240 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
M a r i j a  K a c i n,  @iga Zois in italijanska kultura. Ljubljana : In{titut za slovensko literaturo in
literarne vede ZRC SAZU, 2001. 130 strani.
Knjiga za~ne z razmi{ljanji o izvoru prednikov @ige Zoisa. [e vedno obstaja problem pozitivisti~nega
dokaza izvora rodbine Zois. Samega raziskovanja izvora se je lotil ‘e @igov o~e, Michelangelo Zois, ki je
svoje prednike iskal na Holandskem v Ammersfoordu, od koder naj bi se, iz verskih razlogov, preselili v
Bergamo. Vendar v starih dokumentih ni mo~ izslediti holandskega plemi~a Nicolausa Zoesa.
Bolj stvaren opis izvora dru‘ine je podal @iga Zois, ob koncu 18. stoletja, ko je sicer priznal, da o
samem izvoru ne ve ni~esar, vendar pa da lahko sledi svojim prednikom iz Val Imagina. Poleg te veje pa
je obstajala {e ena veja Zoisov v Benetkah. @iga navaja podatke, ki so se ohranili v ustnem izro~ilu, da naj
bi za~etnik njegove rodbine pri{el iz [vice pod imenom Millebois in da naj bi bil vojak. V tem poglavju tudi
pade teza prvega @igovega ‘ivljenjepisca, ki je trdil, da se je @igov o~e izselil zato, ker kraj Berbeno ni
mogel nuditi zadostnih ‘ivljenjskih pogojev njemu in njegovim bratom. Michelangelo in Francesco naj bi
se tako izselila, eden v Benetke, drugi v Ljubljano. Zoisi so v berben{kih dokumentih izpri~ani ‘e prej –
prvi znan dokument izsledimo v letu 1527 – poleg tega pa so se Michelangelo in njegovi bratje tu rodili!
Skratka vsi znani zapisi iz Berbena in Val Imagina ka‘ejo na prisotnost Zoisov v tem prostoru vsaj ‘e od
za~etka 17. stoletja.
Iz odkritega in povedanega sledi, da je pravilna Kidri~eva trditev o prisotnosti Zoisov na Bergam{kem
vsaj ‘e od 16. stoletja. Kdo in kdaj pa je bil prvi s tem imenom na tem kraju pa je zvito v ’nadlogi~no’ sfero
zgodovine. »Trditve o holandskem, {panskem ali gr{ko-kretskem izvoru te rodbine se pa zdijo povsem
neosnovane: ne razpolagamo z nobenim verodostojnim podatkom, ki bi dopu{~al take formulacije.«
(str. 15).
Ko se nejasnosti v zvezi z izvorom rodbine Zois deloma pojasnijo, deloma pa ostanejo zavite v meglo
srednjeve{kega (na{emu razumu nedostopnega) sveta, nam avtorica pred o~i naslika kraj Berbenno ob
reki Imagna. Kraj je zrasel na relativno rodovitnem koncu Zemlje, njegovi prebivalci pa so se poleg
poljedelstva lahko ukvarjali tudi s prodajo platna in s tem za~eli bogateti. Sami prebivalci so bili avtonom-
ni, na kar ka‘e obred volitve ‘upnika. Temu obredu so se odpovedali {ele v dvajsetem stoletju, natan~neje
v letih po drugi svetovni vojni, 24. aprila 1949.
Ugled Zoisov v tem kraju izpri~uje podatek, da je @igov stric don Filippo Zois leta 1713 kandidiral za
berbenskega ‘upnika. Med @igovim stricem Filippom in o~etom Michelangelom so se stiki ohranjali tudi
{e po tem, ko se je slednji ‘e ustalil v Ljubljani. Del~ki pisem iz njune korespondence se nana{ajo tudi na
@igo, ki bi ga stric sr~no rad spoznal, preden bi zapustil tostranstvo. Vendar pa spet ni mo~ ugotoviti, ali
je @iga kdaj videl rojstni kraj svojega o~eta ali ne. S pomo~jo pisem lahko izlu{~imo le podatek, da se je za
svoje prednike za~el zanimati {ele po smrti bratranca in poslovnega dru‘abnika Bernardina (1793).
O~e Michelangelo je bili sicer navezan na svoj rojstni kraj, kar je izkazal tudi z izdatno podporo pri
gradnji cerkve v Brebennu, kljub temu, da se tjakaj za ~asa svojega zemeljskega poslanstva ni ve~ vrnil.
Avtorica ob koncu zgodbe o povezanosti Zoisov z Berbennom {e enkrat ugotavlja, da nima smisla iskati
kakr{nih koli fantasti~nih razlag o izvoru rodbine iz kak{nih oddaljenej{ih krajev sveta. Pozornost preu-
smeri na dejstvo, da je boj za pre‘ivetje v Berbennu, kljub relativni rodovitnosti kraja, te‘ek ter iz tak{nega
okolja in »iz tega rodu so – tako na Bergam{kem kot pri nas – iz{li veliki mo‘je, ki so dali izredne, v~asih
odlo~ilne doprinose in to tudi v okviru, ki presega krajevne meje.« (str. 28).
Zoisi so se od tu razseljevali, nekateri so se zaustavili ‘e v dolini in se ustalili v kraju Alzano, drugi so
pot nadaljevali in obmirovali {ele ob vodnih kanalih Serenissime. [e bolj pogumni pa so se odpravili v Trst
in nazadnje pri{li tudi v dana{nje slovenske kraje, izbrav{i Ljubljano za rezidenco. Avtorica nato celo
podpoglavje nameni razkrivanju arhivskih zapisov, ki izpri~ujejo prisotnost Zoisov v Benetkah. Ti doku-
menti govorijo o njihovi navzo~nosti vsaj ‘e od leta 1579. Bili so uspe{ni poslovne‘i, saj so imeli v
Republiki sv. Marka svojo tvrtko. V Trstu je enemu izmed ~lanov rodbine Zois, ki je tjakaj pri{el iz Benetk,
celo uspelo povzro~iti pregon benediktincev iz mesta. Neki Zois je namre~ leta 1657 umrl v Trstu in v
oporoki izrazil ‘eljo, da ga pokopljejo v cerkvi patrov benediktincev. Le ti so to na dan pogreba zavrnili. Iz
tega je nastal spor, ki se je sprva sicer zgladil, vendar pa je »ta dogodek kasneje povzro~il {e druge nerede,
dokler ni kon~no uspelo, zato da bi bilo teh nev{e~nosti konec, omenjene benediktince odstraniti za
vedno.« (str. 36).
Ko so vsa dokumentarna potrjevanja in dokazovanja izvora rodbine pri kraju, se avtorica ustavi {e pri
241ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
etimolo{ki razlagi priimka Zois. Ponovno ovr‘e Michelangelove trditve, po katerih naj bi priimek izhajal
od holandskega aristokrata Zoesa. Kot nelogi~no spozna tudi mnenje, da naj bi se domnevni {vicarski
prednik z imenom Millebois po prihodu v Berbenno preimenoval v Zois; »to je fantazija, to je pravi
nesmisel,« (str. 40) je avtorici zatrdil g. Vincenz Marchetti. Neutemeljena je tudi Du Cangeova razlaga, ki
priimek Zois izvaja iz mno‘ine samostalnika ’zoia’, se pravi ’gioia’, biser. (str. 40). Te razlage se je kasneje
oprijel tudi France Kidri~, pravzaprav pa je ‘e pred vsemi znanstveniki do te misli pri{el @igov o~e,
Michelangelo, ki je dal priimek prevesti v nem{~ino – Edelstein. Etimolog dr. Giulio O. Bravi zastopa
stali{~e, da je izvajanje priimka iz samostalnika ’zoia’, ’goia’, biser, zgodovinska napaka. Namre~ ’goia’
je toskanski izraz iz 14. stoletja, ki pa naj ga v Imagninskem takrat ne bi poznali. Verjetno gre izvor iskati
v imagninskem nare~ju, kjer obstaja geslo ’goi’ (»Goi V/alle/ I/magna/ – tolmun, stekali{~e vode v rekah,
kjer je voda globlja.« (str. 41)).
Drugo poglavje nosi naslov »V Reggio Emilii (1761 – 1765)«. @e sam naslov je dovolj zgovoren, ~e
upo{tevamo, da se je @iga Zois rodil 1747. To je bilo namre~ obdobje @igovega {olanja ravno v zadnjem
obdobju otro{tva. S {tirinajstimi leti je mladi baron prestopil prag Seminarija – Collegia v Regio Emilii. Tu
so se {olali tudi njegovi bratje Josip, Ksaver, Anton in Karel. Malo mestece, ki je v osemnajstem stoletju
{ele iskalo svojo potrditev v rivalstvu z bli‘njima Parmo in Modeno, je znotraj obzidja {telo pribli‘no
18.000 prebivalcev. Kljub temu, da je me{~anstvo neprestano pridobivalo na ugledu, je vendarle ‘ivelo na
meji skrajne bede, ki jo je pospe{eval hud pritisk estenskega dav~nega sistema. V mestu samem je obstajal
tudi ‘idovski geto. Leta 1773 pa so judovski skupnosti priznali iste pravice kot ostalim dr‘avljanom. V
tak{nih razmerah ekonomske stiske, se je odvijalo ‘ivljenje me{~anov. Edina uteha me{~anom so bili
hrupno veselja~enje v pustnem ~asu, »’festa delle Vecchie’ (praznik stark)« (str. 44), v ~asu posta ter
majski sejem. Vendar pa se je mesto, kljub svoji ekonomski negotovosti, moglo pona{ati z zgodovinsko
in kulturno tradicijo.
V drugi polovici osemnajstega stoletja je malo mesto, Regio Emilia zmogla nuditi mo‘nost
sistemati~nega izobra‘evanja, natanko tak{nega kot ga je zahteval veliki svet razsvetljenstva. Prav na
polovici osemnajstega stoletja so v pala~i Palazzo Busetti, sredi{~u reggianskega kulturnega ‘ivljenja,
ustanovili Collegio (1750) ter Univerzo (1752). Slednjo so dvajset let kasneje ukinili. Je pa omenjena
pala~a nudila sede‘ {e Accademii degli Ipocondraici (Akademija hipohondrov, ustanovljena 1747) in
Accademii dei Pronti (Akademija pripravljenih, ustanovljena 1714). Dostop do izobrazbe je bil {e vedno
vpet v ozek krog ljudi in pregrade med razli~nimi sloji so ostajale nespremenjene. Poleg pala~e Buseti je
imelo pomembno vlogo v kulturnem ‘ivljenju {e mestno gledali{~e. Mesto je skratka dihalo z(a) kulturno
omiko. Nenehen {tudij in sistemati~ne raziskave, kulturna {irina in odprtost do novega so bili torej zna~ilni
za reggianske izobra‘ene kroge. Tako je {tudij v tak{nem okolju pomenil pravo poslastico in vzpodbudo
za slehernega uka‘eljnega.
V tak{no ozra~je se je podal {tirinajstletni @iga Zois. Tu je sprejemal zadnje odlo~ilne impulze, ki so ga
oblikovali v tak{no osebnost, kot jo poznamo kasneje iz njegovih ’ljubljanskih let’. Resda so njegova
ljubljanska leta relativno dobro raziskana, so pa na drugi strani prav leta {olanja v Reggio Emilii prava bela
lisa. In tu nam sedaj prisko~i na pomo~ pri~ujo~a {tudija. Avtorica nas najprej opozori, da se Zois ni {olal
na zavodu za mlade plemi~e, kot je do sedaj trdila znanost, kajti v Reggio Emilii tak{nih ustanov ni bilo.
Poleg tega pa @igi ne bi uspelo vstopiti v kateri koli plemi{ki zavod, saj so le-ti imeli strogo dolo~ena
pravila, kako stara mora biti plemi{ka rodbina, da se njenim potomcem dovoli vpis. Plemstvo kranjskih
Zoisov v tem trenutku pa~ {e ni ustrezalo omenjenim zahtevam – Michelangelo Zois si je pridobil plemstvo
{ele leta 1760, torej le leto dni preden je @iga stopil v zavod Seminario – Collego v Reggio Emilii. Vstopil
je v zavod, ki je bil namenjen vzgoji fantov neplemi{kega rodu. Oblast nad zavodom je bila v rokah {kofa
in za zavodske gojence so bile predpisane prav tak{ne pobo`nosti kot za semeni{~nike, ki so domovali v
isti stavbi. Vzgoja je temeljila na na~elu enakopravnosti, na sposobnostih pridobljenimi z resnim in
temeljitim {tudijem, na kreposti, ki je niso pojmovali le v verskem smislu, temve~ tudi v skladu z raz-
svetljenskimi smernicami, kot vztrajno prizadevanje za dru`beno dobrobit in korist. Vsak korak, glas in
malodane dihanje so bili dolo~eni z natan~nimi pravili, pa~ vse v skladu z na~elom enakopravnosti med
vsemi gojenci. Pravilnik je bil predvsem zbirka prepovedi, ki jih je bilo vse prej kot malo!
V tak{nem kulturnem vzdu{ju je @iga Zois pre‘ivel polna {tiri leta. U~ni na~rt Collegia je bil zastavljen
{irokopotezno; zaobjemal je literarno-humanisti~no podro~je ter znanstvene vede na eni strani in mo‘nost
dodatnega izobra‘evanja na drugi strani. K dodatnemu izobra‘evanju so spadali neobvezni predmeti, in
242 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
sicer: aritmetika, risanje, civilna in voja{ka arhitektura, zemljepis, gr{~ina, franco{~ina, nem{~ina in vite{ke
sposobnosti (igranje raznih in{trumentov, ples in sabljanje). @iga se je poleg obveznih, latin{~ine,
italijan{~ine, govorni{tva in prevajanja z rimanjem iz leta v leto u~il tudi ve~ neobveznih predmetov. To se
razvidi iz ra~unskih knjig, saj je bilo potrebno dodatne predmete posebej pla~evati. @iga je tako ekonomu
zavoda naro~al naj pla~uje u~itelja za nem{~ino, »scrivere«, ra~unstvo, arhitekturo, glasbo, risanje, ples,
sabljanje in borjenje z me~em. Poleg vseh teh neobveznih predmetov, ki so jih izpolnjevali takoj za
obveznimi, so se gojenci morali posve~ati {e debatnim sre~anjem, pod naslovom Teolo{ki, filozofski in
pravni zagovori, poleg teh pa {e gledali{kim predstavam. Slednje so prirejali v pustnem ~asu, ko je celotno
mestece veselja~ilo in hrupno pozdravljalo pomlad. Drugo obdobje gledali{kih predstav pa je nastopilo v
~asu vedno razgibanega in ‘ivahnega majskega sejma. V ~asu @igovega {olanja so se vse predstave, ki so
jih na{tudirali gojenci, odvijale v Palazzo Busetti. [ele leta 1765 so na stro{ke {kofa Gianmaria Castelver-
dija za~eli graditi gledali{~e Seminaria – Collegia, tu pa @iga ni mogel nastopiti, saj je nekaj mesecev po
za~etku gradnje ‘e dokon~al {olanje in se podal nazaj na Kranjsko. Je pa verjetno ohranil stike z reggian-
skimi kulturnimi, predvsem gledali{kimi krogi. V isti stavbi, kjer je bil Collegio, je imela svoj sede‘ tudi
Akademija pripravljenih. Le-ta je s svojim delovanjem vzpodbujala gojence k temu, da so se posve~ali
{tudiju filozofije in k pesnikovanju. Vsakdo, ki je hotel postati njen ~lan, je moral predlo‘iti neko delo v
verzih, napisano na iz‘rebano temo. Potem je moral verzificirati za vsak sestanek. Tako so bili sestanki teh
akademikov pravi kulturni dogodki. Za @igo lahko sklepamo, da je bil ~lan omenjene Akademije, saj je na
enem izmed gledali{kih listov ozna~en kot »Accademico di Lettere«. Poleg Akademije pripravljenih, je
imela v Palazzo Busetti sede‘ tudi »Accademia degli Ipocondriaci«. O tej ustanovi je znanega nekoliko
manj, je pa bil njen namen prav tako spodbujati gojence k {tudiju s kriti~nim razmi{ljanjem ter na ta na~in
pripomo~i k njihovemu izoblikovanju. Ta Akademija je zdru‘evala vse ugledne predstavnike reggianske
kulture tistega ~asa, poleg teh pa je na seznamih ~lanov mo~ zaslediti tudi osebnosti, ki presegajo krajevni
okvir. Hipohondri niso bili poslednja ustanova s sede‘em v Palazzo Busetti. Tu je delovala tudi Univerza
(ustanovljena 1752), vendar je bilo njeno delovanje omejeno le na prihodnjih dvajset let, ko je postala
ekonomska stiska tako huda, da se Univerze enostavno ni dalo ve~ vzdr‘evati. Gojenci Collegia so lahko
obiskovali javne {ole za u~enje znanstvenih ved in trivija; dovoljenje za to je moral rektorju Univerze
posredovati rektor Collegia. Za @igo ni znano, ali je obiskoval ta sre~anja ali ne, vemo pa to za njegovega
brata Antona, ki je leta 1769 zagovarjal svojo tezo; v ~asu torej, ko je bil @iga ‘e v Ljubljani. Tu avtorica
zaklju~i razpravo v zvezi s {olanjem barona @ige Zoisa.
Zopet v Ljubljani, je naslov predzadnjega poglavja, ki @iga pospremi v Ljubljano, kjer se soo~i z
novim kulturnim bogastvom tj. s slovanskim svetom. ^utila, ki jih je odkril in razvil med {tiriletnim
{olanjem v Reggio Emilii, je sedaj naravnal na impulze rodnega okolja. Z vso tenko~utnostjo in prido-
bljenim kriti~nim in razsodnim pogledom je znal okoli sebe (i)zbrati prave ljudi, ki v razvoju moderne
slovenske narodne zavesti pomenijo prvo stopnjo.
Knjigo zaklju~uje poglavje @igovi bratje, gojenci Seminaria – Collegia, Zadnji ljubljanski Michelan-
gelo Zois. V njem avtorica le sumarno predstavi podatke, ki pri~ajo o {olanju @igovih bratov na isti
ustanovi. Trije bratje so ga tjakaj spremili leta 1761 (Josip, Ksaver, Anton), ~etrti, najmlaj{i, Karel pa se je
na zavod podal {ele v letu 1766.
Knjiga je zanimiv in predvsem koristen kamen~ek v {e ne dodelanem mozaiku ‘ivljenja @ige Zoisa.
Akademsko razpravljanje o izvoru priimka je zanimivo in prijetno delo, vendar nesmiselno, ~e ga posta-
vljamo zgolj v logi~no formalen okvir. Lahko bi se poigrali tudi s fantasti~no ’holandsko razli~ico’ in bi
recimo sku{ali Zoes speljati na ’zoet’1, kar bi v sodobni nizozem{~ini pomenilo sladko. A to z @igom ne
bi imelo prave povezave. Moje premi{ljevanje se nagiba k razlagi ’goi’, kar pomeni tolmun, stekali{~e
vode v reki, kjer je voda globlja. Vendar moram pripomniti, da se k temu nagibam iz ’nelogi~nega’ in
’nepozitivisti~nega’ vzgiba. Kajti @iga Zois v mojem do‘ivljanju resni~no pomeni tolmun, ki je tako
globok, da ga nobena su{a ne more osu{iti. In dejansko je za ~asa svojega ‘ivljenja pomenil tak{en tolmun
in zavetje vsakomur, ki je bil pripravljen z resnim {tudijem nekaj prispevati v nenehno nastajajo~o zbirko
1 ZOET – met de smaak van sauiker (SLADKO – z okusom sladkorja), po: Kramers Nieuw Wooedenboek
Nederlands, dvajseti ponatis.
243ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
~love{kega vèdenja. V tem pogledu bi lahko bil tudi biser ali drag kamen, vendar ta priimek ne bi zmogel
zaobse~i duha, ki je o‘ivljal ~loveka z imenom @iga Zois.
Hkrati pa je knjiga dobrodo{la tudi kot pripomo~ek slehernemu raziskovalcu v~eraj{njega sveta, saj
daje podatke in reference glede ‘ivljenja {tudentov nastajajo~ega me{~anskega sloja iz druge polovice
osemnajstega stoletja. Opis ‘ivljenja na zavodu, kjer so se {tudentje ukvarjali na eni strani z duhovnim
izobra‘evanjem kot na drugi strani tudi s fizi~nim urjenjem (v katerem lahko vidimo zametke dana{njih
{portov!).
V oblikovnem pogledu je knjiga bralcu izredno prijazna, ne le da se ne spu{~a v jezikovne akrobacije
mnogokrat resnobnih akademskih piscev, tudi po zunanji obliki se naslovi podpoglavij stapljajo z besedi-
lom. Naslov novega podpoglavja je izpisan le z velikimi ~rkami, na nekaterih mestih kot del stavka, na
drugih pa kot samostojen stavek, vendar vedno vpet v miselni tok vezanega besedila.
P r i m o `  K o ~ a r
To m i s l a v  M a r k u s,  Slavenski Jug 1848. – 1850. godine i hrvatski politi~ki pokret. Zagreb
: Hrvatski institut za povijest, 2001. 315 strani.
Hrvatski institut za povijest je izdal monografijo Tomislava Markusa, hrva{kega zgodovinarja, ki se
ukvarja s prou~evanjem politike in politi~ne misli na Hrva{kem v 19. stoletju, posebno v obdobju 1848.–
1849., poleg zgodovine pa preu~uje tudi filozofski in sociolo{ki aspekt moderne me{~anske civilizacije.
Knjiga je predelan tekst magistrskega dela (Ideje i koncepcije Slavenskog Juga 1848.–1850. godine),
ki ga je avtor zagovarjal 1996 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu. Kot v predgovoru
h knjigi avtor sam navaja, gre pri delu za raziskavo zgodovine hrva{kega novinarstva v 19. stoletju, ne pa
za monografijo o hrva{kem politi~nem gibanju. Slavenski Jug je zagovarjal in branil osnovne smernice
hrva{ke nacionalne politike iz ~asa revolucije 1848/49, zaradi ~esar je izredno pomemben tudi kot zgodo-
vinski vir (kot takega so ga delno v svojih delih ‘e analizirali razni hrva{ki zgodovinarji, med njimi naj
omenim le Jaroslava [idaka in Petra Koruni}a). Vendar kljub temu pred T. Markusom ni bilo zgodovi-
narja, ki bi naredil detajlno vsebinsko analizo ~asopisa. To praznino je sedaj izpolnila monografija Tomi-
slava Markusa.
Tekst knjige je razdeljen v posamezna poglavja in podpoglavja, v katerih avtor analizira stali{~a
Slavenskega Juga do posameznih politi~nih in dru‘benih vpra{anj ~asa, v katerem je ~asopis izhajal. V
uvodu pisec navede osnovne podatke o ~asopisu (~as in pogostost izhajanja, urednike, sodelavce ~asopi-
sa) ter pregled avtorjev, ki so v svojih delih posvetili pozornost tudi temu ~asopisu.
V prvem poglavju z naslovom »Avstrija, Hrvatska i mad‘arski nacionalizam u Slavenskom Jugu«
avtor analizira polo‘aj Banske Hrva{ke v prvi polovici 19. stoletja in njeno me{~ansko gibanje ter hrva{ko
politiko in politi~no javnost od marca do avgusta 1848, ko je za~el izhajati Slavenski Jug (str. 17–61).
Tekst temelji na kriti~nem pretresu bogate strokovne literature, ki ga avtor podkrepi z arhivskim gradivom;
pri tem opozori tudi na dolo~ene nepravilne definicije in razlage v historiografiji (str. 28/29, 39, 57/58, 61,
72, 113, 120). Temu sledi podrobna vsebinska analiza tekstov Slavenskega Juga o Avstriji, Hrva{ki in
mad‘arskem nacionalizmu (str. 61–145).
Drugo poglavje (str. 147–161) je avtor posvetil slovanski in ju‘noslovanski problematiki, kateri je
tudi Slavenski Jug posve~al veliko pozornosti. Pri tem ~lankom o Slovencih ne posve~a ve~je pozornosti,
saj so tudi v ~asopisu samem (kot ugotavlja avtor) le-tem posvetili manj pozornosti in so bili ~lanki o
Slovencih redki.
V tretjem poglavju (str. 163–188) Markus analizira stali{~a Slavenskega Juga do razli~nih dru‘benih
vpra{anj: v prvem podpoglavju do naroda, dr‘ave, me{~anskih pravic in gospodarskih vpra{anj, v drugem
podpoglavju analizira stali{~a Slavenskega Juga do prosvete in {olstva, v tretjem podpoglavju pa njihova
stali{~a do cerkve, duhovni{tva in religije.
V ~etrtem poglavju sledi analiza stali{~ Slavenskega Juga do najpomembnej{ih politi~nih dogodkov in
dr‘av v Evropi: do Francije (francoska revolucija 1789, restavracija, centralizacija francoskih pokrajin),
Nem~ije (volitve v frankfurtski parlament, njegovo zasedanje, (veliko)nem{ki nacionalizem), Italije (ita-
lijansko nacionalno gibanje), Poljske oz. Poljakov (poljska emigracija v Parizu) ter Rusije. Pri tem ugota-