Celje kandidira za evropsico prestolnico kulture 2012 Borba za | bolnike KMI T 3 ST. 16 ■ LETO 62 - CELJE. 23. 2. 2007 - CENA 1.25 EUR - 299.55 SIT NATim f JutrisCaffe Ttepicom in NT&RCnautet Mercator gcsoaast? (g®Q0® Opekamiška 9. Celje petek, 23. februar, ob 17. uri OTVORITEV RAZSTAVE SLIK LIKOVNE SEKCIJE ŽALEC • . sobota, 24. februar, od 9. do 13. ure ^ ^ SPOZNAJMO SLOVENSKO - ' j ; PREDSTAVITEV ČEBELARSKE OBRTI 9770353734051 I DOGODKI 10V, UVODNIK Mesto duha ali duhov? čas. ko Celje oddaja svojo kandidaturo za evropsko prestolnico kuUure leta 2012 in z njo obljublja spopad programskih zasnov s še tremi drugimi slovenskimi mesti, je čas. ki zahteva od vseh Celjanov premislek in obeta preboj. Če je Celje svoj razvojni preboj speljalo v zadnjih nekaj lelih z bliskovitim razvojem infrastrukture, je zdaj napočil trenutek, ko bo moralo začeti zidati še kaj drugega kot štadione, dvorane. šole, čistilne naprave, toplarne, centre za ravnanje z odpadki, trgovska središča ... Zdi se namreč, da Celje, skokovitemu razvoju navkljub, ostaja provinca. Če drugače ne, v svoji miselnosti, v odzivanju na vse, kar mesto ponuja. Ta odziv ostaja po eni plati zelo ozek - trgovska središča so polna, bolj ali manj tudi športni objekti, Celjane lahko srečujemo povsod po svetu - v mestu samem pač ne. In tako ostaja Celje spalna vas z zametki »purgerstva» po zagrebškem vzorcu, samozadovoljno, sa-movšečno, »Cele" pač, kot bi rekel Bori Zupančič: »kjer je tet in teta, ka bi rad» ... A prav kandidatura za evropsko prestolnico kulture leta 2012 ponuja nov izziv za nova »gradbena» dela. Za akcije, s katerimi bi začeli zidati duha meščanov, da ne bo naše mesto ali vsaj njegovo jedro ostalo mesto duhov. Kandidatura sama po sebi ponuja vrsto izzivov prav v tem smislu. Že bežen pogled na kopico več kot 200 dogodkov, ki se bodo v mestu zvrstili do prihodnje srede, to več kot zgolj potrjuje. Kultura mladih, glasba, demokratičnost mestnega Speaker's cornerja, provokacije v vseh oblikah umetniškega izražanja, čudni zvoki, slike, videi s težko izgovorljivimi imeni - vse to je v bistvu več kot zgolj teden kuhure. Teden ustvarjalnosti. Podpora kandidaturi. Bolj kot vse to je samemu sebi v obraz vržena rokavica. Poziv na dvoboj mestne ustvarjalnosti z zaspanostjo, s samozadostnostjo in samovšečnostjo mesta in meščanov. Je priložnost, da res postanemo meščani in ne zgolj svetovljani. Bomo zmogli moč in se ob «udarcu v obraz« odzvali še s čim drugim kot le s posmehljivo opazko, da se »oni tam» spet nekaj grejo in »bog ve, koliko bo to stalo ...»Hidi če skozi evropske oči miniaturno Celje s kandidaturo za prestolnico kulture leta 2012 ne bo uspelo, nam vsaj pogumen, ambiciozen, odločen nastop v tem boju veliko daje. Priložnost za samozavedanje. Za spoznanje, da mesto niso le stavbe in komunalne pridobitve. Za nove »stavbarske podvige», s katerimi lahko sezidamo duh mesta, da ne bo ostalo mesto duhov. Ugriznimo v to jabolko skupaj! Vabi na informativni dan, ki bo v Celju, 20.02.2007 ob 16, uri na Mestni občini Celje v Spodnji stranski dvorani Narodnega doma. Trg Caljskih knezov 9,3000 Celje prijavni rok bo potekal od 01.02.2007 do 08.03.2007 za TRILETNI PODIPLOMSKI UNIVERZITETNI PROGRAM PRAVO in DVELETNI PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM PRAVO Vse informacije v zvezi s prijavami in vpisnimi pogoji najdete v Razpisu za vpis v dodipiomske ...........v študijskem letu 2007/2008 in spletni strani www.evro^f.si ali nas pokličete na t( ' sreda od 13.00 do 16.00 kin petek od 10.00 do 12.00 .radiocelje.com Poslanke in poslance odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj vŽalec povabil župan, poslane ^^ (na desni). V Žalcu podrobno o kmetijstvu Poslanci državnozborskega odbora za kmetijstvo o mlekarstvu in hmeljarstvu razglabljali brez predstavnikov ministrstva v preteklib petih letih se je število hmeljarjev zmanjšalo za tretjino, več kot očiten je padec odkupa mleka, ki je najnižje, na raven iz leta 1994, padel ravno lani. Kje je razlog, kako vzpodbuditi pridelovalce in kako jih pomagati, so skušali odboru za kmetijstvo razložiri predstavniki, ki si s tem delom služijo kruh. Od 2.500 hektarjev hmelj-skih površin jih je v Savinjski lešeslabih 1.500, številohme-Ijarjev se je z 227 znižalo na 157, spodbudno pa se je povečala povprečna površina zemljišč s 3,5 na 9,2 hektarja, kar pomeni, da savinjski hmeljar zdaj spet lahko preživi zgolj s pridelavo hmelja. »Nizke odkupne cene liraelja, neugodne vremenske razmere, pojav bolezni vertidj in neurejen status družbe Hme-zad kmetijstvo Žalec pa so vseeno dejavniki, ki so v preteklem petletnem obdobju prispevali k slabšemu položaju hmeljarstva,« je zbranim pojasnil direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Darko Simončič. Ker brez namakanja ni več prave proizvodnje, vodni viri pa so v marsikaterem območju omejevalni dejavnik, se morajo hmeljarji počasi iz klasičnih namakalnih sistemov preusmeriti na kapljični način namakanja, kar jih bo stalo vsaj 25 tisoč evrov. Zato so predstavniki hmeljaijev odboru med LDS zapušča tudi Posedel Po seriji izstopov poslancev in članov iz vrst Liberalne demokracije Slovenije so včeraj izstopili tudi poslanci Pavel Gantar, Davorin Terčon in žalski župan Lojze Posedel. Iz LDS-a in iz poslanske skupine so izstopih zaradi nestrinjanja z načinom vodenja stranke. Lojze Posedel je pojasnil, daje odstop-no izjavo poslal včeraj, Izstopa pa iz osebnih razlogov. Več bo znano v ponedeljek. ŠO IZJAVA TEDNA drugim predlagali tudi, naj poenostavi postopke za manjše investicije v hmeljarstvu. Čeprav Slovenci povprečno popijemo ali pojemo okoli 300 milijonov litrov mleka letno, torej podobno kot pi-va> se večina slovenskih mlekarn otepa z izgubami. Celjska mlekarna j e sicer pri tem svetla izjema, kar je presenetilo celo njo samo. »Čeprav smo imeh v prvi polovici leta iz^bo en tolar na liter odkupljenega mleka, smo z dobrim poslovanjem v drugi polovici pristali na pozitivni ničli,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. Sicer pa za vseh sedem slovenskih mlekarn velja, da so v primerjavi s tujimi mul- tinacionalkami v neenakopravnem položaju. Nekaj so k temu »pripomogle« afere, na primer kloramfenikol, nekaj pa agresivne reklame tujih multmacionalk. »Prišlo je do tega, da nam multmacio-nalke ponujajo produkte, ki so iz cenenega mleka iz prahu, slovenskim mlekarnam, ki ponujajo kakovostne izdelke iz pravega, slovenskega mleka, pa izdelki ostajajo.« Še bolj željno kot hmeljarji so predstavnike ministrstva za kmetijstvo na seji odbora pričakovali mlekarji, saj pravijo, da iz tega naslova že več let nimajo pravega sogovornika. Zal ga tudi včeraj niso dočakali. ROZMARI PETEK Luč in ključ »Povečan promet s kmetijskimi zemljišči v Upravni enoti. Mozirje pomeni, da poteka tudi prenos kmetij na >ta mlad». Torej ima tudi v Zgornji Savinjski dolini tisti rek >najprej luč, potem pa ključi vse manjši pomen.« Načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik v poročilu o lanskem delu - Št. 16-23. februar 2007 - Darujte kri Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije v maicu. V Podčetrtku bo L, Kozjem 8., Vitanju 15-, Rimskih Toplicah 22., Šmartnem ob Paki 29., v Slovenskih Konjicah 29. in 30. ter na Ravnah pri Šoštanju 30. marca. Obsežna preiskava Žalsidh lekarn Kot smo že pisali, je komisija za preprečevanje korupcije v objavljenem načebiem mnenju presodila, da je v večini inštitucij javnega sektorja, tudi v primeru Žalskih lekarn, šlo za koraptivna dejanja. Zaradi suma več kaznivih dejanj je zadevo z Žalskimi lekarnami odstopila celjskim kriminalistom. Ti so zaenkrat spisali le eno, javnosti znano ovadbo. Ta direktorico Žalskih lekarn Lidijo Pavtovič bremeni zlorabe položaja, s tem da naj bi podjetju Grafiti iz Celja neupravičeno odobrila izplačilo okoli 44.000 evrov (10 milijonov tolarjev) za storitev, ki ni bila opravljena. S tem v zvezi delo kriminalistov še ni končano, kot poudarja vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek. Trenutno zbirajo obvestila in pregledujejo poslovno dokumentacijo v zvezi z ostalimi sumi kaznivih dejanj, »kjer gre za obsežno in zahtevno preiskavo«. MATEJA JAZBEC Popravek v prejšnji številki Novega tednika (št. 14, 16. februar) -nn v prispevku o gradnji OŠ Frana Kranjca na Polulah ime _____Plesnika, vodje Oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje sprva napisali pravilno, v nadaljevanju pa se nam je dvakrat zapisal napačen priimek. Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo Sil NOfI Brez alkohola 40 dni v letošnjem postnem času, ki se je začel s pepel-nično sredo in se bo končal 7. aprila, je Slovenska karitas pripravila akcijo 40 dni brez alkohola: menom solidarnosti z mi, ki trpijo zaradi bolez ni, ki so posledica alko hola, zaradi nesreč na ce stah in nasilja v druži nah. S pridružitvijo pobudi 40 dni brez alkohola lahko udeleženci simbolno izrazijo solidarnost z vsemi, ki se trudijo rešiti iz sveta zasvojenosti z alkoholom, in z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma. »Zaradi solidarnosti se v tem času lahko popolnoma od-povemo alkoholu, tako osebno kot družina, in na srečanjih ali prireditvah alkohola ne ponujamo. Vsak dan je pomemben in vsak dan šteje,« pravijo v Slovenski karitas. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar 170 tisoč ljudi, ki imajo težave z alkoholom, kar pomeni, da se z alkoholizmom srečuje vsaj vsaka četrta družina. Najhujše socialne posledice so nasilje nad partnerjem in otroki, razbite družine, nezmožnost za delo, bolezni in duševna ra-njenost otrok. V letih od 1991 do 2007 je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil voznik pod vplivom alkohola. Na cestah je umrlo 1.877 ljudi in povzročeno je bilo za 1,4 milijarde evrov družbene Škode. Če k temu prištejemo Še vse tiste, ki umrejo zaradi posledic alkoholizma, so številke zastrašujoče. Akcijo je pozdravil tudi ljubljanski nadškof in me-tropolit msgr, Alojz Uran, ki je še posebej opozoril na alkohohzem med mladimi. »Mladi se ne zavedajo, kako hitro se odvisnost poglablja, ko pa to ugotovijo sami ah okolica, je velikokrat že prepozno,« je poudaril. »Zavestna odpoved allioholu naj bo v postnem času konkretna oblika solidarnosti in sočutja z vsemi, ki trpijo zaradi tega nevarnega poživila in mamila. Z odločitvijo za to pobudo bomo dodali majhen kamenček v reševanju problema alkoholizma pri našem narodu,« je akcijo p(^spremil na pot. I MBP piui'sowiisi POSLANCI? Družinski oidepnilci Osem ur vročekrvne razprave o nakupu vojaških osemkolesnikov, v kateri se je cvet slovenske demokracije obmetaval tudi z neved-neži in lažnivci, ni premostil prepada med poslanci IDS-a in SD-ja na eni ter vladne koalicije na drugi strani. Opozicija vztrajno trdi, da je posel desetletja sumljiv zaradi vpletenih posrednikov zato, ker obrambni minister Kari Erjavec za 267 milijonov evrovnl kupil 135 popolnoma opremljenih vozil, ampak bo za 25 neopremlje-nih potrebnih še nekaj deset Vladi naklonjena večina je zavrnila vse namige o zavajanjih ministra Erjavca, razlog za nakup 25 golih oklepnikov pa so bila po njihovi razlagi spremenjena navodila Nata. Zato minister Erjavec ni zavajal, ampak s(m)o ga napačno razumeli. Koalicijski poslanci so dodali, da bodo dobra plat posla tudi veliki gospodarski učinki, menda 1.200 novih delovnih mest. Z gospodarskimi učinki so se soočali tudi nekateri opozicijski poslanci. Tako velenjski poslanec Bojan Kon-tič kljub temu, da je podpiral izredno sejo in kritike ministra Erjavca, hkrati ni mogel mimo tovarne, ki jo Gorenje gradiv Šoštanju. Vbran je vzel predsednika uprave Gorenja Pranja Bobinca, ki so ga poslanci omenjali v raznih domnevnih povezavah. »-Vsi, ki so na trgu, se za posel borijo in ni prav, da potem blatimo tistega; ki je uspešen na razpisu, in mu pripisujemo sposobnosti negativnega lobiranja, že kar s predznakom korupcije,« je menil Kontič. Njegov strankarski kolega Dušan Kumer je na plan potegnil orožarsko afero iz začetka 90. let in menil, da so posel s patrio krojile osebne, sorodstvene in strankarske povezave. Po Kumrovih besedah Rotiš (kije posredoval med ministrstvom in finsko Patrio) vodi človek, ki je v času Janeza Janše kot ministra za obrambo na tem ministrstvu skrbel za logistiko, njegov nadrejeni pa je bil zdajšnji direktor Hol-dinga Slovenske elektrarne in visoki funkcionar SDS-a Jože Zagožen. Ta je hkrati predsednik nadzornega sveta Gorenja, predsednik uprave Gorenja pa je sorodnik župana SDS-a na Muti Ivana Draužbaheija, ki se je v času orožarske afere z Orbisom in podjetjem Snežnik ukvarjal s trgovino z orožjem. Minister Erjavec je po drugi strani Antona Anderliča (LDS) obtožil, da je začel sklicevati nove in nove seje odbora za obrambo, ko je bilo jasno, da Sistemska tehnika ni bila uspešna na razpisu. Lastnik Sistemske tehnike je Viator & Vektor, ki ga vodi direktor iz vrst LDS-a in ki je v času vladavine LDS-a kupü Sistemsko tehniko za smešno ceno enega oklepnika, meni Erjavec. Na koncu se je seja končala s sklepom koalicije, da minister Erjavec ni zavajal javnosti glede postopka nabave in vrednosti oklepnikov Po njihovem mnenju sklenjena pogodba ni škodljiva, zato so zavrnili vse sklepe opozicijskih strank, ki so zahtevali skhc izredne se- je- Utrinki naših poslancev Matjaž Han, SD; »Za politično angažiranje ne potrebujemo takšnega silnega oboroževanja. Vseh 210 občin bi lahko na račun treh ali štirih patrij opremili s sodobnimi gasilskimi avtomobili. Namenoma sem naredil to primerjavo, ker ministrstvo za obrambo skrbi tudi za gasilce.« Ivan Jelen, DeSUS: «Nakup vojaške tehnike in oborožitve je preresna in prezahtevna reč, da bi o tem lahko odločal kdorkoli. Osebno tudi ne poznam države in vojske, ki bi o svoji tehniki in oborožitvi razpravljala tako rekoč na kakšni tržnici.« Ivan Koren, NSi: »Pove-daü moram, da sem tudi sam na enem od odborov razumel ministrovo izjavo, da bo vseh 135 oklepnikov, nabavljenih z vso potrebno opremo, takšnih, da bodo usposobljeni za normalno delovanje. Očitno sem jaz takrat ministra napačno razumel.« Rudolf Petan, SDS: »Slišali smo očidce o strankarskih orožarjih. Prej je büo rečeno, da je dosedanji direktor Sistemske tehnike gospod Jože Studenčnik, član SDS-a. pa ni dobil posla. Kaj je lahko večji dokaz, da ni šlo preko stranke, če naš človek ni dobil posla?« SEBASTUAN KOPUŠAR • Pogq je ie izgrajen KRS in ne vkljuSuje ograOnjs KRS omrežja in TV inštalacij. Dodatne informoclle: 03 4^88 112 03 42 88 119 e-moli: lntemet@cet«3t)el.net ^AKCIJA )VI Ob Dobmici se marsikdo rad spočije. Zdaj nam je jasno, zakaj... Bog if soteski Hudičev graben ni »šparaifc v težavah po drugo mnenje kar v gostilno - Televizija niti ne more biti razvada da vas bo), vsaj malo postojte tudi v gostilni. V njej bosta poleg zanimivih domačinov videli tudi .„ „. takšne prizora. Naj dodamo le to, da jih je narisal Karli Jamnišek, ki pogosteje »ustvarja« v kapelicah... »Zakaj sem pri vasi Zato, da mi kaj lepega pokažete, se s čim pohvalite, mi zaupate kakšno težavo,« sem hitela odgovarjati na široko odprte oči, ki so gledale vame in se spraševale, od kod sem se vzela. »A težave?« je nato ponovil gost v gostilni Hudičev graben. »Teh je res dovolj. In ne samo to, tudi kaj lepega se pri nas najde.« »Čeprav živim v soteski, do katere se ne prebije prav noben radijski ali televizijski signal, kar naprej dobivam položnice za RTV-naročnino,« je najprej potar-nal Milan Cvikl. »Tudi pri meni je z novim letom >pobraJo< še zadnji televizijski kanal,« je potrdil Franc Dobovičnik, bolj znan kot Prodenškov Franci, »poleg tega že tri leta plačujem odvoz smeti, čeprav tega sploh ne izvajajo.« »"Hi so tudi ceste,« so nadaljevali, a ker je to vsesplošen problem, ki ni edinstven le v vasi Parož, ki se nahaja v soteski Hudičev graben, smo to problematiko postavili na stran. Ne ravno dolgo nazaj ni tam mimo peljala niti cesta. Zaradi težavnega terena naj bi soteska dobila celo ime. »Kmetje so pri spravilu lesa iz gozda veliko preklinjali, ker so zaradi težavnosti te- rena vse morali delati ročno,« je povedal Alojz Sešel. »Ne, ne, Nemci so ^abnu rekli >tajfl<, ko so jim partizani v jami zažgali gorivo,« je bilo slišati drugega. »Soteska je ime dobila po veliki kmetiji, ki so ji rekli Pri Zlodej,« je pojasnil Tbne Mogu, član dobrn-skega turističnega društva. »Ta kmetija je sicer blizu graščine Gu-tenek, nasproti sedanje gostilne pa so imeli mlin.« »Od zlodeja do hudiča ni daleč,« je s smehom dodal še župan Martin Bred. Ko se odžejata duša in telo Tako kot je težko ugotoviti, od kod takšno, malce strašljivo ime soteske, je težko tudi opredeliti, kaj jevtem »grabnu« najlepše. Bog, Ko domačijo obsije še sonce.Tos (idile ne motijo televizija, mobiteli, saj nič od tega »ne vleče«). Pravo življenja na takšni kmetiji ni ravno idilično, temveč zelo delavno. čeprav je soteska poimenovana ravno po njegovem nasprotniku, v tem d^u Dobrne res ni skoparil. Že pred znamenito jamo Ledenica, ki so jo uporabljali tudi kot hladilnico za pivo, zvarjeno v graščini Gutenek, lahko dušo odpočijete na bregu Dobmice, ki se ljubko vije tod mimo. Če potoku sledite še naprej, pridete so znamenite gostilne in skorajda še bolj znamenite gostilničarke Maričke Drev. Gospa je poleg vseh vrlin, ki priti-čejo gostilničarki, tudi zelo dobra poznavalka človeških duš, Svojevrstna psihologinja, ki pozna vsako zgodbo svojega gosta in tudi vsako stisko ... Najbrž ji mdi zato gostov, čeprav gostilna ni odprta vsak dan, ne zmanjka. Na kratko bi prikupno majhno hišo z rdečimi »polknicami« lahko opisali kot kraj, kjer se odžejata duša in telo. Naprej v soteski boste zagotovo obstali ob hiši, ki jo že več kot 30 let gradi zdravnik, ki sicer dela v Termah Dobrna. Vsak kamen je lastnoročno pripeljal iz doline in ga tudi sam vzidal. Enako velja za hišo. To je pravzaprav tudi zadnja tako velika zgradba, ki jo boste ob hoji navkreber srečali. Naprej se vrstijo le še idilične podobe starih kmetij, izvir Dobmice, majhne prikupne hišice, ki jih ovija potok ,.. Več ne bomo naštevali, saj so slike precej zgovorne. A zamisUte si, kako pisan bo pogled že čez mesec dni? Kam se torej splača odpraviti? ROZMARI PETEK V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali ZIDANI MOST. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, 26. februarja, ob 17. uri ''v-^rostorih Doma svobode Zidani Most, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Teloba ta čas že marsikje ni več. V Hudičevem grabnu ga boste še vedna našli. iiQl lilill Zdaj konec zapletov? Razvlečena dimnikarska zgodba v Celju je za pristojne končana - Popuščanj ne bo več! Po malo manj kot štirih letih ima Cel|e spet uradnega koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev. Dimnikarstvo Maribor ima namreč od konca januarja z ministrstvom za okolje in prostor uradno sklenjeno koncesijsko pogodbo. Če so zadnja leta morali zaradi nejasnosti trpeti izgubo prihodkov, saj so ljudje še vedno vrata odpirali tudi dimnikarjem Dimnikarstva Celje, tega zdaj ne bodo več dopuščah, saj so za neizvajanje storitev odškodninsko odgovorni sami. Naj zgodbo, ki se je vlekla kot jara kača, najprej malo povzamemo. Oktobra 2003, ko je Dimnikarstvu Celje potekla koncesijska pogodba za opravljanje dimnikarskih storitev, občina Celje na ponovnem razpisu ni izbrala starega, dolgoletnega koncesionarja, ker z njim naj ne bi bila zadovoljna. Odločila se je za podjetje Ekos, a to se brez pomoči drugega dimnikarskega podjetja na razpis ni moglo prijaviti. Mestna občina je tako izbrala dramelj-sko podjetje Ekos in Dimnikarstvo Maribor, ki je Ekosu dalo potrebne reference. A ker drameljsko podjetje ni imelo dovolj usposobljenih kadrov za takšno delo, je upravno sodišče pogodbo razveljavilo- Po neki pravno-formalni luknji Zanimivo je, da mag. Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje januarja na vprašanje, zakaj je ministrstvo kljub temu, da zadnja veljavna koncesija v Celju ni bila podeljena na podlagi javnega razpisa, odločilo v prid mariborskemu podjetju, ni odgovorila. Prav tako ni pojasnila, kaj seje zgodilo z obljubo, dano pred letom dni, da bo ministrstvo ponudnike iz občin, v katerih situacije niso najbolj jasne, povabilo na razgovor. Takrat se je celo govorilo tudi o tem, da bi si Celje lahko razdelila dva ponudnika dimiiikarskih storitev Dodala pa je, da je celjski gordijski vozel enkrat bilo treba presekati, saj s pritožbami ni bilo ne konca ne kraja. Marjana Mali pa je na podlagi zakona iz leta 2002 ugotovila, da je »zadeva« v Celju pravno zelo »čista«. Zakaj je potemtakem moralo do odločitve preteči toliko časa? »Ker se zadeve pač postopno izvajajo. In malo tudi zato, ker ministrstvo za prevzem nalog podelitve koncesij še ni bilo povsem pripravljeno,« je pojasnila Malijeva. Maiiana Mali z ministrstva za okolje je prepričana, da pritožba in ovadbe Dimnikarstva Celje niso AkiksanderŽupanek se zaveda, da utemeljene. bo stare navade težko spremeniti. Dimnikarstvo Celje je pred kratkim javno povedalo, da razlog, zakaj je Dimnikarstvo Mariboi. dobilo koncesijo, tiči v prijateljevanju Marjane Mali z mamo Aleksandra Županeka. »Vlogo je reševala sodelavka iz sektorja, ki ni podrejen meni, tako da tudi, če bi imela možnost, nisem tista, ki bi odločala. Sem pa odgovorna za strokovno pripravo ^adiva. Sicer pa prijateljujem Se s kom dni^ v Sloveniji, ne samo z gospo Županek,« je podtikanja komentirala Malijeva. Celjski dimniki so odslej skrb m so tako po Celju tavali in si delo iskah dimnikarji podjetja Ekos in dimnikarji Dimnikarstva Celje, celjska občina pa naj bi medtem pripravila pogoje za nov razpis. A da se je stvar še bolj zapletla, je naloga podeljevanja koncesije za opravljanje dimnikarske službe iz lokalne prešla na državno raven, še pred tem pa je mestna občina z mariborskim podjetjem - Ekos je medtem opustil misel na dimnikarsko službo - sklenila neposredno pogodbo. Na razpis ministrstva sta se tako decembra 2004 prijavili obe podjetji, ki sta še ostah v igri, Dimnikarstvo Celje in Dimnikarstvo Maribor, pri čemer se jc po dveh letih ministrstvo odločilo za slednje, Zakaj, če nihče ni imel veljavne koncesijske pogodbe, podeljene na podlagi javnega razpisa? »Zakon o varstvu okolja, ki je v veljavo stopil že pred leti, dopušča dve možnosti prehoda te dejavnosti na državno raven. Ali na podlagi koncesijskih pogodb z občinami ali drugih pogodb,« je razložila generalna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Marjana Mali. »Po presoji dveh zakonskih zahtev (da je imelo podjetje na dan 18. 12. 2004 veljavno koncesijsko ali kakšno drugo pogodbo ter da je bila ta sklenjena pred 7. 11. 2004) je ministrstvo po pregledu dveh prispelih vlog ugotovilo kot nesporno, da vloga Dimnikarstva Maribor izpolnjuje obe zahtevi, medtem ko druga vloga ni imela priložene ] Treba bo spremeniti navade Kot je še dodala Malijeva, Dimnikarstvo Celje z vloženo pritožbo in napovedanimi ovadbami zadev bistveno ne bo spremenilo. »Na ministrstvu iz priloženih dokumentov ne vidimo razloga ali kakšnih temeljev za kazensko odgovornost,« dodaja. Pri tem bo moral izbrani kon-cesionar dodobra spremeniti navade, ki so do zdaj veljale v občini glede čiščenja kurilnih naprav, merjenja emisij ... Peč na trdo gorivo morajo po predpisih pregledati štirikrat letno, na napravah, ki uporabljajo tekoče ali plinasto gorivo, enkrat, kar bo najverjetneje naletelo na precejšnje nelagodje občanov. Ibdi cen ne mor^o spuščati, saj so te enotne za celotno Slovenijo. In če so zadnja leta, kljub podpisani pogodbi, morali tolerirati tako tekmece kot zavračanje njihovih storitev, tega ne bo več, napoveduje v. d. direktorja Dimnikarstva Maribor Aleksander Županek. »V Zako- Od prvih zapletov v zvezi s podeljevanjem koncesij za izvajanje meritev, pre-^edovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov se je zamenjalo že veliko ljudi. Direktorja Dimnikarstva Celje Josipa Čveka je nasledil njegov sin AHen, vodstvo se je »menjalo« tudi v podjetju Ekos, nazadnje pa je v Dimnikarstvu Maribor Iztoka Doriča zamenjal Aleksander Županek. nu o varstvu okolja je navedeno, da je za vsakogar, ki onemogoča izvajanje ali dostop do kurilnih naprav, predvidena globa v višini dobrih 208 evrov oziroma po starem 50 tisoč tolarjev. Druge možnosti, kot da na ministrstvo za okolje pošljemo prijavo, nimamo, saj smo v nasprotnem primeru lahko v prekršku mi. Če ne vodimo evidence kje, kdaj in kaj smo opravili ali zakaj česa nismo mogli opravili, lahko ceio izgubimo koncesijo.« Dimnikarstvo Maribor svoje storitve na območju občine Maribor pokriva z družbeniki, v Celju bodo očitno le storitve opravljali sami. Trenutno imajo devet zaposlenih, od tega le dva dimnikarja, za nemoteno poslova- or Katic) nje morajo zaposliti vsaj še dva, Tudi popolnega katastra kurilnih naprav, ki bo odslej last države, in svojih poslovnih prostorov še nimajo. Časa za vzp osta vitev normalnih pogojev za delovanje imajo še na pretek. Na podlagi podelitve prve koncesije jim namreč država za ureditev pogojev dopušča 24 mesecev. ROZMARl PETEK 6 TVO C cetis Uspešno za nami Logistika '07 v sredo in četrtek je bila v Celju sejemsko-konfe-renčna prireditev Logistika '07, ki je nastala kot posledica sodelovanja med evropskim združenjem za promet, transport in poslovno logistiko in Fakulteto za logistiko v Celju. Raznovrsten in kvaliteten program je med slovenskimi podjetji vzbudil veliko zanimanja. Vdveh dneh je prireditev obiskalo več kot 250 Iju-di. Prireditev se je začela v sredo dopoldne s slavnostnim odprtjem, na katerem 50 imeli pozdravni nagovor prof. dr. Ivan Rozman (rektor Univerze v Mariboru], Bojan Šrot (župan Mestne občine Celje) in dr. Peter Verlič (državni sekretar na ministrstvu za promet]. Svojo vizijo razvoja so se predstavili največji logistični sistemi v Sloveniji (Aerodrom Ljubljana, Adria Airways, Pošta Slovenije in Luka Koper). Popoldne so bila na Fakulteti za.logistiko predavanja strokovnja- kov iz slovenskih in tujih podjetij na temo upravljanja sistema oskrbovalnih verig ter na temo transport in nadzor nad njim. Imeh so tudi okroglo mizo Zaposlovanje in kariere v logistiki, na kateri so govorili o kadrih in načinih, kako pridobiti nove kadre. V četrtek so se s svojimi izdelki, storitvami in rešitva- Franc Jošovc, vodja logistike pri podjetju Kovintra- Jirteks povečal prodajo žalski Juteks je v minulem letu prodal rekordnih 1 V zadnjem času so se na Hrvaškem množično razmahnile kraje tovornih vozil. Tatovi še posebej radi »lastninijo« vozila znamke Volvo, najbolj priljubljen kraj pa je okolica cestninske postaje pri Bregani. Samo decembra so z omenjene lokacije nepridipravi ukradU tri tovorna vozila. Poleg opozorila, da vozila nikoli ne puščajte Hofer že drugič v Velenju Hofer je včeraj v Velenju odprl že svojo drugo poslovalnico in hkrati prvo novo trgovino v letošnjem letu. S tem ima po Sloveniji že 28 poslovalnic, pri čemer naj bi jih do konca leta odprl še približno 20. Nova poslovalnica v Velenju je enaka kot vse ostale Hoferjeve poslovalnice, v njej bo zaposlitev našlo od deset do 12 ljudi. Z odprtjem novih poslovalnic naj bi konec letošnjega leta Hofer delo nudil pribHžno tisoč delavcem. Trenutno Hofer v Sloveniji še nima svoje-skladišča, svoje poslovalnice oskrbuje iz skladišč iz okohce Gradca in Beljaka. Konec leta pa namerava odpreti logistični center v Lukovici, kjer na 14 hektarjih gradi upravno stavbo, skladišča s hladilnico in zamrzo-valnico, pralnico in bencinsko črpalko za lasten vozni park. Investicija logističnega centra znaša 50 milijonov eviov. RP, Foto; GK Hofer je del nemške skupine Aldi^üd, ki posluje v Nemčiji. Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstraliji. Zdm-ženlh diiavah Amerike, Avstriji. Švici in Sloveniji, kjer podjetje vodi Helmut Schodl. mi predstavili največji slovenski iogisti, pionirji v logistiki ter nekatera tuja podjetja tako skozi predavanja kot v okviru razstave. Prireditev se je končala s slavnostno podelitvijo, na kateri je nagrado za logistko leto prejela Tatjana Oražen iz podjetja Merkur. ANJA PAJTLER Foto: GREGOR KATIČ de Celje: »Na prireditvi Logistika '07 aktivno sodelujemo, ker skušamo na ta način popularizirati logistiko, da bo dobila tisto veljavo, ki ji nedvomno v prihodnosti pripada. Kot pravi moj znanec: )Logistika bo dobila svojo veljavo, ko bodo stare mame vedele, kaj to je.< Močno upam, da bo to kmalu in ta prireditev je velik korak v tej smeri. Na sami prireditvi sodelujemo kot primer dobre prakse - ogled našega distribucijskega centra v Štorah, ki je vzorčen primer dosedanjih dosežkov v logistiki.« Tudi tokrat je bila gneča oh odprtju Hoferjeve trgovine v Velenju. Večmilijonski trg čaka na vas! Območna gospodarska zbornica Celje je v sodelovanju z GZS včeraj pripravila posvet na temo Kako poslovati z Argentino, ki za slovenska podjetja postaja vedno bolj zanimiva desti-nacija pri iskanju novih poslovnih priložnosti. Domača podjetja se relativno malo odločajo za poslovanje z Argentino, predvsem na področju uvoza, čeprav se ta latinskoameriška država že nekaj let ponaša z visoko gospodarsko rastjo. Med prednostmi so predvsem 230-milijonski trg, ki je mar-ketinško zelo dojemljiv (z dobro reklamo lahko prodate celo manj kvalitetne izdellce], visoka rast ter izobražena in relativno cenena delovna sila. Zelo močni so na področ ju agrarne ekonomije in tudi na surovinskem in visoko-tehnološkem področju. Prednosti poslovanja z Argentino sta predstavili podjetji Comet in Eti, ki že ne^j ^sa dobro posluj eta v špansko govoreči državi. »Njihove izkušnje so ml dale še dodatno spodbudo, da se usmerimo tu^ na te trge. Predvsem to, da sprejemajo novosti in da jim kot trg ne predstavljamo grožnje,« je povedala direktorica Ceti-sa Simona Potočnik. Kot so še poudarili zbrani, se je pri vstopu na njihov trg dobro obrniti na njihove predstavnike, za uspešno poslovanje pa je pogoj tudi znanje španskega jezika. RP a kvadratnih metrov talnih oblog, kar je 17,7 odstotka več kot v letu pred tem. Družba je lani izvozila za 43,4 milijona evrov talnih oblog ter zabeležila 45,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, njen cilj za tekoče leto pa je 4,6-odstotna rast prihodkov. Kot so potrdili iz uprave Juteksa, so v tem tednu prejeli ponudbo za odprodajo 79.119 delnic Abanke. Prodajo delnic so načrtovali v skladu s strategijo vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti, so še sporočili iz družbe. RP Pri sosedih icradejo tovornjaice brez nadzora, velja omeniti še nekaj. Zaradi ukradenega vozila od zavarovalnic avto-prevozniki ne prejmejo povračila škode ah nadomestüa, ki bi jim zagotavljalo nemoteno poslovanje. Zato lahko ima že ena sama kraja pogubne posledice za prevozni-kovo delovanje. RP Kako se podati na argentinski trg, sta Contraras de Ecker iz p Iz oddelka za mednarodno sodelovanje pri Gospodarski zbomici Slovenije. Nelida ikega veleposlaništva na Dunaju In Gustavo Fontanini. podpredsednik zunanjetrgovinska zbornice Santa Fe. iGtPlI par mer i najboljšim ohusm Denacionalizacijski drobnogled Zahtevek za vračilo steklarne v Rogaški Slatini, rudnika v Zabukovici in keramične v Libojah Denacionalizacij ske zgodbe, čeprav je minilo že 16 let, še zdaleč niso končane. »Svež« primer na našem koncu je denacionalizacijski zahtevek družine Abel. Pod denacionalizacij-skim drobnogledom so se znašli Steklarna Rogaška Slatina, Keramična industrija Liboje in Rudnik rjavega premoga Zabukovica. Zahtevek je kot predlagatelj leta 1993 vložil Friedrich Abel za upravičenca Richarda Abla oziroma njegove štiri sinove. Dvema od njih so konec lanskega leta priznali državljanstvo, s čimer se je zgodba znašla na začetku. Zaradi dolgotrajnosti je v pripravi zakon o zaključku denacionalizacijskih postopkov, ki naj bi se v vladnem postopku znašel v prvi polovici tega leta. Z zakonom naj bi se dolgo vračanje po 2. svetovni vojni nacionaliziranega premoženja v razumnem Času naposled končalo. Na dokončno rešitev čaka več kot tisoč denacionalizacijskih primerov, mi pa smo inalce pobrskali po zahtevku (poenostavljeno povedano) družine Abel. Zgodovina Zgodovinsko ozadje zahteve za vračilo Steklarne Rogaška Slatina najdemo v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje in zapisih Rudnika Zagorje. Bistvo je v tem, da je Viljem Abel leta 1903 postal edini lastnik hrastniš-ke steklarne. Leta 1921 sta Ablova sinova Viljem mlajši in Rihard ustanovila delniško družbo Združene tovarne stekla v Zagrebu, ki je poleg hrastniške združevala še steklarne v Zagorju ob Savi, Tržišču pri Rogaški Siatmi, Straži pri Rogatcu, Daruvarju in Paračinu. Abk ' ' Načelnik UE Žalec Marjan Žohar pelo kupiti zemljišča v Dolenji vasi, kjer je nameraval postaviti novo tovarno, zato je proizvodnjo prenesel v Tržišče pri Rogaški Slatini. S tovarno je tja odšla tudi večina od približno tristo zaposlenih steklarjev. Drugačno je ozadje zahteve za vračilo libojske keramike in rudnika Zabukovica. Oba sta bila pred davnimi časi del Keramične industrije Zagreb. Od te družbe ju je 10. maja 1943 odkupilo podjetje Steklarne Viljema Abela, dediči iz Hrastnika. Vse premoženje je bilo zaplenjeno novembra 1945; v imenu enega od lastnikov, Richarda Abla, ki je umrl leta 1982 v Salzburgu, pa so se v denacionalizacijskem postopku znašli štirje sinovi upravičenca. Upravna enota (UE) Hrastnik je konec lanskega leta po približno trinajstih letih priznala državljanstvo dvema sinovoma, zato se postopek nadaljuje. Po pojasnilu načelnika UE Žalec Marjana Žoharja so nični vsi pravni posli, sklenjeni po vložitvi zahteve za vraä-lo. »Za podatke o nazivu podjetja, o lastnikih na dan po- Vračanje v Zgornji Savinjski dolini v UE Mozirje menijo, da bodo spremembe zakona o denacionalizaciji postopke pospešile. »Cilj zakona je radikalen poseg v to področje z namenom dejanskega dokončanja.« je opredelil načelnik UE Vinko Poličnik, in tudi Terezija Plaznik, ki vodi denacionalizacijske postopke, je prepričana, da bo zakon uresničil tovrstna pričakovanja. Seveda je na tem območju največji denacionalizacijski zahtevek ljubljanske nadškofije, kiji je bilo podržavljenih dobrih 11 tisoč hektarjev zemljišč, od tega 6.598 hektarjev gozdov. UE vodi postopke za vračilo skoraj 9 tisoč hektarjev. Glede zahtevka za vraälo 2.270 hektarjev sta pristojni ministrstvi za kulturo in okolje in o teh postopkih v Mozirja nimajo podatkov. Doslej je bilo ljubljanski nadškofiji pravnomočno vrnjenih 5.738 hektarjev zemljišč, vrednost doslej vrnjenega premoženja pa je skoraj 26 milijonov nemških mark. Zaradi prenosa 8.167 hektarjev u začasno upo-mbo je bil leta 2004 sprožen upravni spor, upravno sodišče pa je v začetku lanskega decembra potrdilo sklep mo-zirske UE. Predmet rienacionalizacijskega zahtevka je tudi Steklarna Rogaška Slatina. državljenja in vseh statusnih preoblikovanjih oziroma spremembah nazivov in lastnikov do danes smo zaprosili sodni register na Okrožnem sodišču v Celju.« Vbistvu morajo ne le vžal-ski, temveč v vseh povezanih UE ugotoviti več dejstev, od tega, kaj vse je bilo podržavljeno, do današnjega stanja - od teh poizvedb bodo odvisne tudi stranke v postopku. O postopkih zdaj obveščajo vse pravne naslednike, seveda tiste, ki jih poznajo. Vmes bodo ugotavljali, če so pravni nasledniki pravočasno izvedli preoblikovanje, zlasti pa bodo pod drobnogled vzeli leto 1993, ko je bil vložen zahtevek za vračilo premoženja. Zna se zgoditi, da bo ministrstvo za gospodarstvo zahtevalo združitev postopkov iz vseh UE - poleg žalske in hrastniške je vpletena še UE Šmarj e pri Jelšah. »V bistvu opravljamo pred-pripravljalne postopke,« pravi načelnik Zohar, konca tega denacionalizacijskega postopka pa si ne upa napovedati. »Težko karkoli rečem, dokler nimamo v rokah otipljivih podatkov, na osnovi katerih bomo razbrali točno kronologijo dogodkov, Zavezani smo, da poskušamo v kratkih rokih tudi vsebinsko zadevo odločiti - drugo pa so seveda pritožbe.« Zapleteni postopici Dužino Abel zastopa celjska odvetnica Jerneja Jaz-binšek Goričan, ki se strinja, da so denacionalizacijski postopki v resnici pre- dolgi. »V tem primeru, razen da se je poenostavljeno povedano o njem dvakrat odločalo na ustavnem sodišču, smo v začetni fazi. Sama sicer nimam vpogleda, kaj se je dogajalo s pravnimi posli, zato bo treba še marsikaj ugotoviti,« je navedla Go-ričanova ter dodala, da so Ablovi, ki sicer živijo v različnih krajih po Avstriji, vložili zahtevek tudi za vračilo premoženja na Hrvaškem. V Sloveniji gre za 37,5-odstoini delež, ki ga je imei oče Richard v podjetju Steklarne Viljema Abela, dediči. Upravičenca sta sinova, ki sta bila v vojni vihri mladoletna. Postopek tako dolgo traja tudi zaradi spremenjene prakse za mladoletne osebe in raz- vrščanja v različne starostne skupine v smislu zavedanja, kaj se je takrat dogajalo. »Za nas pravnike je zakon tu. Ne glede, kaj si mislimo o njem, ga moramo spoštovati in izvajati vsi sodelujoči v denacionalizacijskih postopkih. Po naših izkušnjah lahko ta postopek hitreje steče, če predlagatelj popusti. Zato si težko predstavljam, da bi spremenjen zakon omogočil hitre spremembe. Končno je že v sedanjem zakonu določen rok za dokončanje postopkov, vendar se teh rokov ni nihče držal. Nekatere denacionalizacije so namreč tako zapletene, da je vprašanje, če se jih da rešiti v kratkem roku.« Kakorkoh, konec postopka za družino Abel je težko napovedati. V odvetniški pisarni Goričan vodijo več denacionalizacijskih postopkov, doslej pa so upravičenci kot tuji državljani ponavadi prejeli odškodnino. »Se pa pripravlja tudi sprememba sodne prakse, da bi lahko tuji državljani, sicer člani EU, dobili vrnjeno premoženj e tudi v naravi, S tem bodo mogoče tudi Ablovi zahtevali solastniški delež v omenjenih treh družbah,« pravi Goričanova in dodaja, da glede tega govori bolj na pamet, ker se s svojimi strankami še ni dogovorila, kako naprej. UKŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA 8 lOVI »Mil Aktualni v času izbruhov bolezni in afer »Menda ne znam biti kaj drugega kot veterinar, ostali čas pa preživim doma, tako da sem pravzaprav zelo dolgočasen.« nas je skušal odsloviti legenda celjske veterine Viktor Štokoj-nik. Nismo mu nasedli, saj še nikoli nismo slišali, da bi bili njegovi komentarji, pa naj gre za stroko, lokalno politiko ali čisto vsakdanje zadeve, dolgočasni. Direktor Veterinarskega centra Celje spet predseduje organizaciji, ki združuje vse slovenske veterinarje. Kot človek, ki živi na deželi in z njo, je osem let sooblikoval lokalno politiko, po 34 letih dela pa Celjane in Celjanke skorajda bolj kot po imenu pozna po njiboviJi hišnih ljubljenčkih. «Odločil sem se za poklic, pri katerem sem svojim pacientom na razpolago tako ob nedeljah kot tudi ponoči," svojo odločitev komentira doktor veterine Viktor Štokoj-nik. Glede na to, da vsako zadevo komentira brez dlake na jeziku, je kar samo po sebi umevno, da je bil spet izvoljen za mesto predsednika stanovske zbornice. Za kaj veterinarska zbornica pravzaprav skrbi? Kaj so njene naloge? Skrbimo za stanovsko čast in blaginjo veterinarjev, zastopamo jih pri dogovorih z oblastjo, v dialogih z mednarodnimi organizacijami, skrbimo za izdajanje licenc, za primerno raven izobrazbe, s čimer ščitimo stranke in sebe. Lahko to malo bolj pojasnite? Pri svojem delu naredimo veliko napak, veliko stvari se nam tudi posreči. Če nas stranka aJi skupnost obtoži, da smo kaj naredili narobe, imamo zato strokovno komisijo, da oceni, ali je bila napaka naša. Če je, sledijo ustrezni ukrepi, ki vodijo celo do izgube licen- Kdo vse je lahko član zbomi-cel Le veterinarji, ki delajo v ambulantah in na terenu? Pravzaprav vsi veterinarji, pri čemer so zaenkrat izjema le upravni veterinarji, torej inšpektorji in veterinarji v veterinarskem nadzoru. Pričakujem, da se bomo v novem mandatu organizirali tako, da bodo tudi slednji našli v zbornici svoj interes. Sicer smo večinoma praktiki, torej klasični veterinarji. Veterina je sama po sebi precej široka veda in velika veterinarjev je zaposlenih tudi v farmacevtski industriji, izobraževanju in podobnih dejavnostih. zavarovalništvu. Slovenski vojski... Vsepovsod lahko najdete veterinarja. Imate kakšne skupne težave? Žulj veterinarjev je, da je ob subvencioniranju kmetov in kmetijskih proizvodov znižana vrednost živali, ki jih mi zdravimo. Te so čedalje manj vredne, s čimer je naše delo vedno dražje za proizvajalce. Ob vsem tem je država pozabila na nas. In kakor mora vsaka država imeti določeno število vojakov, tudi če ni vojne, policistov, tudi če se ne pretepajo, in gasilcev tudi, če ne gori, mora vedno misliti tudi na veterinarje, ki ob pojavu epidemij postanemo ze- lo popularni. Na primer, ko smo neposredno ogroženi od kakšne bolezni, taiaat se vsi spomnijo na nas s kakšno kritiko, čeprav se včasih prvič srečujemo s kakšnim pojavom. Spet drugič moramo mi miriti ljudi, ki želijo iz vsake stvari, tudi naravne, naredili afero. Ravno primer aviarne influence je bil takšen, kjer so se križali interesi farmacije, politike in naredili afero, čeprav je ta kokošja kuga znana že 200 in več let. Od kod potemtakem zdaj prihajajo te stare bolezni? Živeli smo v državi, ki je bila, vsaj kar se veterine tiče, precej varna, Zato se nam ob prehodu v Evropsko unijo ni bilo treba veliko prilagajati. V določenih primerih smo celo popustili pri določe- Viktor Štokojnik, rojen No-vocerkovljan, ki bo kmalu dopolnil 60 let, kot veterinar dela že 34 let. Je poročen m oče dveh hčera, ki sta si delo poiskali v Ljubljani. Večino časa je razpet med Veterinarskim centrom Celje in Veterinarsko zbornico, čas, ki mu preostane, pa preživi na podedovani zidanici. Znan je tudi kot človek, ki zna čez palec oceniti, koliko psov, mačk živi v Celju, koliko goveda je na Celjskem, pri tem pa se le redkokdaj. če sploh kdaj. zmoti. nih standardih. Večino bolezni dobivamo iz razvite zahodne Evrope, predvsem Anglije, Francije, z Ni- zozemske in podobnih držav, ki so nam bile drugače vedno za zgled. Ravno iz Anglije smo dobili skorajda vse bolezni. Od bolezni norih krav, praskavca pri ovcah do sU-navke in parkljevke, tudi pri zadnjem pojavu ptičje gripe na Madžarskem so bili '»botri« Angleži. Anglija ima namreč zelo slabo organizirano veterinarsko službo in zelo liberaliziran način prevoza ži-vaU. Omenili ste popuščanje standardov. Ali to pomeni, da bomo od časa do časa »deležni« kakšne nove bolezni? Kot predsednik veterinarske zbornice sem ponosen, da v Sloveniji že dolgo nismo imeli klasične kužne bolezni, nobene zastrupitve z živili živalskega izvora, za katere ne bi »žulj veterinarjev je, da se je ob subvencioniranju kmetov in kmetijskih proizvodov znižata vrednost živali, ki jih mi zdravimo. Te so čedalje manj vredne, s tem pa je naše delo ^«dno dražje za proizvajalce. Ob vsem tem je država pozabila na nas. In kakor mora vsaka država imeti določeno število vojakov, tudi če ni vojne, policistov, tudi če se ne pretepajo, in gasilcev, tudi, če ne gori, mora vedno misliti tudi na veterinarje, ki ob pojavu epidemij postanemo zelo popularni.« vedeli vzroka. Včasih so afere nepazljivost, malomarnost pri ravnanju z živili. Mislim, da se bomo morali navaditi, da bomo naleteli na kakšen izbruh bolezni, Veterinarji smo dovolj strokovno usposobljeni, da lahko težavo, ki je ne moremo preprečiti, rešimo na ustrezni ravni, tako da nimamo pre-vehkega strahu. Morda malo pričakujemo, jaz vsaj, kakšne zastrupitve pri ljudeh s hrano, to, kar se dogaja po Nemčiji in ostali Evropi, saj tudi mi nismo otok znotraj Evrope. Torej vse za dober »biznis«. Večkrat ste že opozorili na to, da se zaradi želje po čim cenejši proizvodnji živalim ne godi več najbolje ... Mislim na gospodarske živali. Opažamo dve ravni gospodarskih živali. Še obstajajo kmetije, kjer imajo ljudje po dve kravici, kakšnega pujska in nekaj kokoši. Ti lastniki so na svoje živali ravno tako navezani, kot so bili včasih, in jih nimajo le zaradi ekonomskih razlogov, temveč zato, ker so nanje navajeni, ker imajo malo zemlje. Tem živalim se pravzaprav godi zelo lepo, nekatere doživljajo celo več pozornosti kot kužki. Povsem drugačna zgodba je pri intenzivni reji živali v velikih gospodarstvih. Tam se jim ne godi več lepo, ker morajo čim ceneje proizvesti liter mleka, »kilo« mesa in zato lastniki nimajo prostora za dobrobit živali, dobiček ne dopušča nobene ljubezni. S tega stališča za malovred-no žival naš poseg predstavlja veliko vrednost. In ravno tu imamo veterinarji največje težave. Zastonj ne moremo delatt, a ker lastniki preračunajo, da smo za tako »malo-vredne« živali predragi, nas velikokrat sploh ne pokUčejo. Posledica je seveda trpljenje živali. Ko ste že ravno omenili trpljenje živali - kakšno je vaše mnenje o izvajanju poskusov na živalih? Prav takšno, kot je bilo predstavljeno s strani Vursa. Treba jih je čim bolj omejiti. Pri tem so nekateri spet želeli »spolitizirati« problem, da s tem želi zaslužiti zgolj veterina, saj naj bi poizkuse izvajali le izobraženi strokovnjaki. Vendar ne gre za to, temveč je bistvo v tem, da če že morajo biti, naj se pri tem vsaj izključi bolečina. Priznam. da tudi sami v času študija nismo pomislili, da žaba trpi. ko ji odrežeš glavo, zdaj pa se je splošna zavest dvignila. Zakaj bi morali. na primer študenti veterine, vse stvari poskusiti, če se jih da videti s sodobno tehniko. Pri svojem delu naletite še na marsikaj grozljivega. A vendar, če to pustiva ob strani, kje raje delate? Na terenu ali v ambulanti? Težko bi se odločil. Na terenu so najlepši trenutki ob koncu nočnega dežurstva, ko te nekje na Paš-kem Kozjaku. ko se vračaš od pacienta, pozdravi sonce. Vambulanti pa je tudi ogromno lepih trenutkov z živalcami, ki ti že s pogledom vrnejo za tisto, kar si jim naredil. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN EVROPSKA CELJE ^ iJ PRESTOLNICA ^2012 KULTURE KANDIDAT Moje »odštekanoff mesto Vabljeni k sodelovanju! - Nagradni razpis za vse, ki imate kanček smisla za pisanje Se vam je že zgodilo, da ste dobili na obisk gosta iz tujine? Kot dober gostitelj ste se gotovo hoteli izkazati tudi tako, da ste ga peljali po Celju in okolici in mu razkazali vse, kar se vam |e zdelo zanimivo. Pa ste bili gotovo vsaj na trenutke v zadregi, kaj še pokazati, na kakšen način zadevo predstaviti, da ne bo dolgočasna, da bo gost začutil mesto, ljudi in naše značilnosti. O tem smo razmišljali, ko smo za vas, bralci, skupaj z Mestno občino Celje oblikovali predlog za nagradni razpis ob kandidaturi Celja za evropsko prestolnico kulture 2012, Gotovo imate dobro zamisel, kako bi tujca po- peljali skozi Celje, da bi mu ostalo za vedno v spominu. Pa ne gre samo za naravne in kulturne znamenitosti, še cela vrsta možnosti obstaja: lahko ga vpeljete v svet celjskih lokalov, dobre hrane, zabav, mladinske kulture, rekreacijskih možnosti, lahko ga celo vodite med mestnimi klošarji, pasjimi iztrebki na vogalih, razsutimi zelenicami v parku ... Vse to je Celje, s svojimi plusi in minusi. Zato pričakujemo čim bolj zabavno in duhovito, drugačno in »odšte-kano« besedilo, ki nam ga boste poslali. Po dolžini naj ne presega 3.500 znakov, če boste pisali na računalnik, kar je za nas tudi najbolj pripravno. Še zadnja možnost še zadnjič imatemožnost, da se odločite za spremembo in nam pošljete kupon. Vodilo pri hujšanju naj bo zdrav način življenja s spremenjenimi navadami prehranjevanja ter več gibanja, kar vas bo pripeljalo tudi do bolj pozitivne sa-mopodobe. V naše uredništvo vsak dan pridno pošiljate kupone, zato se že veselimo srečanja z vami v akciji Hujšajmo z NT&RC. V naslednjem tednu bo strokovna komisija pregledala vse prispele kupone in med njimi izžrebala 20 srečnežev, nato pa z njimi opravila individualne razgovore in jih seznanila s potekom zdravega hujšanja, ki bo letos trajalo do sredine junija. V tem času se bodo udeleženci «spopadali« z odvečnimi kilogrami in neusmiljeno tehtnico, opravih test hoje, se učili zdrave priprave jedi, nakupovanja živil in ob torkih v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pri-sluhniU nasvetom prim. Jane Govc Eržen in ostalih gostov, ki se bodo pridružili na skupnih srečanjih. V Top-fi-tu se na vadbo naših izbrancev za čvrstejše mišice in večjo gibljivost na račun izgubljenih kilogramov pripravlja Nataša Suster, v naši hiši pa bomo poskrbeli, da bodo bralci in poslušalci preko tedenskih radijskih oddaj in naših »hujšarskih« strani vse to počeli in se uspehov veselili skupaj z vami. Seznam udeležencev v skupini bomo objavili 6. marca, 13. pa pljunili v roke in noge ter začeh hujšati do 19. junija, ko bomo v Citycen-tru lažji proslavili zmago nad kilogrami. MATEJA JAZBEC Foto: RP k¥m\% Mm simtveiw težave? ; POZOR, HUD PES Dobrodelnost bogatih največ dve na roko napisani strani. K sodelovanju vabimo predvsem številne mlade iz osnovnih in srednjih šol, kjer imajo novinarske, literarne in podobne krožke. Obljubljamo tudi napade, ki jih podarja Mestna občina Celje. Tedensko bomo izbrali avtorja in ga nagradili, njegov tekst pa objavili. Končna nagrada ob zaključku akcije pa naj bo zaenkrat še presenečenje. Torej, naostrite um, vaše prispevke pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Moje »odštekano« mesto ali na ted-nik@ntjc^ Bilo je nekoč, ko sem se odločil, da bom stestiral nemogoče. Že vnaprej sem namreč yedel, da je moj namen ja]pv,-da ni nikakršne možnosti, da bi se uresničilo, kar sem si zamislil. Odločil sem se, da v Celje povabim Bona Voxa, pevca skupine IJ2. Pa ne, da bi si ga ne vem kako želel videti, ampak enostavno sem si rekel, človek se pač javno zavzema ža nekatere stvari, ki so meni tudi všeč, saj ne more biti ne vem kako slab ah prevzeten, zakaj ne bi prišel k meni na obisk, spal bi lahko pri meni, za nekaj dni bi pač sina iz sobe prestavil v spalnico, celo sobo bi imel narazpolago, gotovo bi mu bili všeč plakati National Geographica, ki jih Filip lepi po steni, ne bi imel ne vem kakšnih stroškov z letom, šel bi recimo z Rya-nairom, stroške kritja prevoza zletališčabi kril sam, moja žeaa bi inu kuhala, pripravili bi mu lahko tudi klasične angleške zajtrke ... No, pa sem šel na uradno stran skupine Ü2, se prijavft, poslali so mi sporočilo, da so veseli, ker se jim je pridružil nov član in Čas je bil, da najdem stik z Bonom, Nima smisla govoriti, da je bilo to enostavno neroogoče, da je bila celotna stran nastavljena tako kot mešanica prodajnega kataloga in verske organizacije, kjer imaš pravzaprav eno samo možnost, da kupiš njihove izdelke, od majic, CD-jev, DVD-jev, te posnetke pa neke druge, denarnico in kar je še podobne navlake, na koncu pa prejmeš zahvalo za nakup, in če kupiš večkrat, si na dobri poti, da ti poklonijo zraven |e kakšen poster polbožaiistevUZ. Po elektronski poŠti si jih pravzaprav lahko vprašal predvsem, kaj vse prodajajo in na kakšen način se da to plačati. Potem sem se spomnil, kako so se lotili pri U2 različnih »mirovnih« in »dobrodelnih« akcij, kako je Bono klical • enkrat Clintona^ pa papeža in ne vem koga še, spomnil sem se njihove akcije v zvezi s tem, da bi bogate države odpisale dolg najrevnejšim. Hm? Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com Ob tem so mi vmisli prišle podobe Delhija, Agre^ Va-tanasija, najrevnejših pre-delov sveta, kjer se revščina pari s prenaseljenostjo, najslabša možna kombinacija. Obrazi, telesa, enciklopedija dermatoloških bolezni, verjetno tudi gastro-loških, veneroloških, ki so se mi vsiljevale v moj osebni prostor, da bi jim primaknil kakšno rupijo, na dese-vtine, stotine rok, ki so drezale vame, »rupi mister -rupi mister - rupi mister« ... Na koncu pa še tisto, čemur pravim paradoks Indije, na majhne dze povez-njena telesa brez rok in nog, brezimnih otrok, ki so jim ude posekali lastni starši, jih poveznili na cizo, potisnil v razbeljen prah ulice, med številne druge otroke nekih drugih staršev, ki so stonli isto, da bi ta nebogljena telesa prinesla v družinski proračun kakšno ru-pijo. Toda kako, sem se vprašal, kdo naj jim da, tudi če bi želeli, da se jih usmilijo turisti, se vseh ne bo-• do, enostavno jih je preveč. Zapovrh pa, kako naj preživijo, če so pohabljeni, nezmožni početi karkoli, ko bi vsaj imeli fw roko in nogo. In na drugi strani, kot turist sem spal v delu maha-radževe {po indijsko približno kot kralj) palače, ki jo je spremenil v razkošen hotel, bogastvo brez primere. In sem premišljeval, kaj bo odpis doJgov, npr. Indiji, pomagal vsem tem nesrečnikom na cesti, ki so od reform Indire Gandhi sicer pravno izenačeni z brah-mansko kasto, ki na koncertih U2 in podobnih »sedi« v prvih vrstah, se z njimi fotografira in na koncu zberejo nekaj fičnikov, ki recimo ne zadostujejo niti za to, da bi popravili kolesa ciz nesrečnih otrok. En sam ekshibicionizem. Seveda Bonu ne mislim več pisati. ŠTORE I iWI /:lill Cepljenje dolgovom? v občini Štore nameravajo letos kljub visokemu občinskemu dolgu poskrbeti za kar nekaj naložb. O tem so govorili na sredini seji občinskega sveta, ko je prišlo do dolge razprave o tem, da bi občina še letos plačala cepljenje deklic proti hu- ni v obnovo cest je bila s 180 tisoč evri pre la Celjsko kočo preko Vipote, Evri za ceste Lani so v Celju posodobili dobrih 16 kilometrov občinskih cest in pločnikov čeprav komunalne potrebe celjskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti zdaleč presegajo zmožnosti občinskega proračuna, so lani v Mestni občini Celje na tem področju veliko postorili. Na novo zgradili ali posodobili so dobrih 16 kilometrov cest, dovoznih poti in pločnikov, kar je občinsko blagajno olajšalo za 4,2 milijona evrov. Med večjljni projekti velja vsaj omeniti novo Bežigrajsko cesto, katere gradnjo bodo v naslednjih letih nadaljevali vse do novega avtocestnega priključka na Lju-bečni, saj bo ta šele po tej naložbi in po izgradnji cest proti severu do Arclina in na jugu proti Štoram lahko v celoti opravljal svojo razbremenilno funkcijo za pretežno tovorni promet. Veliko občinskega denarja je šlo tudi za dokončanje Mariborske ceste, med večjimi uspehi pa velja omeniti še asfaltiranje ceste proti Celjski koči, ureditev nekaterih mestnih ulic in cest in podobno. V občinski stavbi so z opravljenim zadovoljni, a hkrati opozarjajo, da jih v naslednjih leüh čaka še veliko zahtevnih nalog, med katerimi jih bo nekaj občina izpeljala sama, za nekatere pa pričakujejo sofinanciranje države oziroma državne družbe za ceste. Od te je odvisna predvsem nadaljnja gradnja Dražja pomoč na domu Od 1. marca bo cena pomoči na domu v občini Štore znašala 3,40 evra, kar je dobrih 8 odstotkov več kot doslej. Občinski svet je na zadnji seji so^ašal z novo ceno pomoči na domu, ki jo izvaja Dom ob Savinji - Center za pomoč na domu. Dejanska nova cena na efektivno uro bo od marca znašala 14,67 evra in bo tako 10 odstotkov višja, cena za uporabnike pa bo Aktivne počitnice za Tudi v iztekajočih se šolskih počitnicah je Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje skupaj s Športno zvezo Celje in v sodelovanju z ZPO, fundacijo za šport in nekaterimi drugimi izvajalci športa pripravil brezplačen in privlačen spored počitniških športnih dejavnosti za mlade v objektih Golovca in na drsališču v mestnem parku, Žal, vsaj v teh zelenih zimskih počitnicah priložnosti za smuko na bližnjih smučiščih ni bilo. Zato pa so mladi sprejeli priložnost za kegljanje (na slikij, drsanje, mali nogomet, badminton, fitnes in druge športne in rekreacijske dejavnosti. BS, foto: GREGOR KATIČ lu). latei ličnega Bežigrajske ceste, pa razširitev magistrale vzhod-zahod od križišča s Čopovo do Med-loga, gradnja razvpitega pločnika v Šmarjeti in še bi lahko naštevali. Celjsko cestno omrežje ima 500 kilometrov, le slaba dva odstotka občinskih cest sta še brez asfalta. Občino samo pa letos pri gradnji in obnavljanju cestne infrastrukture čaka najtežji zalogaj na Ostrožnem. V celoti naj bi namreč obnovili eno od osrednjih žil celjskega primestnega omrežja - Cesto na Ostrožno, kar bo mesto stalo skoraj 1,5 milijona evrov. BRST Občinski proračun so sprejeli v prvi obravnavi in to brez bistvenih pripomb, zato kaže, da pri drugi obravnavi ne bo drugače. Med letošnjimi naložbami namenjajo največ, 322 tisoč evrov, za nadaljevanje gradnje kanalizacije v Kompolah, sledi sofinanciranje gradnje nadvoza Lipa ter regionalnega centraza-ravna-nje z odpadki. Med večjimi naložbami so še obnova kulturnega doma v Štorah, nadaljevanje urejanja novih prostorov štorske knjižnice, urejanje ograje in tribun Športnega parka Lipa, obnova strehe vrtca ter ureditev avtobusnega postajališča na Opoki. V letošnjem proračunu računajo v celoti na 2,5 milijona evrov prihodkov ter 2,4 milijona evrov odhodkov. Med odhodki nameravajo letos nameniti za odplačilo občinskega dolga, ki znaša trenutno 1,8 milijona evrov, v celoti 360 tisoč evrov, Med sredino prvo obravnavo letošnjega proračunaje prišlo le do dolge razprave o predlogu dveh svetnikov glede cepljenja deklic prori HPV (predlog se je pojavil na sami seji). Po tem predlogu bi cepili proti HPV vse štorske osmošolke in deve-tošolke, kar bi občino stalo 12 tisoč evrov. Predlog, po katerem bi cepili 34 deklic, je pred tem podprl občinski odbor za so-cialo, med svetniki pa so se med razpravo pojavljali različni pomisleki. Povedali so, da so cepljenju načeloma naklonjeni, vendar menijo, da si zelo zadolžena Občina Štore tega letos ne more privoščiti. Poleg tega bi bila s plačilom cepljenja med prvimi šestimi občinami v Sloveniji (po podatkih nekaterih svetnikov). Med razpravo so se prav tako pojavljali pomisleki, da bi cepljenje morali plačati še vsem dijakinjam in študentkam, in tudi, da bi počakali na možnost sofinanciranja s strani države. Svetniki so na koncu soglašali, da bodo do prihodnje seje pridobih dodatne informacije ter se potem dokončno odločili. BRANE JERANKO vnaprej bistveno nižja zaradi občinske in državne subvencije. Na območju občine Štore trenutno izvaja pomoč na domu ena sodalna oskrbovalka, ki opravi dnevno v poprečju po sedem obiskov. V preteklem letu so bih v Štorah po številu uporabnikov in po mesečnem koriščenju ur medštirimi občinamiz območja celjske upravne enote na zadnjem mestu, BJ Skupina nemških dijakov si je Nemški gimnazijci na Ceijsici Icoči Teden ob minule sobote do danes je na Celjski koči preživelo 20 dijakov nižje gimnazije iz Celju partnerskega mesta Greveobroich. Med lanskim obiskom številčne celjske delegacije v Grevenbroichu jih je na zi-movanje povabil župan Bojan Šrot. Več kot 20 let partnerstva obeh mest dobiva s tem novo podobo, saj so nemški učenci prav zaradi tega povabila celo leto namenili podrobnemu spoznavanju Slovenije, je povedal ravnatelj gimnazije Michael Jung, Celjski podžupan Stane Rozman pa je na sprejemu, ki ga je za mlade nemške goste pripravil v torek, povedal, da je ta obisk nadaljevanje dobrih partnerskih odnosov obeh mest. »Letos je v Grevenbroichu ob novem letu zaigral orkester L Gimnazije v Celje, zdaj so nemški gimnazijci na obisku pri nas. Če se bodo skovale čvrste vezi med mladimi, se bo tudi medsebojno razumevanje in dobro sodelovanje nadaljevalo,« je poudaril Rozman. V minulih dneh so mladi nemški gimnazijci opravili nekaj planinskih pohodov, si ogledali Stari grad. Postojnsko jamo in Celje. Zadnje dni bivanja pri nas pa so vendarle tudi smučali - namesto na Celjski koči pa na Golteh in na Rogli. BS, foto; ALEKS ŠTERN lili füll. MOZmjE I ŽALECJ 11 Različni obrazi državne uprave »Naj ne zveni kot samohvala, toda Upravna enota Mozirje se v drugi polovici leta po rezultatih mesečnega barometra zadovoljstva strank uvršča na 2. ali 3. mestu v državi,« je med predstavitvijo lanskega dela povedal načelnik Vinko Poličnik. Sicer je bila lani najpomembnejši dogodek za UE Mozirje selitevvnov poslovni center, v katerem je udejanjen projekt vse pod eno streho, saj so v njem združeni pretežni del državne uprave, javni zavodi in občina. »Pogled na državno upravo pokaže njen blišč in bedo, saj je bilo na različnih ravneh težko uskladiti delovni čas, registrirna ura pa je bila skoraj groza in trepet,« je duhovito ponazoril načelnik Poličnik vso energijo, ki so jo vložili v enoten hišni red in druge aktivnosti, s katerimi bi radi pokazali uporabnikom enoten obraz državne uprave. Sicer lani v upravnih postopkih ni bilo večjih nihanj, v UE so postorili večino potrebnih zadev. Z veseljem povedo, da se je povečal obisk šestih krajevnih uradov, kjer širijo paleto državnih storitev. »Vesel bom, če se bodo tudi drugi odločili za te prostore, saj to pomeni dejansko približanje državne uprave.« Za letos, podobno kot druge UE, tudi Mozirje čakajo s 1. majem napovedano spreminjanje uradnih ur ter spremembe listin, prostorskih aktov in zakona o sodnem registru. Med drugim pričakujejo nadaljevanje zgodbe o pokrajinah, seveda pa jim ostajajo še nezaključeni dena-cionalizacijski postopki. »V UE-ju se bomo trudili, da bomo vzdrževali standard kakovosti in v resnici poskrbeli, da bodo od vrat do vrat namesto uporabnikov tekli podatki.« Načelnik Vinko Poličnik in vodje Makedonci v Bio paricu v četrtek sta Bio park v Vrbju pri Žalcu obiskali delegaciji makedonskega in slovenske^ ministrstva za visoko šolstvo. Na obisku v Vrbju so jih predstavniki podjetja Nivo seznanili z Bio parkom, najbolj pa je goste iz Makedonije zanimala biološka čistilna naprava, ki je namenjena intenzivnemu biološkemu čiščenju različnih vrst obremenjenih voda. Delegaciji sta nato obiskali še Tehnološki center za orodjarstvo Slovenije Tekos in Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije v novega Boštjana Knlenca in mladinci želijo na olimpijado Letos mineva 125 let, odkar se je začela gasilska dejavnost na Rečici ob Savinji. IXidi zato bo letošnje delo domačih gasilcev predvsem v znamenju jubileja, so se strinjali na sobotnem ob^em zboru društva. Veliko pozornosti bodo namenili tudi desetini mladincev, ki se bo aprila pomerila na izbomem tekmovanju za gasilsko olimpijado na Švedskem. Ker se je župan nove Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj odločil, da bo odstopil z vseh vodilnih hinkcij v posameznih društvih, so na občnem zbora za novega predsednika PGD-ja Rečica ob Savinji izvolili Boštjana Kolenca. Poročilo o lanskem de- lu je podal zdaj bivši predsednik Jeraj, ki je med drugim omenil, da je za prekrivanje strehe njihovega gasilskega doma, kar je bil tudi največji finančni in delovni zalogaj, izvedela praktično vsa Slovenija, saj je nekdo dogodek v času volitev prijavil kot kršitev volilnega molka. Sicer je bilo lani poleg izobraževanj, intervencij v treh požarih in pomoči pri reševanju na Golteh delo rečiških gasilcev usmerjeno v priprave na tekmovanja. Člani desetine B so v Žalcu postali državni podprvaki, mladinci so se uvrstili med pet najboljših slovenskih desetin, posegali pa so tudi po mnogih drugih lovorikah in odličjih. US Seminar za hmeljarje Celju. Sicer pa sta se delegaciji v Ljubljani na skupnem zasedanju pogovarjali o visokem šolstvu, bolonjski prenovi šolstva, izmenjavi informacij o znanstveni in tehnološki politiki ter o možnostih bilaterahiega sodelovanja in skupnega nastopa v evropskih pro^amih. Pozornost so namenili še možnostim prijave makedonskih raziskovalcev in podiplomcev na razpis Znanstveno izobraževalne fiindadje RS ter različnim'projektom znanstvenega in tehnološkega sodelovanja za naslednje obdobje. TT Na 44. seminarju o hmeljarstvu, ki ga je pripravil žalski Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, se je v petek v žalskem gasilskem domu zbralo precej slovenskih hmeljarjev. »Seminar omogoča prenos znanja in novih dognanj v prakso. Hkrati je to dodatna priložnost za druženje in pogovor o težavah. ki tarejo hmeljarje, in tudi o rešitvah za naprej,« je povedal direktor žalskega inštituta Darko Simončič. Na seminarju so govorili o programu razvoja podeželja, ki bo omogočil nove investicijske aktivnosti, novostih v zakonodaji, spremembah pravilnika o sadilnem materialu in dragih programih s področja hmeljarstva. US, foto; TT Predstavniki gasilskih dniitev z po podpisu pogodbe Varni tudi na Vranskem Delegaciji v Bio parku Občina Vransko in Prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa-Stopnik, Ločica pri Vranskem in Tešova so v prostorih občinske knjižnice podpisali pogodbo za opravljanje javne gasilske službe. Gasilci so prevzeli dolžnost gašenja in reševanja ob požarih, opravljanja preventivnih nalog varstva pred požari ter naloge zaščite in reševanja ob poplavah in dragih nesrečah, skladno z načrti zaščite in reševanja v občini Vransko. Pred podpisom se je žu-it. 16-23. februar 2007 - pan Franc Sušnik za opravljeno delo v minulem letu zahvalil gasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec ter tudi za letos obljubil finančno pomoč. Za gasüsko dejavnost so v proračunu namenili 35 tisoč evrov, kar je skoraj desetina več kot lani. Za uspešno sodelovanje med draštvi, občinskim poveljstvom in občino se je v imenu GZ Žalec zahvalil član predsedstva zveze Rafael Hru-stel, ki je v imenu zveze pogodbo tudi podpisal. TT 12 ŠEHTJUB I LAŠKO j RADEČE Smohorjevi rekorderji Na vrh Šmohorja, hriba nad Laškim, se vsalco leto povzpne lepo število pohod-nikov. Nekateri se nanj odpravijo kar vsak dan ali celo večkrat dnevno. Tistim, ki so lani 784 metrov visok hrib osvojili največkrat, pa je najemnik planinskega doma na Šmohorju Vladimir Pongratz v soboto podelil priznanja. Najbolj priden pohodnik je bil v letu 2006 Miran Kolšek, ki so ga noge na vrh Šmohorja ponesle, verjeli ali ne, 460-krat. Med pohodnicami se je z 206 vzponi najbolje odrezala Jožica Erman. Nagradili so tudi najstarejša ljubitelja Šmohorja; Mirko Flander se je pri več kot 70. letih na vrh odpravil 163-krat. Marija Podbev-šek pa je pri svojih 80. letih Šmohor lani osvojila 41-krat. Za nepremagljivega hribolaz-ca še vedno velja Marko Selič, ki je bil v letu 2004 na Šmo-horju kar 620-krat. in Marija Podbevšek Za planinski dom na Šmo-horju zadnji dve leti skrbi Vladimir Pongratz, ki ima dom odprt vsak dan, razen ob četrtkih. Ker se mu bo 1. septembra najemna pogodba iztekla, je Planinsko društvo Laš- ko objavilo razpis za novega najemnika planinskega doma na Šmohorju (prijave zbirajo do 15. marca), pri čemer sedanji oskrbnik pravi, da je Šmohor tako vzljubD, da se bo vnovič prijavil za najemnika. Šmohor je najbolj množično obiskan za 1. maj, ko tradicionalno pripravijo prvomajski shod, letos pa bo veselo tudi septembra, ko PD Laško praznuje 80-letnico. BOJANA AVGUŠTINClC V pričakovanju gostov iz Aleicsinca u obiska članov Konec tedna v Šentjurju bo v s srbskega društva, ki bodo spoznavali mesto, zatem pa Šentjurčanom obljubljajo nepozaben večer. Mladi folkloristi Kulturno umetniškega društva Alpos Alek-sinac, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti, v Šentjur prihajajo že jutri. Društvo deluje pod okriljem šentjurske družbe v srbskem mestu Alek^nac. Goste bodo namestili v dijaškem domu Šolskega centra Šentjur in jim razkazali šentjurski Zgornji trg, njegove znamenitosti, posebno po- zornost pa bodo namenili muzeju Zakladi Rifnika. Ogledati si bodo tudi podjetje Alpos, v nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri pa se bodo v Kulturnem domu Šentjur predstavili s celovečernim nastopom. Zadali so si namreč nalogo, da bodo nadaljevali bogato tradicijo ljudskega izročila srbskega naroda v pesmi, plesu in glasbi, del koreografije ter temperamenta pa bi mladi plesalci želeli deliti s čimveč obi-skovalci- PM Občinski prvi filter V Radečah V občini Laško je za gradnjo družinskih hiš veliko zanimanja, saj je doslej vloženih 150 pobud za spremembo namembnosti iz kmetijskih zemljišč v stavbna. Pri tem se pojavljajo tudi skrajni predlogi občanov, zato občina želi doseči večjo kontrolo nad pozidavo. Občinski svet je tako na zadnji seji sprejel sklep o določitvi kriterijev za obravnavo vlog za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, po katerem mora biti na lokaciji zagotovljena minimalna komunalna opremljenost v razdalji 200 metrov. Tako mora imeti lokacija dostop na javno cesto, oskrbo s pitno vodo in elektriko, gradnja na nestabilnih plazovitih območjih pa ni mogoča. BJ Čistilna naprava v Radečah je občinski svet sprejel osnutek proračuna za leti 2007 in 2008, čemur sledita javna razprava ter v začetku marca dokončno sprejemanje. Za letos načrtovani prihodki in odhodki znašajo 5,4 milijona evrov ter za prihodnje leto 4,5 milijona evrov, po novem zakonu o financiranju občin pa naj bi prejeli dvesto tisoč evrov več. V dveh letih bo največja naložba doigo pričakovana čistilna naprava, ki je z 1,5 milijona evrov v proračunu največja postavka. Veliko namenjajo tudi za prenovo kulturnega doma, za ceste ter poslovno stanovanjsko stavbo, kjer bo 15 novih stanovanj ter novi prostori pošte, BJ KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE ^m "SOIET" VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM Cene posameznih tečajev za člane so: - mala šola - začetni tečaj -B-BH - nadaljevalni tečaj - reševalna enota 65 EUR 110 EUR 85 EUR 85 EUR 85 EUR Nadaljuje se niz koncertov V cerkvi sv. Jurija v Šentjurju nocoj, v petek, ob 19. uri pripravljajo koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Šentjurskemu občinstvu se bo zbor, ki je lani zabeležil 80 let delovanja, vodi pa ga dirigentka Urška Lah, predstavil z nizom sakralnih in ljudskih pesmi. PM Vpis v sredo, 28. februarja, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU Informacije vsako Sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 Mfww.railioGelje.coin IZ «MINSKIH SUETOV z novim statutom LAŠKO - V občinski upravi pripravljajo nov statut občine, saj so kljub temu, da je bil lani usklajen z zakonski novostmi, ugotoviti neusklajenosti in nejasnosti. Pri tem so za mnenje zaprosili vladno Službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je za vse občine pripravila nov vzorec statuta. V novem statutu v Laškem, ki ga je občinski svet v prvi obravnavi sprejel na zadnji seji, sicer bistvenih sprememb ne bo. O investicijskih programih LAŠKO - Svetniki so na zadnji seji sprejeti okvti-ni program letošnjega dela ter se seznaniti z lanskim. Na vsebinskem področju bodo svetniki letos med števihtimi nalogami obravnavali investicijske programe za vrtec Debro, gradnjo šolske telovadnice in preureditev šole v Rimskih Toplicah, gradnjo Zdravstvene postaje Rimske Toplice ter za tamkajšnji gasUski dom. BJ Prednost sedežu v Občini Laško so spremeniU sofinanciranje društev, ki se ukvarjajo s socialno-humanitarnimi programi. Po novem dajejo prednost tistim, ki imajo sedež v laški občini. Kot so opazili tudi na lanskem razpisu za sofinanciranje, je imelo med 29 prijavljenimi društvi sedež v laški občini le šest društev, med društvi s sedežem izven občine pa so imela komaj štiri društva več kot desetino članov z laškega območja. Po novem pravilniku, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, bodo društva s sedežem v domači občini prejela 90 odstotkov sredstev, ostala pa preostatih 10 odstotkov. BJ Prihaja Laški bilten V Laškem bo začelo izhajati informativno glasilo Laski bilten, ki ga bo ustanovila in izdajala občina. Glasilo, ki bo izšlo petkrat letno, bodo vsa gospodinjstva v občini prejemala brezplačno, objavljeno pa bo tudi na spletnih straneh Občine Laško. V biltenu bodo občane med drugim obveščati o delu v občinski stavbi ter v krajevnih skupnostih in različnih javnih ustanovah, odgovornega urednika Laškega biltena, ki bo opravljal petletno funkcijo, pa bo imenoval župan. Med predlogi imen bodočega glasila sta bila tudi Laške novice in Glasilo Laščan, za Laški bilten pa so se odločiti, ker je to ime občinska uprava že uporabljala za svoja letna poročila. BJ ŠOLSKI GINTSR SINTJÜR Vas vabi v študijskem letu 2007/08 k vpisu v naslednja višješolska študijska programa: ^ UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE redni in izredni šfudij 5 ŽIVILSTVO IN PREHRANA , redni in izredni šfudij > Rok za oddajo prve prijave k vpLsu Je najkasneje ) 8. marca 2007. Prvo prijavo za vpis pošijite na naslov: ? Višješolska prijavna služba ? Šolski center Celje, Pot na Lavo 22,3000 Celje | :-pošta: referatv5scekq®gucstarnessi telefon: 03/746-29-02 ali 03/746-29-00 ...■..'i- ROGMIU^ PODČETRIEg KOZJE | Bazna postaja v Ratanski vasi? Ugasla kotlovnica bi lahko dobila novo nalogo - Zaradi slabe obveščenosti na sestanku z mobilnim operaterjem le šest krajanov Skupna kotlovnica v Ratanski vasi je lani, po kar nekaj protestih, vendarle ugasnila. Ampak kot kaže, bi lahko kaj kmalu dobUa novo vlogo. Na vrhu dimnika namreč Mobitel namerava postaviti bazno postajo. Občina je zato sklicala sestanek s krajam in predstavniki Mobitela, ki pa se ga je udeležilo le šest krajanov Ratanske vasi. Težava naj bi bila v vsebini obvestila, ki je bilo po mnenju nekaterih zavajajoče. V obvestüu, ki je büo objavljeno v lokalnem časopisu in nekajkrat na radiu, je bilo zapisano, da bo sestanek o Siljenju mobilne telefonije. To je sicer res, vendar bi verjetno več ljudi prišlo na sestanek, če bi vedeli, da gre dejansko za bazno postajo oziroma tri antene za UMTS. Verjetno bi bilo več zariima-nja tudi zato, ker sta v neposredni bližini kotlovnice vrtec in osnovna šola. Krajan-ka Kristina Drofenik pa pravi, da je bilo obveščanje namenoma takšno: »Sklic sestanka na pustni torek je bil načrtovano nerazumljiv zato, da praktično ne bi bilo nikogar. Zaključek bi bil, pripomb v razpravi ne bi bilo, in postaja na vrhu dimnika ugasle kotlovnice bi stala. Občina pa bi drago prodala tudi zdravje 700 otrok bližnjega vrtca in šole.« Kotlovnica je v lasti občine in če bi na vrhu dimnika stala bazna postaja, bi se občina in mobilni operater dogovorila za plačOo. Kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor Tomaž Strehovec, se zaenkrat o tem še sploh niso pogovarjali: «Pogodbe oziro- ^ bi ljudje bolj natančno vetfoli, kakšna bo tema sestanka, sklicanega na pustni torek v času šolskih počitnic, bi bilo gotovo zasedenih več stolov. dogovori v nadaljnjih od- tene, ampak preprosto, po valcev in potreb po mobilni posvetu s predstavniki Mobitela, da gre za širitev, po-jačitev signala, kar se mi je zdelo popolnoma razumlji- nosih, pogodbenih ali najemnih, so vprašanje čisto končne odločitve, ali bo ta postaja sploh stala. Zaenkrat sploh še nismo v dogovorih, kakšna j e odškodnina, kakšna j e najemna oblika - ali je brezplačna ali plačna - zato je takšno govorjenje v tem trenutku čisto brezpredmetno.« Skrb zaradi vrtca in šole Mogoče bi manj suma vzbujalo, če bi na sestanek povabili z jasnim besedilom, da gre za bazno postajo, Strehovec, ki je spisal obvestilo, pravi, da so obveščali tako, kol je v navadi, da pa je mogoče uporabil nerodno terminologijo: »Mogoče je bila premalo udarno povedana neka beseda (bazna postaja, op. p.). Ko sem pisal obvestilo o tem, da se bo širilo mobilno omrežje, nisem znal napisati, da bodo to neke an- Kot kaže pa le ni bilo tako razumljivo, saj bi sicer prišlo verjetno več ljudi. Četudi je bil na dan sestanka pustni torek in so odšli ljudje napu-stovanja in četudi je prav to čas zimskih počitnic. Krajane bi gotovo zanimalo, če bo to vplivalo na njihovo zdravje. PredstavnikMobitela Primož Gorjup je povedal, da bazna postaja s svojim sevanjem na zdravje ne bo vplivala, »saj je sevanje globoko pod predpisanimi zakonskimi mejnimi vrednostmi.« Glede bližine vrtca in šole pa je dodal, da ljudi to ne sme skrbeti: »Vse bazne postaje so postavljene v skladu z veljavno zakonodajo. V Ratanski vasi jo želimo postaviti prav zaradi velike gostote prehi- tel efo ni j i.« Predstavniki Mobitela so še pojasnili, da želijo po celi Sloveniji postaviti več baznih postaj za UMTS, saj imajo zaenkrat za to vrsto mobilne telefonije 69-odstotno pokritost prebivalstva in le 24-od-stotno pokritost ozemlja. Dodali so, da naj bi več baznih postaj dejansko pomenilo manj sevanja, saj morata za dober pogovor tako mobilni telefon kot bazna postaja v tem primeru oddajati manj sevanja. Tistih šest krajanov, ki so prišli na sestanek, Mobitelova predstavnika s to razlago nista najbolj prepričala. Kot jih tudi nista prepričala, da je razlog v postavitvi bazne postaje izboljšanje signala. »Gre za postajo zzelo širokim spektrom, ki bo pokrival pravično celo Rogaško Slatino. Dejansko pa gre za tako moč postaje, da bi preprečila vdor hrvaškega signala na obmejno področje,« pravi Kristina Drofenik, Predstavnika Mobitela sta to zanikala in še naprej zatrjevala, da gre le za krepitev signala UMTS. Če bodo krajani proti, bazne postaje na dimniku kotlovnice ne bo. Je pa predstavnik Mobitela Primož Goijup malce užaljeno dejal, da si bodo krajani sami krivi, če določenih Mobitelovih storitev ne bodo mogU koristiti, Gre za storitve UMTS, signal za telefoniranje je sicer dober. O bazni postaji bodo najverjetneje govorili tudi prihodnji teden na seji občinskega sveta. Morda bodo morali sklicati še en sestanek, na katerem pa bo verjetno več kot šest krajanov. ŠPELA OSET 13 Pet minut za proračun Po burnem in dolgotrajnem sprejemanju občinskega proračuna Podčetrtka v prvi obravnavi, ki je bila prejšnji mesec, ga je občinski svet sprejel na februarski seji (v drugi obravnavi) v petih minutah. Del svetnikov z območja Pristave pri Mestinju je namreč za prejšnjo obravnavo pripravil izračtme, po katerih naj bi bilo območje Podčetrtka v občinskem razvojnem programu izrazito priviligirano na račun vseh drugih krajevnih skupnosti. Tokrat, med februarsko drugo obravnavo, so letošnji proračun sprejeli v petih minutah, in to s soglasjem vseh svetnikov ter brez vsake razprave. To se je seveda zgodilo po predhodnih usklajevanjih, potem ko so osnutek proračuna potrdili vsi občinski odbori in sveti krajevnih skupnosti, vključno s Pristavo pri Mestinju. Med novostmi po prvi obravnavi sta v proračunu predvsem postavki z naknadnimi državnimi sredstvi za sanacijo po neurju (104 tisoč evrov) ter za zaposlitvi na področju občinske komun^e dejavnosti, kar je posledica tega, da občini javnega dela za tu-ejanje okolja niso več odobrili. Kot smo že poročali, je v letošnjem proračunu Podčetrtka 4,2 milijona evrov prihodkov ter 4,3 milijona tolarjev odhodkov, razliko pa predstavljajo lani neporabljena sredstva. Približno polovico proračuna predstavljajo različne naložbe, med njimi začetek ^adnje večnamenske dvorane v Podčetrtku, poplačilo že zgrajenega šolskega prizidka v Pristavi pri Mestinju ter gradnja štadiona v Podčetrtku. BRANE JERANKO (SVETOV Novi privolitvi za Pirša KOZJE, PODČETRTEK - Občinska sveta sta na zadnjih sejah soglašala z imenovanjem Bojana Pirša za direktorja OKP Rogaška Slatina, javnega komunalnega podjetja obso-teljsküi občin. Skupščina javnega podjetja je namreč 15. januarja sprejela sklep, da bo občinam ustanoviteljicam predlagala v imenovanje Bojana Pirša, magistra znanosti s področja prometa. Prometna varnost KOZJE - Imenovali so člane občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga bo kot predsednik vodil Roben Kranjc iz Vrenske Gorce. Naloga sveta je predvsem ocenjevanje stanja varnosti cestnega prometa, predlaganje ukrepov na tem področju in skrb za prometno vzgojo. Red v Icinodvorani KOZJE - Sprejet je pravilnik o uporabi kinodvorane, ki so jo celovito prenovili lani in predstavlja osrednji prireditveni prostor. Pri brezplačni uporabi imajo prednost prireditve občinskega pomena ter območnega javnega sklada za kulturne dejavnosti, šol in vrtcev ter društev s sedežem v tej občini, enako velja za dobrodelne prireditve. Za uporabnike občinskega proračuna znaša začeta ura za uporabo dvorane 20 evrov in za druge 30, pri čemer davek na dodano vrednost ni obračunan. BJ POČITNIŠKA MATINiJA IN RISANE USKSNKE PONOVNO NA PUTNU CEUSKE6A KOl^EJA. Od1Mlo25.februarja 14 ZREČE I ' WIM Stop za koncesije Zamrznitev podeljevanja koncesij, dokler ne bo narejena strategija razvoja osnovnega zdravstvenega varstva na Konjiškem Zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva postaja na širšem konjiškem območju vse bolj vroCa tema. Vedno več zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev namreč žeU pridobiti koncesijo in zapustiti javni zavod. Če bi v konjiški, zreški m vitanjski občini ustregli vsem, grozi v skrajnem primeru ukinitev konjiškega zdravstvenega doma. Pri zdravnikih je razmerje zaposlenih v javnem in zasebnem zdravstvu trenutno 7:6. Prejšnji mesec so trije zdravniki in patronažne medicinske sestre, ki delujejo na področju primarne zdravstvene dejavnosti na območju občine Zreče, izrazili željo po pridobitvi koncesije. To je bil povod za sestanek zreškega žu- ' pana Borisa Podvršnika s konjiškim Miranom Gorinškom in direktorico ZD Slovenske Konjice Mihaelo Pugelj, Skupaj so ugotavljali, da občine nimajo nikakršnega dokumenta, iz katerega bi bila razvidna bodoča or^niziranost zdravstva. Odločili so se, da vse tri občine, torej tudi vi-tanjska, skupaj z zdravstvenim, domom, pripravijo strategijo razvoja osnovnega zdravstvene^ varstva. O njej so na zboru delavcev že govorili v zdravstvenem domu. Predlagali so, da občine sprejmejo tako stra- Bo Zdravstveni dom Sli postal hiša strahov? tegijo razvoja kot mrežo izvajalcev primarnega zdravstvenega varstva na območju, hkrati pa bi naj ocenili dosedanje izvajanje zdravstvenega varstva v okviru zdravstvenega doma, torej tako nje^ve dobre kot slabe izkušnje glede kakovosti in dostopnosti storitev. Najpomembnejši predlog zaposlenih v javnem zavodu je brez dvoma pobuda, da vse tri občine ustavijo podeljevanje koncesij, dokler ne bodo omenjeni dokumenti pripravljeni in sprejeti na občinskih svetih vseh treh občin. Če bi občine vseeno nadaljevale s podeljevanjem koncesij, so predlagali, da občine sprejmejo sklep o likvidaciji JZ ZD Slovenske Konjice oziroma ga ukinejo »ker ta zavod ne bo več izpolnjeval pogojev, opredeljenih v 9. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti.« O problemu so že govorili zreški občinski svetni- »Doklet » Zdravstver 3 za priprav ki in podprii sa Podvršnika dija ne bo končana, v Zrečih ne bomo podeljevali novih konc dom imi strategij, marca. Sicer pa je Podvršnik prepričan, da do ukinitve zdravstvenega doma ne more priti, saj ostaja vrsta nalog, ki jih lahko uspešno uresničujejo le v okviru javnega zavoda. MILENA B. POKLIC S pravljicami do čistejšega olfoija v oš Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je v začetku šolskega leta zaživel projekt v okviru Zavoda RS za šolstvo Odpadki in njihov vpliv na zdravje. K sodelovanju so povabili partnerski osnovni šoli v Ločah in Zrečah. Cilj projekta je zmanjšati količino mešanih odpadkov v vseh treh šolah in navajanje učencev na ločeno zbiranje odpadkov. V tem času so se v šolah zvrstile mnoge aktivnosti. Decembra so učenci OŠ Ob Dravinji z vodjo projekta Sonjo Rak obiskali obe partnerski šoli. Izmenjali so simbolična darila iz naravnih materialov, pripravili pa so tudi skupno okroglo mizo predstavnikov učencev druge in tretje triade vseh treh šol. Nanjo so povabili dr. Marinko Vovk, Špelo Hlačar, Simono Pozeb ter Matejo Re-bernak. Osrednja tema pogovora je bila ravnanje z odpadki. Februarja so se v šoli vrstile pravi jično-ustvarjal ne delavnice. Učenci 1. in 2, raz- redov so spoznavali svet pravljic, ob njem pa tudi ekološka sporočila izbranih pravljic. Pravljičarka Mateja Špec jim je predstavila tri pravljice; Zeleni otok in sivi otok. Drevo Krištof in Mavrični kombi. Učenci so preko sproščenega pogovora spoz- (W navali pomembnost ohranjanja naravnih virov, čiste narave in okolice. Sledile so delavnice, ki jih je vodila Sonja Rak, na njih pa so otroci ustvarjali različne izdelke. V OŠ Ob Dravinji si tako prizadevajo približati pomembnost ločevanja odpad-- Št. 16-23. kov in njihovega recikliranja vsem učencem in njihovi okolici. Teme, kot so odpadki, ločevanje odpadkov, recikliranje, topla greda in podobno, postajajo vedno bol) pereče, saj nekatere posledice občutimo že na lastni koži. SR Krožišča, projekti in cepljenje deklic Občina Zreče je že sprejela letošnji proračun. Tretjino denarja od pričakovanih 4,99 milijona evrov ho namenila za naložbe. Velik del bo namenjen nadaljevanju že začetih, lotevajo pa se tudi novih. Med naložbami iz prejšnjih obdobij izstopata okoljski projekt Očistimo reko Dravinjo ter projekt Turistična desti-nacija Rogla, zaključiti pa je treba tudi cesto Božje. V občini pa že pripravljajo nove projekte, namenjene razvoju podeželja. Z državo bo občina sodelovala pri izgradnji kar treh krožišč: Padežnik, ki bo zgrajeno še letos, ter Stranice in Ulipi. V javno-zasebnem partnerstvu z Uniorjem bodo na novo uredili središče Zreč. Nosilec naložbe Unior bo med drugim zgradil nov hotel visoke kategorije z 200 ležišči, občina pa bo sodelovala predvsem pri izgradnji infrastrukture in novega križišča ter pri novem vhodnem objektu v Terme Zreče. V njem bodo namreč našli prostore tudi banka, knjižnica, občinska uprava ... Pri pripravi proračuna so v Občini Zreče mislih tudi na številne drobne, a za ljudi pomembne postavke. Odločili so se na primer, da iz proračuna pokrijejo stroške cepljenja deklic 9. razreda osnovne šole proti raku materničnega vratu oziroma humanim papiloma virusom. Takšnih deklic je v občini 24, tako da bo za njihovo cepljenje potrebnih štiri tisoč evrov, MBP Odmeven polmesec Kulturni polmesec Kluba študentov Dravinjske doline je bil po pričakovanjih in oceni v klubu uspešen in odmeven, saj je k bogatemu programu pritegnil množico obiskovalcev tako iz Dravinjske doline kot iz drugih slovenskih krajev. Preko dva tisoč obiskovalcev je sodelovalo na gledaliških, literarnih, glasbenih in drugih prireditvah, na katerih so se kot ustvarjalci predstavili tudi številni mladi s tega območja. Seveda je tudi letos, že devetič, izšla pesniška zbirka mladih avtorjev, tokrat pod naslovom Za devetimi gorami ... MBP Kaj bi otroci sploh radi Splošna knjižnica Slovenske Konjice je za ponedeljek, 26. februarja, pripravila 4. knjižno čajanko. Ob 18. uri bo v čitalnici knjižnice Iztok Vrhovec predstavil knjigo Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi. Na predstavitvi bo sodeloval tudi ilustrator knjige Mihael Rudi'. Knjiga Možicelj ali Kaj bi oti-oci sploh radi ponazarja svet odraščanja naSih otrok. To je knjiga, ki iz perspektive najstnika odkriva celoten spekter njegovega čustvovanja in odzivanja na vsakdan. Knjiga bi lahko postala učno gradivo tako za starše kot tudi za otroke. Po njej je avtor napisal tudi besedilo za gledališko igro z istoimenskim naslovom. MBP VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.0.0._ Lava 2a. 30Q0 CEUE ' Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 SO 310 E-mail: infa@viH(a-cBlje.si www.vo^ia-calje.si anjem in čiščenjem a do zdrave pitne vode in prijaznega oicolja. lahjto^postane resničnost 23 nova m rabljena vozila mA11llMAl'»8^8tmetimiiiliai5,tel.:(1349018l)5 Francozi v Celju in Hororsicop v okviru tedna kulture, od 24. do 28. februarja, pripravljajo v Plesnem forumu Celje dve zanimivi prireditvi, ki bosta prav gotovo popestrili in obogatili kulturno dogajanje v knežjem mestu. Prvič se bo v Celju predstavila francoska plesna skupina Tempo in premier-no bo predstavljen nov mul-timedijski projekt za mlade z naslovom Hororskop. Plesni forum Celje je eden najpomembnejših plesno-gledaliških centrov v Sloveniji, ki s svojim plesnim izobraževanjem, pestrim ustvarjalnim delom in številnimi prireditvami že 30 let bogati kulturno ponudbo Celja. Uspešna gostovanja po svetu so stkala dragocene stike in prijateljske vezi. Tako nas bo 24. februarja obiskala35-članska skupina iz Francije (deloma z gosti z Irske) z namenom, da spozna Slovenijo in kulturno sodeluje s Plesnim forumom Celje, katerega plesalce so Francozi gostili predlani, lani pa so se skupaj z njimi srečati na Irskem. Tako je nastal francosko-sloven-ski projekt z naslovom Inter-stik, ki so ga zasnovali kot preplet različnih koreografij francoske plesne skupine Tempo in koreografij Plesnega foruma Celje. Omenjeni inter-stik si lahko ogledate jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani Plesnega foruma Celje. Druga prireditev bo 28. februarja ob 20. uri v Plesnem forumu Celje. Gre za pred-premiero multimedijskega avtorskega projekta Hororskop. Predstava bo dvo di- menzionalna - v vesolju (video posnetki ozvezdij, galaksije, računalniške animacije horoskopskih znakov, dialogi Marsa in Venere, ki vplivata na dogajanje na zemlji ... ) in na Zemlji (Prizori nevidne niti. Je kdo nad nami. Kaj piše v horoskopu, Zaljubil se bom na prvi pogled, Marsove zdrahe, Amorjeva puščica, Gala Galaktični ples ...). Ker je horoskop včasih tudi horor in nam zvezde niso vedno naklonjene - še posebej v obdobju odraščanja, iskanja lastne idenütete in prvih ljubezni - so predstavo poimenovali Hororskop. V predstavi, ki je humorno obarvana, se prepletajo razUčni mediji: ples, igra, glasba, zvoki, projekcije in računalniške animacije. ANJA PAJTLER Literarna nagrada Milenku Strašku Ob slovenskem kulturnem prazniku so na slovesnosti Slovens] in Društva slovenskih izobražencev v Trstu podelili nagrade literarnega natečaja tržaške revije Mladika. Drugo nagrado je prejel Celjan Milenko Strašek. Konec lanskega leta je na 35. literarni natečaj revije Mladina v Trstu cikel svojih desetih pesmi poslal tudi celjski ustvarjalec Milenko Strašek in v konkurenci 68 poslanih del prejel drugo nagrado. Komisija, ki ji je predsedoval znani zamejski Uterami ustvarjalec Alojz Rebula, je v svoji obrazložitvi nagrade Milenku Strašku navedla, da »v pesmih pridejo do izraza avtorjeva Iherarna veščina, bogat jezik in občutek za ritem, združeni z razkošjem Milenko Strašek je v Ljubljani študiral primerjalno književnost, v 70. letih minulega stoletja je urejal znano celjsko literarno revijo Obrazi, do konca 80. je bil časnikar Novega tednika in Radia Celje in od leta 1979 pri TV-15, današnji reviji Svobodna misel. Bil je soustanovitelj Kozjanskega kulturnega tedna, soustvarjal je vrsto prireditev v Pilštanju, od sredine 90. pa je v pokoju. Doslej je napisal več sto pretežno literarno zastavljenih reportaž, v revijah in časopisih je objavljal črtice, novele, zgodbe za otroke, humoreske. Konec 60. je napisal nekajkrat uprizorjeno zgodovinsko igro Ob kamnu ter radijsko priredbo svojega dramskega besedila Gašperjeva zgodba. Njegovo dramo Bližina človeka je Gledališče pod kozolcem iz Šmarrnega ob Paki v režiji Bogomira Verasa uspešno uprizarjalo v začetku 80. let ter zanjo na festivalu amaterskih odrov na Poljskem prejela prvo nagrado. V sredini 90. let je za izdajo Tiranove verzije Milenko Strašak razbojnika Guzeja prispeval obširno üteramo zgodovinsko študijo o kozjanski različici Robina Hooda. Za 530-letni-co pilštanjske šole je dramatiziral dokument, ki prvič omenja to šolo, ter postavil muzcjsld prilcaz njenega dc lovanja, ki je na ogled v stavbi nekdanje šole na Pilštanju. V obdobju od začetka novega tisočletja do danes je Milenko Strašek ustvaril skorajda sto še ne objavljenih liričnih pesmi, v katerih čutno zaznava deželo, njene ljudi in življenje pod Bohorjem, mnogokrat tudi v povsem epski obliki. ZlVKO BEŠKOVNIK akcijska RsžijaiMark Steven Johnson Igrajo: Nicolas Cape, Eva Mendes, Raquel Alessi. fingrv Anderson. Arthur Angel, Wes Bentley. Laurence Breuls Že v Planetu Tuš! Nedeljski muzejski mozaik V Muzeju novejše zgodovine Celje bo v nedeljo popoldne še posebej pestro, saj med 16. in 18. uro vabijo na nedeljski muzejski mozaik. Med drugim pripravljajo oživitev muzejske ulice obrtnikov z demonstracijami vseh mojstric in mojstrov, obiskovalci bodo lahko ustvarjali v družinski ustvarjalnici Obleci družino ter prisluhnili nostalgičnim zvokom glasbenega or-kestriona v muzejski kavarnici. Po fotografskem ateljeju Josipa Pelikana pripravljajo ob 16. uri voden ogled. Prva družina, fd bo v nedeljo obiskala Muzej novejše zgodovine v Celju, bo imela prost vstop, sicer pa bodo obiskovalci ob nakupu vstopnice prejeli tudi darilo. BA V Celju do 13. marca razstavlja slikar Deparias iz Ugande, kija vklji K razstavljanju po Sloveniji ga je povabila Nina Križanec iz Štor. Afriški slikar v Celju v Celju razstavlja slikar Martin Aijuka iz Ugande, z umetniškim imenom Depo-ries. tUzstava njegovih del je v galeriji Borovo na Glavnem trgu, kamor so jo preselili iz koprske galerije Loggia. Depories, ki zaključuje študij industrijske in lepe umetnosti na univerzi v Kampa-li, upodablja afriško kulturo, s tamkajšnji- iudmi i njihovi običaji ter živalskim svetom. Ugandskega slikarja je k razstavljanju v Sloveniji povabila Nina Križanec iz Štor, ki ga je srečala med svojim obiskom ustanovitelja dobrodelne organizacije Edi-risa Mihe Logarja, ki v tej afriški državi stalno živi. Depories prav tako dela kot slikar prostovoljec v Edirisi. Po Celju bodo dela ugandskega slikarja na ogled še v Piranu in Izoli. BJ Paraziti v ceijsicem gledališču v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ne počivajo. Komaj tri dni za tem, ko so zagrnili zastor 16. Dnevov komedije, so v sredo ro, ki bi sicer morala biti na sporedu že 12. januarja, a je bila zaradi bolezni v ansamblu prestavljena. V drami Paraziti, nemškega avtorja Mariusa Majenbtu'ga, gre za izgubljene jimake vsodobnera svetu, ki so ujeti v začaran krog, v svet obtožb, krivd in nasilja, ki je ves čas prisoten tudi v dejanskih fizičnih dejanjih in na verbalni ravni. To je bila prva slovenska uprizoritev, katere režijo so zaupali mlademu režiserju Maretu Bulcu. Vloge v drami Paraziti se enakomerno razporedili na pet igralcev: Barbaro Medvešček, Davida Čeha, Barbaro Vidovič, Vladimirja VlaŠkaliČa in Bojana Umeka. BA, foto: DAMJAN ŠVARC Iz predstave Paraziti : MOHORJEVE DRUŽBE Močnejši od sovraštva Tim Gurnard (1958) je avtor knjige Močnejši od sovraštva, ki jo bo z veseljem prebirala cela družina. Najprej nekaj besed o avtorju. Je poročen, oče štirih otrok in stari oče. Čebelar in član mojstrskega združenja kiparjev kamnosekov živi na kmečkem posestvu na jugozahodu Francije v bhžini Lurda, kjer z ženo sprejemata ljudi v težavah. V javnosti večkrat spregovori o svojem življenju trpinčenega ou-oka, da bi opozoril na pomanjkanje ljubezni in na nasilje, ki so mu danes izpostavljeni mladi- 0 tem pripoveduje tudi knjiga. Potem ko mati triletnega Tima pusri ob samotni poljski cesti in ga očetovi udarci za dve leti priklenejo na bolniško posteljo, iz nj ega zraste deček z razbitim srcem in obrazom. Življenje v rejniški družini z novim zalogajem razočaranja v otroku le še poudari lakoto po ljubezni in da ne bi več trpel, njegovo srce postopno otrdi. Ko pri 12. postane vodja tolpe, si želi le, da bi ga izključili iz popravnega doma in bi svobodno živel v Parizu 60. let. Tim postane prodajalec, izsiljevalec prostitutk, žigolo, a kljub sprevrženosti nekaterih krogov pri tem odkrije tudi soUdarnost ubogih in resnično prijateljstvo. Ves čas ohranja voljo do življenja in sovraštva. Postane uspešen boksar, z zmagami v spopadih si prisluži določeno spoštovanje, pri čemer v nasprotniku vedno želi premagati očeta. Pri 20. se sreča z zlomljenimi, s pohabljenimi, prizadetimi, ki jih družba zavrača. Stik s temi ljudmi ga tako pretrese, da se ob njih znova rodi. V svojem življenjepisu avtor razkriva popotovanje izgubljenega in spet najdenega otroka. Njegove besede so silne kot udarci s pestjo, kleno pisanje pa prinaša sporočilo upanja: razodeva zmožnost slehernega, tudi najgloblje ranjenega človeka, da ljubi in odpušča. Knjiga stane 14,61 evra. MP iiVI TEDIIi V Celju že nekaj let urejenost lokalov v pustnem času ocenjuje posebna komisi- Komisija je letos podelita še posebno priznanje za »naj-ja Turističnega društva Celje. Pri lokalih je letos prvo nagrado prejela Resta- bolj poučno masko«, ki so jo prejeli v vracija in pivoica Koper (na sliki), drugo Gostilna Jež ter tretjo Branibor Pub. (Foto: Gregor Katič) Pri trgovinah je pno nagrado prejela trgovina Rio (na sliki), drugo trgovina Gnjat ter tretjo cvotličarna Tulpa. v podporo kandidaturi Celje v boj za evropsko prestolnico kulture tudi s tednom kulture, mestno pisarno in mestnim radiem V mesto z vlaki V sredo se izteka rok, do katerega morajo slovenska mesta, ki za ieto 2012 kandidirajo za evropsko prestolnico kulture (EPK), oddati ministrstvu za kulturo svoje prijave in razpisno dokumentacijo. V Celju. kjer posebna projektna skupina prijavo pripravlja že od konca avgusta, pravijo, da bo dokumentacija pravočasno na-red. Četudi jo morajo po (nerazumljivi) odločitvi ministrstva v celoti prevesti tudi v angleški jezik. A v Celju ne bo ostalo le pri delu projektne skupine in pripravi dokumentacije. V podporo kandidaturi se bo od sobote do srede na številnih prizoriščih v mestu odvil pisan niz najrazličnejših prireditev. Na Stanetovi uUci, v nekdanji knjigami Naše knjige, bodo danes zvečer odprli mestno pisarno EPK-ja, tam bo zaživel tudi mestni studio Radia Celje. Mestna pisarna bo delovala ves čas kandidature, torej vsaj do sredine maja, ä v Celju so prepričani, da še mnogo dlje. Če bo mesto s svojo kandidaturo uspelo, pa vse do konca leta 2012. Pisarna bo informacijski center, v katerem bodo meščani, umetniki, turisti in drugi dobili vse informacije o kandidaturi Celjaza EPK, postala naj bi stičišče za izmenjavo zamisli umetnikov, nekakšno gibalo dogajanja v mestu. Radijski studio bo vsem tem dogajanjem nudil medijsko podporo, vseskozi na očeh javnosti. V kratkem bodo uvedb še prav posebno in atraktivno novost. Na platno nasproti pisarne bodo projecirali SMS-sporočila, ki jih bodo meščani in drugi pošiljali v zvezi s kandidaturo za EPK. Na spletnih straneh Novega tednika in Radia Celje bo v kratkem zaživela tudi stran blogov na to temo. - »Cilj vseh teh dejavnosti je, da povečamo prepoznavnost naše kandidature v mestu samem, v Savinjski regiji in tudi širše. Izkušnje mest, ki so že bila EPK, so namreč takšne, da so uspeli tisti, ki so pridobili najširšo podporo lokalnega okolja,« je povedala mag. Barbara Bošnjak, ki vodi delo projektne skupine. Kandidaturo Celja pa je predstavila kot ambiciozen, dober, realen in izvedljiv program. »Verjamem, da smo v programu zapisali vse, kar je potrebno za uspeh na kandidaturi, zlasti smo spoštovali to, da je kandidat mesto s svojim zaledjem in ne več mest. Ob tem smo upošte- Teden kulture sta Stane Šp iz fotografij celjskih ulic, v katare vali značilnosti Savinjske statistične regije, poudarili pomen spodbujanja kulturnega, regionalnega in gospodarskega razvoja,« je poudarila Bošnjakova. In dodala, da ob oddaji kandidature še ni čas za razdelavo konkretnega programa. «Če bomo uspeli, bomo v programu upoštevali vse značilnosti regije, k sodelovanju pa povabili tudi druga slovenska in evropska mesta.« Teden kulture Teden kulture, ki se v podporo kandidaturi Celja za EPK začenja jutri, v soboto, naj bi predvsem razgibal mestno jedro in z najrazličnejšimi prireditvami od t. i. visoke kulture do uličnih nastopov in happeningov pokazal na potencial mesta, zlasti pa pridobil podporo najširše lokalne skupnosti projektu. V času do srede, 28. februaija, se bo v Celju zvrstilo 72 različnih dogodkov, ki jih pripravlja več kot 200 ustvarjalcev iz Celja, širše regije, Slovenije in tudi iz dru- . gih držav, Vstop na vse prireditve bo prost. Glavnina dogajanja bo, z izjemo mestnih ulic, kjer se bodo že čez dan zvrstili različni dogodki, od 18. ure dalje. V Celjskem domu se bodo vsak dan vrstili številni lutkovni, gledališki in glas- avtorska glasba. I Tudi jaz bi rad(a) bil(a) Celiaii(ka). Vidra je generiran : vseh strani svata. Projekcije bo spremliala njuna beni dogodki, namenjeni obiskovalcem vseh starosti. Edina slovenska erotična galerija Račka bo gostila dve predstavi bolgarskih avtorjev, pripravljajo pa tudi koncertni dogodek. V Galeriji sodobne umetnosti, kjer so že na ogled jedkanice Hor-sta Jansena, se bo v nedeljo predstavil Plesni teater Igen s predstavo Lepa Vida ali sanje njenih sanj. Knjigarna in antikvariat Antika pripravlja predstavitve celjskih in regionalnih literatov in literarnih društev ter kreativno delavnico za mlade. Izložbe Likovnega salona bodo mimoidoče vizualno opozarjale na razstavo Inside Out Viktcija Bernika. Klet Knežjega dvorca bo vse dni namenjena projektu Umestusiumetnosti, v sklopu katerega bo predstavljena razstava video objektov z naslovom Ljubljanski vizualni tunel, vsak dan pa bodo tam tudi koncerti. V prostoru, ki mu daje pečat rimska cesta, napovedujejo pravi izbruh kreativne energije. Projekt Črtomira lipovš-ka in Barbare Mratinkovič napoveduje serijo video in filmskih predstavitev, vsak večer pa tudi glasbeni koncert. Poslušali bomo Ladybird, Drum'n'bass in Multitask, Kolektiv Bast, skupino Hard.com in jazz tol- kalca Zlatka Kaučiča. Nestrpno pričakujemo koncert skupine Patetico, ki je pravkar izdala novo zgoščenko, pa tudi gledališki dogodek, ko bodo člani KUD Alma Karhn izvedli monodramo Uhike Meinhof 1976, nastalo po dokumentih in pismih znamenite nemške teroristke, v kateri je odlična Vesna Prevolšek. Sledilo bo Gledališče Ana Monro z upočasnjeno burlesko Urgenca, v kateri se skozi pantomimo sprašujejo, ali nas v prihodnosti čakajo samopostrežne ambulante za neplačnike in podobne osebe. Celjski Mladinski center bo pripravil koncerte izvajalcev različnih glasbenih zvrsti od hip-hopa, hardco-ra, elektronske glasbe do roka. Zanimiva bo tudi okrogla miza z naslovom Mladinska kultura danes in v letu 2012. Mesmi kino Metropol bo poleg brezplačnih filmskih predstav obiskovalcem ponudil nastop orkesu-a Davida Jarha, razstave in pre-miero dokumentarnega filma Zadnja večerja superhe-rojev. Izložbe mestne pisarne bodo nudile prostor projekciji portretov tistih, ki poskrbijo, da je mesto čisto. V pisarni bo na ogled tudi glas-beno-vizualni projekt Staneta Špegla in Boštjana Lebna z naslovom Tudi jaz bi rad bil Celjan. Živahne ulice živahno in pestro bo tudi na mestnih ulicah. Čez dan in vse do 20. ure se bodo na različnih lokacijah s projektom Moderno trubadurstvo predstavljaU ulični glasbeniki. Z zvočno inštalacijo Franca Purga, s katero se bo poleti predstavil tudi v letošnji evropski prestolnici kulture, v romunskem mestu Sibiu, bo drugačno zvočno kuliso dobil Krekov ti^. »Sem eden dveh neromun-skih avtorjev, ki so mu v Sibiu potrdili projekt. Ta izhaja iz tega, da so tudi ušesa, podobno kot oči, percep-tor. Zanima me' zlasti, kako se bodo ljudje odzivali na zvočno preoblikovanje prostora, na za mesto nenavadne zvoke,« je projekt skopo opisal Purg. Na ulicah mesta se bodo zvrstili tudi nastopi impro gledaHšč. KUD Alma KarUn pripravlja, po vzoru londonskega Hyde parka na Zvezdi Speaker's corner. Ljudje se bodo na ulicah sladkali z znano umetnino. Po mestu bo vozilo kolo s prikolico, sestavljeno iz zavrženih, neuporabnih koles, avtorji projekta pa bodo z njim vabili obiskovalce na različne lokacije ... Celjsko kandidaturo za EPK je podprl tudi holding Slovenske železnice. »Prvič v naši zgodovini smo se odločili za sistemsko sodelovanje, ki bo večplastno. Na osnovi odličnih izkušenj iz sodelovanja ob izvedbi projekta Pravljično Celje in na osnovi vabila, ki so nam ga od vseh kandidatov poslali le Celjani, pa odločitev ni bila težka,« je povedal predstavnik Slovenskih železnic Gorazd Hartner. Železnice bodo v tednu kulture zagotovile brezplačne prevoze z vlaki iz Ljubljane, Dobove, Imenega, Velenja in Murske Sobote ter nazaj za vse, ki bodo prihajali na dogodke v Celje. »Tri garniture vrhunskih' vlakov ICS bomo za to priložnost posebej poslikali, prvič smo se odločili tudi za zvočno instalacijo na teh vlakih (delo Franca Purga) in za poslikavo notranjega stropa. Kandidaturo Celja bomo vključili tudi na naš spletni portal, kjer bo mogoče pridobiti vse informacije o tednu kulture ....«je sodelovanje pojasnil Hartner. Sicer pa dejavnosti, povezanih s kandidaturo Celjaza EPK s tem še ne bo konec. Kandidaturabo obarvala tudi vse prireditve ob občinskem prazniku, ko pripravljajo največjo svetovno razstavo likovnih del mladih av-torjev. Spremembe bo doživelo Poletje v Celju Knežjem mestu, poseben, vseslovenski dogodek pa bo zaznamoval tudi letošnji Svetovni dan knjige, Ogromno prizadevanj, svežih zamisli in dela je torej Celje vložilo v pripravo svoje kandidature za EPK. In Če ne bo uspešno? Barbara Bošnjak si želi, da bi vsaj kandidatura dajala čim dlje. Nekako po vzoru triletnega dvoboja nemških mest Essen in Gerlitz. »Že sama kandidatura ima izjemne učinke za mesto. V Gerlitzu se je obisk tujcev v mestu v tem času povečal za 40 odstotkov ... Prepričana sem, da počnemo veliko dobrih stvari, ki pripomorejo k temu, da kulturo širimo na vsak korak v mestu. Čas kandidature je pravi, da razmislimo, kako bi kulturo in tudi druge dejavnosti mesta zapeljali v prihodnost. Če nič drugega, smo pridobili strateške dokumente za mestni razvoj tako na področju kulture, turizma in drugih dejavnosti, ki bodo mestu ostali, pa naj s kandidaturo uspemo ali ne.« BRANKO STAMEJČIČ 18 IfW tfvJk MIK in CMC za celjski nogomet Skupščina potrdila Marjana Vengusta za predsednika -Častni član kluba Darko Klarič Vodstvo celjskega nogometnega prvoligaša je na izredni skupščini določilo novo ime kluba, ki bo odslej Nogometni klub Celje. V tekmovalne in komercialne namene bo klub nosil ime MIK CM Celje, Novi pokrovitelj je podpisal štiriletno pogodbo. Na predsedniško mesto se je vrnil Marjan Ven-gust. Zamenjal je Marka Zi- danška, ki bo odslej podpred-sednikkluba. Celjsko podjetje MIK bo pokrovitelj štiri leta. Vengust- in Zidanšeic Ukinjen je upravni odbor kluba. S tem so močno povečane kompetence predsednika, ki bo i?Iub vodil skupaj s podpredsednikom, imela pa bosta posvetovalno telo, ki no- si naziv kolegij predsednika. Vengust je pač trdno odločen, da se rezultati iz jesenskega dela tekoče sezone ne smejo več ponoviti, da mora biti klub v domačem vrhu ali na njem in da mora biti stalni udeleženec evropskih tekmovanj. Zato ima okoU sebe obOo (lojalnih) strokovnjakov, tako na tekmovalnem, ekonomskem, gradbenem in tudi političnem NK Mik o CM CELJE , O le kluba so bili (z leve) Tomaž Ambrožič, Božo Šola kot predsednik in kapetan članskega moštva Simon Sešlar. Po podpisu še stisk rok Marjana Vengusta in Francija Pliberška. področju. Podal je obrazložitev sklepa, da častni član kluba postane Darko Klarič: »Ima veliko zaslug pri delovanju in napredku kluba, ki se mu je pridružil leta 1991 kot pokrovitelj, leto kasneje pa je prevzel predsedniško mesto. V 15 letih je s svojima podjetjema Studio Publikum in kasneje Media Publikum zagotavljal finančna sredstva. Bil je predsednik in direktor kluba, pritegnil je številne pokrovitelje in funkcionarje. Deloval je prostovoljno. Zapustil je neizbrisen pečat v zgodovini celjskega nogometa.« Bravo, MIK Most med rokometnim in nogometnim klubom je zgradil sedanji celjski župan Bojan Šrot. Klub iz Golovca je po poplavi finančno pomagal nogometašem s Skalne kleti, v Areni Petrol je sledil nakup semaforja Pivovarne Laško. Podjetje MIK je prevzelo mesto »podprvaka med sponzorji« v celjskem športnem parku. Franci Pliberšek, lastnik in generalni direktor MlK-a izžareva energijo: »Premočno smo zakorakali v rokomet, da bi takoj pristali na sodelovanje še v nogometu. A Marjan Vengust je bil zelo vztrajen. Večkrat me je nagovarjal, ko sva skupaj kakšnega spila. In mu je uspelo. Upam, da se bodo uresničila dogajanja iz rokometa, MIK je začel resneje pomagati leta 2004 in sledil je naslov evropskega prvaka. Danes si v nogometnem klubu želimo naslov državnega prvaka v roku dveh ali treh let!« Pliberšek je izkoristil priložnost in poudaril svojo pomoč športu: »Moje podjetje hodi tako na poslovnem področju kot tudi na športnem po robovih, mejnikih. Lani smo po- stali generalni pokrovitelji 1. ; državne lige za rokometaše in ' rokometnega kluba Radeče. Smo tudi eden vidnejših sponzorjev RK Celje Pivovarna Laško. Pred poldrugim letom smo prevzeli organizacijo su- i perpokala, ki bo prvič izven | Nemčije a\i Španije, v Zlato- ! rogu od 18. do 21. oktobra.« DEAN ŠUSTER' Foto: ALEKS ŠTERN ; Nogometaši Celja so na Skalni kleti odigrali prijateljsko tekmo z Aluminijem In ga premagali s 4:1. PovedU so gostje iz Kidričevega po napaki brazilskega branilca De Souze, ki pa je izenačil še pred koncem prvega polčasa. V nadaljevanju so zadeli Mitja Brulc, Saša Bakarič in Dragan Čadikovski. Pubiiicuma ni več »Predstavniki mesta so na nogomet gledali malce zviška« Po 15 letih se od celjskega nogometa poslavlja Publikum, tako z imenom kot tudi z vložkom in pomočjo. Natančna prihodnost ni opredeljena, Darko Klarič, ki je bil s svojim podjetjem pokrovitelj celjskega prvoligaša, obenem pa tudi predsednik in direktor, je postal častni član kluba. Lepo je prejeti takšno priznanje, a obenem ima temu primerno čas takšnih priznanj določen grenak priokus. «Počutim se, kot da odhajam v >penzijo<. Res je, da nisem več rosno mlad. Ne bi se rad pritoževal in >jamral<... Zahvaljujem se tistim, ki so mi izročili to priznanje. Nedvomno zapuščam Celje z občutkom, da ga ne bom nikoli zapustil. Se vedno bom najprej vprašal ali pogledal, kako so tekmo odigrali Celjani. Nasploh bom v nogometu še aktiven.« Mnogi se bodo oziroma se bomo še zmotili in omenjali Publikum. Katere njegove oziroma vaše dosežke bi izpostavili, če bi bili malce neskromni? Celje ima zdaj pogoje, da stori korak naprej v tekmovalnem smislu. Začetek je bil zelo težak, trud gromozanski. Saj ne, da je dandanes lahko dobiti pokrovitelja, a vendar je položaj bolj ugoden kot pred dobrim desetletjem. Ko sem prišel na Skalno klet, ni bilo stranišča, zaposlene osebe, pogodb ... Ne smem se spomniti takratnih razmer. Bolje, da jih nisem prej poznal; če bi jih, nikoli ne bi prišel v Celje. Pa mi ni žal. Imam veliko prijateljev v Celju. Vsaj enkrat tedensko pridem v mesto ob Savinji, na štadionu imam poslovne prostore. Kdaj je bilo še posebej težavno? Vsega je bilo. Spomnim se borb s predstavniki mesta, ki so na nogomet gledali malce zviška v primerjavi z atletiko. Znan je moj spor z Jožetom Zimškom, ko smo iskali primerno lokacijo za igranje. A s trmo smo zmagali, vmes ustanovili Združenje prvoligašev, ki je bilo zelo pomembno v določenem obdobju in je seveda še danes. Prvi smo dosegli, da so klubi dobili denar od televizijskih pravic. Bilo je toliko prelomnic, da je morda ostalo premalo časa za vrhunske rezultate. Kljub temu nisem nezadovoljen. Publikum je bil vselej v prvi ligi, poleg še treh klubov. Bil je državni podprvak in zmagovalec v pokalu. Delo z mlajšimi selekcijami ni bilo nepomembno, a mi je pri njem zmanjkovalo časa. Vse, kar se dogaja danes, pa so šele pravi temelji za prihodnost. Tega se zelo veselim. Predsedniku in vsem ljubiteljem nogometa želim obilo užitkov na klubskih in reprezentančnih tekmah v Celju.« DEAN ŠUSTER, Foto: AS Nt- iif.r;. 19 Pomembno gostovanje Alposa Dve prvoligaški srečanji ekip s Celjskega bosta ta konec tedna, saj je Elektra Esotech že med tednom gostovala pri Geoplinu Slovanu (in izgubila z 81:64). Medtem ko bodo Laščani imeli le lažji trening, saj so si vstop med sedmerico zagotovili že pred nekaj krogi, bo sobota zelo pomembna za Šentjurčane, V Kranju lahko potrdijo ligo za prvaka Alpos namreč gostuje pri predzadnji ekipi lige, kranjskem Triglavu, in morebitna zmaga bi že na stežaj odprla vrata lige za prvaka. A ne smemo pozabiti, daje Triglavpre-senetil Šentjurčane v Hnišev-cu (zmaga Triglava s 101:87) i n prav ta poraz še vedno drži ekipo Damjana Novakovlča v negotovosti. Po veliki zmagi nad sosedi iz Laškega, sploh prvi službeni, odkar igrata ekipi tia istih ravneh tekmovanja, je razpoloženje v Šentjurju razumljivo odlično. Ob tem jim ^edo na roko še šolske počitnice, kajti ekipa je imela na voljo dvorano Hru-ševec tudi v dopoldanskem času, tako da so igralci imeli ta leden sedem treningov. Pred potjo v Kranj je Novakovič oprezen; »Zmaga proti Zlato-rogu nam ne bo pomenila veliko, če je ne potrdimo v Kranju. Čeprav nas je Triglav na-digral v naši dvorani, gremo na Gorenjsko po zmago in seveda tudi po oddolžitev za tisti neprijeten poraz. S fanti sem si nekajkrat ogledal tisto srečanje pred novim letom in upam, da so uvideli vse napake, na katere sem jih opozarjal. Ne čaka nas lahko delo, kajti Triglav si zagotovo želi še kakšno zmago za boljše izhodišče v ligi za obstanek, a naš vložek je prav tako velik in se imenuje liga za prvaka. Večje motivacije za vse nas ne more biti in upam, da se bomo iz Kranja vrnili veseli.« Kdo bo manjkal tokrat? Bolj kot srečanje proti Kopru vrste Zlatoroga zanima, kdo bo igral oziroma kdo bo znova manjkal v prvi postavi. Moštvo namreč v popolni sestavi ni igralo že več kot dva meseca, vedno znova pridejo na plan ali poškodbe ali bolezni, ki oddaljijo koga od igralcev. Zaradi tega ima trener Zoran Martič številne preglavice pred vsako tekmo, pri čemer tudi proti Kopru ne bo nič bolje. Vprašljivi so namreč nastopi Malija, Horvata in Globovnika, medtem ko v klubu računajo na centra Nu-hanoviča, ki zaradi bolezni ni Sprejet Gorenjev predlog lejer vilo Edi Kokšarov v tej sezoni ni »tujec«, v naslednji pa najbrž bo. Doc drevi proti Romunom v laški dvorani Tri lilije sta bili že včeraj zvečer odigrani |prvi tekmi kvalifikacijske skupine 7 v malem nogometu '(futsalu) za nastop na EP na Portugalskem. f Če je slovenski selektor, Celjan Andrej Dobovičnik Doc, točno predvideval, potem njegova izbrana vrsta ni imela večjih te-^v z Moldavijo. Drevi jo po seiektorjevem mnenju čaka najtež-a tekmica, reprezentanca Romunije (18.30). Vstop je brezplačen, tudi v nedeljo, ko se bo Slovenija pomerila še z Belgijo 15.30). Na EP, ki bo od 16. do 25. novembra, vodi le prvo Tiesto. V prid slovenski vrsti govori tudi podatek, da je na zadnji tnalonogometni lestvici Evropske nogometne zveze najvišje med Vsemi, na 9. mestu. Belgija je 16., Romunija 17, in Moldavija 28. OŠ igral v Šentjurju. Prav poraz pri Alposu je dodaten motiv za igralce, da pokažejo, da je šlo v Hru-ševcu le za slab dan. Ob tem bo morala biti na prvem mestu igra v.obrambi, ki si je v Šentjurju dovolila prejeti skoraj lOOtočk. V prvem delu sezone je Zlato-rog zlahka slavil v Kopru z 99:84 in tudi tokrat lahko pričakujemo takšno razliko, kajti vse ostalo bi bilo prvovrstno presenečenje. Derbi v Konjicah V 1. B ligi bo lokalni derbi v Slovenskih Konjicah, kjer gostuje sosednja Rogla. Zreča-ni, ki so v prvem delu doma pred polno dvorano slavili z 91:73, si ne smejo dovoliti spodrsljaja, kajti Litija jih je vboju za tretje mesto in igranje dodatnih kvalifikacij ujela na tabeli. Hopsi bodo doma proti Rudarju skušali doseči čim višjo zmago, kajti Gorica je v tem trenutku v razmerju doseženih in prejetih košev (količniku) v prednosti (1,255:1,249 za Gorico). JANEZ TERBOVC VIKEND I POD KOŠI Sobota« 24. 2. 1. A SL, 18. krog, Laško: Zlatorog - Koper (19.30), Kranj: Triglav - Alpos Šentjur (20.15). 1. B SL, 18. krog. Polzela: Hopsi - Rudar; Konjice - Rogla, Ljubljana; Janče - Celjski KK (vse 19). 2. SL - vzhod, 18., zadnji krog; Podčetrtek: Terme Oli-mia - Rogaška, Prebold - Nazarje (obe 19). 1. SL (ž), 18. zadnji krog, Konjice Sp. Ribič - Kozmetika Afrodita (16.30). Nedelja, 25. 2. NLB liga (ž), 21. krog, Celje: Merkur - Ragusa Dubrovnik (17). : ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 24. 2. ROKOMET 1. SL (m). 16. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica (18.30), Velenje: Gorenje - Ormož (19). 1. SL (ž), 16. krog: Izola • Celje Celjske mesnine (18). V naslednji sezoni bo lahko za slovenske moške rokometne prvoligaše nastopalo osem tujcev in osem igralcev, ki imajo pravico in željo do igranja za slovenska reprezentanco. Iz tega sledi, da bo denimo Edi Kokšarov, ki sicer ima slovensko državljanstvo, a ne igra za Slovenijo, sodil v kvoto tujcev. Če bo skupščina RZS sprejela predloge Združenja prvoligašev, bo v zapisniku tekme v prihodnje 16 roko-metašev. Celje Pivovarna Laško in Gold Club sta predla- X Še zadnji krog pred končnico cev, Velenjčani oziroma Miro Požnn pa se s tem niso strinjali in dodali varovalko, koristno za slovenski rokomet, ki je bila tudi sprejeta in po- DEAN ŠUSTER grad V predzadnjem, 12. krogu rednega dela Lige Radia Celje ni bilo presenetljivega izida. Rezultati: Simer - MNK Zeleni Slovenije 21:5, NK Tri-star-Playcafe - B&G avtomobili 6:8, MNK Galeb - Coma-ADT Investicije 5:13, Vel ka-bel-Condor Travel - KIV Vransko 10:8, Novem Champion pub - Pošta pub Šentjur 4:5, Diskoteka Down Town - Ste-3:0 (b.b.),Ti02 Cinkarna prosta. Zaostala tekma 11. kroga: KIV Vransko - MNK Galeb 3:0 (b.b.). Med najboljšimi strelci lige Radia Celje vodi Denis Omanovič (Simer) z 59 goli pred Šabanom Karičem (MNK Galeb), ki jih je dosegel 30: V zadnjem krogu rednega dela se bodo jutri pomerili: NK Tristar-Playcafe - Ti-02 Cinkarna (18.00), MNK Galeb - MNK Zeleni Slovenije (18.50), Vel kabel-Con-dor Travel - B&G avtomobi-h (19.40), Novem Champion pub - Coma-ADT Investicije (20.30), Diskoteka Down Town - KIV Vransko (21.20), Ste-grad - Pošta pub Šentjur (22.10), Simer prost. Naslednjo soboto (3.3.) bo zelo zanimivo, saj bodo odigrane tekme na izpadanje. Zaenkrat so znani udeleženci četrtfinala, ne pa še pari. Še teden dni kasneje (10, 3.) pa sledi zadnje dejanje Lige Radia Celje z zaključnim turnirjem najboljše četverice, med polfinalnima obračunoma ter tekmama za 3. in 1. mesto pa bo še ekshibicijska tekma najboljših veteranov. Liga Novega tednika se bo na zunanjem igrišču z umetno travo na Skalni kleti (nekdanje asfaltirano igrišče za rokomet in mali nogomet) začela 16. aprila. 1.Conw-ADTImttlid)e 2.VilicabeH>)ndor7nv(l 4.0isluitiktD(mnTown 5.}(IVVniisks 6.NI(TRitir4>lavnf8 ISioisr 8.P(»tipdiŠiit)ur 9.Mi*6aleiij 10.Ni>ninCtim)mn^b 11.MnkZsImSIenniji 12.StHrKi ' 13.Ti02Cinkam 2B >56 27 +28 25 H2 24 +38M) 21 >29 19 18 +34 18 +2 12 +13(-H 8 -23 6 -76 2 -761-2) O -71 NA KRATKO S Koprčani dvakrat v štirih dneii Ljubljana: Rokometna zveza Slovenija je izžrebala pare četrtfinala slovenskega pokala za moške. Branilci naslova, ro-kometaši Celja Pivovarne Laško, se bodo v gosteh pomerili s trenumo vodilnim moštvom 1. državne lige koprskim Cimo-som, Gorenje pa v Krškem z istoimenskim drugo ligašem. Preostala para: Krka - Ribnica in Trimo Trebnje - Gold Club. Tekme bodo na sporedu v sredo, 7. marca, prvič pa bo o uvrstitvi v polfinale odločala le ena tekma. V soboto, 10. marca, bo Koper gost Zlatoroga v DP. Katarina postala odmeven skalp Dubai: Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebot-nik je končala nastope med posameznicami na 1,142 milijona evrov vrednem turnirju WTA. Ze v prvem krogu jo je v dveh nizih s 7:5 in 6:3 premagala komaj 16-letna Avstrijka Tamira Paszek, ki je lani septembra pri rosnih 15. letih osvojüa turnir WTA v Portorožu. Srebotniko-va, lu je 23. na lestvici WTA, je tako postala najbolj zveneč skalp mlade Pasžkove v karieri. Štiri zmage v Sarajevu Sarajevo: Celjski drsalci so tekmovali na odprtem prvenstvu BiH. V svojih kategorijah so zmagali Doroteja Simunič, Patricija Juren, Matic Hrovat in David Kranjec. (DŠ) Malezija -štirinajstič Langkawi: Jutri ob pol enih qutraj (po našem času) čaka odličnega celjskega triatlonca Nina Cokana prva od njegovih treh letošnjih preizkušenj Ironman Malezija, kjer se bo skušal kvalificirati za najtežji Ironman na svetu na Havaj ih. Nastop na otoku langkawi, kjer je bila lani temperatura med 40 in 43 stopinjami Celzija, v zraku pa 90-udstouia vlaga, bo Ninov štirinajsti na Ironmanih. Glede na to, da v njegovi kategoriji le prva tri mesta vodijo na Havaje, skupno bo nastopilo 666 tekmovalcev, se zaveda, da ga čaka izjemno težko delo. A trdna volja in optimizem sta tista, ki ga ženeta naprej, da bi čim pre[ure-sničU svoj največji dlj. (JZ) MNORAMA KOŠARKA 1. A 18. krog: Slouan - Elektra 81:64 (18:25, 45:40, 72:55); Vidmar 19, Preldžič, Niko-lič, Novak 11; Ručigaj 14, Kune, Nedeljkovič 12, Cmer 8, Jeršin, Vidovič 7, Mihalič 4. Vrstni red: Helios 35, Slovan 32, Zlatorog 31, Krka 29, Loka kava, Elektra 27, Alpos 25, Zagorje 24, Koper 23, Kraški zidar 21, Postojnska jama, Triglav 19. Ko neznanec pokliče... Veleiijčaiiu so ukradli izpisek telefonskih klicev, ki ga ni naročil - Neznanec kliče vse številke z izpiska - Kdo je kriv? Dandanes si težko pre avlja- mo življenje brez mobilnega lefona. Četudi smo zaradi tega dostopni vsakomur praktično ves dan. In te je že to včasih zoprno, si predstavljajte, kako je zoprno prijateljem našega bralca Draga iz Velenja, ki jih neznanec kliče tudi v zelo poznih nočnih in precej zgodnjih jutranjih urah. Dragu so namreč v začetku januaija vdrli v poštni nabiralnik in mu ukradli izpisek telefonskih klicev. Od takrat njegova družina, prijatelji in znanci nimajo miru Da vse skupaj smrdi in da je vlom v poštni nabiralnik očitno povezan z izpisom telefonskih klicev, je Drago povezal, ko je njegova hči sredi noči dobila telefonski khc. Tudi Dra-govi prijatelji so mu začeh tožiti, da jih nekdo Uiče ponoči in želi vedeti, s kom se pogovarja, medtem ko se sam noče predstaviti in kliče z neznane številke. Drago je vse to povezal in na Debitelu, kjer ima prijavljene štiri številke, ugotovil, da so mu poslali izpisek klicev. Izpisek za november so mu poslali kljub temu, da ga je Drago že dobil, saj ima za svoje številke naročene red- ne mesečne izpiske. Drago pravi, da ponovnega izpisa ni naročil in je to, kot kaže, storil üsü, ki je hotel priti do številk, ki jih Drago khče. Zloraba podatkov in teorija zarote? Drago je prepričan, da so v Debitelu zlorabili njegove podatke, saj bi moral Debitel od tistega, ki zahteva izpisek, zahtevati fotokopijo osebnega dokumenta. Tako je moral ob podpisu naročniškega razmerja tudi sam predložiti fotokopijo osebnega dokumenta. Na Debitelu pri tem pravijo, da že od začetka leta 2005 ni več tako, in sicer odkar je v veljavi novi Zakon o varstvu osebnih podatkov. Dovolj je tako le pisna zahteva po neki storitvi in podpis, ki se mora ujemati s podpisom iz naročniške pogodbe. "nidi Dragu so povedali, da je zahteva za izpisek prišla po faksu, prav tako je bü na faksu podpis. Zahteval je, da bi faks videl, vendar mu ga še niso poslali. Ob tem je zanimivo, kot pravi Drago, da je moral letos januarja, ko je hotel preklicati vse izpise in ko je zahteval prej omenjeni faks, poslati fotokopijo osebnega dokumenta. podpis. Slednjega ni tako ti, še posebej če osebo, katere podpis želimo ponarediti, poznamo, Tako naj bi bilo tudi v Drogovom primoru. Drago pravi, da očimo nekdo na Debitelu tega neznanca, ki zdaj veselo telefonira naokoli, pozna. Tako mu je lahko tudi povedal, kdaj bodo prišli izpiski. Drago je prepričan, da so bile posredi zveze ali denar. Na Debitelu pravijo, da so tisti, ki imajo dostop do izpiskov, delavci, ki so posebej pooblaščeni s strani direktorja družbe. Tako naj bi bilo praktično nemogoče, da bi se take stvari zgodile. Ali je torej za tem velika teorija zarote ali kaj drugega, bo treba še ugotoviti. V vsakem primeru pa so se neprijetni klici nadaljevali. Drago je mesec dni kasneje, v začetku februarja, na Debitelu prijavil, da nekdo nadleguje njegove prijatelje. Kot so nam sporočili z Debitela, so domnevnega nadlegovalca opozorili, naj s tem početjem preneha. Kot pravi Drago, je nadlegovanje v zadnjih nekaj dnevih res prenehalo. A s tem se Dragova zgodba z De-bitelom še ne konča. Kol pravi Drago, je neznanec s tistim faksom spremenil tudi geslo, ki ga ima lahko posamezni uporabnik. Geslo uporabi, kadar želi kakšno storitev. In ko je Drago želel preklicati izpiske, naj bi na Debitelu zahtevali ne le fotokopijo osebnega dokumenta, ampak tudi geslo. Tega Drago seveda ne ve, ker ga je nekdo spremenil. Tudi geslo je neznanec spremenil le s faksom in podpisom. Na Debitelu so nam pojasnih, da je to zdaj praksa. Zanjo pa očimo še ne vedo v večini celjskili prodajnih mest za Debitel. Le v eni poslovalnici so nam namreč rekli, da lahko geslo spremenimo kar po telefonu in sicer tako, da povemo staro in nato novo geslo. Povsod drugod so nam povedali, da je treba ob spremembi predložiti osebni dokument. Če Dragova zgodba drži, potem bo zelo zanimivo prihodnji teden, ko bo v Debitel prišla inšpekcija informacijskega pooblaščenca. Če je Debitel kar koli naredil narobe, bodo sledile tudi sankcije. Se pa inšpekcije v Debitelu veselijo. Pravijo, da se bo tako vendarle izkazalo. da niso storili nič narobe. Mogoče bo več lahko povedala policija oziroma tožilstvo, ki ima primer vdora v poštni nabiralnik že v rokah. Čeprav je veliko vprašanje, : bodo lahko odkrili tistega, ki ? zanj kri' ŠPELA OSET Ukradena vozila v razrez ali totalko Celjan in Rogačan le vrh kriminalne gore - Tretjina lani umrla v Žalcu Policisü Policijske postaje Rogaška Slatina so konec decembra lani v Brezov-cu pri Rogaški Slatini opazili dve vozili znamke Pa-sat, ki sta drveli proti Rogatcu. Oba voznika, Celjana in Rogačana, ki sta najverjetneje del širše kriminalne združbe, so nato kazensko ovadili. Na sredini novinarski konferenci celjske policijske uprave, na kateri so predstavili tudi delo preteklega leta, pozitivno izstopata preiskanost kaznivih dejanj, predvsem vlomov v objekte in najmanjše število umrlih na naših cestah doslej. V oči pa še vedno bodejo neraziskani primeri. Slatinski policisü so pri preverjanju registrskih številk enega od vozil ugotovili, da je imelo nameščeno registrsko tablico, odtujeno v Ljublja oktobra lani. ga kar tabUca stopil iz vozila vendar so ga polii močjo psa izsledili v eni izmed hiš v Rogatcu. Ker sta bili ključavnica vrat in kontaktna ključavnica vozila, iz katerega je voznik pobegnil, poškodovani, se je pri preverjanju številk »šasije« izkazalo, da je bilo tudi vozilo decembra lani odtujeno, in sicer v Kamniku. Notranjost pasata pa »izropa-na« in tako pripravljena na izrez. Pri hišnih preiskavah so nato našli še več delov ZÜ znaša okoli 12.500 evrov (3 mihjone tolarjev). 51-let-nega Celjana in 33-letnega Rogačana, ki doslej še nista bila obravnavana, so policisü pridržaU in ju po postopku izpustili. Omenjena sta najverjetneje le del dobro organizirane združbe, ki ima svoje veje tudi na drugih območjih. Najmanj mrtvik v zgodovini Pri tem so policisti letos v Celju in okolici med kaznivimi dejanji uspešno preiskali vlome v bencinske servise, gostinske lokale in trgovine, ki so jih dan za dnem izvajali predvsem odvisniki od drog, le eden od njih je bil odvisen od alkohola, ter stari znanci policije, ki med sabo večinoma niso bili povezani. 21 oseb, večinoma Celjanov, ki so dnevni izkupiček namenili za nakup heroina, so pridržali za 48 ur, večina jih je nato končala v priporu. Že lani so tako po besedah direktorja PU Celje Stanislava Venigerja začeli uresničevati enega od temeljnih ciljev, to je učinkovit boj predvsem proti uličnim preprodajalcem drog. Pozitivno izstopa tudi število mrtvih na cestah celjske regije. »Lani je umrlo najmanj oseb v zgodovini modernega avtomobilizma,« je dejal Veniger, to je 27, medtem ko je leto prej umrlo 32 ljudi. Med prometno najbolj nevarnimi so ceste na območju Žalca, kjer je lani umrlo kar 9 ljudi, kar je tretjina vseh umrlih, med katerimi se je žal znašel tudi otrok. Slišati je bilo še, da se policisti uspešno približujejo zadanim temeljnim ciljem. To je uspešno preiskati kazniva dejanja, zaznati nasilie, učinkovito stopiti v boj proti drogam, zagotavljati varnost na javnih shodih, uresničevati cilje nacionalnega programa glede varnosti na cestah, varovati mejo in se odzvati na klice občanov, ko je to potrebno. Še vedno pa ostaja madež na nerešenih pn-merih. Neraziskan tako ostaja rop v Šmartnem ob Pa-ki, policisti še vedno iščejo pogrešanega Jureta Plevnika. umor v Tekačevem ostaja uganka, prav tako ostajajo na vesti oboroženi ropi zadnjih petih ali več let. MATEJA JAZBEC ■ličnih \ zil, kol ; začetku ;nik črne-! omenjenimi / Rogatcu iz-ti pobegnil. vodja celjskih kriminaUstov Janko Goršek. »Gre za pet vozil, pri katerih smo s pomočjo idemifikacijskih številk ugotovili, od kod prihajajo.« Bistvo posla je, kot poudarja Goršek, odtujiti vozila predvsem nižjega in srednjega cenovnega razreda, pri čemer večina roma v razrez. »Kar pomeni, da dele vozila prodajo ah s pomočjo delov ukradenega vozila storilci opravijo 1.1. legalizacijo totalke,« pojasnjuje Goršek. Kar pomeni, da na licitaciji kupiš poškodovano vozilo in podobnega temu po barvi in tipu ukradeš ter torej iz dveh vozil razviješ enega, ki ga prodaš. Povprečna vrednost vo- Že nekaj ur po tatvini vozila od njega ostanejo le deli. ki jib storilci prodajo ali opravijo L t. legalizacijo totalke. 113 laoajte v ponedeljek ob 13 20 je pnšlo. na Manborski cesti, pn odcepu za Planet Tuš, do prometne nesreče, kr jo je povzročil neznani .voznik manjšega osebnega astcroo-bila tenmgšesvebarve. Ob-sKjaiRiožoost. da je vozilo poškodovano, po desnem -božnetsdeta. Do nesieče ^e pnšlo, ko le kolesar -zč^l p^äati dovozno cesto za bencinaki sarvis Tul in par-teiifie, neznani vozmk pa je med zavijaryem trčil v predite kolo kolesarja in z :neznan]ŠanQ:lHtrostjo odpeljal pnm paJkinšCu Ko lesar se je ^ padcu lažje poštodovaL Vozmka oseb-nega vozila m morebitne pnče dogodka.po!iasti:pro-si^Oi da zaradi razjasiutve okoliščin pokhčejo tei Številko IB.ali pa se oglasno, na najbližjo pidKijsko. postajo. Vsredo.okom6,30seje na lokalni ckü Vinska Go-ra-Ijpje v neposredni bližini stanovanjske zgradbe kpje I2/e zgodila prometna ne-atča, skatKi sta bila iideie-vomik.motor-nega kolesa belo-rdeče barve. več podatkov pa m znanih. Vozr^c motornega kolesa le po trčaijn svoievoa-lo ustavil, zapeljal nazaj na kraj prometne noreče, kjer se je pc^ovarjal s starši otroka, ki pa 81 podaOcov o njem niso.:^bel^i. Vozml« po-hasti naprošajo, da se zaradi razjasnitve okohščm pro-metnenesrečepravtakozgla-sj na najbhžji ptdiajski postaji ali pokliče telefonsko številko 113. jli ■ 21 Borba za bolnike Oftalmolog Boštjan Drev: »Država me je naučila operirati, zdaj mi pa ne dovoli!« >>Ce bomo še naprej stali na različnih bregovih deroče reke bolnikov in se borili vsak za svoj delež, ne bo dobro za nikogar, najmanj I» za bolnike,« povzema željo po dogovoru s celjsko bolnišnico oftalmolog Boštjan Drev, ki je oktobra prestopil iz bolnišnice med zaseb-nßie. Prizadeva si, da bi mu bolnišnica prepustila del operativnega programa, a slednja za to ne vidi nobene potrebe. »Ministrstvo mi je odobrilo 0,8 koncesije za opravljanje ambulantne specialistične dejavnosti, kar pomeni 26 ur ordinacij skega časa v ambulanti na teden. V tem času je nemogoče pregledati več kot 130 pacientov, pri čemer jih k meni prihaja dvakrat več. Težko jim je razložiti, da vseh enostavno ne morem pregledati v okviru koncesije. Ponujam jim sicer tudi sa-moplačniške usluge, ki jih opravljam v svojem prostem času, v glavnem ob sobotah, a to ni isto. Še bolj me boli, da nimam koncesije za operativni program. Država oziroma celjska bolnišnica me je naučila operirati, zdaj pa tega ne morem. Pacienti pričakujejo, da jih bo operiral zdravnik, ki jih je pregledal. Tudi moji. Žal pa jih lahko vpisujem le na čakalno listo, kjer jih je že precej več kot sto, in upam, da ml bo aprila z novo pogodbo ministrstvo za zdravje odobrilo tudi operacije,« opisuje dva osnovna problema, s katerima se je srečal kot koncesionar Boštjan Drev. Samo nujne primere napoti v bolnišnico, saj si brez čakalne liste ne more obetati, da bo dobil koncesijo tudi za operacije. Pravzaprav operativnemu programu slabo kaže, saj ministrstvo pravi, da mu ga bo odobrilo, če se bo delu programa odrekla bohiišnica. Tudi če bo dobil koncesijo za operacije, vsi problemi ne bodo rešeni. Tudi k zasebnikom se namreč denar ne zliva v potokih. »Oktobra lani mi je ministrstvo odobrilo 250 operacij sive mrene iz enkratnega dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob. Ker se nisem mogel dogovoriti z bolnišnico o uporabi njene operacijske, sem operiral pri zasebniku v Žalcu. Ves zasliižen denar sem vložil v opremo. V letu in pol sem vložil vanjo že 83 tisoč evrov. Za lizing plačujem 1.250 evrov mesečno, za najem prostorov več kot 400, plačujem sestro in administracijo ... Vse pri dobrih 6.600 evrov mesečno, kolikor mi pripada po pogodbi. Pa ni samo denar za opremo operacijske problem. V resnici bi vehko raje operiral CMCel/e PROSTA STANOVANJA V VBČSTANOVANJSKEM KOMPLEKSU CBSTS MOSTOVI aueo-d. »»II» gnK^ LIVADA ŠENTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Šentjur, z oznako B 17 v velikosti 136,2 ml in garaža št. 22 (na koncu). Oitala stanovanja ir) garaže si prodani in predani. Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodniti doigoroöiih kreditov za nakup stanovani. 2a vse dodatne informaci|e pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo OTROŠKA OPREMA, IGRAČE IN OBLAČILA šmarlinska 152/10, 1000 UUBUANA vabi k sodelovanju nove sodelavce in sicer 1.) TRGOVINSKI POSLOVODJA - M/Ž - eno delovno mesto - CEUE -SPAR Pogoji: - organizacijske sposobnosti - natančnost pri delu - komunikativnost - tri leta delovnih izkušenj - zaiitevana najmanj V. stopnja ekonomske, komercialne, po-slovodske smeri - sklenitev delovnega razmerja za določen čas, 6 mesecev, s polnim delovnim časom in možnostjo podaljšanja za nedolo- Nudimovam redno delovno razmerjevurejenem in dinamičnem kolektivu. Poleg ustrezne izobrazbe, delavnosti in osebne urejenosti so zaželene izkušnje pri prodaji blaga, namenjenega otrokom, niso pa pogoj. Prosimo, da nam v 8 dneh pošljete svoje vloge na nasiov: ARIEL trgovina Celje - Spar, Mariborska 100, 3000 CEUE -s pripisom: lokacija Celje Špar/prošnje v bolnišnici, kjer so pogoji ustrezni, kjer lahko delaš s timom. Bolnišnica je sicer omogočila sestram, da so mi pomagale pri operacijah, a to je enkratna rešitev. Želim si stalen dogovor, sodelovanje,« zatrjuje. Da je pripravljen sodelovati tudi pri zagotavljanju 24-urne pripravljenosti v bolnišnici in še kaj, pravi. »Sodelovanje med zasebniki in javnimi zavodi je nujno, saj delamo za iste ljudi,« poudari. Dragi breg Da se je očesni oddelek celjske bolnišnice oktobra, ko sta odšla dva od šestih zdravnikov (Boštjan Drev in Boštjan Meh), znašel v stiski, smo že pisali. Zakaj torej ne sprejmejo ponujene roke? Kot pojasnjuje direktorica Štefka Presker, je razlogov več, a nikakor pri tem ni mogoče trdili, da bolnišnica zavrača sodelovanje. »V Splošni bolnišnici Celje za operacijo sive mrene praktično ni čakalne dobe in bolnike, ki jih Boštjan Drev in Boštjan Meh ne bosta mogla operirati, če ne bosta do-büa rednega programa, lahko pošljeta v našo bolnišnico. Operirah jih bodo naši štirje zdravniki specialisti z dolgoletnimi izkušnjami ter s strokovnim znanjem. Tlidi oba zdravnika zasebnika bosta lahko sodelovala, če bosta želela.« Sicer pa trditve podkrepi tudi s številkami. V Splošni bolnišnici Celje so za prete-klo leto načrtovah skupno 1.393 operacij sive mrene po rednem programu in še 25 operacij enkratnega dodatnega programa, ki je bil ostanek iz leta 2005. Naredili so vse, razen 50 operacij iz rednega programa, a še to zaradi nenačrtovanega odhoda obeh zdravnikov, »ki smo jima zaradi podeljenega enkratnega programa operacij sive mrene kot koncesionar-jema na njuno željo, sporazumno, brez odpovednega roka, prekinili delovno raz-- Št. 16-23. v, dr. med. merie v oktobru oziroma novembru 2006.« Za letos so na novo postavili mesečni načrt m so prepričam, da ga bodo tudi v celoti uresniäh. «Čakalna doba za operacije sive mrene je krajša od dveh mesecev.« Razlogov, da bi odstopili koncesionarjem del svojega operativnega programa, torej ni. Zakaj ni bila bolnišnica pripravljena pomagati, ko sta Drev in Meh kot zasebnika pridobila po 250 operacij sive mrene iz naslova enkratnega dodatnega programa? «Sredi septembra sta oba zdravnika speciaUsta poslala vlogo za najem operacijske dvorane, plačilo osebja in porabo materiala. Operirati sta želela začeli takoj oziroma 1. oktobra 2006. Pojasnili smo jima potek oddaje prostorov, kot je določen z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03,77/ 03) o oddaji v najem, ki vključuje pripravo dokumentacije, ocenitev pooblaščenega cenilca, obravnavo na Vladi RS, ki odloča o sklenitvi pogodbe. Ocenili smo, da predvideno trajanje postopka ne more biti krajše od enega do dveh mesecev. To je bilo za oba zdravnika časovno prepozno. Pogovarjali smo se tudi o drugih načinih sodelovanja, ko bi SB Celje sodelovala kot podizvajalec in ob tem prevzela tudi vso odgovornost za opravljene posege in zdravljenje. V tem primeru je vodstvo oddelka zahtevalo uporabo materialov, ki jih za te operacije uporabljamo v našem zavodu. Izračunani stroški materialov in kadra so bih takšni, da sta ocenila, da se jima ne splača sodelovati z našo bolnišnico in sta najela operacijsko dvorano pri drugem zasebnem oku-lisrn.« Šeočakalnih listah na operacije prikoncesionarjih: »Ko sta po dodelitvi 0,6 koncesije v letu 2005 ostala v naši ffebniar2007 - Direktorica SB Celje Štefka Presker bolnišnici v delovnem razmerju za delovni čas krajši od polnega, sta oba vodila svo-jo vzporedno čakalno listo bolnikov, ki sta jih obravnavala v naši specialistično ambulantni dejavnosti in nato na osnovi čakajočih pridobila program. Nekateri bolniki, ki sta jih uvrstila na »svojo« čakahio listo, so se bili pripravljeni operirati tudi pri drugih operaterjih, a sta temu nasprotovala. Čakalna doba pri drugih operateijih je bila približno dva meseca. Po prenehanju njune^ delovnega razmerja vbolnišnid ni redko, da iste bolnike kličemo na operacijo mi in navedena zdravnika. V sistemu proste izbire specialista so se nekateri odločih za operacijo v bolnišnici, drugi pa pri njiju. Tiste, ki se odločijo za operacijo v bolnišnici, pred operativnim posegomponov-no pregleda operater in jih pripravi na operacijo,« pojasnjuje Preskerjeva, To bi še bilo mogoče razumeti. A zakaj bolnišnica ne sprejme ponujene roke za sodelovanje vzagotavljanju 24-ume zdravniške službe, saj ima s tem veliko težav? Po oceni Štefke Presker preprosto zato, ker ponudba očitno ni resna, saj jo koncesio-narja pogojujeta s tem, da bi sodelovali vsi zdravniki kon-cesionarji s celjskega območja, torej tudi takšni, ki že desetletje ne operirajo več. Sodelovanje da ali ne? Zdravnik koncesionar in bolnišnica imata očitno različne poglede na iste stvari. Koncesionar verjame, da bi mu morala bolnišnica odstopiti del operacij, saj sta oba del javne mreže, bolnišnica za to ne vidi potrebe, saj lahko to delo opravi sama. «Bojimo se, da je pri koncesio-narjih prevelik motiv predvsem zaslužek, ki se ga dapo-večati z manjšim številom kadra za izvajanje dejavnosti ter vstavljanjem cenejših, vendar na slovenskem prostoru nepreizkušenih materialov,« je kritična Štefka Presker. Boštjan Drev je nasprotno prepričan, da nudi svojim pacientom, tudi s pomočjo najsodobnejše opreme, najvišjo kakovost storitev. Glede denarja pa: »Nihče v bolnišnici ne ve. koliko je treba delati za svojo plačo. Tretjina jih dela veliko več, tretjina ravno prav, ostali pase >šlepajo<. Ne morejo pa n^aditi tistih, ki dobro delajo,« razkriva enega izmed razlogov, zakaj se je odločil za koncesionarstvo. Čeprav z rednim delom zasluži manj kot prej, mu ni žal; »Vsakega zdravnika iz javnega zavoda bi za pol leta poslal v koncesijo. Ko bi na lastni koži občutili, kako to gre, bi se potem marsikaj hitreje razrešilo,« je prepričan. Zelja po operativnem programu pa ostaja. In upanje, da se bo z bolnišnico le dogovoril o sodelovanju. Sodelovanja bolnišnica ne zavrača, a dogovor mora biti v obojestransko korist, poudarja. V tem primeru bi bila tudi v dobro bolnikov, kaj- MILENA B. POKLIC PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO Aškerčev trg 4/b, 3270 LAŠKO objavlja razpis za odd^o planinskega doma na Šmohorju (784 m) v najem od 2.9.2007 dalje Razpisna dokumentacija se lahko dvigne pri podjetju KONTING, d.o.o..Mes6ia ulica 6, Laško, vsak defovnik med 7.00 in 15.00. Jože Rajh. tel. 041643165 do 15.3. 2007. Rim - kamor vodijo vse poti Rim se je na zemljevid sveta in vknjigo zgodovine zapisal zaradi izjemnih arhitekturnih presežkov, mita o ustanoviteljih, častihlepnih voditeljev in velikih umetniških imen. Vsi so -vsak v svojem obdobju in s svojim značilnim slogom -postopoma klesali njegovo podobo večnosti. Danes zapuščina preteklosti na vsakem koraku pripoveduje veličastno zgodbo vzponov in padcev, ljubezni in zamer, tekmecev in zaveznikov. Zato Rim osuja veličasten in očarljiv hkrati - četudi njegove največje znamenitosti vse leto oblegajo turi- Prav zato velja resno raz-misliü, kdaj obiskati večno mesto. Vroče in soparno poletje je povsem neprimerno. Večina sicer prisega na obisk Rima med romantično pomladjo ali toplo jesenjo, a ja-nnar in februar veljata za najbolj mirna meseca, zato ta- krat zagotovo najdete ozko osamljeno ulico, le streljaj stran od največjih znamenitosti. Te pa je v Rimu nadvse težko izbrati. Nekatere so posebne zaradi izjemne arhitekture, druge, čeprav zdaj le še ruševine, govorijo neponovljive zgodbe. Zaradi burne zgodovine zagotovo privlačijo tiste, ki izvirajo oziroma so povezane z antičnim in starim Rimom, med njimi Ko-losej. Rimski forum, Pan-teon, Fontana di Trevi in Trg Navona. Blišč Koloseja in Panteona Kolosej je največja zgradba rimske antike, čeprav je njegov današnji iz^ed le nemi ostanek krvavih zgodb trpljenja in zabave - Kolosej je bil v prvi vrsti namenjen razvedrilu. Graditi so ga začeli leta 72 in dokončali osem let kasneje. Je prava gradbena mojstrovina, visok je 50 metröv,njegove" ša 527 metrov. Videli je, kot bi se dva grška amfiteatra zdnižUa v celoto. Ovalna oblika je 55.000 gledalcem omogočala dober preyed nad prizoriščem, vsa štiri nadstropja pa je pred soncem zastirala ogromna plamena streha. Prizorišče so dvignili s škripci, pod areno pa je bilo ogromno hodnikov in prostorov ter kletke z zvermi. Gladiatorji so bili vojni ujetniki, na smrt obsojeni zločinci ali sužnji, ki so jih za bojevanje izšolali vposebnih šolah. O življenju in smrii so odločali tudi gledalci: z dvignjenimi ali navzdol obrnjenimi palci. Med najbolj zanimivimi boji v Koloseju so bile uprizoritve, saj so areno s pomočjo podzemnih kanalov lahko zalili z vodo, da so se gladiatorji borili v čolnih ali v vodi. O blišču Rima priča Pan-teon, tempelj, ki se je spremenil v kraj krščanskega čaščenja in velja za najbolj po- m" Ami III Idilično okolje Apartholela Nalura bomo spoznavali v; NATURA apartlwiei Caffe Tropic, Novi tednik dio Celje vas popeljejo na izlet! h: it! Ko smo sredi januarja v radijskem žrebanju Izbrali srečno naročnico Novega tednika, ki se vozi z novim Hyundai getzem, smo osrečili še 30 naročnikov, ki jih bo naša medijska hiša skupaj s podjetjem CafTe Tropic jutri, v soboto, popeljala na enodnevni izlet. Ogledali si bomo pražamo podjetja CafTe Tropic v Žalcu in okusili njihovo odlično kavo. Pot bomo nadaljevali proti Nazarju, kjer bomo raziskali Muzej gozdarstva in lesarstva in samostansko knjižnico, ki se ponaša tudi z Dalmatinovo Biblijo. Privoščili si bomo še slastno kosilo in užili nekaj mirnih trenutkov v idiličnem Aparthotelu Natura. Izžrebani srečneži, nikar ne pozabite! Dobimo se jutri, v soboto, ob 8. uri na avtobusni postaji Celje - postajališče št. 16. polnega med starimi rimskimi spomeniki. Takšnega, kot je zdaj, je zgradil Hadrijan v letih 119-128 na mestu, kjer ga je sprva postavil Mark Agri-pa leta 27 pr. n. št, kar dokazuje ohranjeni izvorni napis. Leta 609 je Panteon postal cerkev, zato so vanj iz katakomb prenesli kosti mučen-cev. Danes velja za »svetišče nesmrtnih« še posebej zato, ker so vanj zapisaK svoje delo lunetniki, kot je Rafael in tudi nekateri kralji. Panteon je na zunaj mogočen, a preprost Simetrije razmerij in skladnosti njegove notranjosti pa so naravnost osupljive. Premer kupole meri 43,3 metra, kar je povsem enako njenivišiniodtal (do leta 1960 je bila največja kupola na svetu). Premer osrednje svetlob-nice meri devet metrov, skoznjo pa svetloba pada na marmornate plošče sten in na tla globoko spodaj. Mimo in razburicano v Pogled na Kolosej dvoličnega Oceana (Neptun), ki ga upodabljata dva trito-na s svojima konjema - prikazujeta razburkano in mirno morje. Drugi kipi izražajo izobilje in zdravje, nad njimi pa štirje letni časi nosijo svoje darove. Fontaiia di Trevi je ena tistih znamenitosti, ki nikoli ne sameva - povsem upravičeno. Verjetno ni turista, ki v vodnjak ne bi vrgel kovanca z željo, da se še vrne v Rim. Ali pa preprosto opazuje množico drugih turistov, ki to dejanje ponavljajo. Drugi kovanec namreč pomeni, da se boste zaljubili v Italijanko ali Italijana, tretji pa, da se boste z njim oziroma z njo poročili ... LUCUA MAROVT Foto: DOMEN DOLAR Eno najlepših presenečenj je mogoče doživeti, ko se klobčič ozkih ulic nenadoma odvije pri najbolj znamenitem rimskem vodnjaku: Fontani di Trevi. Vodnjak je po tem dobil celo svoje ime, saj se na trg stekajo tri ulice (fre vie). Današnja podoba vodnjaka sicer ni starodavna, saj sega komaj šest stoletij nazaj; izvorno pa so zgradili spomenik leta 19 pr. n. št. na mestu, kjer so našli vrelec z domnevno najbolj sladko vodo v Rimu. Vodnjak prikazuje simbol prostranega, a Skorajda ga ni turista, ki ne bi v Fontane di Trevi vrgel kovar pa jih to stori še z drugim in tretjim... 16.1,3 dni 1» BJR; Psfa, 2). 3., S dnU U EUR: «MODNI PUCRM MMH DO M eUOKOVI Vm mm «• v BIM 5XP0L + PROGRAM CBMVHIHITl.MAJft CfflOlWIHtTI.MAJA CEMVNIHIT 1.MAJA POKUtlTC ZA NOV, BREZPLAČEN KATAIDG KOMAJ OAKAM 1. MAJA TER PR|A)VA MINUTKA. KJER VAS CAKAJO POPUSTI 00 TORBO ZA ARANŽMAJE V onOANIZAOUI Ceje, Stankova 6. odp: S.'te. u^, sob. eM2. ure aawmmm Wplsf, RiFTsta raeU 35, oilp.: 9.'13 in 14.-17. uie 037011 Ml . . Iiifa@d<.tar.dan..i DinROVIIIK,H.VIS" korčuu.liburSuI^"''" 130 EUR > MUET. H. ODISEJ'" VODICE.«. ,MPEg;| H. SOL GARDEN BniA"" 3«I>0L99EUR PODUDIO KONCERT GIBONNIJA. OENOVLIENHOTEi. VOWKOMPIiKS H.C011EinilM-KLIIB SXAU 220 EUR soBEsmnmnisiiTiiu, uiAVA^raMinaniiA nnuTiMoinosT HOTEL OSIIIiniE-+ 5XALL 175 EUR inoKDOiieBiEZPumo. IIOZIKiTlfT«Ulli(AIII mHEE/mzA DJERBA 7XP0L, LETALO ŽE OD 349 EUR IZAPlUAVEDOlUl Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^e za oi^vore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dol^a naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- Vnuk že vozi, vnukinja še bo Se spominjate, da smo sredi januarja izžrebali srečno naročnico Novega tednika, ki se od takrat vozi s Hyundai j evim getzem? Ta sreča je doletela Frančiško Borinc iz Galicije, kjer je Novi tednik pri hiši že dolga desetletja. Sama sicer ne more sesti za volan, saj nima vozniškega izpita, jo pa po opravkih zapelje vnuk Jan Golavšek. Kot študent arhitekture pravi, da nima veliko prostega časa, a si ga je vseeno vzel pred dnevi, ko je v naše uredništvo pripeljal babico Frančiško in svojo sestro Ano, ki že pridno nabira ure vožnje, da bo tudi sama lahko sedla za volan. V znak pozornosti in hvaležnosti so nas v uredništvu presenetili z dobrotami, ki niso dolgo čakale na lačne preizkuševalce. Foto; BS jem, od koder je doma. i "prejeli k smo Za domovino, s Prešernom naprej! (2) ... je naslov pisma, objavljenega 9. februarja 2007 v Novem tedniku. GospoduJa-nušu R. bi književnik Ervin Fritz lahko bil oče. Očetje pa imajo več izkušenj kot sinovi. Ervin Fritz je pisec, ki si upa napisati in povedati kar misli. Gospod Januš R. njegovega govora najbrž ni razumel. Tisti, ki nikoli ne najde besede pohvale, tudi nima pravice do graje. (Lao Ce) MARUA VEBER, Prebold UREDNIŠTVO račun, ki znaša 20 evrov, pa mi je izdalo podjetje ZPO (pogodbeno Kostra), oba pa sodelujeta pri »brezplačnem programu za po-Čitnikovanje«. Naj povem, da so bile lisice tudi na vsaj še dveh avtomobilih. Zanima me, ali so obvestila o brezplačnih aktivnostih res obvestila o brez- plačnih aktivnostih ali pa je to le zavajanje javnosti, saj si je s kaznijo 20 evrov, ki sem jo plačala ZPO, občina ali nekdo tretji povrnil stroške za drsališče, za parkirnino, nekaj pa je verjetno tudi še ostalo za ... NATAŠA DOLAR, Celje mutozna knjiga Brezplačno drsanje? Na vaši spletni strani sem 19. februarja prebrala članek Brezplačni program za počitnikarje, ki ga omogoča Mestna občina Celje, Športna zveza Celje in pa ZPO. Obvestilo s podobno vsebino je domov prinesel tudi moj sin, ki obiskuje prvi razred, in na podlagi tega obvestila sva se tudi šla drsat in parkirala v mestnem parku ob 10.30 uri. Do tu vse lepo in prav, ko sva se vračala (ob 11.30), pa je ves čar drsanja zbledel saj so naju na avtu čakale lisice. Parkirnine nisem plačala, saj se mi je zdelo logično, da parkirnine v času, ko je odprto drsališče, ki je brezplačno, ni potrebno plačati. Pomota! Stvar je zanimiva tudi zato, ker obvestila o neplačani parkirnini izdaja Mestna občina Celje (pogodbeno Kostra), □ DRI TELEFON Pokbjnina pri podjetniku Bralec sprašuje v imenu več delavcev, ki so zaposleni pri samostojnem podjetniku za nedoločen ^s. Zanima jih, če jim je delodajalec dolžan plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje. Direktor jim je dejal, da jim jih bo v primeru stečaja za nazaj plačala država. Porto Turk, sekretar sindikata delavcev v obrti v celjski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, odgovarja: »Ko delodajalec izračuna plače, mora biti po zakonu prikazana tako bruto kot neto plača skupaj z vsemi odtegljaji. Delodajalec je dolžan odvajati vse prispevke, v tem primeru za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru, če to ni plačano, se pozneje pri izračunu pokojnine ne upošteva in je tako delavec bistveno prikrajšan. Delavci lahko delodajalca tožijo, za kar vložijo tožbo pri rednem sodišču. V zvezi z vprašanjem bralca naj povem, da država teh prispevkov ne plačuje. Tudi v primeru stečaja morajo delavci to uvrstiti med zahtevane pravice.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Velika nagradna igra Citycentra Celje m Casinofa Faraon Vsako SREDO Tokrat vam predstavljamo: PAPIRNICA cltu/center ^ Celje Papirnica i&ORartlo • šofeire > potrebščine svetovno zmmh moefoift designov in obiik, pisarniške potr^ščine, izdelke iz papiim in pliša tef iTdslks. s katerimi fahko nn Nudimo vam vse frizerske storitve -ženska, moško m otroška strižen/a, barvanja... V mesecu februarju vam nvdimo barvanie m preliv po akcijski ceni. Barvarne vfc//učno s striženjem in fen frjzuro stane 24 83 eur f5 950.00 ' %n SzuZpa,70 wr S^OO Sli). Doplačila -za dalfše lase. ■ Spremljajte naše akcife fudi bodoče. ini smo se po prvsm vrtsii|u Corubne rulete v Cllycemru Celje pred ^taviir(od leve proti desnij: Direlctor Cosinoja Faraon Franc P4te>nel, :a marketingo NT&RC Nina Pader, vodja marketinga v Citycentru Takole zbrani sn pre&v^^ma/ketingo "NTiRC t^i na'PaTerrv^d ja marketinga v Citycentm Celje Klavdija Miklovžin, voditeljica igre Maja Gorjup, tehnik Branko Q-hostesa Doniiela Komšo, vodja tehnike Aljoša Boncina, ' • • ■ - -in tehnik Cosinoja Faraon Peter Lazar. 3, krupjeAlel Si ^ upaš..,) Marsikdo si je zaželel zavrteti ruleto med tiste, ki to opravilo zelo dobro obvladajo pa med drugim spado (udi Donijelo - mtčno hosteso Casidojo TEDINSKI SPORED i R^ 5.00 Začetek jutranjega programa, S,30 Narodnozabavname^ lodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8,45 Jackpot, 9.20 Otroški rafflo, 10.00 Novice. 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - JoMca se je naučila igrati na harmoniko Csvofe želje pošljile na radio-@radiocelje.com, fotografije na www.radiocelje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Mestni studio Radia Celje. 12.OÖN0-vice, 12.15 Rimii, J4.00 Regijske notfice, 15.00 Sport dan^ 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1^.20 Mestni studio Radte Celje, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni trojček. 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 22 .00 20 Vročili Radia Cdje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Joäca se Je naučila igrati na harmoniko - ponovitev, 24.00 SNOP (Murski v. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Viktor Štokojnik, 11.00 Kulturni mozaik, 11,05 DomačihS, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20,00 Katrca, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Murski val) PONEOELJEK, 26. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.30 Süvester v akciji, 6.45 Horosk<^, 7,00 2. jutrai^a kronika RaSio, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PÜ Celje, 8,45 Jackpot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Stopnice do prestolnice, 13.15 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedov za 100 nasmehov-nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18:00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19,00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - posnetek 700. jubilejnega Vrüljaka polk in valčkov ter Vitezi CeljsM pred jubilejnim koncertom, 24.00 SNOP {Radio Kranj) tOREK, 27. februar 5.00 Začetekjutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, S'.SO Prorneme informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velikeljubezni, 14.00 Regijske novice. 25.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19 .30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21,30 Radio Balkan, 23.00 Sautesiirmadi, 24.00SNOP (Radio Kranj) SREDA. 28. februar 5,00 Začetek jutranjega prograipa - sredina rdeča nit je ju-; tranjanostal^ja, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50' I^omemeiBfQrraaGqe,6.0O Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika lteSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, S.SS Piškoslovje,-10.00 Novice.. 10.15 ČarcrtH na ruleta tisočerih nakupov - nora nagradna igra, II. 00 Kulturni mozaik, ll.lSZeleni val. 12.00Novice, 13.20MaliO-pošta, 13.30 Mah O - klici, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16:20 Filmsko platno, 17,00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mai drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio-Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 PoroCäo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 7,00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Špon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18,00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 2. marec 5.00 Začetekjutranjega progama, 5.30 Narodnozabavna mer lodija tedna,''5.SÖ Prometne informadje, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juüania kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure). 9.30 Halo. Terme Ohmia. 9.40 Halo,s. Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Jialo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 14.30 Petkova skrivanka. 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17,45 Jackpot, 18.00 Fesüvaljada, 19,00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - gostili bomo pevca Denisa, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Robin) Eva med nastopom na latošnjtEmi Mestni studio Radia Celje Z današnjim dnem odpira vrata Mestni studio Radia Celje. Našii nas boste v Stanetovi ulici v prostorih bivše Naše knjige. Že danes ob 17.30 bomo spremljali, kaj se bo dogajalo na mestnih ulicah, od 18. ure pa z gosti orisali uradno odprtje Tedna kulture in vas povabili na različne prireditve. Med Tednom kulture, ki se s številnimi prireditvami v podporo kandidaturi Celja za evropsko prestolnico kulture 2012 začenja jutri, bomo nasploh zelo veliko prisotni v mestnem studiu, kjer boste lahko spremljali naše delo, se bomo pa javljali tudi z različnih prizorišč. Ta- Zdravstvene minute na Radiu Celje Iz Šempetra v Gorico pri Slivnici Zaključek glasbene prireditve Celjskih 5 v letu 2006 na Radiu Celje je bil v Šempetru v Savinjski dolini. Na posnetku so vodje ansamblov, ki so se po izboru poslušalcev in poslušalk uvrstili v finale z gosti - z leve: Valentin Haindl - Petelinček, Davor Pušnik (Unikat), Blaž Svab (Modrijani), Drago Krajnc (Vigred), Danijela Pečnik (Vitezi Celjski), Jasmina Selčan [Navihanke), odgovorna urednica Radia Celje Simona Brglez, Boštjan Pušaver (7 raj) in Zvone Leskovšek [Kozjanski zven). Posnetek zanimivega koncerta je pripravil predsednik KUD Grifon in znani glasbenik Zdenko Štrucl in smo ga objavili v Vrtiljaku polk in valčkov. - Št. 16.23. febniar 2007 20VII0ČIH KAD A CHJE TUJAUSTWCA 1. SAY n-RIGKT-NELLY FURTAOO (2) 1 CATCHYQU-S0PHIEElUSBDnilR(5) 3. GRACE KEU.Y-MIKA (2) 4. H0WUANYT1M£S,H0WMANY UES-PUSSYCAT DOLLS (6) 5. CANDYMAN- (11 IflMAR (3) 7. STARZINTHEIfiEYES-JUSTJACK(l) 8. BEWITHOUTYDU- WtFI FEAT MELANIE M (3) 9. I WANT YOUTO WANT ME- CHRIS ISAAK (51 ia WHISTLE FORTHECHOIR-THEFRATHJJS (4| lESWICA Tl MAŠ MENE 4, ORGY-NAL-G^POT B. ŠA^OŽ""-^ 9. ČAKAJ ME- •ALENKAGO A-ŽANA ko bomo tudi na Radiu Celje podprli kandidaturo Celja za prestolnico kulture. Danes od 19.15 boste v Mestnem studiu Radia Celje lahko v živo videli, kako izgleda oddaja Vroče. Anžej Dežan bo gostU zmagovalko Bitke talentov in drugouvrščeno pevko na letošnji Emi Evo Černe. Jutri nas boste v mestnem studiu našli med 11. in 12, uro ter med 16. in 17. uro, v ponedeljek pa nas na zamudite ob 12.15, ko bomo iz Mestnega studia Radia Celje pripravili oddajo Stopnice do prestolnice. Se vidimo! Foto: ALEKS ŠTERN Na Radiu Celje bomo znova vsakih 14 dni pripravljali oddaje o zdravju. Pridružile se nam med 9. in 10. tiro v oddaji Stetoskop. Ze ta torek bomo govorili o adetivih v prehrani, naša gostja pa bo Lorena Hus. Oddajo bo vodila Milena Brečko Poklic. ATUJO LESTVICO: TELIME'BOLITIT-JÜSS STONE WALKTHISWAY- Nagrajenca: Lars UpovšeK Alme Kariinove 2, C^je Zala Marolt Lackova 78a. Mai^or rRm!) MLADI DOIENJCI (5) Predlog »lestvico: POSTNANEDEUA-VESEUSVATJE Iz Šempetra pa se bo kar nekaj glasbenikov preselilo v Gorico pri Slivnici, kjer se bo to nedeljo, 25. februarja, ob 15. uri zavrtel jubüejni, 700. Vrtiljak polk in valčkov z gosti - Okrogli muzikanti, Alfi Nipič, Oktet županov, Robert Goter, Joškova banda. Vitezi Celjski, Neža Šporer, Mladi upi, Navihanke, Zreška pomlad. Unikat, Modrijani, ansambel Zeme in Rečiški kvartet, trio Vi-kija Ašiča in kvartet Grmada, Boris Kopitar, Pogum in Alpski kvintet. Voditelji bodo Blaž Švab, Domen Hren, Davor Pušnik in Tone Vrabl, ki vodi Vrtiljak polk in valčkov že od 27. septembra 1993. Foto: MARKO NOVAK BREZPLAdNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE ■11 25 Mali modni vzorčiti četudi bi se lioteU narediti, da ne opazite nove pomladne otroške mode, ki je veselo prikobacala in priska-kljala v naše trgovine, vam ne bo uspelo. Starši že vedo, o Cem tečebeseda - oprekrat-kih hlačah, ki so bUe še včeraj predolge, o puloveiju, katerega rokavi so se na vsem lepem znašli visoko nad otrokovimi zapestji. Ja, otroci rastejo bliskovito m modi je to še kako všeč! Ker se lahko tudi zato nenehno poi- mšm, d^« mašeoilcov/ Kot vsako leto tudi letos pripravljamo presenečenje za mamice - in letos prviC, ob 10. marcu, ; Ime in präraekiriojeinanie !;imein priimek iriojega očeta Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK grava, snuje nove ideje, šiva vedno nova, lepša in bolj uporabna oblaäla za naše najmlajše. In kaj se ji plete po glavi za to pomlad? Najbolj je presenetila z novim prepletanjem vzorcev, nizanjem vzorca nad vzorec, ob vzorec, čez vzorec. Ob spremljavi sladkih, toplih in prijaznih barv, kajpada! Zabava se z malimi modnimi učnimi urami na temo: Kako cveti češnja? Pa jablana? In kako brsti okrasno grmičevje v ba-bičinem vrtu? Da bo zgodba kar se da blizu tudi malim modnim navdušenkam, se je domislila cvetličnih motivov, ki posnemaj o otroške risbice. Bistvo letošnjih »malih« modnih vzorčkov, pa je vdruženju. Poleg cvetja se na istem oziroma različnih oblačilcih znajdejo tudi velike in majhne pike, kvadratki, široke in tanke črte... Ste že pozabili na ljubek vichy vzorček, ki je bil pred dolgüni deseüetji najbolj priljubljen za kuhinjske prte, zavese in tudi posteljnino, vmodi. pa ga je proslavila v začetku 60. let slavna filmska igralka Brigitte Bardot? Le kako bi iali-ko - sicer pa je letos znova tukaj! Na bluzicah z napihnjenimi rokavčki, na krilih, hlačkah, skratka v celi spomladanski garderobi. Pa še ena novost je izpostavljena; v druženju različnih vzorcev se družijo - se dopolnjujejo ali si nasprotujejo-tudi barve. A tukaj se vendarle postavlja dilema - natrositi skupaj kai" vse različno vzorčasto in barvito ali vendarle malce iskati skupno barvno nit? Če nimate resnično izostrenega očesa, je morda res bolje ostati pri slednjem. Saj veste, prav starši so tisti, ki z izbiro oblačil postavljajo otroku te-melie za njegov kasnejši odnos do esteüke oblačenja. , * . * TEDENSKA * i *ASTROLOSKA ^ NAPOVED Petek, 23. februar: Sonce in Merkur, združena na isti stopinji v Ribah, tvorita položaj, ki bo povečal intuitivno zaznavo, vendar vas bo čustvenost prej obremenjevala, kot prinašala dobre rezultate. V istem dnevu bo Luna tudi v kvadratu z Neptunom in Saturnom, kar svari pred morebitnimi pastmi. Energije vam ne bo primanjkovalo zaradi trigona Lune z Marsom, vendar jo pravilno usmerite. Sobota, 24. februar: Sonce in Luna v kvadratu, prvi krajec v Dvojčkih nastopi mala pred 9. uro zjutraj. Povečana bo komunikacija in želja doseči dobre rezultate. Zaradi povečane živčne obremenjenosti lahko storite kakšno napako. Zmerni morate biti pri besedah in se potrudili tudi poslušati sogovornika. Zaradi ugodnega seksti-la Lune z Venero, je bolje da se omejite na sproščen klepet, ki bo neškodljiv, in na neobvezna družabna srečanja. Nedelja, 25. februar: Za radi Lune v Dvojčkih in njenega kvadrata z Uranom ter opozicije z Neptunom boste težko zdržali na enem mestu. Višek živčne energije,ki jo boste občutili, morate čim bolj koristno pokuriti s težjimi fizičnimi napori, športom ali rekreacijo. Na svoj račun boste prišli tudi vsi, ki imate poudarjeno umetniško žilico, navdiha vam ne bo manjkalo. Od vas je odvisno, kako boste svoje ideje spravili v konkretno formo. Ponedeljek, 26. februar: Sonce v prijetnem trigonu z Luno v Raku bo prebudilo vašo zaščitniško stran narave, zato se boste za pravico borili za vsako ceno. Povečana bo tudi potreba po izražanju čustev, čeprav lahko to naredite na nekoliko plašen način. Ne obremenjujte se z malenkostmi, ki vas laliko pripeljejo do nezadovoljstva. Venera bo namreč popoldne v kvadratu z Luno, Torek, 27. februar: Merkur vstopi iz Rib ponovno v Vodnarja zaradi svoje retrogradne poti- V tem položaju je že bil sredi januarja. Treba se bo ozreti nazaj in ugotoviti, kaj ste pozabili urediri v pre-teWosti. Sedaj je odličen čas, da to nadgradite. Luna bo ta dan v lepem trigonu z Uranom, kar bo močno povečalo nezavedno zaznavo. Prisluhnite notranjim glasnikom in dovohte, da vas vodijo. Sreda, 28. februar: Luna v Levu bo povzročila malo egocentričnega vedenja, vendar boste kljub temu znali ohraniti toplino, do nekoga pa ste lahko celo radodarni. To bo odvisno od osebe in konkretnih okoliščin. Merkur bo v sekstilu s Plutonom, kar pomeni, da lahko črpate iz zakladnice nezavednega. Prepustite se mislim in me-ditirajte, do zelo zanimivih ugotovitev lahko pridete. Nekoliko bolj nemirno bo popoldne zaradi nasprotnega položaja Lune in Marsa. Zaposlite se s čim bolj konkretnimi opravili, pa bo. Četrtek, 1. marec: Kar dva prijetna položaja Lune z Venero in Jupitrom obetata v tem dnevu lepo napredovanje pri vsem, kar boste počeli. Še posebej boste blesteli pripadniki ognjenih znamenj, saj jeLunavLevu. Energije, navdißenja in dobre volje vam ne bo manjkalo, prisotna p bo tudi lepa eneipja pozitivnih čustev. Odlično za vse zaljubljene in za tiste, ki še boste. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJÄ 6OR0ANA gem 041404935 I,net www.gordana.si ASTROLOGINJA BOLORES 090 43 61 098 14 28 27 Bsm: 041 S19-J65 ■ napoved), primerjalna analiza www.dofores.si STAJERSKI VAL 26 rZAÄVTOMOBILISTE mm !K Prenovljeni BMW 5 in touring IVi5 Nemški BMW ima veliko uspeha s svojimi avtomobili, še posebej s serijo 5. Sedaj je prišel čas rahle prenove, pri čemer drži, da so popravili ali spremenili le malenkosti, ki jih bo zmoglo prepoznati zelo izkušeno oko. Pravijo pa, da so njihovi motorji po novem nekaj varčnejši in ekološko prijaznejši, kar bo čedalje pomembnejše. Pri motorjih ta- ko ali tako ne bo zadrege: na voljo bo devet agregatov, od tega pet bencinskih in štirje dizelski, zraven pa si bo mogoče omisliti še štirikolesni pogon, ki ga pri BMW označujejo s črko X. Tako bodo motorji po novem ponujali od najmanj 163 do največ 367 KM. Kot pravijo, bo prenovljeni BMW serije 5 na ceste pripeljal konec marca. Dober mesec kasneje bodo začeli ponujati tudi M5 v touring izvedbi. Gre torej za karavansko izvedenko športnika, ki je bil doslej na voljo le v limuzinski varianti. Avto bo poganjal znani desetvaljnik s 5,0 litra gibne prostornine in 373 kW oziroma 507 KM. Po napovedih naj bi MS touring v Nemčiji stal malenkost manj kot 95 tisoč evrov BMWtauiing M5 Kitajsica tudi izvaža Kitajska se počasi preriva tudi med izvoznike avtomobilov. Doslej se je zdelo, da je to zgolj velik trg, kjer je mogoče le prodajati. Številke pa kažejo. da je lani Kitajska izvozila 340 tisoč novih avtomobilov, kar je bilo še enkrat več kot leta 2005. Zanimiva pa je še ena števil- ka: lani je Kitajska izvozila za 1,58 milijarde dolarjev rezervnih oziroma sestavnih avtomobilskih delov. Sicer pa računajo, da bo Kitajska kmalu izvozila za 120 milijard dolarjev rezervnih delov in avtomobilov, kar naj bi bilo 10 odstotkov vse trgovine z avtomobili. Peugeot207 CC Peugeot pripravlja 207 CC Francoski Peugeot je imel s kupe/kabrioletsko izvedenko modela 206 izjemno velik uspeh. Tudi zato se tradicija nadaljuje, saj zdaj že predstavljajo prve fotografije peugeota 207 CC (kupe/kabriolet). Sprva je bil na ogled še kot študija, medtem ko sedanje fotografije kažejo 207 CC v tako rekoč povsem nespremenjeni podobi. Avto je delo domačega oblikovalskega študija, meril bo 403 centimetre in bo malo nižji kot predhodnik. Glede prostornosti je narejen po formuli 2+2, kar med drugim pomeni, da sta zadaj le dva zasilna sedeža. Streha se odpira samodejno, odpre ali zapre se v 25 sekundah, in je delo domačih inženirjev Motorji bodo trije (dva bencinska in dizelski). Avto naj bi na trge pripeljal spomladi. ^ MERILCI PRETOKA ZRAKA i X VW,AUOI,SKODA-1,3TDI 4VrO«ll RfCJISillf^ M, KATALIZATOR UNIVERZALNI Nw' LAMDA SONDE «.Hba.^o 86, cwi. KOMPRESORJI KLIME irw>v,ov>edel)re9ne.ner,si SERVOVOWNSKEČRPALKE Mitsubishi pajero Novi pajero v Sloveniji Mitsubishi pajero v novi podobi in tudi z novo »vsebino« je že pripeljal na slovenski trg. Na voljo je z dvema motorjema. Tako si je seveda mogoče omisliti dizelski pogon; 3,2-litrski štirivaljnik ponuja 118 kW oziroma 160 KM, medtem ko je bencinski šes-tvaljnik z gibno prostornino 3.8 litra bistveno zmogljivejši [184 kW oz. 250 KM). Zanimivo je, da je dizelski motor malo močnejši takrat, ko je na voljo s samodejnim menjalnikom, saj ponuja 125 kW oziroma 170 KM. Slovenski uvoznik mitsubishijev računa, da se mu bo v polnem letu posrečilo prodati kakšnih 35 novih pajerov, pri čemer bo treba za najcenejšo izvedenko odšteti devet in za najdražjo 12 milijonov tolarjev. Leta 2009 vohro XC 60? Na ogled je že tudi voIvo XC 60,. XC 60 bo spadal v razred manjših terencev lega XC 90. a SUV-ov, medtem ko predstavljene različice, ki je seveda še študija, naj ne bi bistveraa spreminjali. Pri Volvu pravijo, da XC 60 na cesta ne bo zape^al pred letom 2009. Vsekakor bo novi volvo svoje kupce Iskal v razredu, kjer zdaj žanjejo veliko uspeha BMW X3 in številna korejska konkurenca, Audi pa napoveduje še Q5- y Franciji in Počasi se že zbirajo podatki o poslu z avtomobili v minulem letu. Tako so v Franciji ugotovili, da je bila prodaja novih vozil decembra manjša za 11 odstotkov, skupaj pa je bilo v letu 2006 prodanih malenkost več kot dva mihjona novih osebnih avtomobilov. Renault je recimo decembra za svoje avtomobile našel za 13,6 odstotka manj kupcev kot decembra 2005. Podobno je bilo tudi v Španiji. Posel je bil v zadnjem lanskem mesecu manjši za 5,5 odstotka, v letu 2006 pa se je za nove avtomobile odločilo dobrih 1,5 milijona kupcev. Hyundai je optimističen Južnokorejski Hyundai na začetku leta na skriva svojih načrtov. Računa, da bo njegova letošnja prodaja večja za vsaj 13 odstotkov, pri čemer meni, da se bo to zgodilo predvsem zaradi dobre prodaje na tujem. Njegov lanski promet je bil v primerjavi z letom 2005 večji za 5,7 odstotka, poleglega računa na večji dobiček, ki sta ga lani nekoliko zmanjšala močna domača valuta in zahteve delavcev. Bomo videh ... ■Nima hitFcga- TITTöiTTöijCty rad gleda filme. . hiter in neomejen dostop v internet • enostaven priklop . brezplačna in neomejena uporaba Varovalnega sistema za popolno zaščito vašega računalnika . najsodobnejša in kakovostna tehnologija (ADSU ADSL 2*. VDSL 2) . odličnatehničnapomod24urnadan amis i tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika ietos ne boste prejeii kuponov za brezpiačno radijsko čestitko in maie ogiase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje ■ boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM R 5 diesel, 91^ maj, dobro ohranjen, prodom. Mei.. 051140-133. 77, lPN6olpino,liUli junij 2006, ri^iüriron, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 040857-27!. aeo KIO pride, letnik 2000, drugi lostRik,pro-dani.Telelon041 805-131. aas ŠKODO fuiotit, letnik l)!4, reg. do junija, |)radDm.Telefan051 213-021. 3w MEGAHEeit 1,6, lemik 1996, prodom. Ceno ,adejo«iru.Ielefoa|03| 5771-315, 031 617-048. Š149 OPEL corso 1,2 ci1y, letnik 1994, reg. do 25. 9.2007 prodom.Ielefon 051 301-611. Š148 VW posiOt korovon 1,9 Idi, letnik 1998, zelenei]o[ve,pmdom.TelefDa0316l2-160. L91 TEHNIČNO pregledano opel cor», letnik 1986, redeo servisirano, prodom. Tele-fon031461-169. sog OOUČNO ohronjon tenoultsceoic dynami-10 luj, letnik 2004, pr«lom.Telelao 103) 5874-939, iveter M Wshoraol,9tdi,letnil>aove>bei2000, 105.000 km,7elo dobro ohranjen, prvi laslnik, servisno knjigo, prodom. Ceno po dogovoru. Informodje po 15. uri, riele>03143J.752. S20 PRODAM TRIllRH7D«lobraioloiplugPo.fiogec,od-liioooh,onjea,pon,ereo!otroHor,od 70 da 90 K5, prodom. Prodom tudi v[1uvknsliobraialnikSip455, hidravlični d>|, gibljiv priklop, šimkokoleso. Telefon (031572-8106. Ml SAMONAKUiDALNO prikolico 5ip senoloc 26-9 in Irosilnikminemlnih gnojil «con 403PSprodom.TelalDn03l 634-641. Š14, TA 75 EUI prodom 801 proso 10 groidje. TRAKTOR Zeior 7245, letoik 1991, !o 10.500 E»R,l.lcosih,chlevi.go,oojo, liciliavski,nad.apakoninnvnlja,pm-dom zo 2.000 EUR. Telefon 040 466-5!9. s,63 PRODAM PII01Z«aDliasklodlk'nostovbo,samosloi-no,tlonsll0m',peccelo 250m',ao odličoi lokociji, potrebno obnove, ogod-00 pcedom >h menjom. Telefon 041 750-180. m GRADBENO porcelo, no lepi, sončni legi, Plonino pri Sevnici, nn voljo je lodi kozolec z grodbeno parcelo, prodom. Telifc.031513-770. Ses VCENIROŽika prodom oboovTieogesllnsId lokol, 44 m',conn 55.000 EUR.Telefon 041399484. ŽB3 48.000 EU«. Telefun 041601-555.9,6 ■!«», 41 m^ nekaj l,sjo,nokojpcas1ora zosodovn|nk,vuda,elekliko,ce«caf ■o,pli,,.sfolldopmg.,2.400 m' skupaj lemlpščo, prodom za 30.000 EUR. Telefoa 051807-707. s,60 POIBA pel G«iUnem. Pcedom. gospo-docskoJitalnl objoktl. gradbeno lo-io,spcibli!o.3.000m'zomljia.,zi 41.520,61 EIIRoi.9.950.000SlT.Tet fon 041 708-198. Svelovonje,lvoo An-dcojKcb.,oc,s.p.,Ga,i»pcišmo»ne» 57 C, Celje; hll,://svelovonie.goj-bo.not iALEC-Gillcijo.1 Hišo v Celju, tjubljonslio C. 61, velikost 97 m',zemljSe407m',delnoob.ovljen>l. 2006, vseljivo loko j primemo zo poslovno dejovnosl, z velikim pockioščem, pco dom zo 162.744 EIIR.Tek,lon (031491-5062, 031 541-388; m.moksimill-jon.sLMoksimilijon,d.o.o.,qubljonsko cS,telj.. POSLOVNI pcostorv(elju,objoklRimljoika pn mesmi ftžnlci, 1. nudstrapje, velikost 22,50 m', pcimecen zo Irgovsko ali 16.9'88''e«R. Telelon (03H91-5062. 031 541-388; www.ncaksimilijon.si. Moksimilijan.d.o.o.,liobl|onskoc.5. _^ VOJNIK-Pradomo opremljeno slooovoojsko biso, pcibližno 200 m' slooovonjsliih pov,šin,zgcojenol985,vseljenol995, zo 225.338 EOR oz. 54.000.000 SIT. Telefo. 041 708-198. Svetovonje,lvao J.drajKcbav.c,!.p.,Soci»pciŠmocl-nem57e,Celj.:hnp://svel.v.nie.gat bo.net ŠENTjUR41raševac.PcodamaslanDvDnjsb hišo, 853 «',zvsoopcemoiopaliavom, zgcojeno 1991, obnovljena 2003, zo 150.600,00 EOR oz. 36.000.000 Sli. Telelon 041708-198. Svelovonje, Ivan AndceiKcbuvoc,s.p,GodcopiiŠmod-nem57c,Coljo;hltp;//svclovonje.gaj-bi.net PIAKINA pel SevnlcL Pcodomo poslovno gostinski objekt, klet 169 m>, pcltllqo 169 m', monsonlo 169 m', dvorišče 389 zgrojeno 1992, prenovljeno 2000, zo 473T43,04 EUR oz. 1I3.3S4.000 Sn. Telelon 041 708198. Svetovanje, Ivon Andcej Kcbovoc, s. p., Gocico pel Šmortnem 57 c, Celje; l,ttp;//s¥etovo-.jo.gojbo..et ŠTOREKompoli. Pcodomo imdbono pocco-k>,priUlinoeOOm',prikl|ičklnnpaccili in v noposcednl bližini, zo 24.000 EUR oz.S.751.!60SII.Telelan04170H98. Svetovanje. Ivon Andcej Kibnvoc, s. p., Gocic.,nSmaclnen57c.Celje;http:// svelovon|e.go|bo.nel. „ KUPIM STAREIŠG hišo v Celje POOT prastoc, 80 m', storo meslo jedra Znlco,mainnpceoceditevvstonovanja, svoj porkicni pcostoc, pcedom. Telefon OSI 222-983,031 286-283; himmel-grail8moll386.cam. 506 GRADBENO poccik>, 405 m<,vSpadnjiRi0ci pclLoškom, pcedom. Telelon (03) 5733-373. 845 NA lepi, soočal h„i, v Zngiju pel Ponikvi, pradom 1.400 m>zemljišio.Tek,fon 041 833-584. s,5, ].«iv.lni.ik..d,v4.,radbeni loziloo(03) 491-5062,031 541-388; www.moksi-milij.n.si.lloksimilijon,d.o.o.,Lj.b-ljansbc.5,Colje. '^C.vJ.p.p.lHS iin" PRODAM io obnovljeoo, pcodom. Telefoo 041 853-309. se, SUE, Vmnčevo.Večslonovanjsko hišo, šlio. sobno stonovunje, IBBm', odapticono 2002, vsi pcikljočki,stDnavDnju pripade goražo, 30 m" ia nndsicešekzzeleoi-CO, pradom, cennl2S.000EnR.Telefon 051 375-994,po16.in. 888 KUPIM 5IAN0VAN1E, do 80 m-olimonjšo,starejšo hišo, okolira Celjo, 7olca, kupi storejšo osebo. Gotovino takoj, bcei poscedni-kov.Telefon041515447 šctB SIANGVANJE v Celju, dvn nli dvoinpolsobm), kupim. Sem česen kupec, pločilo tokoj. Telefon 041866-933. 823 DVOSOBNO ali trisobna stanovanje kupim. Sem česen kupec, pločilo v golovioi. Telefoo031 321-946. 574 GARSONJERO ali ennsabna stanovanje not' no kapim za galoviio.Tele!on 041352- EHGINPOISOBHO stoaavanje, 50 opremljeno, dvigolo, v Novi vosi, Škopi-novo ulico, oddom.Ieleloo 041 637-524. 7to 0R07INA Kneževičoddo oporimo zo koriščenje dopusta v Crikveoici, Gocansko I Telefon 0043 676761-6601. &xi V BIIICAH pri Šibeolkooddom oporimo zo koriščenje dopuste. Telefoi 003851 3461-923,Ankicu. bo2 EIIOSOBNOstonovonjenn)ludlnjl,uprem-ljeoo,oddom.Telefon 041 726-516. 5ATEUTSKaonlenaSamsuig,digilolno,s 1.400 pragcami,pcemeckcožoib 90 cm, agodno predam. Telefon 051655- CEUE,Novavos Dvoinpolsobno, svelk,,pra-stocii, obnnvjjano, delna opremljeno stonovonje,addom. Telefoi (03) 490-2042. BB3 COTOVINSKA NOVO, neopremljeno stanovanje, 41 m' ^ 33 m' ogrnjenegn nirijo, z zelenico in kistniškim parkiriščem vgonižni hiši, na Novem trgu v Celju, varščino, oddam. Telefon 051 376-9 6 9. Ž95 DVOINPOLSOBNO stonovonjevCelju oddam vnojBm.Telefon031 20{M)06. 922 NUDm ZAPOSlfNEMuTekfetu nudim stanovanje Dunajska 2^. UubUana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! DVO ali dvoinpolsobno stanovanje noja-mem za daljše obdobje. Telefon 031 754-156. 835 KREPITI Do 7 tet, na osebni dohodek ol jokojnino, do 50 % obr. Kredit a osnovi vozilo ter leosingi z< vozila staro do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM I POTREBUJETE DENAR SEOEŽNOgociilicilnspnlnlcipcidimpo [ simboličoiceoi.Telcfcn(03|49214;0. - IROSED,regol,poslel|o, mizo, stole, blodil-oik, štediloik, pralni straj itd. pcodom. Telefon 051424J03. 910 MUEN pcolni stenj Cocenje vco 906-ugoilnn pcodom. Telelon 031 630-905. 911 OI>A,bukovi, dilgovbhnlih tec mešano, kratKo zogonn, z listnvi, pcidim. To-Iilin040 2l»46. p IMSlÜ,loik.gol20k,k,mlj.n.domcf ■'■IODAM KAKOVOSTNE pcoiüe, težko od 30 do 160 kg, z možnostjo dostovo, pcodom. Telefon 041455-732. šez miCO, bcejo 8 mesecev, kiižoms, lisasto govedo, belgijsko plovo, pcodam zo 1.000E«R.Telefon03l 373-269. 782 l5odojkov,po25kg,cennl,75EUIAg, pcodam.Ielafoa(02]&854431. p OVA bikco, sc, težko 110 kg, pcodom zo 4 EUKAg.Telefoo5B88-7S1. ŽS6 TELIČKO slmontalko, slora 3 ledne, pro-dom.Teloloo051238-773. S37 PlŠ(AIICE,belelijickkizonndoljnjocojo, fono (03) 5771^744. p PIŠČANCE, od 30 do 100 kg, kcmljene z domočo kcmo, mesnntn pnsmn, pcodom. Možen todl znkol pcošiči. Telefoo 031 8394190. S145 llKCAsimenricu,130kginmlndokcavo, zo zakol, pcadom.ToksIoi 5461-341. BIKCAslmonlnto, težkega 120 kg, pra-dom.IolofoiOJI 634i4l. äi4i TEU(KOslmenlnlb,slnri 14 todiov, pcodom. Iilefon 5736-677, klUte po 13. uri. 564 STAtEiSO jalovo kiovo pcodomo. C»o po dogovoca.Telefon041265-120. äi50 994.921. 848 BIKCA sim.nt.lc.,l.žkw. 210k,, pccim zol30CUII|150.000SII).Telefon031 464-629. 882 HiAa(Azazoy,pnbllžm>l90kg,kcmljei z domoiobcono, pradom zo 1,60 EOI (3B0 SIDAl. Telefoo 031 81M95, (03)579i357 BlElOkcovoiotelico, težko pcibliioo 120 kg,pcodom.Ielifao5738-l36. B92 TIUČKO,mesiilip,teibl60kg,praJim. Teltfin04IB15-57B. Ž92 TELIČKO slmontilki, 95 kg, pcidim.Ielo-1015772-362. a»9 raiČKOsimintalko, težko 160 kg, ptodam. Telelon 031 561-155. Sc62 BREIO telico in bika, 360 kg, pcodom. Telefon 031 640437. gc» OVČKE, Me oli!mlodiä,dv. ovne, stocoB mesecev, pcodom. Telefoo 5773-302, 041B04-570. 904 PASIE mlodiče, store 3 mesece, mojhoo casli,kcižaoescniccHiekiiezet,ugodaa pcodom.Telefon031 725418B. sns ŠTIRI bikce simentolco, dve po 250 leg, dvo pcibližno 200 kg, p(odam.Teleloo 041 252-717 S168 P«AŠ1ČE,od90do120kg,pcoclom.FiSoc, ' Toboc4S,telefon041 619-372. Ž94 PRODAM StNEN£lnlo,25do30kl,piollam.Cempo doijovocu. Telefoo 041526-980. 698 SIUŽNEbolopcodom.Telefai(03|572B-328. 787 DOMAČE ocvicke pcodom. Telefoa 5774-569. Bes 28 [I Wfli» O^JISPiWFOBMACI JE HOlIK •največja izbira dvd medijev i v ceuu {6000 naslovov) •vaSe domače posnetke presne I mavamo na zanesjiv dvd medij SlADK0senoinotavoprodam.Telefon051 366-509. 866 SUDXO seno in otovo, v okolici Vojniko, pr(Mjam.Telefon041 271-340. s83 IIAUIIANOl(nno,«kvadriitnih balah (baii-rano iz senika) prodom. Telefon po 14. uri, 041 809-871. 384 KROMPIR,jedilni,vvrKahpo2S in 15 kg, prodam. Večje koliane dostavimo. Telefon 041742-334. 915 m m, v aUSKI enoli nudimo iudovih) delo i vrliunsklmpWloiii.Iomi,Solo7,«ot nie,tolefon041747-1Z6. 70 NATAKARICO v bisiroiu Petelinček, v Šent-iuqi pil (ol|o,redno io|Kisliin>.Tilil» 041 630449. Monleh Ttode, d.0.0., Aliiiko20o.(iliE,lelElo>041 720S5l. IŠČEM dok poslrežhizokliuienlhskopln, 041802-205. ' Š140 i(0 za strežbo hrano in ŽENII«Ap.sreda..lni,.Z..p.nio,Hi. ,p..i.,l|.l»...pownilož.,oikol roilnoobdoliia'brozploi.ozonilai!o ionsko. lolofan |03| 5726-319, 031 505495. Leopold Oreiniki. p., Monio vas85.Preyd. n Ičetek takoj. Intomiacije n3/42&«1- 5l],pon-l)etDd9.dDt6.ure. LDmad.aii.. Mariborska C. 44.3M0 Celit. SPALNICO, loJilni kot, elemoate dimnik Scbiodolinkombinirenliailaizaien-trolno.piodom. Melon 041 974-108. DVEpteki|eklonl(l,polOkg,pndnmpo ugodni ceni.Telefen (03)5471-305. FEČzgorikem,zasušeniehmel|o, |)rcHiom. Telolon 041 562-797 žbs STARE skrinje, kmepreskejlal« vse svoje otroštvo. Tita so preobleki v reperja z uro okrog vratu in zlatimi o&li na nosu. Zbralo se je ogromno ljudi, med njimi tudi za^vornlki pokojnega maršala, ki so protestirali proti preobrazbi Tita, a so jih prepričali, da gre za promocijo Velenja, kar je bil dovolj močan ailment, da Tito postane reper. 6Padt Čukur, ki mu je pri stilski preobrazbi Tita pridno pomag^ voditelj oddaje TLP Lado Bizovičar, sicer te dni največ Časa.preživi v studio s producentom Sa-šom Lušidem. šneinaSfflnreč nove skladbe, ena od njih bo tudi trio s Peoxi Rdo in Nushy, ki ju je izbral v sredini oddaji Mal drugač na Radiu Celje. Foto: GREGOR KATIC ih dam. gumbkovih, kot se jih je zavoljo kostumov z gumbi prijelo ime, si je tako obsežen festival težko predstavljati: Silva Bizjak, Battara Klemenčič. Jerneja Volf and, Branka Aleš in Uilka Zimšek Manjka Jera Umek, ki je morda prav ta čas preštevala glasove gledalcev. Za zaveso ali slovo od komedije Ker pust letos ni imel veliko dela s pometanjem zime, se je lotil festivala Dne-vov komedije in ga v nedeljo za leto dni odpihnil. Čakajoč na 17. festival smeha bo v spominu gledalcev, ki so letos zvesto polnili dvorano, ostalo nekaj odličnih predstav iz slovenskih ^eda-lišč, ki gojijo komedijo, in likov igralcev, ki so jih resnično nasmejali, četudi jih je morda strokovna žirija spregledala. A nagrad je pač samo za prste ene roke. Da pa ima vendarle ljudstvo. ki so mu predstave namenjene, vselej prav, je bilo slišati tudi v zakulisju komedije, ki jo je od 26. januarja do 18. februarja gostilo Slovensko ljudsko gledališče Celje, zato se bodo domača in nekatere gostujoče komedije liitreje vriele po slovenskih odrih. V komedijantski malhi je za komedijo ostalo nekaj fo-to utrinkov iz večernih druženj ob koncih tednov. MP Foto: SHERPA Celjski Šah mat jez oceno 4,63 dolgo vodil, potem pa je prišel Tito in občinstvo je prevzela ]u-gonostalgija. Miro Podjed z Barbaro Medvešček, Lučko Počkaj in Barbaro Vidovič pa so se nasmehnili posebej za bralce Novega tednika. Tite pred stilsko preobrazbo... ... in po njej. 041/(65t OS6 in 03/490 0322 ra napolnila dvorano. Dragana JasupavIČ Iz KUD Zarja Trnavlja: »Kdaj pridal spat ražiratli aam?«