0 :;*■ z ««ctj0. opo
Kn° Citf^1 katerim e &l!V?oiino‘,V Imo' t;em to za
V1;W!in°St in	-	"*	-**
iskrem" ,sem Poslal
Vil r iskreni vi'	Postal
1|^iit,re'lsedn Lln izčrpnih V., S in	vlade	Na-
\Va i(1 mini.. vladc Na-Seri ™ z° notra-iStVareh‘1 dlnu- O "vSa a- Nih*.Sem obvestil Mil Poroči^ ”, ST nl brigal l,()j| odgovor,] lbče mi za-
d ’"ČII
" - Rfiin sr,
«7‘,no «a iIhIh u A >	••
8 Alp	da	Pre
čskal'i v Jsl oficirji Mjv,,a 'e.Postav,, 2ačetku te-
U M1««# «®lLLarl^
Si«ške^,H. ,za Predsed* fo lk iS1. A lUba- °''ieir-K Ptr^lljenea namesto kra-.tmJHu j. dh lato ie Fa-
i,qti ShJ0' Unrl' “nto se, da tr bili akh , r^P *"(>
j, ' * ' I
0 na
Sb.luii0' da hj i-ZVwlli- Eni
fišti v7oh stne
^ove"9 bi ... Protestne *r»>^ Drt*n,.oJko Faruka
01 ^ bfejčali' o Vel h
POpOln V V°j!ki' Pomonia proti
takemu predlogu. Točno sem vedel, da ne bi ta način nikamor privedel. B’aruk ne bi popustil, temveč bi še bolj nategnil vajeti, postavil svoje kreature na vsa mesta, po brzojavkah pa bi zvedel, kdo je v zarot, in koga je treba prijeti za vrat.
Drugi so bili za oboroženo akcijo. Zahtevali so, da bi mladi častniki z orožjem zasedli klub in se tako uprli kraljevi samovolji. Uvidel sem, da bi kralj Faruk, ob katerem so bili vsi starejši oficirji, lahko obvladal oborožen upor. Po nepotrebnem bi tekla kri, a uspeha bi ne bilo.
Ostala nam je logična rešitev vprašanja: polovit, vse stare častnike in šele tedaj začeti akcijo proti dvoru. Tako smo se. tudi odločili. Takoj smo sestavili seznam okrog 100 generalov in polkovnikov. Podrobno smo izdelal, načrt državnega udara. Bilo je to 15 dni, preden smo načrt, izvedli.
Ostalo nam je še samo. da določimo dan in uro akcije, z drugimi besedami, dan «J», kakor smo to imenovali v konspiraciji. Večina oficirjev je želela, da bi bilo 4. julija in to iz dveh razlogov: do tistega dne bi se moral vrniti iz Palestine udarni bataljon, na katerega smo lahko popolnoma računali. Vsi Oficirji.te edi-nice so bili tesno navezani na Dobbat. Poleg tega je bil tu
še eden, malo sentimentalen razlog: res da so bili oficirji zarotniki, toda vsak je imel svojo družino, pa so želeli dvigniti plačo, preden se začne akcija. Računali so, da bi sg stvari mogle tudi slabo končati. V tem primeru bj mnogi med nami izgubili glave, pa so zaradi tega častniki želeli, da dajo plačo svojim družinam, da. bi se v pravem času lahko preživljali brez družinskega poglavarja. Meni to odlaganje ni bilo všeč. Cim dalj čakamo, tem več prilike ima Faruk in njegovi, da kaj zvedo, da nas vse natrpajo ,v ječe in kasneje postavijo pred zid. V kolikor bi ne prišlo do izdaje, smo. lahko računali na popoln uspeh. Moja žena je vedela, kaj pripravljamo. Hrabra je ta 'žena, nič se ni bala, temveč me je neprestano spodbujala: »Morate, Mohamed, nekaj napraviti za to ljudstvo. Morate! Alah vam bo gotovo pomagal.«
izgnal iz vojske mene in še 12 oficirjev. «Vsi veste, kateri ljudje so to», je dejal paši. Hajdar paša je kralju odvrnil, da on tega ne ve, toda da bo takoj preskrbel podatke. Odločili smo se' torej, da gremo v napad, preden Hajrad začne s preiskavo. Nismo mu smeli ' dati časa. da jo izpelje. V Kairu smo imeli ie en bataljon vojske, na katerega smo lahko z gotovostjo računali, (oda stvari nismo smeli dalje odlagati.
Podrobnosti državnega udara
Kraljevi vohuni so zaslutili
Dogodki sami so končno rešil: vprašanje začetka akcije. Čutili, smo, da so kraljevski vohuni res nekaj zaslutili. Zvedeli smo, da je kralj Faruk poklical k sebi vrhovnega komandanta vojske generala Hajdar pašo. Dejal je, da bo takoj
inilitlitiiiiiiiiiniMiiiitiiiiliitiiiitiiniiiilMiliiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiuiiiiiitiiiiiiniHiiiiHiiiii
Levji delež slovenskega iz voza pripada absolutno industriji,, saj znaša , 81. odst. celotnega izvoza, medtem ko je zastopan kmetijsko. - živilski sektor skupno s svojimi industrijskimi izdelki le z 19 odst. Huda suša. ki jetos prepre-čuje izvoz živil, iz tega vzroka za Slovenijo ne bo imela obsežnejšega vpliva na izpolnitev izvoznih nalog. S tem pa ni rečeno, da ne bo treba izkoristiti vseh možnosti ne samo za izpolnitev, marveč tudi za prekoračenje izvoznih r.alog, ker mora Slovenija izpad izvoza drugih republik, kjer je struktura izvoza nasprotna, absolutno nadomestiti, če hoče v celoti izpolniti za letos postavijene naloge, predvsem v kapitalni graditvi.
Izvoz za prvih osem mesecev letošnjega leta je bil izpolnjen. z 9],5 odst. Na to razdobje odpade od celotno predvidenega izvoza 64 odst.; z drugimi besedami rečeno: izvoz. ijoteka dokaj normalrfo in je Slovenija v posameznih
^t«r3wrg
ne izpolnjujejo povsem ^vojih nalog, večinoma iz objektivnih, nekatere pa tudi iz subjektivnih razlogov.
V industrijskem sektorju je predviden največji izvoz 35,8 odst iz. lesne predelovalne industrije, ki za omenjeno razdobje ni bil v celoti izpolnjen, saj znaša izpad ca. 37 odst. Občuten padec cen na lesnem tržišču je vzrok, da procent ni višji, ker so izvoz po količini skoraj izpolnili, vendar pa je možnost, da z raznimi sor-timenti do konca leta ta izpad absolutno nadomestijo.
Na drugem mestu industrijskega sektorja je pisana metalurgija. ki je zastopana v izvozu z 212 odst. Predvideni izvoz za 8 mesecev je izpolnjen z 92 odst. in gre tudi tu izpad predvsem na znižanje cen.
Tretje mesto v izvozni preglednici ima industrija premoga, ki pa je svojo zadolžitev izpolnila žal le s 33,7 odst. Vzrok za toliki izpad ie ta. da na dosedanjih tržiščih zaradi povečanja proizvodnje domačih izdelkov in sila močne konkurence drugih držav bo Sloveniji v teh mesecih uspelo plasirati večjih količin, ki pa so za bodoče mesece zagotovljene, tako da lahko računa na izpolnitev letne zadolžitve.
Crna metalurgija ie sicer zastopana le s pičlimi 3 odst., vendar je svoje naloge v tem razdobju presegla za 24 odst., tako da je mogoče računati, da bo v najkrajšem času izpol ni la celoletno zadolžitev.
Industj-ija usnja in obutve prispeva k izvozu okoli 4 odst. Tudi ta ni v celoti Izpolnila svoje naloge, delni izpad pa je skušala nadomestiti z izvozom svojčas nepredvidenih predmetov, tako da ne zaostaja mnogo za zadolžitvijo.
Omembe vredno je dejstvo, da je izvoz usnjene galanterije za vse leto ne samo izpolnjen, marveč daleč presežen.
Kemična stroka je v izvozu zastopana le s pičlima 2 odst. in izpolnjuje Izvozne naloge prlllčno v redu. Kovinskopredelovalna stroka, kl izvaža predvsem svetovnoznano celjsko emajlirano posodo, v razdobju za malenkost ni Izpolnila svoje zadolžitve, medtem ko Jo je kosarska industrija precej presegla.
Od drugih industrij je treba omeniti še tekstilno industrijo, ki je bila doslej pri izvo-zu udeležena le z 0,7 odst., pa je kljub temu z izvozom bombažnih tkanin v znesku 68 milijonov stopila prilično v o-spredje. Obsežna pogodba za izvoz bombažnih tkanin v Turčijo pa jo bo pomaknila še znatno naprej.
Kmetijsko-živilski sektor je svoje Izvozne naloge za to razdobje v celot) izpolnil v nekaterih panogah, tako v izvozu živine in vina, v izvozu zelenjave, marelic in breskev ter ostalega sadja pa Jih je celo daleč presegel Tudi hmeljarji, ki za to obdobje niso imeli zadolžitve, so iz lanske zaloge izvozili za skoro 300 milijonov hmelja ter s! tako občutno o-lajšali izpolnitev celotne za dolžltve.
Ob analizi izpolnitve Izvo za za navedeno obdobje je za nimiva ugotovitev, da so po stavko «razno» presegli za 300
odst. ali po. vrednosti za nad 600 milijonov. Pod to postavko so izvažali najrazličnejše predmete, od katerih naj omenimo ie največje: odpadke kovin vseh vrst., ki jih doma ne morejo predelovati, verige, pla-ninčarje, umetne bruse, naravne bruse, livarski pesek, aluminijev sulfat, aluminijev hidroksid, cinkovo belilo, žvepleno kislino, marmor v bloku, opeko, bukov rezan les hrastov rezan Les, žaganje, žarna-nje. pletarske izde'ke, govejo dlako, .čipke, razne izdelke domače obrti, razne izdelke usnjarske industrije, mineralno vodo, likerje, šampanjec itd., itd. Presežek te postavke slovenske izvozne zadolžitve pa kaže tudi nadaljnje možnosti 23 izvoz vseh že naštetih izdelkov, poleg mnogih drugih, ki jih brez škode lahko pogrešajo in z njimi iztržijo 'potrebne devize.
Končno je zanimivo tudi dejstvo. da je slovenska ; zunanja trgovina navezala stike z nad .35 državami. Po-vrednosti-so :i?:vfkzi!i. največ v Zahodno Nemčijo, sledi Anglija, nato Avstrija, Italija Trst, ZDA, Francija itd.
Slovenska izvozna podjetja šo pred odgovorno nalogo, vendar šo možnosti za izpolnitev ' odnosno prekoračenje danih nalog absolutno tu. Ce. se bodo delovni, kolektivi zavedali te. odgovorne naloge, bodo konec leta lahko z zadovoljstvom ugotovili, da so v celoti izpolnili svoje naloge do skupnosti.
(Po »Pravici«)
Na tem mestu moram nekaj povedati. Nekateri tuji listi so pisali, da so pri pripravah za državni udar sodeloval,' Nemci. To je res smešno. Kje so list: Nemci, ki bi prišli v Egipt postavit svoje življenje na kocko na ljubo egipčanskemu ljudstvu! Glede tujcev moram reči, da je bila večina njih po svojih interesih vezana na dvor bolj kot na Dobbat. Ce bi že šlo za opredelitev, bi se vsekakor tujci, vsaj tisti na položajih, prej opredelili za Faruka in njegov režim. Kdo, ki ima količkaj pameti, - bi verjel. da sem jaz zaupal nekim skrivnostnim Nemcem, ko niti lastnega brata nisem obvestil o tistem, kar se je pripravljalo.
Sedaj pa preidimo na podrobnosti državnega udara. U-spelo nam je. da smo prevrat izvedli brez žrtev. Popolnoma smo presenetili nasprotnika in nikjer ni bilo odpora. Vse smo izpeljali tako hitro in točno po načrtu, da se starejši oficirji, ki so bili na naši listi, sploh niso uprli. Nekatere so ujeli, drugim pa so preprečili, da pridejo v vojašnico in v zvezo z vojaki.
Na nekaj resnejši odpor so ngleteli naši ljudje pred glavnim stanom generala^ Farida, šefa glavnega štaba. Straža je streljala, dva vojaka, eden naš in eden njihov, sta bila mrtva. To sta: bili edini žrtvi državnega udara. Vsega skupaj je bilo 9 ranjenih, 1 v mestu, 2 v neki letalski vojašnici, a 6 pred' Farukovo palačo v Aleksandriji. Teh 6 je pripadalo kraljevi gardi.
Poglejmo, kako se je razv: ja! državni udar in padec Faruka:
20. julija Vlada Husseina Sir. ryja poda demisijd. Ta vlada je bila le 18 dni na oblasti. Kralj ponovno poveri Hilaliju sestavo vlade. Ozračje je precej burno.
Torek 22. julija. Hilali formira kabinet. V tem času je dosegla borba okrog oficirskega kluba, o kateri šem že. govoril. vrhunec. Od časa. ko so mene izbrali za predsednika kluba v januarju letos, si je kralj stalno prizadeval, da vsi-■ii za predsednika generala Sir-ryja Amera. štiri kompromisne predloge; je. odklonil. Oficirji so še enkrat odbili,, da sprejmejo Farukovega kandidata. Kralj se je tedaj razbesnil in dal klub zapreti.
Istočasno so trije predsedniki vlade, ki so se naglo menjavali, predlagali Faruku, da postavi. mene za, vojnega ministra. Kralj' je to odbil in za vojnega ministra postavil ' svojega svaka Ismaela Čerina, moža princese Flavzije.
MAKEDONKA,
■
da pripada mesto zaledju
V povojnih letih je Reka daleč presegla promet iz 1.	1913 in dosegla neprimerno večji promet, kot ga
je to pristanišče imelo v letih italijanske okupacije
Reka je po drugi svetovni vojni postala najvažnejše in največje jugoslovansko pristanišče, zaradi česar je promet na reških pomolih vnovič dosegel visoke rekordne številke iz daljnjega 1913. leta. ko je bila Reka tesno povezana s svojim naravnim zaledjem.
Zgodovina reškega pristanišča je, dokaj znana. Pred prvo svetovno vojnp je to pristanišče, slično kot sosed Trst, z vsakim letom večalo obseg prometa ter bilo eno najživah-nejših pristaniških mest. v tem delu Evrope. Takrat se je promet skozi Reko v desetih letih skoro podvojil in zrasel s 1.396 tisoč ton doseženih 1905 leta na 1.516 tisoč ton 1910. leta in na 2.098 tisoč ton 1913. leta.
Po italijanski okupaciji je Trst propada' ter nikoli ni vec dosegel visokih -številk prometa kot v predvojnem obdobju. Promet Reke pa je bil y obdobju med- dvema vojnama naravnost katastrofalno nizek. Nič več nimamo opravka z milijoni ton, saj dosega povpreč-
ni promet komaj nekaj čez pet sto tisoč ton. Tako je promet Reke dosegel 1924, leta (to leto se šteje za prvo mirne povojno leto) komaj pičlih 341 tisoč ton, 1929. leta 9.10 tisoč ton, 1934. leta 586 tisoč ton in 1938. leta 766 tisoč ton. Za promet reškega pristanišča je značilno, da se ni močneje okrepi! niti 1937. in 1938. leta, ko se je fašistična Italija pripravljala na vojno in ko je porastel promet vseh ostalih italijanskih pristanišč.
Po drugi svetovni vojm se je promet Reke izredno hitro obnovil, kljub temu. da je bilo treba premagati izredno hude ovire. Nemci so namreč minirali vso operativno obalo in jo temeljito porušili tako, da je bilo v vsej veliki luki 1945. leta prostora za pristajanje le majhnih jadrnic. Prav tako ni ■bi; najugodnejši mednarodni položaj, saj je bila Reka šele 1S47. leta dokončno priključena k Jugoslaviji in je bila do takrat pod vojno upravo Jugoslovanske armade.
Ze 1945. leta so pričeli na
■iiiHiiiiiMiiiiiiimiiiimminimHiiiiiiiiniitimmiHttiHMiiiiiiiHfiiiitHimiiiiiiimmiHiHHiHiiiifHi
iHiiimunHiimmiiiniHiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiniiHMinMiiiiHiiHiiiiHniiiUMniiii
KAJ SEM VIDEL NA SUŽENJSKEM SEJMU V HANDRAMAUTU
Srnmctni m mlet na kulturi in civilizaciji današnjega sveta
ll nebotičniku utelešena ideia neuničiliue sile souleiske flriaue
Nedavno je bila v Moskvi na Smolcnskem trgu dokončana 27-nadstropna zgradba, prva iz serije 8 zgradb, ki jih bodo. kakor pravijo, «po iniciativi Stalina», zgradili.
Star pregovor pravi, da je bog najpre.j sam sebt brado ustvaril. Tokrat se je ta pregovor, kdo ve kolikokrat že, spet uresničil.. Sovjetska birokracija je sedaj pograbila zase ta prvi moskovski nebotičnik. Po pisanju ehite-raturne požete« obsega nebotičnik 402.000 kub, metrov prostornine. V njem je že nameščenih na stotine udobnih uradov in poslopje je ie dobilo svoje' ime; uAdmini-strativno poslopje«.
V tej novi trdnjavi moskovskih birokratov je po pisanju <iLiteraturne gazetes tiz največjo umetniško izrazitostjo utelešena ideja neuničljive sile sovjetske državen. Po lem slavospevu teženj sovjetske države, da bi večno obstajala. slede besede najbolj črne ironije:	«Taka
zgradba, svetla, radostna, optimistična... je bila lahko zgrajena samo pri nas, zgradilo jo je lahko samo svobodno ljudstvo, ki krepko veruje v svetlo bodočnost človeka ih v zmagoslavje komunizma«.
Govoriti, v kakšnih stanovanjskih razmerah živi to svobodno ljudstvo, ni niti potrebno Podrobnost iz pisma uLiteraturni požeti«, ki je bilo objavljeno U. septembra letos, zgovorno priča o tem. V njem sc neki P. Sičeu pritožuje na stanovanjske pogoje v »Sanatoriju pisca imena Serafimoviča». Na široko govori o zapuščenem poslopju, o primitivni ograji iz kolov, o kopalnici brez vode in suetuje piscem, da prinesejo svoje sveče s seboj, če hočejo ponoči osvetliti svoje «sanatorijske» prostore.
Ce je tako v usanatoriju« nesmrtnikov in ljubimcev muz. Kako je šele v privatnih stanovanjih sovjetskih ljudi!
nato ostala Stalinova dela, dalje knjiga o sodnem procesu Rakošija in šele po delih sovjetskih pisateljev pridejo na vrsto madžarski klasiki in sodobni pisatelji.
Čeprav dobivajo madžarska založniška podjetja za izdajo del sovjetskih avtorjev posebne državne dotacije, je prodaja sovjetskih knjig zelo slaba. Zato so bila založništva prisiljena, da prirede v začetku tega meseca tako imenovani eteden madžarska knjige». dejansko bi se ta ((teden« moral prej imenovati uteden sovjetske knjige na Madžarskem,, Da bi ta kulturna akcija čim bolj uspela, so bili madžarski književniki prisiljeni, da prisostvujejo posameznim razstavam, da se na trgovsko-uradni način smehljajo in dele svoje podpise kupcem.
Tadjejev, Tihonov, Virta, Gorbatov in ostali sovjetski književniki so prav gotovo zadovoljni s takimi trgovskimi pomočniki na Madžarskem.
Češkoslovaška mladina: „Vse za Sovjetsko zvezo“
Trgovski pomočniki sovjetskih piscev na Madžarskem
Sovjetska literatura je pre plavila madžarske knjigarne. Po pisanju sSzabat nepan je doživela največjo naklad o «Zgodovina Vsezvezne komunistične partije boljševikovu,
Po čiščenju v partijskih vrhovih je bila nedavno izvedena tudi čistka v CK Zveze češkoslovaške mladine. Dva člana sta bila izključena, a štirje so izstopili. Na plenarnem zasedanju CK Zveze češkoslovaške mladine sta imela referate sekretar CK Komunistične mladine Tesla in novoimenovani sekretar Zveze, češkoslovaške mladine Ladi slav Dis. V Teslovem referatu je govora samo o proizvodnji. Zahteva od mladine, «da prav tako kot sindikati, mobilizirajo pri proizvodnji vse delavce tako tudi on mobilizira mladino na proizvodnih planili. V referatu ni niti besede o kulturi in vzgoji mladine, in o drugih, za mladino potrebnih stvareh.
V imenu koga zahtevajo, da češkoslovaška mladina svojo mladost, svojo fizično in intelektualno moč posveti proizvodnji? Na to vprašanje je odgovoril v svojem referatu Ladislav Dis.* «Izredno pužnio moraio posvečati organizacije po tovarnah, da bi izpolnili obveze za Sovjetsko zvezo, za dežele ljudskih demokracij, za izgradnjo socializma...,,
Prav, gotovo, na tehničnem področju smo dosegli velike u-spehe: danes izrabljamo atomsko silo, streljamo z raketami, letamo meni nič tebi nič čez ocean, z letalom «Corriet» iz Londona: v Cape Town ali Singapur ne potrebujemo niti polnih dveh. dni, toda kljub izjavi o človečanskih pravicah in prizadevanju Organizacije zdru Ženih narodov se še v letu 1952 ni posrečilo, da bi -spravili s sveta trgovanje s sužnji, proti kateremu se že nad sto let borijo razne mednarodne organizacije. .
Na Arabskem polotoku je suženjstvo deloma še danes zakonito dovoljeno. Dvakrat na teden, vsak' ponedel jek in Petr-tek. seženejo v krajih Hiotie; Mukallab; Yashpim. to :so trije sultanati, ki pripadajo Ha-dramautu, na trg okrog 60 do 100 ljudi, na kar se začne vse drugačna kupčija, barantanje in prepiranje za «kdo bo dal več« kakor je navada na naših živinskih sejmih.
Na suženjskem, trgu v Sionu, severno od Adena, velja človek samo toliko, kolikor kd0 zanj plača. Ponižali so ga na tržno blago. Prekupčevalec s sužnji hvali svoje «blago», kakor poveličuje sosednji prodajalec svoje lonce, oblačila, obuvala do hladilnikov in avtomobilov. Hladilnik na primer stane dvakrat več kot človek, ki pride na trg v Sionu ali Yashpinu. Cena ameriškemu kabrioletu pa je če-sto dvajsetkrat višja. Tržne Cene izkazujejo velike razlike. Pri dekletih -in ženah igrajo veliko vlogo starost, zunanjost, polt, gibčnost in mehkoba u-dov, izraz oči in celo rasno poreklo, — pri moških pa pri dejo v poštev predvsem močne mišice in uporabna vrednost njegove delovne sile.
Sužnjem vžgejo posebno znamenje, da jih lahko ločijo: ženskam na tilnik, moškim na roko. Vsa kupčija predstavlja v resnici precej dolg postopek. Trgovec ponuja. in si izmišljuje ter navaja vse mogoče odlike svoje žrtve To privablja ne samo kupce, ampak tudi radovedneže, k; jim je trgovanje z ljudmi nekaj podobnega kakor pisan letni sejem, Ponudba moškega sužnja se glasi nekako takole: «On lahko vleče pet sto kil«, ali «on preorje dve 'njivi v enem dnevu«, ali «on se bori kot tisoč vojakov«, alj «on je najboljši lovec na svetu«. Najboljša pohvala za dekleta pa je tale: «Ona ima takšne oči kot krava«. Dekletce, ki ima še obrazek in izraz otroka, prinese trgovcu tu in tam tudi do 200 tolarjev Marije Terezije, kar znaša 600 švicarskih frankov. To so najvišje cene, medtem ko stanejo tridesetletne črnke samo 70 frankov. Moški sužnji pridejo pri teh kupčijah na 100 do 175 frankov. Sirote, ki ob slabem' tržnem dnevu ostanejo, pa gredo za neznatno ceno 18 frankov.
V Sionu ali Yashpinu ali Mukallahu se ljudje ne zgražajo, kadar prodajajo sužnje in' nihče. niti ne misli na to, da opravljajo trgovci sramotno, jn človeka nevredno delo. Ti trgi se odigravajo na prostem pred vso javnostjo. Sultani gledajo na suženjske sejme z dobrohotnostjo, ker prejemajo od prodajalca in kupca določeno davščino. Sultanov tudi ne moti, da so trgi od njegove palače oddaljeni le slabih štiri sto metrov. Suženjski trgi so v teb Pokrajinah že prastara tradicija. Na Zapa-
dli tako svečano razglašene človečanske pravice veljajo v Hadramautu prav tako malo kakor nekoč sto paragrafov ((Bruseljske, protisuženjske kon. vencije« prejšnjega s'toletja ali še tako dobri nameni nekdanje Lige narodov.
Predzgodovina teh nesrečnežev je neznana.
Znaten del sužnjev izhaja iz južnega Sudana in iz Centralne Afrike. Uradno trgovanje z ljudmi v Afriki več ne obstaja,-vendar ni za Odbor, za zatiranje kupčevanja s sužnji pri OZN nobena tajnost, da v teh deželah še danes, leta 1952, a-friške otroke ugrabljajo, - da možje zabarantajo svoje žene, če se jih želijo'. znebit; in da ravnajo prav tako upniki s” svojimi dolžniki. Prekupče-valcj-: -s ' šužnji ‘ so ' na' ' baznih krajih najeli lastne agente, ki prevažajo ponoči v majhnih čolnih to «črno slonovino« čez Rdeče morje ter jo spravljajo naprej v Arabijo in obmorske pokrajine.'
In da bo trgovanje s sužnji videti zakonito ali celo človeško, so po Arabijj ustanovili celo ((vzgajaltšča« za suženj-
ske otroke, beklice pripravljajo za gospodinjstvo in hareme, dečke pa urijo za strežnike. delavce in vojake. Pri tem je resnica, da so mnogi sužnji zadovoljni, da dobijo zadostno hrano, toda kljub temu je treba trgovanje s človekom pobijati in zatreti.
Za statističnimi podatki, ki jih objavlja OZN, se skrivajo človeške tragedije, k; jih nj mogoče popisati. Kaj vemo v EvrOpi o tem, kaj vse se je odigralo, preden so spravili te preplašene in brezpravne ljudi na suženjske trge v Hadra: maut!
Število sužnjev obojega spola je po samih podatkih odbora .prUOŽTL k j ima ifalogfr. da pobija tp. sramoto dvajsetega stoletja, harkslo' na p6i'drtfgf milijon . oseb. Kakšno je danes stanje pri Senuzih, v črnski republiki Liberiji in v Abe sinljij je težko dognati. Trgovanje s sužnji je v teh deželah «nradno prepovedano«, vendar je znano, da imamo tamkaj še vedno sužnje in da obstaja «črna' borza s človeškim blagom«. V Yemenu je že pet let tega, odkar so prepovedali tr-
govanje s sužnji. Vendar sem videl tam tri prekupčevalce, k: so jim odsekali obe roki, ker so jih zalotili ko so pravkar hoteli prodati nekaj mladih deklet.
Kako gledajo zapadne drža-
ve na trgovanje s sužnji? Gle-
de na to, da imajo dežele na Arabskem polotoku važna petrolejska najdišča, si na petroleju interesirane države do sedaj niso upale, da bi nastopile odločno proti suženjstvu. Očitno je, da vse to ne vpliva u-godno na «dobro ime« tistih, ki so razglasili človečanske pravice. Čudimo se, da OZN ne najde načina, 'ki bi pripomogel k izboljšanju. Ali se bo OZN' zadovoljila z zbiranjem statistik ali bo vendar došegla* praktičen uspeh? OZN stoji sicer pred težko nalogo, toda države, ki imajo v teh predelih razne 'protektorate (Hadramaut je slučajno pod angleškim protektoratom) morajo postati dosledne in se odločiti: ali . hočejo biti še naprej «za» ali pa hočejo spremeniti svoje ravnanje in biti odločno in ne samo na papirju «proti» suženjstvu!
Reki obnavljati operativno o-balo ter so do 194«. leta obnove v glavnem dokončali. Obenem so tudi znatno poglobil; pristaniški bazen in omogočili pristajanje tudi velikim 10.000-tonskim in večjim ladjam. ker so večino pomolov obnovili, tako da lahko sedaj pristajajo tudi velike ladje, ki se do 9 metrov pogrezajo v morje. Modernizacija pristanišča pa hi bila s tem končana in se je zlasti povečala po 1948. ie-tu, ko So namestili nove žerjave (pristanišče razpolaga s 40 večjim; žerjavi), razširili operativni prostor in opremili pristanišče z moderno mehanizacijo, zlasti z večjim številom traktorjev za notranjj promet.
Okrepitev pristaniške mehanizacije ter obnova pomolov je omogočila, da je Reka že 1948. leta dosegla 1.658.361 ton prometa kar za dva in pol krat presega promet. Reke iz 1938. leta. Naslednje leto (1949) pa je pristanišče že preseglo rekordne številke dosežene 1913. leta. 1949. leta so namreč prevozili skoz; Reko 2.179.298 ton, kar je za skoro 100.000 ton več kot 1913. leta. Promet je dalje rasel in dosegel 1950. leta 2.3,82.677 ton, takrat so Skoro popolnoma izkoristili tehnično kapaciteto pristanišča, kar pomeni, da Se promet ne more več razvijat; brez nove pristaniške obale, oziroma nove mehanizacije. Zato se promet Reke lanj ni več bistveno poveča,. V prvih sedmih mesecih tega leta kaže promet znake stagnacije, vendar na doseženih visokih rezultatih. Tako je znašal celotni promet prvih sedem mesecev 1.3,07.052 ton in od tega uvoz 702.888 ton in izvoz 504.164 ton. V tem obdobju so uvozili največ surove nafte (225.893 ton), premoga, industrijskih proizvodov in žitaric.
Kljub temu, da se promet Reke razvija po drugi svetovni vojni zelo ugodno, ne moremo tgga reči za tranzitni promet, ki je v krizi. Ze 1946,. leta so prišli na Reko prvi vagon; madžarskega in čehoslo-vaškega blaga, v nadaljnjih letih Tla se je dotok tega prometa večal. Vendar se je ta tranzitni promet po resoluciji rezko zmaftlšaj' ter je 1950. leta skoro usahnil. Najboljšo Sliko tranzitnega prometa Reke po drugi svetovni voini nam daje sledeča tabeia:
TRANZITNI PROMET REKE V TONAH:
1948, leta: uvoz izvoz
T O i.. &N O
So našli okostje človeške opice?
Profesor Legros Clark iz Ox-forda je objavil v časopisu britanskega zoološkega društva poročilo, da je neka ekspedicija, ki je raziskovala leta 1949 do 1951 v britanski Keniji, našla star okostnjak opice, ki je bližji Človeku od vseh do sedaj poznanih opic.
Na osnovi najdb zaključujejo, da je pred 25 do 30 milijoni let bilo v vzhodni Afriki mnogo opic. To so bile prave opice in nikakor se iih ne more imeti za človeške opice, čeprav so človeku bolj podobne kot šimpdnž ali gorila.
Ekspedicija je poslala profesorju Clarku z jezera Viktorija več zabojev kosti in zob, ki, jih je, kolikor je bilo mogoče tudi sestavil. Tako je dobil-tri primere nekega opičjega rodu Proconsul, Na podlagi teh kosti so lahko napravili podrobnejšo analizo in vrsto zaključkov. Sodijo, da te vrste opic niso plezale po drevju in da so hodile po štirih
/Vot? način določanja starosti hribin
Ameriški geolog prof. dr. Edvard Zeller 'je' odkril nov način določanja starosti hribin, zlasti apnenca. Njegova metoda se je razvila na podlagi dognanj, da se apnenec, če ga grejemo do temperature 400 stop. C, začne v mračnem prostoru svetlikati, Ta pojav imenujejo strokovno termolumini-scenza. Dr. Zeller je ugotovil, da se hribine svetlikajo tem bolj, čim starejše so. Tako je mogoče z veliko natančnostjo izračunati starost kamenin, mnogo natančneje kakor po dosedanjih načinih.
in filmih-emulzijah, ki so občutljive za svetlobne žarke, zmeraj več sledov radioaktivnega izžarevanja. Fotografski negativi se bodo čez nekaj let naglo kvarili, da fotografiranje dejansko več ne bo mogoče. Vzrok bo dejavnost številnih obratov, ki bodo začeli uporabljati atomsko energijo.
Resnica je, da močnejše radioaktivno izžarevanje vpliva na fotografski material, vendar je pa zdaj še vprašanje, ali se bo uporaba atomske energije že v desetih letih tako zelo razvila in ali bo res radioaktivno izžarevanje tako močnoj Zakaj, če bi bilo izžarevanje tako učinkovito, bi bilo nevarno tudi za živa bitja in najbrž tudi za rastline. Zato bo morala znanost prej odgovoriti na vprašanje, kako naj v preprečijo premočno izžarevanje. .
ISova dognanja o nastanku šivljenja na zemlfi
Skrivnost nastanka življenja na Zemlji skuša pojasniti več teorij. Se v prejšnjem stoletju so širili nekatere teorije, ki so dandanes popolnoma nevzdržne. Epa izmed hipotez o nastanku življenja na Zemlji je bila, da so se življenjske klice preselile na Zemljo iz vesolja, torej z nekega nebesnega telesa, kjer se je življenje razvilo že poprej. Nihče pa seveda ni
vedel povedati, kako se je življenje razvilo tam.
Po najnovejših dognanjih francoskih učenjakov se -ja življenje na naši premičnici razvilo iz na.ipreprostejših organskih kemičnih spojin pod vplivom neke kozmične energije, Da je prišlo do sinteze prvih organskih spojin, je bila potrebna energija, ki pa ni imela izvora na Zemlji.
To domnevo so potrdila raz-iskavanja ameriških učenjakov. Menijo, da je zametek življenja na Zemlji nastal iz raztopin ogljikovega dvokisa in amonijaka pod vplivom žarkov velike energije — torej ob sodelovanju kozmičnih žarkov. Ogljikov dvokis in amonijak vsebujeta štiri najnujnejše prvine za nastanek živega organizma, in sicer ogljik, kisik, dušik in vodik.
Poprej je bilo znano, da žarki z veliko energijo morejo samo razbiti kemične spojine, ne pa tudi sodelovati pri organski sintezi. Znanstveniki so skušali dokazati, da žarki z veliko energijo v resnici sodelujejo pri sintezi. V ta namen so obstreljevali raztopino ogljikovega dvokisa z nevtroni. Ugotovili so, da sq zaradi takšnega obstreljevanja nastajale spojine: metilni alkohol, formaldehid in ocetna kislina. Ti poskusi so zelo pomembni ne le za potrdilo nove teorije o nastanku življenja na Zemlji, marveč tudi za razvoj kemije, zakaj z njimi so odkrili nov način kemične sinteze
1949,. leta: uvoz izvoz
1950. leta: uvoz izvoz
1951. 1. *:
uvoz
izvoz
1952. leta: uvoz izvoz
. . ;	106.300 56.344
Skupaj	162.844
• «	58.426
	42.082
Skupaj	100.308
• •	851
	1.341
Skupaj	2.192
• • •	4.530
	1.401
Skupaj	6.071
•	3.485
	1.242
Skupaj	4.723
Tranzitni promet, ki je postal izredno močan 1948 leta s CSR in Madžarsko, je v naslednjih letih popolnoma zamrl zaradj pritiska SZ in gospodarske blokade proti Jugoslaviji.
*se nanaša na promet prvih sedmih mesecev 1952. leta.
Uislm proMnia papirja vojno
V letošnjem prvem polletju so avstrijske papirnice izdelale 128.851 ton papirja ali 9% več kakor leta 1937. V tujino so prodali 68.101 tono ali 139% notranje porabe leta 1937. Medtem ko so leta 1937 porabili doma 46% proizvodnje, odpade na prvo polletje letos na domačo potrošnjo 57%, Potrošnja papirja na prebivalca v Avstr.ji se je zelo povečala, m sicer od 4.7 kg na 14.7, lepenke pa od 7.6 kg na 21.6 v primeri z letom 1937
k.
botografija ogrožena ?
Fotografija, ki se je v zadnjem stoletju tako razvila, da si že skoraj ne moremo misliti več nobene znanstvene stroke, tehnike in gospodarske dejavnosti brez nje, je baje zdaj resno ogrožena Angleški učenja^ E Chamberlain napoveduje, da čez kakšnih deset , let fotografija ne bo več v radi. Fotografija je čedalje bolj ogrožena,
ker je na fotografskih ploščah! Pred revnimi barakami se gnetejo ljudje, trgovci pa jih ponujajo kot navadno tržno blago,
Vremenska napoved za danes: Rahla oblačnost z nespremenjeno temperaturo. — Včerajšnja največja temperatura v Trstu je dosegla 22,najnižja 12 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
35r SEPTEMBRA' 1952
Opozarjamo vas	sledeče
oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30:
Iz .naše ljudske revolucije.
Trst II.: 18.16: Koncert sopra-nistke Justine Vuga. 19.00: Slovenščina	.
ce. — Trst I.: 18.00: Ena ura glasbe.
RADIO
'Vivaldi Slovenija: 19.10: Pes-
Rachmaninov - Hindenith. — siorei“J*. flsVovšek.
mi Franza Schuberta poje basist, i ran lif
21.00: Z Bedrichom Smetano po
češki zemlji.
O P H O P SOVJETSKE MISIJE Z JAPONSKE
Gen. Clark pripravlja načrte za zimsko kampanjo na Koreji
Zavezniki nameravajo izpustiti še 11.000 korejskih internirancev - 49 ranjencev pri včerajšnjih incidentih v ujetniškem taborišču na otoku Čeju - Do prihodnjega poletja bodo ZD Amerike potrošile na Japonskem 750 milijonov dolarjev
TOKIO, 24. — Glasnik osme armade je javil, da so danes v prvih jutranjih urah Severnokorejci sprožili silovit napad proti zavezniškim položajem južno od Posonga na vzhodnem področju bojišča. Zavezniki 50 trenutno izgubili nadzorstvo nad svojimi položaji, vendar so se kmalu znašli in izpadli s srditim protinapadom. Na zapadnem področju bojišča so Severnokorejci ponovno napadli zaveznike na griču «Keli» m bili zavrnjeni. Zapadno od Jončona pa je zavezniška pehota g podporo tankov napadla nasprotnikove položaje. Prav tako javljajo o živahnem delovanju zavezniškega letalstva, ki je preteklo noč uniiilo 118 severnokorejskih vozil, ki prevežajo strelivo na bojišče.
V Tokiu je bilo uradno javljeno, da se je enotam ameriške mornarice, ki operirajo ob korejskih obalah pridružila oklopna ladja «Jowa». Oklop-njača je včeraj s topovi obstreljevala nekatere objekte na področju Vonsana, uničila sedem sovražnih postojank in pripravila k molku številne obalne baterije. Na krovu ladje so bili vrhovni poveljnik zavezniških sil gen. Clark, poveljnik ameriške mornarice na Daljnem vzhodu adm. Robert Briscoe in poveljnik sedme mornariške skupine Joseph Clark
Iz Pan Mun Joma poročajo, da je vodja severnokorejske delegacije gen. Nam II protestiral pri zavezniški delegaciji proti temu. da bi spustili 11.000 korejskih internirancev, pridržanih v zavezniških taboriščih. Kakor je izjavilo pretekli teden zavežniško poveljstvo, so to civilni ujetniki, zajeti med bitko. Gen. Nam II imenuje ta ukrep provokacijo, češ da nameravajo zavezniki enostransko razpolagati z osebami. «ki so bile zajete med našimi*. V tem letu je zavezniško poveljstvo že izpustilo na svobodo 24.000 podobnih internirancev.
Zavezniško poveljstvo javlja, da je prišlo včeraj do incidentov v ujetniškem taborišču na otoku Ceju, pri čemer je bilo ranjenih 49 kitajskih ujetnikov. Ujetniki so uprizorili demonstracijo in s tem izzvali posredovanje stražarjev.
Vrhovni poveljnik * zavezniških sil na Koreji gen. Clark je prispel danes z letalom v Seul, kjer bo s poveljnikom osme armade gen. Van Flee-tom in drugimi visokimi častniki izdelal načrte za zimsko kampanjo na Koreji,
Danes je zapustilo Jokohamo 24 članov sovjetske misije v Tokiu, ki so po izjavi japonske vlade, po podpisu japonske mirovne pogodbe opravili svojo nalogo Skupina se je vkrcala na francoski prekooceanski parnik, namenjen v Hong Kong Qd tu bo sovjetska misija nadaljevala pot proti Moskvi. Rusi niso hoteli ničesar povedati v zvezi s svojim odhodom. Kakor znano, pa Sovjeti vztrajajo na tem. da bi misija ne smela biti razpuščena, ker SZ ni podpisala mirovne pogodbe.
Ameriški poslanik v Moskvi Murphy je javil, da nameravajo ZDA med finančnim letom, ki se bo zaključilo 30. junija
1953, potrošiti na Japonskem I Ycung, je poudaril na nekem 750 milijonov dolarjev. Ta vso- > mednarodnem radijskem in'
ta bo namenjena v prvi vrsti vzdrževanju ameriških varnostnih sil na Japonskem, japonskim uslugam potrebnim za nadaljevanje korejske vojne in izvajanju ameriškega programa o pomoči državam na Daljnem vzhodu.
Murphjr je dodal, da so ZDA pripravljene upoštevati tudi drugačna sredstva pri gospodarski pomoči Japonski ter očita SZ veto za sprejem Japonske v OZN. Ob zaključku je izjavil, da prištevajo ZDA Japonsko med ostale sile svobodnega sveta, kljub temu, da ni članica OZN.
Načelnik urada za severno-azijske zadeve pri ameriškem zunanjem ministrstva Kenneth
tervjuju, da sta Združenim državam pri srcu tako Evropa kot Azija, Dejal je, da prispevki, ki so jih dale pri nastopu Združenih narodov na Kareji, pričajo o ameriškem zanimanju za razvoj dogodke v v Aziji. Združene države — je naglasil Kenneth Young — so izdale za uspešno borbo in zavrnitev napada na Koreji več kot 10 milijard dolarjev. V bojih je bilo ubitih, ranjenih in ujetih več kot 115.000 Američanov. Združene države si po najboljših močeh prizadevajo, da bi bila zavrnitev napada na tem delu Azije kronana z uspehom.
Ko je omenil prispevke, ki
blilce tvorno sodelujejo pri zavrnitvi komunističnega napada. Te čete podpira 16 držav članic ZN, ki družn0 nastopajo na Koreji. To je bodrilen mednarodni napor«.
Glede pomoči južnokorejskim področjem, ki jih je vojna opu. stošila, je Poung dejal, da so bila dosedanja prizadevanja ZN sicer zelo uspešna, da pa bo treba na tem podTočju opravit; š» mnogo dela.
KAIRO, 24. — Nevi generalni tajnik arabske lige Abdet Hkalek Hasuna bo prve dni oktobra odlpotoval v ZDA. da
bo tam proučil organizacijo tajništva OZN. S to proučitvi.
jo se namerava okoristiti pri jih je dala korejska republika, t radikalni reformi generalnega je dejal: «Cete korejske repu-1 tajništva arabske lige.
Kongres
južnoafriške nacionalistične stranke
JOHANNESBURG, 24.	-
Južnoafriški ministrski predsednik je na kongresu nacionalistične stranke včeraj izjavil: ((Prišla je ura, ko bomo morali podvzeti nasproti Angliji bolj odločne korake kakor v preteklosti in doseči vključitev visokih komisariatov Swalziian-da, Batusolanda in Behuanalan-da v Afriško unijo. Kakor znano, predstavlja ta zedeva 42-letni spor med Anglijo in Južnoafriško unijo in Malan skuša dati svoji iniciativi široko popularnost. Kakor se dozdeva, bi poleg tega želel, da bi se pri volitvah vsak kandidat izrekel za vključitev omenjenih komisariatov. Po mnenju Malana ni mogoče prenašati, da bi druga država popolnoma ali delno nadzorovala ozemlja ob mejah Južne Afrike.
PARIZ, 24. — Gen. RidgwAy je imel danes razgovor z zavezniškim glavnim poveljnikom kopnih sil v Srednji Evropi maršalom Alfonzom Juinom. Kasneje je »prejel v svojem glavnem stanu senatorja Corv nallya, predsednika senatorske komisije ZDA za odnose z ino. zemstvom. Gerj. Ridgway bo danes popoldne odpotoval z le. ta lom v Amsterdam,
Pogrešana francoska podmornica
Na krovu podmornice «Iia Sybille», ki se po končanih vajah ni dvignila na površje, je 48 mož posadke
PARIZ, 24. — Državno tajništvo v mornariškem ministrstvu javlja, da so resno zaskrbljeni za usodo podmornice «L3 Sybille», ki se je udeležila vaj ob obalah Provance.
Na krovu podmornice je 48 mož pesadke. Zadnja radijsika poročila so prejeli s pogrešane podmornice danes zjutraj.
«La Syto.il le » je ena izmed štirih' podmornic, ki jih je A» glija 1951. leta posodila Franciji za vežbanje protipodmor-niških sil. Zgrajena je bila 1941. leta in odriva 750 ton na po. vršju, 1000 ton pa pod vodo. Dolga je 66 m, široka 7.30 m in plove z brzino 14 vozlov na površju in 9 vodov pod vodo; oborožena je s 76 mm' topičem in razpolaga s šestimi metalci torpedov.
Glasnik francoske mornarice je izjavil: «Vsa sredozemska francoska mornarica z oporiščem v Toulonu je bila mobilizirana in se udeležuje iskanja. Za podmornico smo resno zaskrbljeni. Pri incidentih te vrste prfde skoraj vedno do ka-
tastrofe. Podmornic^ se ni vrnila na površje ob zaključku potapljalnih vaj.
S pomorskega oporišča v Toulonu so javili danes zvečer, da so se mornariška letala, ki so se udeležila iskanja izgubljene podmornice, vrnila v oporišče in da bodo nadaljevala z iskanjem takoj jutri zjutraj Ladje pa še nadalje osvetljujejo z žarometi področje, kjer se domneva, da je izginila podmornica. Poročilo mornarice pravi, da je morje mimo in ne ovira iskanja. Operacije vodi osebno poveljnik francoskih pomorskih sil admiral Pothian
Prav na tem področju je preteklo leto izginila neka druga francoska podmornica, pri čemer je bilo 25 žrtev.
Vojaške vaje
..mainbrace'1 zaključene
KOPENHAGEN, 24. — Vojaške vaje «maiiibrace», katerih Se je udeležilo 120.000 mož in
5“!||
WALCOTT JE ZASLUŽIL 88 MILIJONOV LIR
Marciano - neporaženi prvak
Najprej je premaganec dejal, da zapušča boks, a se je nato premislil Rocky Marciano ima številne rane - Povratno srečanje v roku 90 dni
FILADELFIJA, 24. — Kot ste verjetno izvedeli iz jutranjih listov, ki so iz tehničnih razlogov lahko zakasnili svoje izdaje, je Marciano v trinajstem krogu porazil Joa Walcotta s fc. o.
Govorili smo z Rockyjem Ma-ricanom. Bil je dobro razpoložen. Njegov obraz je poln obvez in prask. Dejal je; «Udaril sem ga z desnico v brado, takoj nato sem zaključil akcijo z levico. Videl sem, da pada in sem se oddaljil«.
Prvič v zgodovini imajo v težki kategoriji prvaka, ki na svoji poti ne pozna poraza. Se več, Marciano doslej ni bil prisiljen niti na neodločen rezultat! Sele v današnjem matchu je prvič padel na pod. Bilo je to v prvem krogu, toda 28-letni svetovni prvak se tega ni prestrašil. V sebi je našel moč za protinapad, ki mu je prinesel zmago.
Uradne številke dvoboja za svetovno prvenstvo:	inkaso:
504.645 dolarjev (okoli 323 milijonov lir), čisti zaslužek: 345.177 dolarjev (okoli 220 milijonov lir), Walcottov zaslužek 138.670 dolarjev (okoli 80 milijonov) Marcianov zaslužek: 69.035 dolarjev (okoli 44 milijonov). Zaslužek televizije: 125.000 dolarjev (okoli 80 milijonov lir). Ni še znana vsota, ki jo bo morala plačati filmska družba za snemanje dvoboja.
Ko je Joe Walcott prišel v slačilnico, si je brez besed snel čevlje m jih brcnil v kot. Potegnil je k sebi kovček, dal glavo med roke in tako obsedel. Njegov menažer Bocchic-chio ga je prijteljsko sunil v rebra rekoč: »Si slabe volje, moj stari prvak, vem! Toda bil je velik match«. Po menažer-jevem mnenju je današnji dvoboj bil ravno tako dober kot pred nekaj meseci mate h proti Joeu Louisu. Tisto borbo šte-
jejo med najbolj napete « zgodovini boksa. Menažer je po desetminutnem premisleku izjavil novinarjem, da Walcott s tem trenutkom zapušča boks. Afco pa bi hotel njegov gojenec nastopiti v povratnem matchu proti Marcianu, do česar ima po pogodbi pravico, si bo moral poiskati drugega me-nažerja. Walcott je dejal, da popolnoma zaupa svojemu me-nažerju, s katerim hoče začeti novo zavezništvo, tokrat osnovano na trgovskih poslih. «Ne vem še s čim bomo trgovali, o tem je bolje obveščen Felix (menažer)«.
Marciano ima na licu uidne znake boja. Zdravniki so mu napravili osem šivov na veliki rani na glavi in šest nadaljnjih na rani lica.
Govoriti se je začelo o prihodnjih nasprotnikih Marciana. Vrsta je na La Sterzi, nato sledijo Rez Layne, bivši svetovni prvak Ezzard Charles ter morda Walcott Marcianov menažer je v imenu svojega gojenca takole definiral Walcot-ta: izvrsten boksar, trd, vražji borec».
Walcott si je premislil. Po nekaj urah sta on in njegov menater spremenila načrte. Ne bosta se zatekla v trgovino. Na
tiskovni konferenci sta namreč oba složno izjavila, da se bo Watcott začel pripravljati za povratni dvoboj proti Marcianu.
Po našem mnenju ne bo imel uspeha, zaslužil pa bo še enkrat lepo število milijonov. Morda mu ravno še ti manjkajo do srečnega začetka trgovine. Walcott ne bo zmagal, ker doslej še nihče ni ponovno osvojil prvenstva. NeKa} mora biti na tem, da v vsej dolgi zgodovini to pravilo tako trdno in brez izjem drži.
SAHOVSKI CONSKI TURNIR V STOCKHOLMU
Giigorič izgubil profi Kotovu
STOCKHOLM, 24. — Rezultat; prekinjenih partij petega kola conskega turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo: Ma-tanovič - Wade remi; Stahl-berg . Pilnik remi: Petrosjan -G61ombek 1-0: Kotov - Giigorič 1-0, Pachman - Vaitonis remi.
V šestem kolu $o se končale naslednje partije:	Vaitonis -
Steiner remi; Pilnik - Petrosjan remi; Wade - Sanchez remi; Pachman - Matanovič remi.
Stanje: Kotov 5 (1); Stahl-berg 4,5; Petrosjan 4; Geller 3,5; Pachman, Pilnik, Barcza 3,5; Matanovič, Wade, Sanchez, Averbach, Unzicker 3; Giigorič 2,5 (1); Stolz 2 (1), itd.
Coppi izžvižgan
BARCELLONA, 24, — Občinstvo špenske prestolnice je danes burno žvižgalo Coppi ju, Ockersu, Kobletu in Geminia-niju, keT sg po mnenju gledalcev asi niso borili dovolj požrtvovalno.
ZAGREB, 24. — Po nozanimi. vi in obojestransko slabi igri je zagrebška Lokomotiva porazila v nogometu dunajsko Ad-miro z rezultatom 3-0 (0-0),
4. in 5. oktobra bo v Zagrebu lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo. Leta 1950 so domačini v Milanu zmagali z razliko desetih točk, toda zmaga ni bila prepričljiva, saj je polovica članov jugoslovanske reprezentance bila poškodovana. V Zagrebu obstajajo možnosti za uspeh Jugoslovanov, ki pa se bodo morali boriti bolje kot proti Švedom. Na sliki prizor iz otvoritvene svečanosti v Milanu,
KOMENTARJI TISKA
po avstrijskem porazu
Čeprav dunajski časopisi ne izhajajo v ponedeljkih, so nekateri športni in pokrajinski časopisi že zavzeli stališče do včerajšnjega srečanja v Beogradu. Današnji «Welt am Mon-tag» prinaša komentar posebnega dopisnika iz Beograda in piše: ((Jugoslovanski nogometaši so po štirih meddržavnih srečanjih izravnali račun. Bili so hitrejši in urnejši. Napori Avstrijcev so bili več kot nezadostni. Skoraj vs; igralci so igrali slabo in počasi podajali žogo. Zato so hitrejši Jugoslovani lahko učinkovito izvedli svoje potezei).
«Wiener Montag» prinaša svoj komentar na zbadljiv način, češ da so ((Jugoslovani skuhani na boljši vodiš, ter piše: ((Avstrijsko moštvo se je tako počasi premikalo, da bi bili igralcem med igro lahko šivali hlače. Čeprav zveni kot paradoks. vendar drži. da so zmagovalci bolj razočarali kot premaganci)).
Tudi informbirojski «Tag-blatt am Montag® ni mogel zamolčati zmage Jugoslovanov. Priobčil je čez celo prvo stran velik naslov z rdečimi črkami ((Neizogibni poraz v Beogradu#, Krivdo zvrača na Stojaspala, k! je bil počasen, in na Hu-berja, ki ni znal najti povezanosti. Razen ostalih pripomb o slabi igri Avstrijcev poudarja časopis zlasti, da je angleški sodnik ustavljal avstrijske igralce, zaradi česar nat bi bilo tudi prišlo do visoke jugo-»'ovanske zmage.
Popoldanski «Wiener Kurir« je objektivnejši. V članku z naslovom ((Jugoslovani so bili boljiši in zato so zmagali s 4:2» prinaša komentar svojega dopisnika, ki je kot napovedovalec radijske postaje Dunaj prenašal tekmo. Komentator meni, da je treba navzlic temu, da sc bodo našli taki, ki bodo na svoj način skušali braniti izgubljeno tekmo, priznati, da so bili Jugoslovani boljši. Najboljši je bil Vukas, pohvaliti pa je treba tudi Bobeka, kar je slednji tud potrdil s tremi goli.
«Salziburger Naohrlchten* pišejo, da je jugoslovanska zmaga zaslužena in da so bili Jugoslovani kot moštvo boljši. Videlo se je, da so sij-ajno ana-
lizirali in preračunali avstrijski sistem. Avstrijska obramba ni bila vigrana in ni mogla biti kas Jugoslovanom, ki so z modrimi protiukrepi vedno znali priskočiti. Navzlic vsemu, zaključuje časopis, pa so zmagovalci razočarali. Ce bi bilo o-stalo pri rezutaltu 3:0 za Jugoslavijo, bi se dalo govoriti o veliki zmagi. Podoba pa je. da je po tem rezultatu avstrijska akcija nenadoma zlomila jugoslovansko celoto. Vendar pa Avstrijci tedaj niso znali izkoristiti vseh možnosti, zato je jugoslovanska zmaga vendarle zaslužena*.
Zatopek na Poljskem
LONDON, 24. — Pcrirsks obveščevalna agencija javlja, da bo v nedeljo nastopil v Varšavi na dvoboju vojaških reprezentanc CSR in Poljske tudi major Emil Zatopek.
Mitri premagal Barthelemyja
LA SPEZIA, 24, — Tržačan Tiberio Mitri je danes zvečer porazil na točke Francoza Barthelemyja. Dvoboj je trajal deset krogov. Mitrijeva zmaga je zaslužena in gladka.
LONDON, 24. — Jacki Kramer se Je plasiral v finale svetovnega teniškega prvenstva za profesionalce. Porazil je Dona Budgea z izidom 6-1, 4-6, 7-5. 6-3. Tretji niz je bil najboljši, kar sp jiH gledali na turnirju. Budge je potem bil utrujen in ni več nudil močnega odpora.
* * *
WOLVERHAMPTON, 24. — V prvi tekmi letošnje sezone je nogometna reprezentanca angleške lige visoko porazila irsko ligo z rezultatom ,7-1 (3-0).
* * *
Drugi del jugoslovanskega prvenstva v vaterpolu: Jug « Naprijed 4-1 (3-0); Primorje *i Mladost 3-2 (2-1); Mornar Jadran 4-4 (4-2),
160 ladij osmih držav NATO, so se snoči uradno zaključile. Poveljnik: danskih čet v Nemčiji polki. Storch je izrazil svoje zadovoljstvo z doseženimi rezultati, kljub temu, da je slabo vreme oviralo delavnost letalstva. Q manevrih! «mainibrai-ce» bo prihodnji petek govoril v Oslu vrhovni poveljnik a-tlamtskih pomorskih' sil adm. Mc Ccrnick ob navzočnosti nad sto inozemskih opazovalcev in 140 novinarjev.
* * *
STOCKHOLM, 24, — Tudi na Švedskem so pričeli včeraj z važnimi vojaškimi vajami, pri katerih sodeluje 20.000 vo. jakov, mornarjev in letalcev. Vojaške oblasti so ukazale popolno zatemnitev na področju operacij, da bi na ta način dale manevrom videz resnično^ sti. Vajam prisostvujejo kralj Gustav Adolf, princ Bertil, ministrski predsednik Erlander, obrambni minister Nilsson in vrhovni poveljnik oboroženih sil Sweglund.
Abesinski cesar bo obiskal Eritrejo
ASMARA, 24. — Kakor poročajo iz Asmare, bo abesinski cesar Haile Selasie s cesarico in ministri 4. oktobra obiskal Eritrejo. Tam bo ostal okrog dva tedna in se zadržal v Asma-ri, v pristaniškem mestu Mas-saua in y prestolnici pokrajine, ki meji na Sudan, Cerenu. Predi videvajo, da bo cesarjeva družine nastanjena v palači Martini, kjer so imieli sedež nekdanji italijanski guvernerji.
Ceneno uničenje človeštva
LONDON, 24. — Strokovnjak za jedrno fiziko n,a univerzi v Cambridgeu Fred Hoyle je izračunal, da bi čez dve leti stalo uničenje človeštva z atomskimi bombami točno en funt šterling na osebo. Hovle je dejal, da b; bil ta strošek, ako bi se hoteli lotiti uničenja z obi. čajnimi razstrelivi, ddkaj večji, in sicer po nekaj ato funtov šterlingov za osebo.
BUENOS AIRES, 24. — Ar^ gentiska komisija za postavitev mavzoleja Peronovi ženi se je odpovedala prvotnemu načrtu, da bi za postavitev te#a mavzoleja raapisala natečaj, ki bi Se ga lahko udeležili kiparji vsega sveta. Komisija je javila, da je delo poverila nekemu znanemu kiparju.
ŠTEDILNIKI
ROYAL“
BONIFACIO
TRST - UL. ROMA: 20.
MALALAN Opčine
KNEZ Nabrežina
kino
v T K s TI'
Rossetti. 16.30: Samotna r** da». C. Gable.	f
ccelsior. 16.00:	«An*rll®n«
Excelslor,
Parizu*.
Nazionale.
«pozor
Le"'
16-00:
mornarji«, D. Martin. . Fecice. 16 30: «T°lP* * avtomobila)), A. Verno Filodrammatlco. 16-00.
srajce«.	.,	cic«-
Arcobaleno. 16.00: «Ak ro», James M**n	o-
Astra Rojan. 16.30: «V .
polno®*. P. Muni. **	^
Alabarda. 16,00:	O***
nile», W. Beery.	0t.
Armonia. 15,30: «Krv*
na-
nje)).
Aurora. 15 30: «Dog'
■odiv«in«
pitana Hornblowerj»». Arlstoa. 16.00: «Raz(W»
C.	Colbert.	lmei en
Garibaldi. 15.00: «Ce milijon«, G. Cooper- j. Ideale. 16.00: «Jim H ■ Weissm<Mler.	sVoj\m
Impero. 15.30: kesom«, J. Cravvfora ]djM,
Italia. 16.00: «KnjeginJ»
E.	VVilliams.	-rojaja*.
Viale. 16.00: «Zadnja _*• <potepuli Kino ob morju.
na konju«, J.	arene»i
Moderno. 16.00: »Krvav«
T.	Power.	,	neW
Savoua.	15.30:	»TaJn«1
žensk«), G. TierrlI^ ,Možne.'5* Vittorio Veneto. 16°“-od ljubezni«, J. se je v Azzurro. 16.00: septembru«, J.	Fo	usodJ'.
Belvedere. 16.00: «GrenKa E. Robinson.	<j8un*
Marconi. 16.00: ((Asfalt"*
s’2»-	...i,,	smi*’
Massimo. 16.00:
Farley Granger.
Novo cine. 16.00:
P. Wymore.
Odcon. 16.C0: »Traged«* Scotta«.	Kapitan*
Radio. 16.00: «DemonS«>
m*
oK'
A. Rimoldi.
Venezla. 16.00: «Pr'den sijo«, B. Karloff.
RADIO
.1 KtOSLOV***^
C « * E T«®
254,6 m ali H75 jjjj ČETRTEK, 25.	fr
6.45 Pogovor z že"*; Jp* ročila. 7.15 Sloveti**^ ji*
13.30 Poročila. 13.50 P°"
ki. 18.15 Narodne P^nj9.li‘T naše ljudske revoluc'ie' ročila. 23.10 Glasba w
23.30 Zadnja poročil*. /
T KS T $
306,1 m ali 980 K
11.30 Zabavna 8us.b.J' vsakega nekaj, llfol© 13.00 Domači motiv‘. ' i melodije. 14.00 P° 0,30 ^ Pestra ritmična »Ia^'cert *&!> na glasba. 13.15 Koncg 3} nistke Justine Vu2a',»inj **^io■ glasba. 19.00 Slo^' f* vence. 19.20 Prllj^Z^ dlje. 19.45	-
na glasba. 20.45 Str	.p
kJl. 21.00 Howar<» t <e, Russel Crouse: zi* tom. igra v 3 deP« černe melodije.
ples. 23.15 Poročil*1 na glasba. ■
23.32 ■
T K B * Jtjaef9®,& 11.00 Orkester fran ^
 r-.nsDOU > »e \l£l il
Ftrrarlja.
mat. roman «Gospoa I*,5 Me' $ 12.30 Vesele Pef1‘;odstv°n’V ni orkester pod ' 10<l!je J* uf* Cergolija. 17.30 1* oo Estonskih študijev, RacW’*1V? glasbe: Vivaldi_ - j,onc«rj-Hindenith. 22.2p	23-^
Viezzoli - Kessiso*1 • harlem,	j ^
H ,, «VESi*2lX«%
327.1 m 202.1 12.00 Znane za£®5
Ckalleb
ODickmb 91.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
♦Nekoliko besed lzpregovoritl z vami, je rekel Heyling. Sedel je na drugi konec mize, odgrnil plašO In potegnil ieplco s Cela ter se pokazal starcu. To je strašno učinkovalo. Starcu je zastala beseda In zgrudil se je na stol. Potem je sklenil roke ter v gTOZi in strahu izbulll oči.
«Dames je ravno &est let,» Je rekel Heyling, «ko sem zahteval od vas življenje za življenje mojega otroka. Pred truplom vase hčerke, starec, sem prisegal, da bom živel samo svojemu maščevanju. In nikoli nisem niti za hip izpustil iz oči svojega cilja, ln tudi če bi se bilo to zgodilo, bi ml bil edin spomin na njen poslednji pogled ali na umirajoči obraz nagega nedolžnega otroka pripomnil mojo dolžnost. Kaj sem v svojem maščevanju ie izvršil, veste. Danes ho6em maščevanje dovršiti.* «Starl mož se je ustrašil in se ves skljueil; roke so mu onemogle in omahnile.*
♦Jutri zapustim Anglijo,* Je nadaljeval po kratkem odmoru Heyling. «In Se nocoj vas izročim smrti za živa, kakor ste Ji Izročili vi njo. V ječo pridete brez nade na rešitev.*
»Gledal Je starcu v obraz in molčal. Potem mu je posvetil v obraz ln spet hitro postavil luč na mizo ter odšel iz sobe.*
«Dobro bi bilo, fle bi sli malo gori pogledat,* je rekel ženi. «Meni se zdi, da mu mi dobro,» in pomignil je sodnemu izvrševalcu ter odšel z njim na ulico.
«2ena je zaprla za njima in hitela gori ter našla starca že mrtvega. Zadela ga je kap.
«Pod preprostim nagrobnim kamnom na enem izmed naj oddaljenejših in najtisjih pokopališč v Kentu, kjer raste trava in divje cvetlice ln kjer je morda najslikovitejsl kotiček velikega vrta Anglije, počivajo ostanki mlade matere in njenega otroka. Toda pepel očeta ni pomešan z njenim pepelom in Se do danes ni prejel advokat nikakega poročila o usodi svojega Čudnega klienta.*
» . ♦
Ko Je stari mož končal svojo povest, Je vzel z obešalnika v kotu klobuk in površnik, se pogasi oblekel ln brez besede odSel. Gospod s cigaro je bil zaspal in večina družbe se je zabavala s tem, da mu je kapala v njegov brandy vosek s sveč. Gospod Pickwick Je neopaženo odšel, plačal svoj in gospoda Wellerja raflun ter zapustil krčmo-
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Gospod Pickioick se odpelje v Ipsioich. in dotivi pustotovsUno z neko damo, ki je bila v najlepših letih in imela rdele kodre.
«A1 je tola prtljaga tojga gspuda. Sammy?» je vprašal go. spod Weller senor svojega dragega sina, ko je le-ta vstopil na dvorišče «Pri volu« v Whltechapelu s svojo veliko popotno torbo ln majhnim kovčkom.
«No, slabš nls mogu ugibat, stari?* Je rekel gospod Wellur junior, zložil na dvorišču svoj tovor ter sedel nanj. «Gspud pride usak čas.*
«On se u prpelu s kučija, kaj?* Je vprašal oče.
«Ja. plaču Je la nevamast dveh milj osm pence.* je odgovoril sin. «No, kakšna Je bla zutrl mačeha, kaj?*
«Cudna, Sammy, Čudna, Je rekel resno gospod Weller senior, «ona hod zdej med pietiste ln kokr praum, Sammy, ona je zdej od vraga pubožna. Je dobra ženska, Sammy, jest vem, jest je še vredn nisem.*
«Naumnast... tl se pa zatajuješ!* je omenil gospod Samuel Weller.
♦Ja, ja,* je vzdihnil oče. «Ona ima zdej ena nova reč u glav. de b se dal veliki ldje prerudet, Sammy, — tmu prauja, mislem, preptrod. Ampk raduvedn sm, Sammy, koku se bo ta misu iz-pelavala. In strašn rad b vidu, če b se toja mačeha hutela na-mov rudet... prec b ja dau kam u oskrba. Veš kua sa te žensKe undan naredile?* ,1e rekel gospod Weller po kratkem odmoru, v katerem Je najmanj Šestkrat priložil kazalec k nosu. «VeS, kua so napraule?*
«Na vem,« je rekel Sam. «Kua pa?»
«Sle sa ln priredile tistmo Cluveke, k mu prauja pastir, velika čajanka,* je rekel gospod Weller senior. «Stau sm s soja ku<MJa raun pred štacuna s slikam in sm si ugledvou slike, kar mi pade u ofl mejhen Ustk zraun stacune? «ListeK za 10 Din. Bližje pri odboru. Tajnica Wellerjeva.» K sm prSou dam, je mou odbor raun seja. Pr nas zadi — štirnajst bab. Skoda, de ih nls sllšu, Sammy. CHasvale sa o predloge, obljubljale prspe^vke jn druge naumnast. Dobr. Ampak ta stara m ni džtla gmaha — de morm tud jest ke. No, sm s mlslu, bom sa jkej vidu! Pa sem s kupu listk in v petek ob Sesteh zvečer se vržem u parada in udidem s ta stara zdoma. Prideva u ena hisa u prvo nadstropje, kjer je blo čajnih skudelc za nejmn trideset useb in cela jata žensk, k sa ščebetale med saba ln zijale name, kokr de niša še nkol vidle debelga starejsga gspuda. Prec natu se slJš na stupnlcah kričajne in u soba prdrvl dougin z rdečm nošam in bela kravata in poje: «K zvestim ovcam gre pastir!* Za nem gre debeluh u čto ublek ln z debelem bledem ubrazam, k Je
12.30 poročila. 1 komorne red solistične “Johaflt»^g
18.30	Valčki J®"
19.10	Pesmi rr 0vS«*si£
poje basist fr»n	-rir!l%ll '
Poročila. 21.00	jn
tano po čeSKi z - [5 llP Sk.ur.' ljudstvom-dentski plesni »
,	j).
■ prš1®11, itn*'
blu kar naprej raztegnen kokr mesec Ta Je t0^- t za"11® s my, in ta debeluh pastir prau: »Poljub miru!* u vat vse ženske kar puvrst. K je on kunčou. Je ;eu, P je ** rdečm nošam. Raun sm promišlu, al ne b tud Je^ R u t&L j« k Je zraun	mene	sedela	ena	prou	čedna	gspa, vtav ^te\. * je
pmašala	toja	mat	čaj	ln	konc	je	blu. In zdaj se J v)(JU, * $
blo petja, Sammy. mulitve, jedi in pjače! Ce b .llsm v tlst pastir planu na sunka in na puding. Ze dous „ gl „f, b kdit tku Jedu. Tlstga s ta rdečm nošam. SaIV blu flč! ^ na želu h miz, ampk u primer s pastlrjam ta zaCeu v $ Pu čaje sa prepeval spet drug hlmnus, pol Je P ga m« pridgat. No. pa ni slab naredu, če pumislma, »ok z£^u i) žemle u želodce. Naenkrat pa je prenehu &uV°rl m ie f «KJe Je gre&nik. kje je ubogi grešnik?« In pr zdi&v ,’ge tlJ’ oCl in tiste	babe sa ble use vame ubrnene in sa	zdel	e s>
de b ležale	na smrtn postel. — Mal čudn se tn	ln b	^
pa nlsm nč reku. In spet je pastir kriču raun bJo pa ^ spet zdihvale in še desetkat bi ket prej. Tu m -N upra;Utj. naumen, skoču sm dva kuraka naprej in sm tu. al misleš mene?’ In namest de b se mi lcet,ed3,’ Sa111^ upraviču. me začne nanou žalt in m prau .P°s^ih^a ai ^ soda jeze’ ln ?e drgač me Je zmerju. Pol s Pa ln |e “T. je pu men	zavrel Dau sem mu dve al tri ^	b	f
za tistga s	ta rdečm nusam, pa sm Ja PUP. uielde £ficld v
slišat. Sammy, koku sa ženske rjovele, k sa zluieJ stirja spud mize. — Lej, lej, tuki Je toj e»Pu likostl.*	_osp0d	P
Ko je gospod Weller to govoril, Je stopil kočije ln prišel na dvorišče.	triler	seni°r'
^Dobr jutr, gspud,* je rekel gospod .v^icK- .Al! «Lepo imamo danes,* je rekel gospod ,.0,.anje s
(Nadwev
B. Jugoslavlia: l*vod
Glavni urednik BRANKO BABIC - Oda urednik STANISLAV KENKO. -	UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6,	III	nad. - Telefon Stev. »3-Kua
In 9V838^ — Pojtril predal 502. - UPRAVA: Ut.ICA SV. FRANČIŠKA St. 20.	- Telefonska K. 73-38 - OGLASI: od 8.30	12 ln od	15 . 18 - Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vISine * Strini 1 stolpca: trgovski 60,	flnančno-upravnl 100, osmrtnice »0 lir. —	<5a	H.RJ: za	vsak mm Širine 1
stolpca za vse vrate oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski tavod ZTT. - Podrnž.: Gorica Ul S. Pel 11 co MI.. Tel 11-32	-	Rokopisi	se ne vračalo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Ked. ljud. reoub. Jugosiavu«.	|n0zen
PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo trJaSkega tiska, Trst 11.3374. - Jugoslavijo: Agencija demokratičnega _ p.zO-^ i.lubllana TyrSeva 34 • tel. JOO' tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani s-l-90332-7 — Izdaja Založništvo trtaSku^	_