UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprijema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani.
Štev. 4.	V Ljubljani, 15. februvarja 1884. 1.	XXIV. leto.
O vzgoji sploh.
(J. D.)
Vzgoja ni rokodelstvo, ampak umetnost, — reči smem: naj višja iu naj težja umetnost. Razumen podobar nam tu daje prav lep vzgled in nauk. On ima več vrst lesov in pravi, da se iz vsacega lesa ne more lepa podoba izrezljati. Prvo in najvažnejše je torej, da dobro poznamo les, snov ali tvarino, iz katere hočemo narediti umetno delo.
To velja tudi o vzgoji. Kdor hoče človeka vzgojiti, ga mora poprej dobro poznati. To je jako velik oddelek v vzgojni vednosti.
V	drugič, pravi podobar, je treba imeti vzorno ali vzgledno podobo, ali pred sabo ali pa v glavi.
Ravno tako moramo tudi pri vzgoji človeški, imeti vzorno ali vzgledno podobo; vedeti moramo, kaj hočemo iz človeka narediti. Lehko se reče: mi hočemo iz gojenca vzgojiti, da bode ves, popoln, razumen človek. Kakšen pa je tak človek? Kako on misli, občuti in dela? Kaj pa je pravi razum?
To so vprašanja, katerim se ne more tako hitro odgovoriti, kakor bi si marsikdo mislil. Treba je jako globoko in tudi zelo visoko segati, če jih hočemo le nekoliko po-voljno odgovoriti.
V	tretjič je zelo važno, govori podobar, da vemo za vsa sredstva orodja, s katerimi bi lepo podobo naredili. Ni vse jedno, če delam z žago ali z nožem ali če najprej surovo delo zvršim iu še le potem bolj natančno izdelam, ali če koj s početka posamezne dele natančno zvršujem.
To velja tudi pri vzgoji. Poznati moramo vsa sredstva, s katerimi moremo iz surovega gojenca narediti razumnega človeka. Ta sredstva se morajo z namenom in tvarino popolno vjemati; drugače se delo ne posreči.
Iu v četrto, pravi podobar, je velike važnosti, da umetnik ne le les, vzorno podobo in sredstvo pozna, ampak on mora tudi znati obrazovati ali podobiti, to se pravi, da je pravi umetnik. Lepa podoba se ne more iz vsacega lesa izrezljati, pa tudi vsakdo ne zna narediti iz naj boljšega lesa in z najboljšim orodjem lepe podobe.
Vzgojitelj mora torej biti umetnik. Te besede so zelo pomenljive.
Marsikdo človeka prav dobro pozna, pozna vzorno podobo in tudi vsa sredstva, pa le ne more biti vzgojitelj, česa mu tedaj manjka? Manjka ma navdušenja, katero bi ga priganjalo vzgojevati razumnega človeka. On razume vzgojno vednost, pa ne vzgojne umetnosti. Drugi razumi zopet vzgojiteljstvo in tudi navdušeno vzgoja, pa le ni umetnik.
Česa pa temu manjka? On ni izkušen. Ne zna še rabiti lesa in orodja. Ne razumi tega, česar se ni učil. Takih vzgojiteljev je silno veliko. Oni se niso pri nobenem mojstru učili, in zato ne razumijo lesa in orodja rabiti. Mojster zna to dobro, ker je bil dolgo časa učenec in pomočnik, in ima dosti vaje in izkušnje.
Zelo važna je tedaj četrta točka. Kdor hoče biti vzgojitelj, ni še dosti, da je učen in uavdušen, ampak on se mora učiti prav vzgojevati in poučevati in se v tem dolgo vaditi. On se more učiti iz svojih in iz druzih napak, kakor tudi iz dobro izvršenih del. Vzgojnik naj ima vedno pred očmi, kako prevažno je njegovo delo, kako zaslužen pa tudi odgovoren je njegov posel. In ta misel naj ga navdušuje pri vsem njegovem delovanji.
Ženska vzgoja.
(Spisuje Jos. Ciperle.)
p .	„Kakoršen gospod, tak sluga."
Pregovor.
Čemu sem omenjal vse to? — vprašaš čestiti bralec. — Hotel sem le nekoliko svariti ljudi pred takimi in enakimi nevarnostimi. Saj ti je znano ono glavno pravilo v pedagogiki, da naj bode pred vsem v?gojitelj sam dober, potem še le se sme pričakovati kaj uspeha v vzgoji. Ali če uže tega ne veš, slišal si gotovo pregovor, ki veli: „Kakoršen oče, taka družina." Zdaj me razumeš menda.
Slišiš tožiti dan za dnevom, kako slabi so zdanji časi. Kaj bode iz tega! slišiš plakati, — kam pridemo! čuješ vsklikovati. — Slabi časi so, to je istina; ali kdo je je temu kriv? Ljudje, sami ljudje, kajti ti si sami narejajo čase. Kakor si postelješ, tako bodeš ležal, — veli drug nič manj resničen pregovor. In tako je tudi.
Treba se mi je zdelo tedaj razjasniti nekaj momentov, ki bodo čisto uničili ljudstvo; ali če uže to ne, vsaj spravili ga na zelo nizko stopinjo. Kako se bode potem zanemarjala vzgoja otrok, si lehko misliš, dragi bralec; saj se uže danes ne gleda preveč na njo. Naj pišo pedagogi še tako mične nauke, kako naj se vzgoja mladina; njih glas bode glas vpijočega v puščavi. — Stari se morajo izboljšati, to je glavna potreba. Ali pedagogi imajo premalo moči v to. To bi vse bolje lehko preskrbeli oni, ki z najnatančnišo doslednostjo ga uničujo duševno in telesno.
Toda mnogo se more doseči tudi z malimi sredstvi. Da bi se vsaj v pričo svojih otrok obnašali stariši vselej dostojno! To bi bilo uže mnogo. Ali tudi to se ne zgodi. Dokler je otrok še jako ma]hen, menijo, da jih ne razume. Ali na to ne pazijo nikdar, kdaj jih začne razumevati otrok. Zato se ne predrugači prav nič njih obnašanje tudi ne pozneje. Odpro se jim največ še le oči takrat, ko se otrokova izpridenost pokaže uže v največem lesku in blesku. Potem izgovarjajo stariši: Bog zna, odkod ima otrok vse to! — Mnogokrat celo obdolže kar naravnost kako tujo osobo, češ, ona ga je naučila vsega tega. To je, se ve, jako žalostno. Nekateri stariši so vender še na tihem prepričani, da so sami zakrivili otrokovo izpridenost. To je še nekoliko tolažno. Ali žalostno je, ako niso prepričani, ter v svoji slepoti iščo vzrokov tam, kjer jih ni. Tu ni lehko pomagati. Zadovoljen bi bil jaz nad vse, ako bi v prvi vrsti stariše le prepričal, da bi na se pazili najbolj; in še le v drugi vrsti na druge. Oj, da bi pazili vestno na vsako besedo, katero izustijo vpričo otrok; na vsako svoje še tako preprosto dejanje! Koliko manj izpridenih otrok bi bilo potem! Pravijo, da to ne gre; navaja se tudi, da vse to nič ne pomaga, ako so otroci uže pokaženi. Zato se kramlja pred otroci ravno tako,
kakor pred odraščenimi. Toda vedeti se mora, da je tudi izpridenost pri nekaterih na viši, pri druzih zopet na niži stopinji, da se lehko poveča in tudi pomanjša, če uže ne čisto iztrebi. Dobro, otrok je pokvarjen, ali naše slabo govorjenje ga bode le še bolj pokvarilo. To se samo ob sebi razume, poreko nekateri, ni treba omenjati tega. Ali vender se ne ravnajo premnogi po tem, ampak ravno nasprotno. Koliko je obče znanega, koliko samo ob sebi razumljivega; a se vender ne izpolnuje. Zato ne škoduje, omenjati tega.
Stariši, ako uže dobrega vz gleda ne morete dajati otrokom, ne dajajte jim vsaj slabega. To se vender lehko tir ja od vas. Vi pokvarite dostikrat otroke, da sami ne veste kdaj. Zato pazite, pazite 1
Posebno po noči pazite na se, da otrok ne pohujšate. Pač lep in dober je svet, da otroci ne smejo spati v isti sobi s stariši. Kjer je mogoče, naj se tudi izpolnuje. Toda mogoče je malokje. In kjer ne gre, tam je treba toliko veče pozornosti na se. Le pomislite, kaj veli Kristus: „Kdor pa pohujša katerega malih, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zaradi pohujšanja!"
V prvi vrsti so tedaj stariši, ki pohujšajo otroke, in še le v drugi so drugi ljudje. Otroci občujo z otroci, in v eni ali drugi otroški družbi se uže najde kaka garjeva ovca, ki druge okuži. In čudno, kako se razširja to I Otroci začno kaj radi igrati očeta in mater in enake igre. Zato bi bilo dobro, ako bi se tudi pri igrah dečki ne držali vedno deklic. Znano je, da so fantovske igre različne od dekliških, ali vsaj morale bi biti, in nekdaj so tudi bile. Zdaj vidimo, se ve, kakor sem uže omenil, tudi dečke igrati se s puncami; in zato ni mej njimi več one krepkosti, katera je kinčala nekdanje mladenče. Dobro bi bilo tedaj, ako bi se dečki z dečki, deklice pa igrale z deklicami. Verjemite mi, da bi se mladina manj pokvarila. Nekdaj smo igrali vojake, bili smo boje; prigodilo se tudi včasih, da je prinesel kdo razpraskano lice iz boja. Vender to se mu je prigodilo vedno prav po naključji. Tako surovi nismo bili, kakor zdanja mladina; in tudi ni bilo mej nami tako imenovanih tajnih grešnikov, katerih zdaj vse mrgoli. Jaz menim, da to izvira iz premnozega občevanja dečkov z deklicami. Morda se motim. Bog daj, da bi se!
Jezikove opomnje.
(Konec.)
Nova, enotna terminologija morala bi nam torej za vsak posamezen pojem podajati samo en izraz, a za vsak izraz tudi — samo eno določno, stalno obliko, katere bi se moral dosledno držati vsak pisatelj v svojih spisih. S kratka: nobeden ne bi smel niti za pičico drugače pisati, nego bi ga enotni slovar in enotna slovnica učila! — Potrebno se mi je zdelo, to posebej poudarjati; kajti zdaj piše se malo ne vsaka beseda v več oblikah, tako da vesten in natančen človek pri pisanji ne ve, kaj bi, in kaj bi ne! — Nekoliko izgledov!
Preširen — Prešeren. Pač skrajni čas je, da se to vprašanje reši; ena stranka mora odjenjati — bodi si, katera hoče! — Vodnik ali Vodnik? Katero naglaševanje je pravo? (Preširen in Vodnik sicer ne spadata v slovar, ter sem ju samo mimogrede omenil.)
Nemci gledajo na to, da svoje pravopisje kolikor moči skrajšajo in uprostijo. A pri nas ravno narobe! Nekateri naši pisatelji si ne dade miru, dokler vsake navadne domače besede ne spačijo in ne raztegnejo.*) Tako smo imeli najprej „januar", potem
*) Časih tudi krajšajo, a to navadno tedaj, ako se besede potem bolj umetno glase: njega spis, bez, bezdno (brez, brezno), pouk i. t. d. Kak6 lehko pa se dajo skrajšati besede: telegrafičen v te-legrafen, spričevalo v spričalo, gnjezdo v gnezdo i. t. d.	Pis.
„januvar", zdaj že „januvarij"; dnij, strijc, zdravijca, županijski i. t. d. — Vzemimo za pojem „Frühling" najkrajšo, najličnejšo obliko: pomlad; Frühlings = pomladansk ali pomladen; im Frühlinge — spomladi (nam.: v vzpomladi). Vse druge oblike (spomlad, vspomlad ali vzpomlad) so potem odveč. — Ostale besede bi se glasile: sprejeti, Lah, laški, lasje, zlasti, zgled, zveličar, blažen . . .
Slovenec, Sloven, Slovan, Slavjan, Slaven. — Za „Slovene" ne moremo in ne smemo druge besede rabiti nego obče navadne: Slovenec, -nca; oblika „Sloven" naj bi bila samo
—	„licentia poetica". — Za „Slave" pisati „Slavjan" «li „Slaven", je povse krivo, kar je že Metelko dokazal. „Sloven" pa se že zategadel ne priporoča, ker potem pri pridevniku „slovensk" lehko nastane zmota. Pišimo dosledno „Slovan", Jugoslovan (slo-vansk, jugoslovansk)!
Pri samej besedici „und" imamo tri stranke: prva piše dosledno „in"; druga dosledno „i"; tretja pred samoglasniki „in", a pred samoglasniki „i". Slednji dve pisavi ste sedaj že precej redki, poleg tega pa tudi bolj ali manj umetni. Ogromna večina Slovencev piše dosledno „in"; ne cepimo se torej in pišimo odslej vsi tako!
Osoda in usoda; opravništvo, upravništvo in odpravništvo; blizu in blizo; kmalu, kmalo in kmali; zmir, zmer, zmiraj, zmeraj, zmirom, zmerom, zmiram, zmeram (koliko nepotrebnih oblik!); okolo, okoli in okolu (vzemimo „okolo" v pomenu „um, um — herum", t. j. kot predlog: potovanje okolo zemlje; a „okoli" v pomenu „herum" = prislov: jaz se sprehajam okoli . . .; „okolu" je potem odveč); skoraj, skoro, skor; ondi, onde, ondu (najbolj navaden in najmanj umeten je „ondi"); pesen in pesem (oboje znači „Gedicht" in „Lied"; ali bi ne bilo boljše — da bodemo razločevali dva različna pojma — ako vzamemo „pesen" v pomenu „Gedicht", a „pesem" v pomenu „Lied"; od tod: pesnik = Dichter, pesnica — Dichterin, pesenca = kl. Gedicht, pesmica = kl. Lied, i. t. d.); črešnja in češnja (prvo naj bi pomenilo — drevo, drugo = sad!); vender in vendar; torej in toraj; oče in oča; svoboda in „sloboda"; tobak in tabak; jetnik in ujetnik; ječa in uječa; tica in ptica; sestaviti in sostaviti (obe obliki ste pravilni po jezikovih zakonih, a za pojem „zusammensetzen" moremo vzeti samo eno, in ta bo brez dvojbe prva); gosli in gosle; mlado dekle in mlada dekle; tedaj in tadaj; njegov in „jegov"; brez in „bez"; čez in črez; kopriva in kropiva; čebela in bučela; gomila in mogila; fižol in bežol; molitev in molitva; cvetica in cvetlica; danes, denes, doues (pišimo dosledno „danes"; denes samo v pesnih, kadar je naglas na drugem zlogu; isto tako: kadar — kedär, ne tudi: kader, kedar, kadiir i. t. d.); razen, razven, razun; temuč, temveč, temoč; delavec, delovec, delalec; potica, potvica, povitica i. t. d.
Urednik, urad, upliv, uzrok, uvod, vlečem, vstanem ... ali: vrednik, vrad, vpliv, vzrok, vvod, ulečem, ustanem i. t. d.
Da, čemu bi tudi pisali: brzojav in telegraf, „administracija" poleg „opravništvo", „historičen" poleg „zgodovinsk", „noveleta" poleg „novelica", „feljton" poleg „listek" i. t. d.?!
Čemu li vse to besedujem? — saj nova terminologija je, kakor se čuje, tako že sestavljena! Nič ne de. Ako ne bodo te „opomnje" nikomur koristile, škodile tudi ne bodo nikomur. — To bi še rad povedal zastran slovarja: v novo terminologijo smeli bi
—	na mislih imam sosebno vsakdanje pojme — vzeti samo take izraze, ki jih je moči rabiti povsod, v učenih kakor poljudnih spisih (drugače je sploh edinost nemogoča); iz tega uzroka pa bi morali pri vsakej, količkaj nenavadni ali umetni besedi dobro preudarki, ali jo sinemo rabiti, ali ne. Tako se meni že beseda „čitati" (za pojem „lesen") vidi previsoka; izobraženi Slovenec jo pač umeje, a kako jo bode mogel umeti priprosti narod? Povse nemogoče pa je, da bi kdaj vsi, brez izjeme, pisali tako, kakor hote nekateri. Ako bi to storili, kaj bi bil nasledek? To si lehko vsak sam misli. Žal, da
mnogi Slovenci, in mej njimi celo učenjaki prve vrste, ki bi morali drugim biti v vzgled, nikakor nečejo izprevideti, da živega jezika ne smemo svojevoljno, to je: čez neobhodno potrebo prenarejati, kajti drugače ga ne moremo več nazivati „slovenski". Moja misel je: pustimo tiste umetne jezikoslovne poskušnje, s katerimi narodu več škodujemo nego koristimo. Pišimo vsi kolikor moči čist, poleg tega pa tudi pri prost, v resnici slovenski jezik ■— kakoršen je, ne kakor si ga domišljujejo nekateri —, da ga bode mogel vsakdo, učeni strokovnjak, olikanec, kakor prosti kmet euako lehko uineti. To bo zdrav, naraven, za naš narod koristen razvoj in napredek. Dobri nasledki takega ravnanja pokazali se bodo kmalu tudi na političnem polji: slovenščina se bo povsod mnogo laglje ukoreninila in razširila. Sedanji „moderni" jezik pa je previsok in preumeten za navadno praktično življenje; tudi je pretrd, da bi se mogel pravemu Slovencu omiliti. Ali je potem čudo, ako po mnogih krajih naše domovine olikana, lehko umljiva nemščina izpodrine nenaravno, težko umljivo slovenščino? — sosebno, ako še pomislimo, da je nemščina popolnem enotna, po vseh krajih, knjigah in časopisih ena in ista, pri nas pa da se še zdaj ne ve natanko, kakšen je prav za prav slovenski knjižni jezik; in ako nadalje pomislimo, da se nemščina v več desetletjih nič ali komaj za spoznanje izpremeni, a mi da imamo skoraj vsak mesec nove oblike in besede, tako da navaden Slovenec komaj sledi vsem tem novim iznajdbam, ter se sploh nikdar ne more jezika do dobrega naučiti!
Razen enotnega vsakdanjega slovarja treba nam tudi nove, enotne znanstvene terminologije.
Za vsak nemški izraz bi bilo treba samo enega slovenskega, ne pa več, da naj si vsak izbere, kar mu bolj sodi. To zahteva že samo ime terminologija. Da nam jih je g. Cigale časih podal po več, to je storil gotovo, ker se ni mogel konečno odločiti za enega; daje nam jih torej na izbiro, a slednjič bode treba odločiti se za en izraz in tega rabiti povsod . . .
To naj bi se po moji misli tako storilo: knjiga, katero nam je podal g. Cigale, naj se ne ima še za dovršeno, dognano, bode naj nam tako rekoč samo za podlogo . . . In ko bode vse za trdno ustanovljeno, potem naj se knjiga še enkrat natisne, in v tej dovršenej obliki naj bode merodajna vsem slovenskim pisateljem.
Želeti pa je, da bi se tudi tako potrebna nova znanstvena terminologija skoraj začela sestavljati! — — —
Kar je bilo zgoraj rečeno o enotnih besednih oblikah, to more se ve veljati samo za — prozo; pesnik mora se prosteje gibati. A tudi za pesništvo bi bilo treba določiti nekakih mej, katerih ne bi smel noben pesnik prestopati, ako ne bi hotel grešiti zoper jezikove zakone. Sosebno vseh preumetnih, nenavadnih in težko umljivih besed in oblik naj bi se naši pesniki kolikor moči ogibali!
Kar se izreke tiče, omenim to-le: kako naj se izgovarjajo besede, ki se končujejo na „1": dal, šel, bil, vol, čul, ali: dau, šeu, biu i. t. d.? Tudi to vprašanje naj bi se že enkrat konečno rešilo!
Ogledali smo si torej ob kratkem naše jezikove zmešnjave. Upam, da je zdaj vsak prepričan, da Slovenci nimamo še pravega „knjižnega", to se pravi: enotnega jezika, kakor bi ga morali imeti. Na kak način bi si ga morali — po mojih mislih — ustvariti, razložil sem v pričujočem sestavku. Le toliko še h koncu dostavljam: dokler ne bomo vsi književno izobraženi Slovenci govorili in pisali popolnem enotnega jezika (kakor ga imajo n. pr. Nemci), tako dolgo se tudi ne bode mogla slovenščina razviti in olikan jezik imenovati. Zategadel pa odslej ne smerno več trdovratno riti vsak v svojo stran! Složnosti in mejsebnega sporazumljenja nam je treba, ako hočemo doseči cilj — popolne jezikove edinosti!	D. R. N.
Knjiga Slovenska
XYIII. veku.
Rogerijeva II. knjiga je bila tiskana v Ljubljani 1. 1743, in iz nje naj kažejo besedo njegovo tudi b) nekteri „Zapopadki" pa primeri iz „Pridige": Synopsis.	Zapopadik.
Palmites sunt Vitis Christi	Terte Kristusa Mladyki,
Sancti hodierni isti	Ty današni so Svetnyki
Fortunat' Hermagoras.	Mochor inu Fortunat.
Sancta Virgo Margarita,	Marjeta Sveta Divica
Vere pulchra, cum munita	Prau je lepa za rejsnyca,
Trina Pulchritudine.	Kir ima lepote try.
Jesus sol ad illustrandas	Jesus sonce k resvejčejnu
Tenebras, et profligandas	Te temme, tär respodejnu
Peccatorum: Natus est.	Teh grehou: poröjen je.
Templa Dei vcneranda,	Templi Božji čisluvati
Cunctis sunt et honoranda:	Vsem so inu špoštuvati:
Domus quia Dei sunt.	Hiše kir ty Božje so.
Ta LVIII. Pridiga.
Na I. dan Mesca mali serpan, ali: Julia.
Tu je:
Od Brathoušne Jesusoviga Sercä. Synopsis.	•	Zapopadik.
Ad Jesu cor recurre	K Jesušu ü Serce flissik hitti
Quandocunque te sentis dure,	Keder kolli čutiš kai hudiga priti
Et requiem reperies.	Toku boš gmah jemöu.
Thema.
Effundite coram eo corda vestra. Pa. ai.
Pred nym vaša serca vunkai issuite.
Plutarchus Zamerkuvauc teh nekadaišnih rečy, piše: de Philippus ta imenitni Krail u' Macedonij naredil je bil eno lepo, inu slahtno gostaria, ter h' lete pouabil veliku posvetnih Včenikou, ali Philosophou; katerim po khončanim gostuvaine h' sposnainu nieh modrusti postavil je bil gore tu uprašainie: quid in rerum natura esset maxi-mum? Tu ner vehši, kaj je u' naturae: inu na suete? na kateru, ker usi so se sauzelli, iz sauzetja perčelli so billi reč, inu odgovarjat. H' pervemo ta ner slovečiši odgovoril je rekoč: de tu ner vehši, kar znaite je u'naturae, jč ta hrib iz imennam Olympus; inu sicer iz tem urzaham, ker on po spričuvainu Lucani, Nubes transcendit Olympus: iz njegovo vissokustio praestope te oblake. Na letu odgovori ta druge: de tu ner vehši ni ta Olympus, temuč ta Atlas; ker on ne le samü nanosse Olympum, temuč tude uso to drugo kuglo tega sueta, po bessedah Virgilij, ker prave: Maximus Atlas, axem humero torquet, stellis ardentibus aptum. Za letem dal je ta tretie h' tretijmu ta odgovor rekhoč: de tu ner vehši u nature je te uoda, ker ona sama obda ues ta cirkel tega suetä, po bessedah teh Cosmografou, kateri to uodo vehši, koker to semlo dellajo. H' četertimo odgovoril je ta četerte, tu ner vehši u' naturi je tu sonce, ter iz tega, ker tu sonce po govorieine teh Plementariou 166krat vehši je, koker ta pozemelska machina. Ta pete
inu sadnie ner bližai peršel je h' te resnici, ker dial je: de tu ner vehši je iu rerum natura, Corhumanum, tu človešku serce: inu sicer resničnu, sakai letú po bessedah Victorini, Cor quidem parvum est, sed maxima capit: oku si lih inaihinu je, venner tu ner vehši zapopasti zamore, já tako jé, da iz usem volneni suetam nima zadoste, koker vidit je billu nad Alexandram Synam tega spred imenvaniga Macedonskiga Kraila: kateri, ker Slišal je ob enim čassu od Aristarchusa, de več suetou se snaide, perčel se je bil jokat, inu solze prelivat, rekoč: de je niemu žou, de že eniga ni zadobil, já taku žalil se je, de h' utolažainu taistiga mogel je Aristoteles popissat ene buque, u' katerih je niemu le en sam suet izkazal; taku veliku je tu maihinu človešku serce, de niemu ne suet, ne uoda, ne sonce, ne nebu ni zadoste, koker S. Augustinus govori: inquietum est cor nostrum, donee requiescat in te: nepokoinu je naše serce, dokler u' tebe 0 Bug nepočiva: iz katerih bessedi se vidi, de tu človešku serce zunai Boga use tu drugu premaga, ker onu samu u' Bugu niega počitik, inu zastopnost naide: pametnu tedei odgovoril je Philosophus.
Venner, letá oku si lih takú dobru, inu blizu zadel je to resnico, venner pravem, de še nekai drusiga snaide se, in rerum natura, kateru vehši je, koker to človešku serce, inu drugu ni, koker tu praecartanu, tu nigdar sadoste počešenu, nikole zadoste pohva-lenu serce Christusa našiga Izveličarja itd. itd. (Pars. II. str. 1. 2.)
I. Stare slovenske pesmi. Imam stare pesemske bukve, kterih prva polovica je tiskana, druga v rokopisu. Obsegajo pesme pobožne, nektere gotovo že silno stare. Prva, tiskana polovica nima napisa; se je zgubil; druga polovica ima pa na Čelu sledeči napis: „Cantilenae variae partim antiquae, partim novae in hunc libellum trans-seriptae, ne pereant et oblivioni dentur, ut posteris devoto usui esse queant." In h koncu podpis „Has cantilenas conscripsit in oetobri 1733 Antonius Wider Parvista".
Pesme, ki so bile leta 1733 stare, so se do leta 1862 še bolj postarale. V po-skušnjo Vam ponudim tukaj eno v pisavi izvirni. Jez je še nisem nikjer bral in ne slišal. — Tako piše Fr. P — h v Novicah 1. 1862. str. 43. 44, kjer je ona pesem tiskana takole:
Cantus alius de vanitate mundi.
Adducitur Astraea disceptans cum capitibus mundi.
1.	Astraea. 5. Astraea. Astraea nasnanu vprashanie ima	Kai mislish 6 dusha de taku shivish Zartliviz govori, nai odvert se da	V' nebefsa na smislish pregreshnu sturisli Koku si ti vupash v' nebefsa ytée	Pres kluzha, kir je s' terplenia sturjen Zesta je navarna vrata so tesne.	Nobeden na bo v' nebefsa pusken.
2.	Epicurus. 6. Alexander ta veliki. V' nebefsa Gospud nie druge bo dial	Sid taku mozhan na svetu ni bil
Jest meni nebefsa na semli sim sbral	De bi ga s' voisko jest konzhal na bil
Y	teh isteh jest shiher prestranu shivim	Sdei kir bi gdu meni nebefsa zaperl Saguishan v Abrahamovim krilu sidim.	Zhe niso odperte bo tiste prederl.
3.	Astraea.	7. Astraea.
Odgovor preshalosten se nam gody	Velika h' nebefsam potrebna je muzh
Dokler nam oben obstojezh krei ny	Obeden teh istih ne premaga rekozh
Nebu je odpertu, povei mi h' zliimu	Ampak kir premaga sam sebe poprei
De bi se poflifsal nu voiskuval satu.	Leta bo dofsegel isvoleni krei.
4. Dives.	8. Machiavelus.
Potreba kai meni je Boshieh nebefs	Pousod kir sem hodil v gosposkih gradeh
Vefsela na semli jest ushivam vfse zhes	Vfsih sim bil povihshan, nu hvalen rizheh
Bel koker v' nebefsih se lastne suetlu	Nebu mene, menem is svojo druskbo
V	teh skriuiah denarje srebru nu slatu.	Od vezliniga throna saverglu na bo.
9. Astraea. Veliku shtemanie gosposke shlushbe Maihinu plazhilu v nebefsih dobee Sa krulove, boune, sa vboge je prou Sa lazhne sa shene isvoleni stou.
10.	Orplieus. Musika v' vshesih je zartan lep glafs Serze mi preusame zbloveshki vfsak zhafs S musiko premagal sim borshte polže Krailestvo nebeshku bo k Ionu moje.
11.	Astraea. Posemelska visha, ta posvetni glafs
H' pesmam se nagliham h' nebesbkim sen lafs Zhe lih je poslushat na semli sladak Na chori ne bode nebeshkim le tak.
12. Cicero ta sgovorni. Sgovorna befseda moi jesik tekozh Potrebnim je dal srotizam pomozli Vfsih srotiz nu vdou jest ozha sim bil Skus to sim ja nebefsa dobil.
13. Astraea. Srotiz nu vdou si ozha ti bil Sa posvetnu si vfse leto sturil De se bil spomnil posuetnu pustil Dobizhek bi si bil nebefhki dobil.
14. Croesus ta bogati. Vefeliga kraja nu shpafsa na snam Kateri s velikim ni blagam obdan Ter raunu sdei meni na bodo doshli Ti shazi nebeshki, kam bodo pershli
15. Astraea. Nebeshko steso kemela na snash To zesto paklensko bres luzhi posnash Gvant skrinie shtimanie nu drugu blagu Vfse prasnu v nebefsih bo inu golu.
16. Galenus arzat. Kai tukei stoim, nu gledam nebu Gdu urata sapreti podstopil se bo Veliku sim taushent osravil ludy Sai taka dobruta nebefsa doby.
17. Astraea. Dobizhek je meihen, kai taku se sdish Sam sebe osravi nar bulje sturish Vrozhine v nebefsih, nu merslize ny Kie arzate priti se malu sgody.
18. Plato, Aristoteles, Diogenes. Pohishtuo slatu, svelizhana stran Kateri dosezhi nam shenkai Bug sam Mi smo terpeli mras, nrozhino hudo Letu nam k nebefsam pomagalu bo.
' 19. Astraea. Terpeli ste dosti sa posvetni dom Sato ste dosegli posemelski Ion Bug urata sapreti sashafuje sam Preposnu sem pridete jest vas na snam.
Opis Krškega okrajnega glavarstva.
I. L.
(Dalje.)
Št. Rupert na Dolenjskem je jako velika in slovita župnina, ki je prej 23 pod-družnic imela, zdaj jih ima samo 8, namreč: Vesela Gora, Sv. Peter (Žunovec), Sv. Neža (Žalostna), Sv. Barbara (Okrog), Sv. Duh (Viher), Cirnik (Sv. Križ), Št. Kocijan, Sv. Rok.
Malokje na Dolenjskem je tako prijeten kraj, kakor je ravno Št. Rupertska okolica, nekdaj tudi „Rožna dolina" imenovana. Kamor se človek ozre, povsod se mu nov panorama odpre, in povsod je veliko radostne paše za oko. Skoro na sredi te okolice je župljanska vas, ki šteje 336 duš in v kateri stoji, kakor stara mati več stoletja stara cerkev s silno močnim, veličastnim in visokim zvonikom.
Štirje zvonovi donijo svoje ubrane glasove daleč na okrog; dva sta manjša, jako stara, jeden kakor cerkev, naj manjši je 149 let star, druga dva velika pa sta iz 1. 1846. (od Ljubljanskega zvonarja A. Samasa) in sicer je veliki 44 cent. težak in ima jako sloviti glas. S skrbjo in s stroški faranov sta bila za časa pokojnega župnika Janeza Zupin-a vlita. Cerkev je vsa v gotiškem slogu in jedna najlepših na Kranjskem. V njej stoji
zraven novega kamnitnega altarja pravi stolp slonokosteni, v katerem so nekdaj presveto Rešnje telo shranovali — redka stvar. Veliki altar je največ iz sivega marmorja. V tej cerkvi je bilo poprej 7 altarjev; takratni župnik in dekan Vincencij Vovk je odpravil 4 altarje iz cerkve, nekaj v poddružnice, nekaj pa pod streho, da je cerkvi dal pravo podobo. Zdaj so samo trije, stranska dva sta umetno zidana, kakor tudi leca. To se je vršilo vse pod vodstvom dekana V. Vovka, ki je umrl 13. sušca 1868. 1. On ostane tii vedno v živem spominu. Skoro vse, kar je v cerkvi, je ta nepozabljivi župnik olepšal in popravil in tudi po poddružnicah; na pokopališči je nova zala gotiška kapelica, novo gospodarsko poslopje in farovž, in kaj bi rekel — povsod je sled in živ dokaz njegovega nevtrudljivega delovanja, on je skoraj vse svoje dohodke za take reči potrosil. Resnične so bile besede že tudi umrlega gosp. Rozmana, dekana Trebenskega, katere je v svojem govoru na dan pokopa v cerkvi Sv. Ruperta govoril, da namreč: pod vsakim ka-menom in opeko leži gotovo krajcar umrlega dekana, — ki zdaj počiva pred kapelico na pokopališči. — Bodi mu žemljica lehka! — Pod njegovim vodstvom se je Št. Rupert zeló olepšal okoli cerkve, kakor je tudi on ceste izpeljal po vrtih, kajti prej so morali po dolini voziti, da se je k cerkvi prišlo ali v vas. Kjer je zdaj lep farovški vrt, je prej stala grda mlaka. Pred vrtom stoji lepa kapelica sv. Ruperta. Postavil jo je zdanji župnik gosp. Alojzij Košir. Okolo lepe, velike župljdnske cerkve stojijo lepe hiše, jedno nadstropje visoke, lastnina župljanskih posestnikov. Mimo teh hiš teče bistri potok Bistrica. Leta 1870. v dan 12. mal. srpana so skoro trije deli okoli župljanske cerkve stoječih poslopij pogoreli, kar je precejšnjo revščino vzročilo, kajti bilo je malo zavarovanih. Posebno dobrega dobrotnika se je izkazal pokojni grof Jožef Barbo, graščak Rakovniške in Dobške graščine tukaj, kateri je veliko stavbenega lesa pogorelcem podaril; pa tudi zdanji župnik gosp. Alojzij Košir je skrbno nabiral mile darove za pogorelce, tako da je zdaj Št. Rupert lepši, kot je bil prej. Skozi vas Rakovnik teče mimo graščine tega imena potok Busnik, (v katerem so dobri raki). Zraven te vasi je graščina Rakovnik, dom pokojnega grofa Jožefa Barbo, kateri je v dan 23. nov. 1879. 1. na Dunaji umrl. Počiva pa tii v rodovinski rakvi na pokopališči pod kapelico. Bil je deželni in državni poslanec — in blaga, domoljubna duša. Zadej za graščino se nahaja selo Nemška Vas. Tii so nekdaj Nemci stanovali in usnje strojih. Ne daleč od tukaj naprej je graščina Dob, katero imé je v slovenskem jeziku prvotno bilo, potem jo je kupil grof Wat z, prezidal in prekrstil po svojem imenu — Watzenberg. — Grof Wat z je pokopan zraven ceste blizo te graščine — bil je protestant. — Posebno lepo polje je tii in tudi lep smrekov gozd. Bolj na desno je zopet grašč. gozd z imenom Brezje — zadej so vasi: Praproče, Straže, Trstenik, selo Griljev Hrib. — Grad Kot bil je nekdaj last vitezov bar. Ravbarj e v — potem je bil Hoff erj e v (ta rod je baje iz Tirolskega). Leta 1858. ga je kupil dr. Primož Dolar, c. kr. okrajni zdravnik — predelal (prezidal) 1. 1859., zdaj je last F er d. Dolar j a (omenjenega šolskega dobrotnika). Stari Kot proti večerni strani od Vesele Gore je še zdaj poznati. — O tem gradu in o bližnjem studencu, do kamor se še zdaj pozná stezica, pripovedujejo, da je tekala graščinska gospodičina in ljudem branila po vodo hoditi. — Studenec je bil zeló čislan, blagoslovil ga je bil duhoven in se še zdaj imenuje žegnanka. Tukaj je bilo poprej veliko ribnikov. Tadanji graščaki so se zeló pečali z ribištvom in lovom. V gozdu Brezje se nahaja mnogo prekopov in gomil iz starodavnih rimskih časov.
Naprej čez lepo polje z imenom Povnica, komaj četrt ure, je lepa Vesela Gora — prelep razgled. Rajsko sočutje do lepe narave presune človeka, ko gleda v prijetno Št. Rupersko dolino in okolico, kakor tudi na nasprotno stran proti Mirni ali pa v Mokronog. Prijazen holmec Veselo Goro kinča prelepa cerkev v rimskem slogu s petimi kup-
lami in z dvema zvonikoma. Z visocih lin zvonikov donijo prijetno glaseči zvonovi, ne ravno veliki, vender so bili v poprejšnjem stoletji največji v tej okolici, vlil jih je zvonar Luka Dim i c v Ljubljani. Ta cerkev je prava umetnija zidarskega dela, tudi jedna najlepših na Kranjskem v tem slogu. (Glej v „Slovencu", popis cerkva na Kranjskem.) L. 1722. o Binkoštih so vogelni kamen v to cerkev posvetili — in iz prostovoljnih darov sezidali to cerkev imenitno božjo pot v prejšnjih časih. Imela je štiri duhovne, jezuite, misijonarje; včasih se je na dan čez 30 sv. maš opravljalo. Od vseh krajev so si ljudje hodili tukaj dušnega hladila iskat, celo Italijani, Štajerci, Nemci, Hrvatje in Madžarji; se ve da Slovencev domačinov je bilo največ. Od leta 1730. — 1790. so bili tu samostojni duhovni jezuiti. Ko so pa bile velike premene v cerkvenih rečeh za časa vladanja cesarja Jožefa, je tudi osoda te duhovne zadela in odvzeti so bili trije, le enega so pustili, da je opravljal ustanovljene sv. maše, pa tudi ta ni dolgo ostal na Veseli Gori; šel je v hribe, na Kal, kjer je zdaj poddružnica Št. Janske župnine (Dvor). L. 1729. je bila ta cerkev sezidana in 4. septembra 1735. 1. jo je posvetil tedanji prošt iz Rudol-fovega, Jurij Ksav. Marot. Ta gospod je to cerkev Baziliko na Veseli Gori imenoval, in še dan danes ima to ime. Na tem griču, kjer je zdaj Bazilika, je bila poprej cerkvica ali kapelica sv. Marjete v kupli; kjer je zdaj altar sv. Jožefa. — Denarjev so toliko imeli prejšnji stanovalci na Veseli Gori, da so ga merili po bokalih in še celo po mernikih. Zdaj prebiva v prijaznih hišicah na tem prijaznem bazilskem holmcu 100 ljudi, ki se prežive s poljedelstvom. Samostan ali farovž, veliko poslopje, je zdaj lastnina grofov Barbovih; v njej stanuje zdaj vdova pokojnega F. M. L. barona Langa, ki je bil velik dobrotnik revežem. Altarjev je na Veseli Gori pet. Ob času božje poti, ko se je na dan po 30 sv. maš bralo, je bil tudi altar pod zvonikom. Ali zdaj je vse minilo, le v shodih ali tako rekoč o žegnanji, takrat še veliko potnikov pride in občudujejo zidanje te cerkve in pa slike na obokih, največ iz življenja sv. Frančiška. Dva prav imenitna in zelo dobro obiskovana sejma sta tukaj vsako leto, o sv. Gregorji, potem pa angeljsko soboto; priženejo veliko konj in goveje živine, potem pa raznovrstnega blaga, semen itd. Pri Veseli Gori pri Št. Rupertu zopet kinča na nizkem prav prijaznem peščenem holmcu križev pot z novo posvečeno (1879.) kapelico božjega groba. Ta kraj se močno obiskuje zlasti o velikih praznikih. V kapelici je tudi prav lepa podoba žalostne Matere Božje. Na drugi strani proti Mokronogu je tudi lepa iz brona vlita podoba Marije Device, ki jo je po obljubi postavil pokojni general Lang. (Dalje prih.)
Šolstvo na Štajerskem, zlasti na slovenskem delu v 18. in 19. stoletji.*)
a) Zasluge Marije Terezije za štajersko šolstvo.
Dočim je bilo v 17. stoletji vse utihnilo, kar zadeva šolo, začelo se je v 18. stoletji živahnejše gibanje na šolskem polji. Vender so bile šole, kjer je bila katera, v silno slabem stanu tudi še v začetku te dobe. Učitelji so deco poučevali v svojih malih hišicah in sobicah. Ali njih plača je bila tako pičla, da so se morali še s postranskimi
*) Odlomek iz „Politične in kulturne zgodovine Štajerskih Slovencev" (rokopis I. L.). — Ta odlomek iz svoje zgodovine priobčujem iz tega namena, da bi mi č. gg. tovariši na Štajerskem poslati blagovolili kakove popravke in dodatke k zgodovini o šolstvu, prodno knjigo v tisk pošljem. Vsaka šola ima že svojo kroniko in v njej zanimive zgodovinske drobtinice. Zlasti o šolah, katere so se ustanovile v 18. stoletji ali zgodaj v 19. veku, bi rad izvedel leto ustanovitve in druge znamenitosti. Prosim lepo!
I. L.
prislužki baviti za svoj vsakdanji kruh. Bili so torej ob enem rokodelci ali krčmarji. Večkrat so v eni in tisti sobi se šolskimi otroci bili učiteljevi vinski gosti, in po zimi še druga in še manj prijetna in primerna tovaršija, namreč prašički, kuretnina ali kaj tacega. Take so bile namreč zasebne, pa tudi občinske šole. V nekoliko boljšem stanji so bile šole po samostanih. V teh se je poleg krščanskega nauka poučevalo tudi v tako imenovanem „trivium-u" (trojica — čitanje, pisanje in računanje) — od koder izvira ime nekdajnih trivijalnih (navadnih ljudskih) šol. Pred cesarico Marijo Terezijo, pa tudi pod njeno vlado še do 1. 1770. se za javni ljudski pouk od strani vlade ni ničesar druzega storilo, nego to, da je ona s kaznimi pretila, ako bi podložniki ne izpolnovali povelj du-hovenskih gosposk v zadevi krščanskega nauka.
čisto brez šol sicer Štajerska tudi pred naredbami Marije Terezije ni bila. Vsaj je n. pr. sam Gradec 1. 1770. štel 10 nemških šol. Toda njih učitelji so imeli tako slabe dohodke, da so morali po noči vedno po krčmah gosti, da so si še kaj prislužili. Kako so drugi dan v šoli poučevali, lehko si mislimo.
Predno je začela Marija Terezija avstrijsko šolstvo reformirati (1770.), štelo se je po vsej Avstriji 133.419 za šolo sposobnih otrok, od katerih je pa samo 23.292 v kako šolo hodilo.
Najprvo je začela Marija Terezija 1. 1770. ustvarjati v posameznih deželah šolske odbore ali komisije, katere bi se imele baviti se šolskim vprašanjem. Tak šolski odbor se je bil 1. 1774. tudi v Gradci ustanovil. Naloga tega odbora je bila najprvo ta, da ustanovi v glavnem mestu c. kr. normalko kot vzgledno šolo in učiteljsko izobraže-vališče, kajti vsi dozdanji učitelji se niso v nobenem posebnem zavodu za svoj važni poklic pripravljevali. Taka normalna šola je bila v Gradcu 1. 1775. ustanovljena; na njej so baje prav dobre moči poučevale, n. pr. nek Ivan Kavperc*) (rojen Gradčan), ki je bil tudi izvrsten risar in malar.
Za šolstvo bi bil imel cesar Jožef II. tudi na slovenskem Štajeru velike zasluge, ako ne bi bil zaukazal, da mora učni jezik biti povsodi nemški, kjer koli je le mogoče. Da so po tem takem vse šole, ki so se osnovale, nemške bile, tega mi ni treba praviti. Najprvo je bil cesar Jožef II. graško latinsko vseučilišče ponemčil. Glede ljudskih šol je bil ukazal, da se mora povsodi osnovati vsaj ena, kjer je v okrogu J/2 ure 90—100 za šolo godnih otrok, katerim je bila dolžnost, od 6 —12. leta v šolo hoditi. Duhovnikom je bilo ukazano, v letu vsaj enkrat ljudstvu šolo toplo priporočevati in jo sploh pospeševati.
b) Šolstvo v 19. veku.
Ko so razni domoljubi začeli slovenski jezik gojiti, n. pr. Danjko, Krepmelj, Šmigoc, Murko, Muršec, Slomšek, ko je bila stolica za slovenski jezik tudi v Gradci (1. 1812.) utemeljena, —vpeljevati so začeli tudi v spodnje Štajerske šole, katerih je utegnilo že v 1. polovici tega stoletja precej biti (najmanj kacih 120), polagoma slovenski jezik in slovenske šolske knjige, kolikor jih je pač bilo dobiti moči. K tej prebudi štajerskih duhovnov in učiteljev, ki so imeli opraviti se šolo, nekoliko so pripomogle tudi gotovo „Novice", ki so 1. 1843. izhajati začele. Zato je bilo tudi na slovenskem Štajeru že 1. 1847., torej pred 1. 1848., ko je bila svoboda tudi za Slovence nastopila, CO čisto slovenskih šol; poleg teh je bilo morda ravno toliko slovensko-nemških in še nekaj čisto nemških šol za slovenske otroke.
Leto 1848., se je bilo novo življenje tudi pri šolstvu vzbudilo. Ko je bil prvi naučni minister odstopil, izdal je drugi državni tajnik Feuchtersleben glede učnega
*) Njegov oče je bil imeniten bakrorezec v Gradci in rodom slovenski Štajerec.
jezika 2. sept. 1848.1. naredbo, v katerej je stalo načelo, da ima učni jezik v ljud-skej šoli biti materinski jezik otrok, za katere je dotična šola. Reakcija pa, ki je nastopila z letom 1850. in je trajala v narodnostnem obziru dobrih 10 let, tudi na Štajerskem ni dovolila, da bi se bilo šolstvo na slovenskem delu tako razvijalo, kakor terja zdrava pedagogika, namreč na čisto narodnej podlagi. Zato nam ohranjene Statistične date iz poznejših let ne povedo več, koliko je bilo čisto slovenskih šol. Od leta 1851. vemo torej samo to, da se je štelo takrat na Štajerskem 386 nemških in 161 nemško-slovenskih šol.
Z narodnega stališča je bil 18. avg. 1855. 1. sklenjen konkordat za slovensko-štajersko šolstvo prav primeren, ker so bile vse notranje šolske zadeve duhovščini izročene. Ta pa je bila pod vodstvom narodnega biskupa Slomšeka, kateri se je nezmerno veliko za šolstvo trudil, tudi po večem narodna, in je torej pospeševala slovenski jezik v ljudskih šolah malega Štajera. Za izobraževanje učiteljev za slovenski Štajer so bili enoletni tečaji na glavnih šolah v Celji in Mariboru. Za štajersko šolstvo in tudi za prospeh njega slovenskega značaja ima zasluge še zdaj v pokoju v Gradci živeči slavni matematiker in pisatelj najboljših matematičnih in računskih knjig dr. Franc vitez Močnik (roj 1. 1814. v Cerknem na Goriškem). Ko je bil še na Kranjskem, je okoli 1. 1860. pospeševal pri vladi, da smo dobili boljša slovenska berila za ljudske šole.
Do leta 18G8. in 1869. so veljale stare šolske postave, tako znana „Politische Schulverfassung" tudi za Štajersko. V teh letih in 1. 1870. so prišle na svitlo na Štajerskem in na Avstrijskem sploh nove državne in deželne šolske postave; na podlogi teh začelo se je novo šolsko življenje, na enej strani na korist narodnemu in duševnem razvijanju štajerskih Slovencev, na drugej strani so pa hoteli vladni šolniki na podlogi teh postav in s pomočjo šol prav v obilni meri nemščino razširjevati. Temu so se zlasti protivila nekatera narodna učiteljska društva, posebno „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" (osnovano 1. 1874. s sedežem v Ljutomeru), in slovenski listi, zlasti šolski časopis „Slovenski učitelj" (izhajal v Mariboru od 1. 1873. — 1878.). Leta 1880. je začel v Celji izhajati slovenski šolski časnik „Popotnik", ki zdaj že 2. leto v Mariboru izhaja.	_____
Nekaj o zemlji, luni in solncu.
Dvogovor. Spisal J. B.
I.
A.	če se po zemlji okrog sebe oziramo, kakšna se nam zdi površina zemlje?
B.	Površina zemlje se nam kaže kot velika ravan, na kateri se razprostirajo gore, doline, vode i. t. d.
A.	Dobro! Ako kdo stoji na kakem okroglem griču (holmcu, hribčku), ter zre v dolino, ali vidi človeka na grič stopajočega, precej vsega? Kaj vidi najprve? Kaj še le potem?
B.	Najprve vidi njegovo glavo, potem še le njegov život.
A.	Kakšno površino pa ima omenjeni grič?
B.	Površina tega griča je okrogla.
A.	Če stojimo na morskem bregu, kjer imamo prav lepo priložnost opazovati površino zemlje, ter si ogledujemo ladjo, katera se obrežju približuje, vidimo najprve jadernik, potem gornji del ladje in pozneje še le vso ladjo. Kakšno površino ima torej naša zemlja?
B.	Potem ima naša zemlja okroglo površino.
A.	Pazi zdaj! če se na kaki veliki ravnini ali pa na morji okrog sebe oziraš, kako se ti kaže obzor ? — (Obzor pa imenujemo tisti krog, ki se na vsakem kraji naredi okrog nas tam, kjer se nam zdi, da se nebo iu zemlja dotikata.)
B.	Obzor ima vedno podobo kroga, čegar obseg je toliko večji, kolikor višji mi stojimo.
A.	Prav! In če si ogledaš okrogla geometrijčna telesa po vrsti in poskušaš, na katerem telesu se morejo okrog ene pike krogi napraviti, bodeš našel, da je to le na krogli mogoče. Kakšno obliko mora tedaj naša zemlja imeti?
B.	Naša zemlja ima obliko kroglje.
A.	Resnično! Ako je tedaj naša zemlja kroglja in mi od nekega kraja potujemo v enomer naprej, kam pridemo na zadnje?
B.	Tako potovaje pridemo zopet na tisti kraj nazaj.
A.	Res je tako! Že 1. 1519. je slavni Magelbacns dokazal resnico te trditve in potoval vedno po morji okrog zemlje. Na tej poti je tudi našel po njem imenovano morsko cesto (preliv) na jugu Amerike. Potreboval je za to vožujo cela tri leta; dandanes se pa že lebko pride okoli zemlje v treh mesecih.
Zemlja je torej velikanska na dveh nasprotnih straneh nekoliko vtisnena kroglja, ki prosto plava v zraku. Še bolj se spozna velikost zemlje iz naslednih računov. Ako bi bilo mogoče narediti železnico po sredi okrog zemlje, potreboval bi na njej brzovlak 30 dni, da bi zopet prišel na prejšno mesto nazaj. Površina vse zemlje je 51.163krat večja kot površina kranjske dežele ali 819krat večja kot površina našega cesarstva. — Večkrat tudi vidimo zemljo upodobljeno v zmanjšani obliki, to je globus.
Zdaj ko veš, da je zemlja kroglja, lehko poveš, ali zagledajo zjutraj prebivalci različnih krajev vsi na enkrat solnce?
B.	Nikakor ne, nekateri kraji morajo imeti poprej solnčui vzhod ko drugi.
A.	Resnica! Tako n. pr. ima mesto Petrovgrad več ko eno uro prej solučni vzhod kakor mesto Pariz.
B.	Zavoljo tega pa tudi poprej zahod.
A.	Dobro! In ako potujemo od juga proti severu in nasprotno, pa zapazimo čisto nove zvezde, mej tem, ko nam prejšnje izginijo.
B.	Tudi to nam potrjuje, da je zemlja kroglja.
A.	Prav imaš, poslušaj dalje! Nam se sicer zdi, da zemlja mirno stoji in da se solnce okrog nje suče od vzhoda proti zahodu; kakor se nam tudi le zdi, da vlak stoji, kadar se peljemo hitro po železnici, ter da se. v obližji drevesa, hiše in druge mirno stoječe stvari na nasprotno strun pomikajo. V resnici pa se le suče zemlja okrog solnca.
B.	Kako pa je vender to mogoče?
A. Na železnicah namreč so opazili, ako imajo tek od severa proti jugu ali nasprotno, da se šine na vzhodni strani veliko hitreje zbrusijo in pokončajo, kakor na zahodni. Isto tako na takih železnicah vlak navadno skoči na vzhodno stran, kadar pride iz tira. — Tudi vode, ki se stekajo od severa proti jugu ali nasprotno, poškodujejo breg večjidel le na vzhodni strani, na to stran si tudi navadno izkopavajo nove struge. — En in isti veter brije na različnih krajih od različnih strani; to se posebno kaže pri tako zvanib pasatnih vetrovih. — Vse to nam vender dovolj dokazuje, da se zemlja vrti od zahoda proti vzhodu. Še natančneje so pa to dokazali učeni možje, zlasti slavni učenjaki Kopernik, Keppler in Nowton; ter ob enim spoznali, da se zemlja tudi v svetovnem prostoru naprej pomika in okrog solnca suče, ter na tej poti podolgasto-okroglo črto zaznamova, ki se ji pravi ekliptika. Ne prav v sredi ekliptike stoji solnce. Tudi nasprotno vtisnene strani zemlje nam njeno vrtenje potrjujejo, črto pa, ki veže vtisnene
strani in gre skoz središče zemlje, imenuje se os. Okrog te osi se zemlja zavrti v 24 urah enkrat in to imenujemo en dan. K solucu obrnena polovica ima svetli dan, nasprotna pa temno noč. Tako tedaj pride, da imajo Amerikauci v tem času, ko je pri nas dan, — noč.
Okrog solnca pa pride zemlja v 365 dneh, 5 urah in 48 minutah. Teh 5 ur in 48 minut pa napravi v 4 letih en dan, tako je tudi vsako četrto leto prestopno leto, ki ima 366 dni. Iz tega pa, da se zemlja suče okrog soluca in da je solnce ob nekem času bližeje zemlje, in zopet o drugem času precej daleje, — nastajajo letni časi in sicer imamo v prvem slučaji toplo polletje, v drugem pa mrzlo zimo.
Učeni so pa tudi zapazili, da je zemeljska os uekoliko nagnjena, ter ne stoji popolnoma navpik. Iz tega pa sledi, da zemlja stoji vsak trenutek drugače proti solncu in zato imajo razni kraji različno dolge dni in noči, — celo različne letne čase. Tako torej pride, da imajo na skrajnem severu 6 mesecev dolgi dan, mej tem, ko imajo na skrajuem jugu 6 mesecev dolgo noč. Ravno iz tega vzroka je takrat pri nas zima, ko imajo v Avstraliji lepo polletje.
Naklonjenost zemeljske osi pa tudi upliva na podnebje; ona narekava, kako daleč naj sega vroči pas, da moreta biti dva zmerna in dva mrzla pasa, kje neha ta in kje se začenja uni. — Ako bi imel pri roki svečo in globus, lehko bi me razumili popolnoma. Mimogrede še omenim, da si ne moremo misliti zemlje z bolj ugodno lego, kakor jo ima zdaj. Tako nam torej narava povsod odkriva modrost stvarnikovo. Zdaj pa se hočem tudi prepričati, koliko si me razumil in zaradi tega ti stavim sledeča vprašanja: Kakšui bi li bili nasledki 1.) „ko bi zemeljska os stala navpik, 2.) ko bi ležala vodoravno"?
B. Pri navpičnem položaju zemeljske osi, bi padali solnčni žarki le na sredino zemlje navpik. Nasledek bi bil, da bi bili povsod dnevi in noči vedno enaki. Bili bi tudi povsod zmiraj isti letni časi in sicer po sredini zemlje, bi bilo strašno vroče, drugod po zemlji pa bi bilo povsod mrzleje, kakor zdaj. V naših krajih bi že imeli večno zimo. — Še slabeje pa bi bilo za Zemljane, ako bi zemljina os ležala vodoravno.
Kajilevaostp
— „Četrto Berilo za ljudske in nadaljevalne šole". Sestavil prof. Peter Končnik, c. k. okrajni šolski nadzornik v Mariboru. Na Dunaji 1883. 1. v c. k. založbi šolskih knjig. Stane trdo vezano 60 kr.
Tako se zove nova, 328 stranij broječa knjiga, namenjena naši šolski mladini višje skupine in v nadaljevalni šoli.
Knjiga le-ta je ravnokar zagledala beli dan, in jo je ministerstvo za bogočastje in uk z ukazom s 26. novembra pr. 1. št. 21019 dovolilo za rabo v ljudskih in nadaljevalnih šolah, v kojih je slovenski učni jezik.
Bodi mi dovoljeno, da spregovorim nekaj besed o berilu sploh, ter o tej čitanki posebej.
Dobro berilo mora biti središče, iz katerega se ves pouk steka učencu in učitelju. — Berilo uči brati, misliti, govoriti in pravopisati. Zategadelj mora tudi na slovnico pozornost obračati. Berilo bistri um in blaži srce; ono mora biti podloga in. središče jezikoslovja. Jezikoslovje nam podeluje zmožnost, da z govorom in s pismom svoje misli jasno in razumno razodevljemo in jih tako drugim javimo. Le v stavku se misli popolnoma izražajo; iz stavka je mogoče jezika se naučiti. Ali stavek je le element, ni jezik sam. — Hočemo li učenca brez ovinkov v jezikovo življenje napeljati, ne dosežemo tega s posameznimi, raztrganimi stavki, nego le, ako mu ponudimo v razmotrovanje vrsto zvezanih in uredjenih misli, ki se nanaša druga na drugo. In v to služe vzorni berilni koščeki, katerih naj ima dobra čitanka na izbiro. Razgovarjanje o takovih berilnih koščekih je najvspešnejši nauk. S pomočjo dobre čitanke lehko nazorno razvijamo jezikoslovje, in baš nazornost je neprecenljive važnosti za uspešno poučevanje.
Berilo Končnik-ovo ustreza povsem tem zahtevam. Naj pa še omenim, da berilo za višje oddelke ali razrede, kakor Končnikovo, naj bi učence posebno v stavkoslovji — sintaksi — urilo zaradi pravilne rabe ločil ali prepon. — Kaj pomaga učencu, izstopivšemu iz šole, ako zna vse besede v besedna plemena uvrstiti, kadar pa je primoran, kako pismo pisati, spiše celo pismo od konca do kraja le v enem stavku, t. j. več stranij obsegajoče pismo je brez vsake ločnice, ker nima od pravilnega vezanja stavkov niti pojma.
Iz tega je pač razvidno, da je berilo glavno učno sredstvo pri pouku v ljudski šoli. Res je sicer, da je učitelj prav za prav glavni pogoj dobre šole in da dobri učitelj tudi brez dobrega berila — se ve da z ozbiljnim trudom — lehko izhaja; vender smem smelo trditi, da je dobro berilo za napredek šolstva glavni steber.
V Slovencih smo dolgo zdihovali po novih čitankah: zadnje čase se nam je na bolje obrnilo, kajti zagledalo je več čitank beli dan, ki se zdaj z uspehom rabijo v naših šolah.
In tako dobro berilo je tudi novo izišlo Končnik-ovo. Ako si je dobro ogledamo, najdemo, da se s prejšnjimi berili glede učnega načrta popolnoma vjema. Gospod sestavitelj je v to svrho izbral izborne spise, sestavke in pesmi iz našega narodnega ognjišča. Jezik je povsem izboren in lehko služi našej mladini v posnemo. V to so nam porok najboljši slovenski pisatelji: Jurčič, Levstik, Leveč, Stritar, Kersnik, Slomšek, Cegnar, Erjavec, Gregorič, Klodič, Tomšič, Povše in drugi, kojih spise in pesmi je g. sestavitelj za to berilo porabil. — Kak6 mi to prija, da je g. sestavitelj uvrstil v to knjigo večinoma Gregorčičeve poezije. To smatram kot zelo umestno, kajti našega pesnika Gregorčiča naj se uči tudi naša nežna šolska mladina že v zgodni mladosti ceniti in štovati. — Do zdaj je našega Gregorčiča poznavalo le naše razumništvo in dijaštvo; s tem berilom pa praznuje Gregorčič tudi svoj vhod v naše ljudsko šolstvo. Tako je prav! — Porok nam pa niso le ti pisatelji in g. sestavitelj v to, ampak porok nam je še veči pedagog, ki je to delo imel v „cenzuri" in ki je znan kot vešč šolnik, imajoč primorsko ljudsko šolstvo v spretnih svojih rokeh.
Skrbel je g. sestavitelj, da berilo tudi v etičnem delu dobro ugaja. Zastopano je dobro v njem naše slovstvo, naša poezija, kakor tudi proza, izbujajoč našo mladino k vzvišenemu patriotičnemu čutu.
Berilo razdeljeno je v šest delov, in sicer: 1. Povesti, popisi, pesmi in pregovori. 2. Iz zemlje-pisja. 3. črtice iz prirodoslovja. 4. Prirodopisje s posebnim ozirom na kmetovalstvo. 5. človek in človeško društvo. 6. Iz zgodovine.
Razvidno je, da ne manjka v njem dobrega zrna. Kmetijstvo, ki je morda najvažnejši faktor ljudske šole, je v berilu poleg kemije zelo dobro zastopano, in po pravici in resnici moram javiti, da bode ta snov učitelju, podučejočemu v kmetijstvu, zelo dobro ugajala.
Da je temu tako, zahvaliti se imamo možu-strokovnjaku, ki je znal enako marljivi čebelici pobirati in porabiti, kar je za našo ukaželjno mladino najboljše. In da to ni tako lehko, pov6 nam dr. Lindner v svoji knjigi: „Encyklopädisches Handbuch der Erziehungskunde" s kratkimi besedami, katere sem tudi za časa izišlega Praprotnik-ovega „Abecednika" vil. št. lanskega „Učit. Tovariša" porabil v svoji oceni. Slove pa dr. Lindnerjev izrek take: „Mann kann noch vielseitig der Meinung begegnen, dass an dem Lehrbuche nichst gelegen sei, dass nichst leichter sei, als ein Lesebuch zu machen, dass die höchste wissenschaftliche Tüchtigkeit für sich allein zur Abfassung eines guten Lehrbuches nicht ausreiche, und dass hiezu vor allem die Vertrautheit mit den Bedürfnissen der Schule gehöre, die man zunächst bei jenen voraussetzen kann, die da in Schulen lerneu".
Pa tudi vnajna oblika tega berila je dobra, kajti vezana je dobro in trdno, platnice ugajajo, papir je močan in bel, tisk lep in razločen ter otroškemu očesu primeren.
Ker je tedaj vse gradivo tudi za realistične predmete v tem berilu dobro zastopano, in knjiga v vsem za višje razrede ljudske šole popolnoma primerna, želimo, da bi se ono prej ko prej v naše ljudske šole uvedla.
Naj bi to berilo v naših ljudskih učilnicah mnogo sadu donašalo v prospeh naroda našega.
Anton Leb an.
—	Profesorja Cebularja „Fizika4' je ministerstvo bogočastja in uka udobrilo in dovolilo, da se sme rabiti kot šolska knjiga v slovenskih razredih.
—	Narodne biblioteke 8. in 9. snopič je prišel na svetlo; obsega „Nesrečnico", povest, ruski spisal Iv. Serg. Turgenjev.
© o p i s i.
'L Brczilice. Veselica v prid revnim učencem, ki sta jo priredila na Svečuico v Lescah pri »Krištofu« gg. učitelja Žirovnik in Mali, izvršila se je v vsakem oziru izvrstno. Nepričakovano obilo je bila obiskana. Mej navzočimi opazili smo tudi tukajšnjega c. k. okrajnega glavarja, ki pri vsakej priložnosti pokaže, da mu je blagor ljudske šole zelo pri srcu. Videti je bilo pri veselici še več družili gg. c. k. uradnikov iz Radovljice in celo goste iz Ljubljane. Druzega ljudstva pa gotovo nad 200. Iz tega se leliko vidi, da je tukajšno ljudstvo prijazno narodni šoli.
Spored izvel se je povsem izvrstno. Kaj lepo so prepevali gorjanski pevci pod vodstvom spretnega voditelja g. Žirovnika. Občinstvo je z večkratnim rokoploskom odobravalo lepo vbrano petje. Tombola je dala na 50 gl. za revne učence. Potem se je zasukal mladi svet, kateremu je igral lia glasoviru g. učitelj Mali iz Begunj. — Kakor pravijo dala je ta veselica blizo 100 gl. čistega dohodka, ki se bo obrnil v prid revnim učencem. Prav lepo!	I. Zamik.
Iz Velikega Gabra. Naša dvorazredna ljudska šola v Velikem Gabru je zaradi bolezni koz, katere se epidemično razširjujejo med našo šolsko mladino, že od 21. decembra 1883. 1. po slav. c. k. okrajnem šolskem svetu v Litiji uradno zatvorjeua; toraj že 6. teden. V obče se nam mora čudno zdeti, da je vedno ravno tukajšnja ljudska šola zaradi epidemičnih bolezni — gotovo vsako zimo ali pomlad, včasih pa še obakrat uradno zaprta. To se ponavlja že od ustanovitve šole 1879. 1. sem; toraj skozi pet let vsako leto!
Gotovo in brezdvomno iskati je vzroka tem ponavljajočim se boleznim — v prevlažnih in nizkih za šolo »za dragi denar privatno najetih šolskih sobah«; to tudi vešči gg. zdravniki potrjujejo. To zaprtje je pouku v šoli v veliko kvar!
Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v dan 10. jan t. 1. Vzprejme se nasvet odborov, ki je pretresoval in nasvetoval, kdaj (ali 1., 2. ali 3. šolsko leto) naj se v peterorazrednih Ljubljanskih ljudskih šolah začenja poučevati v nemščini. — O nastavljanji dveh novih okrajnih šolskih nadzornikov nasvetuje se višji šolski oblasti. — Dvema nadučiteljema in eni učiteljici podele se učiteljske službe. — Poroča se deželnemu odboru o napravi nove šole (v Hocheneggu) in o razširjanji enorazrednice v dvorazrednico (v Šturji).
—	Učiteljski pripravniki v Ljubljani ne smejo dalje namestovati učiteljev v mestnih šolah ali v zasebnih zavodih. Ne bode tedaj drugače, da bodo mesto moglo nastaviti pomožnega učitelja, kateri bode namestoval učitelje, kadar kdo zaradi bolezni ali kako drugače ne more v šolo.
—	Odbor »Slovenskega učiteljska društva« v Ljubljani je v seji v dan 7. t. m. odločil, da bode imenovano društvo še to leto na svetlo dalo Imenik ljudskih Šol in učiteljev na Kranjskem. Uredovali ga bodo g. g.: Predi k a Jak., glavni učitelj na c. k. izobraževališči, Žumer And. in Lapajne Iv., c. k. okrajna šolska nadzornika. — Po dolgem odlašanji in preloževanji bodemo zdaj vender dobili že toliko potrebni in zaželeni imenik. Gospodje učitelji, ki so že tu pa tam nabirali tvarino za ta imenik, naj bi jo zdaj blagovolili poslati odboru »Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljano.
Premene pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. Na Brezovico pri Ljubljani je šel za II. učitelja g. J. Bajt, in v Šent-Kocijan pa g. A. Pire, oba izprašana učiteljska pripravnika. — G.Andrej Legat, učitelj v Košani, je prestavljen v Bud a nje. Za trdno sta postavljena: g. Luka Jelenec, učitelj v Šent-Jurji (pri Klanji) in gpdč. Avg. K1 ančar, učiteljica v Komendi (pri Kameniku). — Updč. M. Smole, učiteljica na Čnteču (v Krškem okraji), je dobila poduč. službo v Sevnici (na Štajerskem). — G. Ludvik Va g a j a, učitelj v Jesenicah (na Dolenjskem), je prišel v Ko p a n j e (v Ljubljanski okraj).
Š i i	Razpis nadučiteljeve službe.
Razpisana je nadučiteljeva služba v Metliki (na Kranjskem) s 600 gold, letne plače, s 100 gold, opravilne doklade in s 80 gold, stanarine. Prošnje naj se oddajajo c. k. okraj-J) neinu šolskemu svetu v Črnomlji do konec t. m.
Odgovorni urednik Andrej Fraprotnlk.	Tiskar in založnik J. R. Milic.