ZVONČEK List s podobami za mladino Ceto 35 December 1933 Štev. 4 Gustav S trni š a ¦¦'¦.¦¦ ' Jurčkov božič Jurček je bil dober in priden de- Deček se je otožen vrnil. ček. Bil je za ovčarja pri bogatem Tadejevi odslej niso nič več mat ttosedu Tadeju, kjer so ga imeli zelo rali malega Jurčka. Rad bi se vrnil radi, skrbeli zanj, da ni stradal, in domov k očetu, a kaj, ko ni imel več ga tudi oblačili, da ni bil strgan. dobre matere, ki mu je umrla že Neko leto je bila posebno mila pred dvema letoma, ko je bil komaj zima, nič snega ni padlo. Prav tisto šest let star. Oče je privedel v hišo leto je imel mali Jurček hudo smo* pisano mamo, ki je dečka neprijaz' lo. Ko je pasel na gozdnem parob* no gledala in očeta pregovorila, da ku svoje ovce, je prilomastil iz ho- je dal Jurčka za pasiirja. ste kosmatin medved in uboge ov; Bilo je že okoli božiča. Deček je čice so se preplašene razbežale na vsak dan taval okoli in iskal svoje vse strani. ovce, pa jih ni mogel nikjer izsle- Jurček je prišel brez črede do* diti. mov. Gospodar je razsajal, gospo* Tadejevi so delali jaselce. Jurček dinja se je jezila, da jih bo ta pas je prinesel iz gozda mahu in pomai glavec ob vse pripravil. Deček je gal izrezovati pastirce. Ko je vzel zagotavljal svojima rednikoma, da v roke papirnato ovčico, ga je go> ni sam kriv, saj je prihrumel med> spodarjev Jožek pahnil od sebe: ved, ki je ovce preplašil, da so po'- »Pusti ovčico, da še te ne zapra- begnile. viš, kakor si nam zapravil naše »Pojdi in poišči mi ovce!« je uka= mile žive ovčice! Samo ti si kriv, da zal Tadej pastirju drugi dan. bo letos pri nas tako žalosten bo* Deček je žalosten odšel. Prehodil žič!« je vse bližnje travnike, a ovčic ni Deček je prebledel in vstal: mogel nikjer iziekniti. Potem je šel »Moram dobiti ovce, sicer ne bom v gozd. Hosta ga je mračna in tiha mogel več živeti pri vas, saj me vsi sprejela, ko je stopil vanjo. Nekaj sovražite!« časa se je oziral naokrog in iskal, a Potrt je odšel po stezi proti goz* ovac ni zagledal nikjer. du. — 57 Sneg je pričet naletavati. Komaj bila hišica, ki jo je pravkar zapustil, vidno so se vrtinčile v zraku prve zadnja, a zdaj mora še više, da naj- snežinke in pastirčku je mraz stre- de kolibo pod skalnatim zaslonom. sal šibko telesce. Vendarle je po- Ali jo bo našel ali ne? gumno hitel dalje in samo šepetal: Luna je prijazno sijala in deček »Moj mali Jezušček, nocoj si 77 je spet mislil na sveto noč. Spomnil rojen. Ves svet boš blagoslovil s se je, kako je mati pred dvema le* svojo Ijubeznijo. Vsi Ijudje bodo toma na sveti večer umirala. Oče je uživali mir in srečo, daj jo še meni! jokaje tolažil otroke, da je prišet Daj, da najdem svoje ovčice, da me sam Jezušček po mamico, saj je na bodo gospodarjevi spet vzljubili!« sveti večer pri vseh Ijudeh in jih Prišel je do gozda in hitel po ste; blagoslavlja. Kdor pa na ta večer zi dalje proti strminam, ki so se dvu umre, je zelo srečen, ker ga Jezu* gale nad njim. sček sam spremlja na poti v nebesa. Dolgo je hodil, preden je truden Hipoma se je deček preplašen dospel do zadnje hiše visoko v gori. ustavil. Od desne strani je začul Povsod je pregledoval strmine, a glas: ovčic ni bilo nikjer. »Kaj pa ti pobič v tej samoli?« Sneg je ponehal, prisijale so zvez* Ze je zagledal pred seboj sivega de, zjasnilo se je popolnoma. Za; poraščenega črednika, ki ga je vpra; blestela je Rimska cesta, vsa pros&jt šaje gledal z drobnimi, jasnimi na in mlečna. Pastir je strmel nanjo očmi. in si želel po nji pobegniti v višave, Jurček se je opogumil nekamv prostranstvo, kjer ni mra> >>Qvčice .^ Tako ^ m/ ; za, ne tezav in ne sovraštva. Nqcqj j& ^. večer .„ ^ w spef Dospel je do zadnje hiše in potn našel Ijubezen, ki sem jo izgubil s kal. Mlad čvrst gospodar mu je od- svojimi ovčkami vred, saj me go= prl in ga vprašaje pogledal. spodarjevi od tedaj nič več ne ma: »2e pred dnevi sem izgubil svoje vajo.« ovčice, ali ste jih kje videli?« Črednik je odvrnil: Hribovec ga je zavrnil: »Saj je bil Tadej tu doli pri kme* »Ze tvoj gospodar je bil tukaj. tu in tudi jaz sem ovce iskal. Nisem Do danes jih nismo dobili. Vendar- jih našel. Kesneje sem stikal za ma- le vprašaj še starega črednika Ma= hom. Prišel sem do neke tesne špU tijo, ki biva še nekaj više pod sivo Ije, na katero se niti spomnil nisem, skalo v stari leseni kolibi, ki je ne saj se odrasli človek sploh ne more more zapustiti, ker so ga planine za= splaziti vanjo. Iz špilje sem začul čarale, da ne more živeti brez njih.« blejanje. Zato sem prepričan, da so Jmček se je zahvalil in že je sto; tam ™tri tvoje ovce. Ti boš lahko pal više v hvib. Bolele so ga noge, zIezel v lukn>° in Jih sPraviI venkaj' ves znojen je bil, a pogumno je sto* Potem )ih odženeva v dolino. pal više in više. Sam ni vedel, kje Deček je vesel šel s črednikom. je tista koča. Prepričan je bil, da je V špilji je res dobil vse ovce, bile 58 so še žive, a precej sestradane. — moti. Povsod pod menoj zvoni, zve; Umo jih je spravil na dan in v čred- zde se mi bližajo, nebesa so na ste* nikovo kolibo. žaj odprta in povsod odmeva sveta Pastirček je začuden strmel v prU božična pesem!« odvrne siari čredt jazne črednikove jaselce, okoli ka- nik in prijazno kima. terih so se zdaj zbirale žive ovčice. Tedaj priMMa Jurčkov oče in gO: Iz jaselc je pa gledal Jurčka pru spodar Vsi se razvesele. Tadej je jazni obrazek božjega Deteta in se mu smehljal. >-¦.-. ij Črednik je ovce za silo nakrmil * S^rf^fa^^^ ') in že sta jo mahala v dolino. r^jHj^^HBKB ~X »Kje je naš pastir?« je vprašal na * ^** ^mM^. sveti večer gospodar Tadej in se i|j^#_ . ^^9^Hk ozrl na otroke. ^mjt" Jm^^^^ »Menda je šel spet iskat ovce,« ^^I^Lf 9^^'^^mf^^^K^ je odvrnil mali Tomažek. ll^^^B^^E^ f^^B^ »Se bo že vrnil,« se je^oglasila go* ^^^^^^BHl:.^Cj / ^^K ! spodinja. Jurčka ni bilo in gospo- VK^^^^^fcrw^> "žXl«»^S^ ". darja je zaskrbelo: afk^B^^^r /i IB-- »Morda je šel k staršem? Kaj ho; TjjjPfc^^^^.^"'Ji%f^wrr di sam tako pozno okoli?« jr ^- ,Jf.~Jp '"'' Tedaj so se odprla vrata. Vstopil mr je Jurčkov oče in prosil gospodarja, f v^^-p-naj pusti dečka za praznične dni do> mov. . ...... ,. ~ ,..,., , .. ., kar nekam ginjen, ko jih povabi na Tadej je bil v zadregi, spomnil & j > j r se je, kako neusmiljeno in sovražno ' * . | se je obnašal napram bednemu pa; Zvonovi še vedno slovesno zvo^ i stirčku, čeprav je bil deček nedoh ne, tudi še potem, ko vstopi Jurček žen. Ogrnil si je suknjo: v hišo in ga vsi hrupno pozdravijo. »Fant je nekam lezel, menda ovce »Kako, da si se spet nocoj napotil iskat. Lahko se mu pripeti kaka ne- oVce ;sfcaf?w ga Vpraša gospodar. sreča. Pojdiva za njim pogledat!« . Urno sta odšla v noč. c »Z?°' ke< m\ ^ bolelosrce. Jurček in črednik sta z ovcami SPoznaI fm' da mSem lz^uM sa" j i , ,. or~ i i rno svoiih ovcic, temvec da sem z srecno dospela v dohno. Bhzala sta , , , , , -i . i . i . • - . i njimi izaubil tudi vaso hubezen. Je- se vaski cerkvi, ki je stala nad va* J „ B / sico na vzvišenem kraju. zušcek mi i* ™ Pa dohfr> vrnjl ™ Tedaj je zazvonilo. >e °vce in zda> vem> da me boste vi< • . ., .) tudi vi spet radi imeh.« »Kako lepo zvom,« se je oglasil l deček. Gospodar in gospodinja sta se »Da, da, saj je nocoj sveta noč in spogledala, sram ju je bilo in Ijube- jaz jo tako čutim iam v svoji sa- če sta dečku stisnila roko. 39