| Posam. štev. Din !•—, | četrtkova in sobotna j številka Din 1.50 1 -TABOR*, izhaja nedelj m praznike* datumom nasledi; *nesečno po pošti . »emstvo D 20*50, < // Din 14*—, na izkaznice a. m '/50. »»NARODNI LIST** (četrtkova 5tev. »Tabora**) »e naroča kot tednik jn stane mesečno 2 Din, četrtletno 6 Din, polletno 12 Din, ^ "■ celoletno 22 50 Din aaa sm || Naročnina se plačuje v naprej. § TBr' Y*Em bal šaš I v'?' (NARODNI LI | Pos^m. štev. Din 1*—, , ( ' tr kova in sobotna H številka Din 1*50 ~ i 'M* '-p UREDNIŠTVO .Tabor«* ia .Na-rodnega lista* je v Mariboru, Jurčičeva ulica 4, L nadstropje, — Telefon interurbap žtev. 276. —• =3 Rokopisi «e ne vrauajo., =*=** , UPRAVA Jo ir Jurčičevi c!. St 4, pritličje desno. — Telefon St. 24. SS SHS po5tno*ček. račun la »Tabor* i§| 11.787, sa »Narodni list* 12.853. ;ES s Na naročila brez denarja ne na azlra. Inseratne cene po dogovoru. l[ininn!!!i!]!inniiiniiRi!i!ii)Hini)(iiiHiiQiitiniini j ■.i Leto: IV (II). Maribor, četrtek 26. julija 1923. Stev: 166 (30). 4 Greh SLS. _ Klerikalna stranka se zvija v hudih jsr&h. Njena taktika izza zadnjih volitev; sem jo je spravila v zagato, iz katere se ne more ve« izviti: najprej ostudni? lizanje pet radikalcem, cincanje, ali bi šla v vlado ali ne, Markov protokol, Razočaranje, ker so jih radikalci lepo za 1109 vodili — inato pa zopet kakor pred ^Volitvami divje hujskanje proti državi Proti Srbom. Za sikledo leče v obliki ■klerikalnega pokrajinskega namestnika &jim poslušnih šefov politične uprave ^ Prodali svojo avtonomijo, službova- lo slovenskih fantov doma, ljudstvu 0 kljubovali o znižanje davkov itd. Zve-so so K Radičem, ki ga zdaj preklinjajo, ker je tako lepo zamišljeno pe- o klerikalni slavi in nadvladi v Sio->.eniji zadušila radikalska politična ra-. siranost in pa nesposobnost klerikalca voditeljev. Na svojem zborovanju v Celju ko klerikalci pokazati korajža. Toda T *kug je klavrno končal, ker v dr. Ko-_<®cu žo vedno tli iskrica želje, da bi ezel y vlado. Zato je dejal svojim ov-Res je, koštruni, da smo v Beo-SslmT11 ^rez vsake moči in da se nam že teež 6®£s^e krave smejejo, ker nič ne do-1^^°. Toda mogoče je šo vendarle, da t0dikalci uvideli mojo tj služnost in Vlad ■ ^uro i-n me spusti v jeseni k PokJ1'-^ '3"’as^ra ^er dali Vi Sloveniji Pa a^nskega namestnika. Potem bomo (nirvVSo liberalno zalego poklali kakor j COi!- Zato pa še počakajmo do jeseni n ne bodimuo taiko neumni, kakor Radič, i noče dol iti, da bi nami pomagal razdati Srbom glave. Med tem pa le prid-2° hujskajte proti državi in psujte na Srbe! . Tako prilično je govoril dr. Korošec in ovčice vso ga razumele, se razkro-in! hujše ko kedaj je danes sejanje ^ragtva s strani klerikalcev proti dr-avi- proti srbskem' deliu naroda itd. , politiko, kakršno vodi danes SLS, od-00110 obsoja ves trezni del naroda. Zve-z političnim šarlatanom in1 norcem n acjj6om, ki ga iia drugi strani klerikal-° časopisje samo psuje kakor cigana, itaL^ru&i podžiganje plemenske ' ^je, g čimnr se izpodkopavajo te-g e 31 Maše 'skupne domovine — vse to je ravilo zlasti naš slovenski del naroda Ba° ni po^a^ osamelosti. To je Huj-jjro, Poledica neprestanega hujskanja 0!’rarlu in Pr°ti srbskemu delu Srfo . Zakaj več kot razumljivo je, da istovetijo Slovence1 s klerikabio tov . ki ima ogromno večino manda *ud‘ Z Avenije v «vojih rokah in s tem W ^ln° odgovornost 7a vse politične SLS • ter za vse uspehe uli neuspehe. trov.3G 8 svojo negativno, razdiralno, o-s ^^ešno politiko dosegla, da se nas v Be°Kradu skoro noče več fai v "dosegla pa je tudi katastro- ! ^avčn° obreriienitev vseh slojev, 3et reakcijonarnega kuluka, spre- na ^ .:re.a^c^'0narii0Ea uradniškega zako- Y • ]'td. Res je, da So klerikalci proti . • <»111 temu glasovali, toda ohl so v svo-kf s omogočili radikalcem, da šo ho »j • ^Moratlikalno vlado in da lah-j' Pomočjo Turkov iz južne Srbi- joinM30’ ^i,r hočejo. Danes lahko vpi-Sej 'orikaei kolikor hočejo: radikalci klei-ilr , 0 v 8edlu. kamor so jih posadili nka irt 7*a vse, kar sklene radikalce v Soodgovorna SLS, ki jim Nar>C 1 rpr*POinosla do moči. toviTnn pa 80 ved a ni dovolj, da to ugo-iskati moramo izhoda iz ai1 je' ■n' i ~ • v^!rno možnost za izbolj-° oza;,a er^T10 v izvedbi ustave, ge ftaj da ® jphlagt^iih ijg, grez- Iz narodne skupščine. Izročitev Radiča iri drugih poslancev pride danes na vrsto. Beograd, 25. julija. (Izv.) Danes zemljoradniški iri demokratski poslancu dopoldne se je v narodni skupščini liada- Poročilo imunitetnega odbora o izročit-ljevala debata o zakonskem načrtu o za- vi Radiča in drugih sodišču pride na varovanju posevkov zoper točo in' od- dnevni red še le na popoldanski seji na-škodnini. Najlbolj so se udeležili debate rodne skupščine. Za kakšne drobtinice se prodajo klerikalci radikalcem? B e o g r a d, 25. julija. (Izv.) »Politika« poroča: Včeraj dopoldne je bil odslaso-van' uradniški zakon. Demokratski in zemljoradniški poslanci so pred glasovanjem podali svoje izjave ter nato zapustili dvorano. Prvotno so nameravali zi-pnstiti narodno skupščino tudi klerikalci, kar bi Spravilo radikalce v zadrego, ker bi ne imeli kvoruma. Zato so radikalci stopili takoj v pogajanja s klerikalci, ki šo končala tako, da so klerikal- ci ostali v 'skupščini. Kot proti-n sin go za to so jkn radikalci obljubili enega člana pri glavni kontroli. V vrstah opozicije je to postopanje radikalne večine in klerikalcev povzročilo veliko ogorčenje, zlasti, ker so klerikalci po Vseh svojih listih bobnali proti zakonu in se izjavljali solidarne z o-pozicijo. Izpolnitev glavne kontrolo še je vršila na čisto partizanski način med radikalci in klerikalci Dr. Ninčšč in dr. Beneš na potu v Sinajo. Dr. Ninčlč odpotuje jutri v Sinajo. Beograd, 25. julija. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič se poda jutri dopoldne v spremstvu svojega kabinetnega šefa g. Petroviča v Sinajo, kjer Se vrši konferenca zunanjih ministrov Male antante. Praga, 25. :julija. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje jutri v spremstvu ekspertov na konf erenco Malo antante v Sinajo. Pred početkom konference bo imel predrazgovore z romunskim zuna-njim ministrom Dueo, zlasti glede rezultatov njegovega potovanja v Pariz, London in Bruselj. ; . Lausannska mirovna pogodba podpisana. Amerika iil podpisala. Tudi ho Jugoslavija in Češkoslovaška. ?•!? Jurafc m,; L au S a n n e, 24. julija. Danes popoldne so jo vršila zaključna seja mirovne konference, na kateri jo bila na slovesen način podpisana mirovna pogodba s Turčijo. Podpis se je izvršil v avli tukajšnje univerze. Podpisali so pogodbo delegati Turčije, Anglije, Francije, Italije, Japonske, Grčije, Rumunije, Bolgarije, Belgije in Potugalske. -o- Lausanne, 24. julija. Zedinjene 'države sc niso udeležile podpisa orijen.tske mirovne pogodbe, ker vodijo S Turčijo posebna pogajanja v fevrho sklopa posebne pogodbe. Ameriški delegat Grel se je obrnil v Washington po nove inštruk-cije. Turki so radi tega odgodili svoj odhod iz Lausanne. Zakaj Jugoslavija ni podpisala lausannske mirovne pogodbe? Lausanne, 25. julija. (Izv.) Švicarska brzojavna agencija poroča, da jugo-slovenski delesat na mirovni konferenci v Lausanni ni podpisal lausannske mirovne pogodbe, ker stoji jugoslovensko vlada na stališču, da so teritorijalne zadeve med Jugoslavijo in Turčijo rešene že z londonsko pogodbo iz leta 1913. Lau-saunska pogodba rešuje Samo vprašanja, ki so nastala po svetovni vojni ter po grško-turški vojni, ne more pa določevati ničesar, kar se tiče finančnih in gospodarskih zadev jugoslovenskega teritorija, Na včerajšnji svečani seji mirovne konference je bila pogodba S strani ostalih di*žav podpisana S pridatkom, da jo lahko Jugoslavija podpiše pozneje, toda prej, ko stopi pogodba v veljavo. Ta dodatek vsebuje tudi konstatacijo, da vlada med Turčijo in1 Jugoslavijo mirovno 'stanje ter določbo, da si jugoslo-venska vlada pridržuje pravico, da se pozneje sporazume z zavezniki in Bolgarijo glede onega dela turških, dolgov, ki odpadejo na Jugoslavijo, Odkritje velike protiboljše-viške zarote v rdeči armadi. ®25- jnlija (Izv.) Glasom vesti iz Moskve j0 v Poltavi odkrita velika proti bolj ševiška zarota. Prevrat jo imela izvesti takozvana »Pusko-ukrajinska nacionalna liga«. Svoje delovanje je orsra-aizaci ja razširila zla sli med rdečo voj- sko, Aretiranih je več višjih častnikov v Poltavi, Kijevu, Jekaterinoslavu in Kur-sku. Trije divizijski in sedem polkovnih poveljnikov je bilo degradiranih. Zarotniki so imel i svo je zaupnike tudi med funkeijonarji moskovske boljševiške vlade. V Moskvi je radi tega bilo zaprtih dvanajst uradnikov. Iz parlamentarnih klubov. Beograd, 25. julija. Včeraj taiso imeli radikalci' nobene seje. Beograd, 25. julija. Demokratski klub je imel sejo včeraj ob 5. pri popoldne. Po krajši diskusiji je bilo sklenjeno, da bo demokratska stranka izdala komunike, v katerem oibsoja ustanovitev kakršnekoli makedonske skupine, bodisi politične ali omladinsko. Mornariške stavke še fi! konec. Sušak, 25. julija. Mornariška Stavka še vedno traja. Ni nastopil nikak nov moment. Komisija, ki jo je poslalo prometno ministrstvo, se 'nahaja v Dubrovniku in namerava obiskati tudi Sušak. borza: " C u r i h, 25. julija. (Izv.) Predborza. Pariz 33.—, Beograd 6, London 25.66, Berlin 0.0012, Praga 16.625, Milan 24.40, Nevv-york 558, Dunaj 0.0078 pet otfmin, žig, krone 0.0079, Budimpešta 0.04, Sofija 5.50. Zagreb, 25. julija. Pariz 5.605—5.675, Švica 17.025—17.075, London 4.365-4.375, Berlin 0.185-0.215, Dunaj 0.133-0.134, Praga 2.835-2.845. Milan 4.14%-4.16%, New-yo rk 1)4.50—35.50. kih zastopih možnost feoodločevanja ir perečih gospodarskih vprašanjih. Poglejmo samo en1 primer: naše okrajne zastope vodijo že od prevrata sem večinoma gerenti s svetovalci. Ti gereriti, dostikrat samo strankarski Eksponenti brez vsakih gospodarskih sposobnoti, razpolagajo brez legitimacije ljudstva z mil jonskimi krediti. Pri pravilneml funkcijoniranju srezkih sikupščin, ki so naravne naslednice prejšnjih okrajnih zastopov, se bodo vprašanja cest lahko reševala brez kuluka po načinu, ki ga smatrajo posamezni okraji po svojih gospodarskih razmerah za primeren. Naše humanitarne in socijalne naprave trpijo danes, ker se samo z birokratičnim a-paratom iz centrale v Beogradu ne dajo lokalnim potrebam primerno urediti. Položaj se bo bistveno obrnil na bolje, čim se bodo taka vprašanja obravnavala irt reševala od lokalnih činiteljev krajevnim potrebam primerno. Danes našega kmeta, obrtnika in trgovca v Beogradu ne slišijo, ker nimajo svojega pravega zastopstva. SLS uganja v Beogradu Samo demagogijo, se lovi za radikalnimi političnimi gesli, v gospodarskem oziru ni za nobenega navedenih stanov ničesar storila, pač pa je res Slovence Spravila ob ves kredit, sebe samo pa v luč otročje 'stranke. To so danoa — m- sp°hi« SLSt i v -v - . _ •• ‘ ‘ / ’ ' <*. , Sinaja. . Konferenca zunanjih ministrov, Male antante, ki se vrši v Sinaji, ne bo imela tistega pomena, ki so ji ga prisodile porve vesti. Po prvih vesteh je namreč izglodalo, da bo na konferenci zastopana tudi Poljaka, ki bo oficijelno pristopila k Mali antant L Pozneje so bile te vesiti popravljene v toliko, da se Poljska ne udeleži konference. Baje se bo vršila v poznejšem čaisu posebna konferenca, pri kateri bo Poljska prijavila svoj pristop k zvezi Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije. Sinajska konferenca ae bo predvsem bavila z razmerjem do velesil, pri čemur bodo najlbrž važnega pomena rezultati, dr. Benešovega potovanja v Pariz in London. V času, ko je opažati ojačenje evropske politične reakcije, ko vidimo, da premaganim narodom zopet raste grebttf, ko dobivamo vesti o dalekosežni in sprotUO razpredeni podzemski agitaciji proti ini* rovnim pogodbam, je treba podčrtati p<* men Male antante. Treba je povdaritl de jstvo, da ni nič na svetu stalnega in da se lahko nekega dne zamaje sistem mednarodnih pogodb, e katerimi je zajamčena naša narodna svoboda in nezavis-nost. Ne smemo precenjevati delovanja raznih podzemskih organlaacij, ki rnjejo pod našimi temelji, 'ne bi pa bila dobro, če bi jih ignorirali. V današnjem evropskem svetu kraljuje bolj ko kedaj poprej šila. Ona sila, ki je v svetovni vojni zmagala in kateri se imamo tudi ml zahvaliti za osvobojenje izpod nam1 nasprotne sile, se mora še vedno boriti s prerila-gauo silo, fctera Sli hoče pridobita najprej ravnotežje, nato pa premoč. Nikar ne pozabimo, da smo pravzaprav visi udeleženi pri tej borbi v kolikor nam ni vseeHo kam spadamo iri kako i zgled a evropski! zemljevid. Mala antanta sloni »a zamisU, da se male in srednje države, ki so Se formirale v Srednji Evropi in na Balkanu, združijo v defenziven blok, ki bo branil dosežene uspehe in stal na straži, da na£ kdo ne oropa sadov zmage. Pod vplaviora! nemške propagande fte pri nad vežkrat sliši, da je Mala antanta sarqp lakaj Ve like antante. Zadnji dogodki 'nam ka£ejo, da še Velika antanta polagoma razbfijd Anfclija ima očivldno precej simpatij za Madžar« in Avstrijce, Italija goji z vso vnemo imperij alistični pohlep po jugoslovanski zemlji iti formalno zavezništvo med njo in našo državo je samo nekaka dekoracija, ki Italijanovi niti najmanje ne veže. Mala antanta je interesna zajednica, ki sloni na čisto irealnih temeljih. Žal da !ni popolna; zlasti se čuti odsotnost Poljske. Ni pa se treba čuditi, če se v nekaterih vprašanjih stališča razhajajo, kakor so j« lepo pokazalo povodom preobrata v Bolgariji. Take diference so neizogibne; glavno je, da se ohrani sporazum v bistvenih načelih in da Mala antanta ostane. Ravno zaradi nezavisnosti od velikih zapadnih držav je treba ohraniti načelno enotnost srednjih držav, ker bi se vsaka država zase mnogo bolj podrejala vplivu večje države nego se podreja cela skupina. Zategadelj jo važnega pomena, da Češkoslovaška, Jugoslavija ju Romunija sporazumno določajo svoje stališče napram zapadni antanti. Na drugi strani pa naj tudi reakcijonarji računajo s strnjenim odporom onih, ki so in-tereshrani na tem, da se nemški imperializem ne ojači in ki odločno odklanjajo državnopravne poskuse raznih fevdaiuih dinastij. Za naše mednarodno-politično stališče je obstoj Male antante nedvomno aktivna postavka. Na tej podlagi je treba delati dalje. Z vso odločnostjo moramo obsoditi tudi v tem primeru demagoške izjave odgovornega voditelja hrvatskil; državnih separatistov, ki so sicer izjavlja za »mednarodno priznano državno m?je«, ki pa ob vsaki priliki pozdravlja i m perij a-liatiene zveze (na pr. ono med Mussolinijem ki angleškimi konzervativen, katere bodo sicer nepopustljive napram Nemčiji, ki pa bi hotele barantati z ozemljem srednjih držav, pokazujoč zanimanje in simpatije za avstrijske, madžarske In italijanske težnje. Naj bi tedaj sinajska konferenca ojačila stražo, ki bedi nad mednarodno-poli-tičnimi temelji naše svobode, naj pa bi budi pripravila teren za skorajšnji pristop bratska poljske republike. To bi si želeli tudi s slovanskega vidika, kajti bodočnost, narekuje Poljakom večje zbližani« s češkosLov. iti ju go slov. težnjami nego so ga hoteli imeti v preteklosti. Tedenski pregled za tiaročnike »Narodnega lista«. Petek, 20. julija: Vsi politični krogi »e bavijo z zadevo Radiča. V nekem tevojemi govoru je napadal kraljevo rodbino in žalil Nj. Vel, kraljico. Ministrski svet je v svoji današnji seji razpravljal o njegovi izročitvi sodišču. Med klerikalci so opaža vedno hujša opozi-feija proti Radiču, s katerim nameravajo prekiniti vse zvezo ter skleniti poseben pakt z radikalca — Kraljeva dvojica je danes zvečer odpotovala z Boogra Dr. St. Pavelšek: Iz bojev za notranjo ureditev naše države. H* (Dalje). ^ DOKUMENTI NAŠEGA 08V0-BOJENJA. Majska; deklaracija. (30. maja 1917.) Podpisani narodni zastopniki združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela iti hrvatskega državnega prava u-Ijedinjenje vseh pokrajin v monarhiji, v katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v jedno samostojno, od vsakega gospod-titva tujih narodov svobodno iti na demokratski podlagi osnovam državno telo, pod žezlom' Habdburško-lotarinško dinastije, ter ee hočejo z vso svojo močjo zastaviti za uresničenje te zahteve svojega edinstvenega (jednega iti istega) naroda. S temi pridržkom bodo podpisani so-Belovali pri delu parlamenta. Na Dunaiu BO. maja 1917. Dr. Korošec. Dr. M. Boginja. j$kj' i i ' Sledi ,29. podpisov. I (Opomba. Da zahteva gorenja 'deklamacija združenje jugoslovanskega ozemlja pod žezlom Habsburško-lotarinško li-Mtljje^ ge da pač pojasniti iz j£eč &ivq-. da Ha Bled, kjer ostane mesec dni1. — V trboveljskem rudniku je danes iz bruhnila stavka, kateri so se pridružili tudi rudarji ostalih rudnikov na Slovenskem. Sobota, 21. julija: Imunitetni odbor je danes sklenil, da se Radiča radi raznih tiskovnih deliktov in radi veleizdaje izroči sodišču. Razen Radiča bo izročeno še več drugih blokaških poslance ter klerikalna poslanca Zebot in Puše-njak. Radič bi imel biti danes aretiran’ pa je izginil iz Zagreba in biva nekje na svojem posestvu v zagrebški okolici — V zakonodajnem odboru je bil danes sprejet uradniški zakon. Opozicija je podala ostre izjavo proti zakonskemu načrtu, kak-or ga predlagajo radikalci. V imenu demokratskega kluba je podal izjavo predsednik Ljuba Davidovič, naika so se vsi demokratski poslanci odstranili iz dvorane. Zakon! je bil sprejet z glaso- vi radikalcev, Nemcev in Džemijeta. Nedelja, 22. julija: Posamezni parlamentarni klubi so imeli danes posvetovanja o tekočih zadevah. — Demokratski klub je razpravljal o zakonskih predlogih, ki pridejo tia dnevni red še pred parlamentarnimi počitnicami. Pondeljck, 23. julija: Na današnji seji narodne skupščine je bila volitev glavno kontrole. Radikalci so odklonili vso slovenske kandidate ter izvolili same radikalce. Izročitev Radiča sodišču jo odgodena ter akt izročen imunitetnemu odboru. Radikalni manever, da bi o-pozicijo prestrašili, so jo ponesrečil. V vseh političnih krogih vlada radi omahljive politike vlade napram Radiču veliko ogorčenje. Torek, 24. julija: Na današnji seji narodne skupščine je bil sprejet uradniški zakori. Demokratski klub je podal izja vo, v kateri povdarja, da ne more glasovati za ta zakon, ker je eden najreakci-jonarnejših zakonov današnje dobe, ki stanjo uradništva le še poslabša, ne pa izboljša. Na to so demokratski poslanci zapustili parlament. Tudi ostala opozicija se je pred glasovanjem odstranila iz dvorane. Vso odgovornost za ta zakon nosijo radikalci. — V radikalnem klubu vlada velika nezadovoljnost radi postopanja vlade' napram Radiču. Nekaterim radikalnim ministrom so radikalni po slanci očitali, da se okoriščajo z državnim’ denarjem'. Pašio jih je nekaj časa zagovarjal, nato pa je zapustil sejo kluba. — Narodna skupščina bo sprejela še zakon' o zavarovanju zoper točo, nakar bo odšla tia počitnice. □□□□□□□□□□□□ □ □ □nnnnnnnnnrj i Mornarica vele nejše države 5 Gradimo rcalo mornarico! SačaSmo □namoonocDn o □ □mnmnnnnnn kov. Leta 1917., ko jo divjala če vojna fur-ija, bi z odkrito protidržavno deklaracijo podprli naši poslanci delo inozemskih odborov, a vlada bi bila razgnala parlament, zabrnel la poslancem, da bi se prosto gibali med narodom, podrobno delo v narodu bi se no tyjlo moglo izvršiti in ljudstvo bi ne bilo pripravljeno na velike dogodke, ki so morali slediti. Najvažnejši vzrok pa je bil ta, da poslanci sami med seboj niso bili edini, pojavilo se je žc takrat dvojno stremljenje: ali se naj nasloni jugoslovanska politična tvorba na centralno ali pa na zapadno Evropo. Ker pa je bila večina poslancev šc prvega mnenja in je bila manjšina po-polnoma zadovoljna z uspehom, ec pokaže inozemstvu solidarnost vseh jugoslovanskih zastopnikov, je debila deklaracija gorenjo obliko. Majni-ka deklaracija nima sicer nikake državnopravne veljave, vendar pa je za nas silno važen dokument, ker ne zahtevajo naši zastopniki več združene Slovenije, temveč združitev vsega avstrijskega ozemlja, kjer prebivajo Jugoslovani). Krfska deklaracija. (20. julija 1917). Na konferenci članov bivšega koalicijskega in sedanjega kabineta kraljevine Srbijo in predstavnikov Jugoslovan skega odbora s sedežem' v Londonu, so so izmenjale jpisli o ygeh vprašanjih, ki go Politično obzorje. ) A Rusija in slovanske države. Popolnoma naravna je težnja malih pač globoka ljubezen do ruskega narod* narodov in držav, da se hočejo naslonili ato je drugo poglavje, ki ostane ucd0^" na velike narode in države. Tembolj, če njeno, ker nam jo sveto. . so jim sorodne po krvi, po preteklosti, poj V prejšnjem članku smo pokazali* kulturnih stremljenjih. Tudi Jugoslovani boljševiška Rusija pomeni za slov#*'!0 in Čehoslovaki čutimo, da nam manjka ’ globok — minus. Sedanji sistem iuS^e velesile, ki bi bolj razumela naše potre-; države je popolnoma tuj i Rusom 1 be, ki bi nas odkritosrčnejše podpirala v vanom. To jo čisto mednaroden ek#1! naših mednarodnih težnjah. Naše tradi-, menit, ki «c jo začel v Rusiji, ker jeff cije sošeiza preporodne dobe usmerjene tam najprimernejši teren. Mi ne ve*®" proti Rusiji. Od nje so naši očetje »nekaj« mo in se ne damo prepričati, da bo 8®^ pričakovali, nji, veliki, mogočni, širši od ja Ljenina-Trockega sprejela ono id j. Evrope, so napijali v prvaških družbah, gijo, ki jo pričakujejo od Rusije O9® Rusofilstvo jc pomenilo revolucijonar- panslavisti. nost, dasi je bilo de faeto zelo daleč od! Torej nova Rusija! Čisto negotovoi®1 dejanskega upora. Dunaj so je bal češke-j kakšna bo in koda j bo nastala. Kdo b® ga in jugoslov. panslavizma, a le zato,' izvršil gigantski preobrat, ki je P0^®” kor je imel slabo vest; danes si lahko! ben, da se zlomi sedanja stavba, 00 odkrito povemo, da je bil panslavizem tla zlomiti!! Ruska emigracija fatal^ našili očetov nedolžna petošolska ljube-1 čno pričakuje ruskega Napoleona, ki ^ zeti. V političnem življenju zmaguje sa-J z mečem presekal vse gordijske vozi0*®1 mo to, kar ima realne oblike in kar ra- spravil Rusijo iz kaosa. To je vera, a ve“ čuna z dejanskim življenjem. Nekoliko ra vendarle ne prestavlja gor. Ru$* resnejši jo bil češki panslavizem za časa bodočnost leži v mraku; vemo samo federalističnega gibanja v Avstriji. Y da je ruski duh nezlomljiv in da si m0f* dobi historicizma so so lahko Čehi upira-1 prejalislej stvori ti novo državno oblit® li ha češko državno in dinastično pravo. Zaman bi bilo ugibati, ali bo v hod«9 A realizacija je ležala v nedoslednosti. Rusiji prevladovala monarhistična ali $ Rusija ni mogla zaradi Čehov riskirati publikanska, centralistična ali fedcrflfr vojno z donavsko monarhijo, Čehi pa ni- stična smer. Morda jo precej verjetno, d* so imeli nikakih izgledov za uspešno re- bodo levičarskim ekstremistom slorf* volucijo. Slovence bi carisitična Rulsijaj desničarski ekstremisti. Slednji S® sploh žrtvovala, ker ni imela zmisla za prirodno pravo, na katerem so slonele naše zahteve. Sploh pa je ruska državna politika hodila pota, ki so bila nam popol- ,1 splošnem orientirani gcrmanofilsko. , Sploh se opaža, da so Rusi bolj ko kod® poprej potegujejo za sporazum z Ne*01 , in Nemčijo. Politika koncem koncev & noma tuja. V nji je odločeval dinastični1 ključu j e sentimentalnosti in obtiči & interes; njena smer jo bila čisto imperi-1 oni: do, ut des (daj, da dobiš), jalistična. Če bi Cehi, Slovenci, Hrvati Kaj bodo zapadni in južni SloVS"1 bili postali državljani veliko-ruske ca- žrtvovali za novo, za sedaj še neznan® rovine, bi se nami godilo podobno kot Po- -rusko državo! Na Češkem so se svojefj Ijakom in drugim narodom v bivši Rusiji,1 vršile dolge debate za in proti interval*' ki niiso smoli imeti niti lastnih šol. Naš ji. Dr. Kramar jo bil mnenja, da bi ^ ruski ideal je bil v realnem življenju či- škoslovaška bila morala intervenirati* sto drugačen nego v naših predstavah, orožjem zoper riuake boljševike. Idej"; Carska Rusija jc pač osvobodila Bolgare krog prezidenta dr. Mosaryka je bil P'0 in storila Srbiji mnogo uslug, to pa pred- intervenciji. Zopet sta trčila narodni & vtsem iz lastnih interesov. Rusija so je manitizeml in realizem’. Nam sc zdi, & namreč borila z Avstrijo za Balkan. Do- ima prav dr. Masaryk: intervencija ^ kler je Obrenovičcva Srbija plavala v isilno škodovala notranjemu miru na to avstrijskih vodah, je ruski stric ljubim- škeru, uspeh pa bi bil zelo dvomljiv. kal z Bolgarijo. S prihodom Karal jor- dl v bodočem1 trenutku se bodo Čehi ^ djcviccv v Srbijo pa je bilo obratno. s Jugoslovani težko odločili za vmeŽaflj V Rusiji ni imelo ljudstvo besede,’ nje v ruske notranje razmere, Poljaki f* prav posebno ne v poprejšnji dobi. Bor-j šo itak izključeni ba med slavjanofili in zapadnjaki je'; Nova Rusija bo po vsej verietrto^ imela l.terarno-strankarski značaj. Pa bolj germanofilska nego slovanska. P' se slavjanofili niso bih za osvobojeni« jimo se, da bo hotela imeti obračati š avstrijskih Slovanov v našem' smislu. ]jakl in z drugimi obrobnimi država*1’ bil je to spor za nekako »Geschicntsphi-. ki so sc razvile iz carske Rusije Pri j oso ph 16«. Slavjanofili so bili romantiki,' bo potrebovala pomoči Nemci ie. To jo & kakor je panslavizem sploh romantična voda kombinacija, a zdi se nam vari«** struja. Posamezniki so pač razumeli nr, hejša nego nadeja, da nam bo Rusija I'9* se težnje, a kaj je bil njihov glas v veliki magala pri eventualnem končnem «1** j čunu z Italijo in Avstrijo (Nemčijo?)* v n‘ VU0l° (l2Vzem*l Gotovo pa je, da bo Rusija dolga & 11. »si i.ijo in., o-ganjo) od ruske državo setletja intenzivno zaposlena S Svojo ti®' m kakih nacionalnih koristi. Vezala ga ja tranjo obnovo in da bo njen državni * v zvezi z bodočim skupnim državnim življenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev, i Srečni smo, da moremo tudi ob tej priliki konstatirati, da je vladala med člani konference tudi to pot enodušnost v j vseh vprašanjih bodočega zajednega državnega življenja. Pred vsem zastopniki ponovno in najodločneje naglašajo, da je to naš troimo-ni narod edon in isti po krvi, po govoije-norti in pisanem jeziku, po zavesti svojega jezika, po nepretrganosti in celoti o-zemlja. na katerem živi nedeljeno, in po 'Upnih živi jenskih težnjah svojega narodnostnega obstanka tor Vsestranskega razvoja. ' i Reja o njegovem nacionalnem jedin-' i.u ni ugasnila nikdar, čeravno je bila vsa sila nacionalnega neprijateija u-Mncrjenn proti njegovemu edinstvu, n;i«-govi svobodi in nacionalnemu obstoju.: n ,’ f .^0,’e,J v v°č držav ih v sami Avstro | grs^j deljen ne samo na tri plemenska' imena, temveč na 11 pokrajinskih uprav' in 1. zakonadajstev. Zavesit naciomlnega! edinstva in težnje po svobodi in neodvis-nosti «o ga ohranile v nepretrganih sto-1 letnih bojih na istoku s Turki, a in za-' padu z Nemci in Madžari. Števil-,no slabši tako od vzhodnega rakor od zahodnega neprijateija ni mo-gcl sam doseči svojega narodnega in drr •- avnega edinstva, svoje svobode in SVO- I je ncouvisyosti, ker je tudi na zapadni) strani vladal proti njemu nad pravi®9 surovi princip moči. Ali naš narod je ^ čakal trenutek, ko ni več sam' v svor borbi. Boj, ki ga je nemški rižem nameril proti Rusiji, Francoskil9 Angleški, da pogazi njihovo čast in bodo ter svobodo in neodvisnost iti3*1 držav, siuemanila so je v borbo za sv°l,cl| uo sveta, za zmago pravice nad silo. narodi, ki ljubijo svobodo in neodvisn1*' »o se združili, da se skupno brani j ?.• za ceno vseh žrtev rešijo civilizacijo j svobodo, da ustvarijo nov modnarCp^ red, osnovan na pravici in svobodi koga naroda, ki se naj sam opredeli f ^ osnuje svoj državni in neodvisni da na ta način nastopi mirna in tr^1' perijoda v razvoju in napredku čk>VegVi ter reši svet za večne čaase pred taki11 ^ nesrečami, kakor jih je povzročila °svA jnlna žeja nemškega imperializma-Plemeniti Franciji, ki je razglasila a . čelo narodno svobode, in svobodo!!"1'1 Angliji pridružili sta se velika Amei*'aVj. republika in' nova svobodna in1 domek1-0 ska Rusija, da v svojih manifestih rfl glase kot glavni cilj boja zmago sV£! in demokracije, a narodno 'samoc^ ', kot temeljni princip novega mednaro1 nega reda. . r g Naš trojeimeni narod, ki je najve ^ pretrpel grobe sile in krivice, ki j« Pr0^ stal za pravico svoje samoodločbe največ jo žrtve, je sprejel z navdušenjem! ta .vzvišeni princip kot glavni cilj te st ra s a*3 inaabpi, ko julija ivzj. $ 1. VX-1U Olll . °j vsaj začasno menda tak, da no Ko imel mnogo skupnega z nami zapadn jaki, bomo pod pritiskom ekonomskih sil ^Preminjali svoje države iz političnih .v ekcnomsko-socialne organizme . . Povrh tega je verjetno, da se lio Eusi-najbolj interesirala za azijski vzhod, Jer sc nudi imperij allzmu široko polje, ri temi ne !>o mogla računati s pofareba-iti interesi malih slovanskih držav. •Njena politika ibo celo usmerjena v na-Bprotno smer. Interes ruske obnove bo fPričo ogromnih dimenzij Rusije zahtevi podreditev ljudskih teženj državni Nujnosti. Tudi ojačenje slovanske misli ^ed rusko inteligenco bi ne moglo imeli "® v dogledni dobi zadostnega vpliva na fasko državno politiko. ^■Mi mislimo, da je treba gledati realisti v oči in' ne gojiti pretiranih upov bodočnost. Nam' je predvsem treba zrasti, ojačiti so na znotraj, potom pa Skleniti trdno zvezo s Češkoslovaško, Poljsko in če le mogočo tudi z Bolgarijo. Masary-kovi nazori o Slovanstvu se nam zde zdravejši od Kramarovega idealizma, ki sloni na predvojni nacionalistični romantiki in ne upošteva ogromnega preobrata v vsem evropskem in svetovnem življenju. Mala antanta je prva etapa, za njo pa zveza srednjeevropskih držav in defenzivni blok malih narodov proti vsakemu imperijalizmu. S tem1 seveda ni rečeno, da se odpovedujemo Rusiji. Ruskemu narodu veljaj vsa slovanska ljubezen in skrb. A v našem in njegovem daljnjem interesu je, da se mi ojačimo iri razvijamo predvsem sami od sobe, ker nas sicer kljuib Rusiji .. -----preplavijo valovi velikih okoliških naro- ®*®de Rusije, kakorkoli 'bi se naša ču- dav, ki predstavljajo rastočo ekonomsko ™venost. hotela ogreti za široko slovansko' in kulturno mioč! I-us. r Kako je sedaj v Bolgariji. . Vlada ministrskega predsednika Can-j skega nahaja v zaporu. Kdor ne pride k ^°Va J® tako zakrinkana, da je težko spo-j tem sodiščem, bo proglašen za »odmetni-ttati. nje pravi obraz. Izjave, ki jih po-j k a« in bo sojen izven zakona. Na podlagi ti\ ja v svet, so zelo previdne, vendar pa; toga zakona jo bil zahrbtno usmrčen po- Oe mogoče med vrstami spoznati reakci Oonanio koburške kremplje. Ruski časoma »Dni« je prinesel v ilustracijo sodar . Jega bolgarskega režima izrezke iz re-Miv?5 listov, ki dajejo precej verjetno ko tega, kar se dogaja za kulisami. Prinašamo nekoliko od »Dneva« zbranih podatkov. V listu »Narod«, glasilu takozvanih --kih socialistov«, ki so sodelovali pri ^^franitvi zemljedelske vlade in ki so °Pani v novi vladi po železniškem ■nu D. Ivasaaovu, je izšla nastop- ^^ilna vest: . ^ttnjiiosli. Ministrstvo notranjih j)ne iz Gabrova sledečo depešo: kinieto • Junija so skupino eksaltovanih sprcmM Z dovoljenjem vladnih uradov '0'a 1 c z godbo in zastavami kmeta Pa- *n delovnega nadzornika Pa-lida ' ,i Občani so ogorčeni. Prosimo Wr V Uaredbo, s katero bodo takšne ' .n manifestacije prepovedane, odbor.« W ,a ^ ,netov no zapirajo samo, ampak . >uli ubijajo 0 tem priča vest, ki je '. a V isti številki »Naroda« z dne 30. kniDija: i>\ (tvraj je bil v občini Taškišeri napa-en bivši zemljedekski poslanec Juraj amjanov, ki jc skušal 9. junija organisti v Orehaniji o a jo moral potem pobegniti. Zadnjo ^sti potrjujejo, da jo bil Damjanov u-^rjen. Natančnejši podatki manjkajo.« Znano jtf da Narodne sobranie ni bilo Razpuščeno, temveč zgolj odgodeno z u-z dne 11. junija. Vzlic temu pa bili 9. in 10. junija aretirani skoraj vsi oblanci zemljedelske stranke-ne oziraje , 1,111 njih poslansko imuniteto. Zemlje-s,:TaT1^0 smatrajo sedaj za ilegalno .^^nko. Cez dva tedna bodo štiri poseb-®iti°^'^a si°^^a kmete, ki so hoteli bra-d0n vla’do Stambol.ijskega proti Make-prCj^ein; niso Pa vedeli, da so jo režim iz-eQil in da se ministrstvo Stambolij- V katero jo vrglo ves svet nespo-n5Dj° Prava do narodne samoodločbe. 'Srv i ^^blaščeni predstavniki Srbov, iftejj, in Slovencev konstatirajo, da fŽe- e edina in; brezpogojna zahteva iia- Sa a TLarr^ava Srbov, Hrvatov in Slovett-,‘g • znanih tudi pod imenom »Južnih •i11^’v'aT,<>v' ali' Jugcslovenov«, bo svobod-: j, ’ Soodvisna kraljevina z enotnim ozem f^emi in enotnim državljanstvom'. Bo u t' .. demokratska in1 parlamentarna 1.'^“^rhija z dinastijo Karadjordjevi-'■‘View5 Hrvatoivdn; Slovpn-] vernikov najbolj razširjena med našim 3* Imela Ko eden. državni gub’, eno ’dr-.? zastavo hi eno krono. Ti državni fžaivn, teestaivljeni iz naših sedanjih iVi^Tlan. .^naikav. Državna celota bo raz- • feave. ^ržav^a zastava onake an, ravnopravne narodom, bodo napram državi. Na podlagi toga načela mora zakonodajalec skrbeti, da (se ohrani verski mir, llVidna uZT"" ""aiv»a oeito zaupanje v državno upravo ter sejeta Ina njeno mesta slabo misel in nezaupa-' nje. Slaba misel je prvi začetek hudega lideia- i «Te Sicer potrebno se ozreti tudi na fnušHce našega jedinstva zunaj države, j a še potrebpejše je pokazati na one, ki ‘rušijo jedinstvo znotraj države, ti nam-(Teč pripravljajo tla za hudo delo zunanjim sovražnikom. Ob jednom je treba [■razmišljati, kako se naj to preteče zlo od tinas odpravi ali vsaj ublaži. Gotovo je, j da mora na mesto slabe misli stopiti do-hftra, na mesto nezaupanja zaupanje, na | mesto nevere vera v izboljšanje naših Mram^er. S »Stražtoini« in1 »Gospodarjevim« pisanjem! se to ne bo nikdar doseglo. Iz teh dveh listov veje namreč moreča Sapa sumničenja, psovanja, klevetanja, o-pravljanja, natolcevanja, podpihovanja, rovan ja itd. ne samo proti osebam! temveč tudi proti uradom1 in upravi države. Vse to nasprotuje vseobči nravnosti in ž njo vari v narodno in državno jedinstvo, kajti ustvarja med narodom razpoloženje, ki ■nova Ikonečno škodovati vsakemu jedin-trtvu, torej tudi jedinstvu nravnosti in v Ktpaaledici najvtšjt veljavi — veri v Boga. Opustite torej, rušilci jedinstva pri '•Straži« irt »Gospodarju«, svoje ruvanje preti jedinstvu naroda In' države, potem »e bodete služili samo narodu in državi, temveč tudi najvišjemu jedinstvu — Bogu. b.. V!..,./■ . -, j .V i ui mu'; j, .) .m. i ,,.-- Izpred sodišča. Kaznovana jezičnost. ' ; i Meseča novembra je kontrolni organ 1 mariborske občine Al. Markovič pregle-l do val v gostilni Roze Škorc na Vodniko-: vem' trgu listke dinarskega davka. Ker ! niso bili v redu in' je organ izjavil gostilničarki, da bo stvar naznanil, jo na-stal med njim in; gostilničarko prepir. — ! Markovič jo je svaril radi vmešavanja | V uradne posle, gostilničarka pa jo to-1 bila njega, češ da jo je imenoval lažniv-‘ko. V prvi toštaricl je bil res Markovič j obsojen’, ona pa oproščena. Oba. sta vlo- V žila priziv. Okrožno sodišče jo selaj kon-I fao razsodilo: Markoviča jo oprostilo ‘f vsake krivde, ker se ni mogio ugotoviti, 'i-da bi bil gostilničarko imenoval lažniv-! ko, gostilničarko pa je po § .114 k. z. ob-. Sodilp na 500 dinarjev globe oziroma na h7 dni zapora ter na povrnitev, pravdnih IbtroSkov. ; :|, _,, - 1,1 ' ■- £ Javne kulturne naprave v Mariboru. F ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, kazinsko poslopje (Slomškov trg), odprta vsak dan i od 9. do 13. ure. | LJUDSKA. KNJIŽNICA, Narodni j dom I. nadstropje, odprta ob' nedeljah od f[J£lO.—/411. ure in ob četrtkih od 18— 20. ure, mladinski oddelek ob sobotah od 18.-19. ure, MESTNI MUZEJ, Cankarjeva ulica, 'Odprt vsako nedeljo od 19.—32. ure. *— ’ Sfatopplaa 1 dinar, \ — Smrtria kosa. V Laporju je u-mrla dno 9. tm. Franja Planker, vdova po bivšem, velezaslužnem nadučitelju Plankerju. Rajnka jo bila blaga duša, dobrotnica revežev. Vsak, kdor jo je poznal, jo jo čislal. Pogreb so je vršil dne 11. tm. Ob odprtem grobu jo govoril častiti gospod župnik Ozirnič ter orisal v tolažilnih besedah vzorno življenje in delovanje pokojnice. Učiteljstvo ji je zapelo krasno žalostinko. Vsem bodi prav prisrčna zahvala, kakor tudi častitim šolskim sestram za venec, tolažbo in obiske med dolgotrajno boleznijo. Blag ji spomin! — Pri upravnem sodišču v Celju so imenovani: za tajnika I. razreda Karal Trstenjak, vladni tajnik pri pokr. upr. v Ljubljani, za tajnika IL razreda dr. F. Suhadolnik, sodnik v Rogatcu, za pisarja I. razr. dr. Vek. Voršič, fin. kouci-pist pri okr. fin. ravnateljstvu v Mariboru, dr. Jos. Orožim, zač. vladni konoi-pist pri okr. glav. v Novem mestu; za arhivarja I. razr. Albin Marčič, upravitelj pomožnih uradov pomorske oblasti v Bakru. — Minister prosvete v Ljubljani. Kakor izvemo, namerava pose:iti kongres jugoslov. učiteljstva v Ljubljani dne 5., 6. in 7. avgusta tudi minister prosvete g. Miša Trifunovič. Mudil se bo y Ljubljani več dni. — Švabčarenje po Jugoslaviji. Urednik praškega češkega dnevnika »Narodni Listy«, g. J. K. Strakaty je poslal splitski »Novi Dobi« sledečo pismo: »Potujem več tednov po Jugoslaviji in neprijetno me preseneča, ko v glavnik nrvat-skih mestih na moj hrvatski pozdrav in vprašanja dobivam nemški odgovor in to kljub temu, da govorim perfektno srbohrvatsko in slovensko, kar lahko potrdijo moji jugo-slo venski novinarski tovariši. V Zagrebu in' na Sušaku 'se mi jo to velikokrat dogodilo, pa tudi moji češki sonarodnjaki, ki potujejo po Jugoslaviji, so mi tožili da na češka ali hrvat ska vprašanja dobivajo največkrat nemški odgovor. Posebno se to dogaja v Zagrebu, kjer se splošno preveč govori nemško, tako na trgu, na ulici in po trgovinah in javnih lokalih. V knjigarnah se vidijo večinoma same nemško knjigo in le malo jugoslovenskih, da o drugih slovanskih, ruskih, čeških itd. sploh ne govorim. Smatram za svojo dolžnost zaprositi tovariše jugoslovansko novinarje, da zastavijo ves svoj vpliv za to, da so enkrat ^ za vselej prepreči to večno švabčarenje. Jugosloveni morajo vedeti, da so Nemci največji sovražniki Čelio-■slovakov, kakor so Italijani sovražniki Jugoslovonov ter da žali Čehoslovaka, če jim Jugosloveni na njihova jugoslovanska vprašanja odgovarjajo nemško prav tako, kakor bi žalilo Jugoslovene, če bi Jim Cehoslovaki odgovarjali italijansko. Dojem, katerega odnese naš človek s poseta v Jugoslaviji, v kateri Se toliko švafbčari, je gotovo skrajno neprijeten, »er deluje nanj kakor nerazumevanje vseh prizadevanj za češkoslovaško-jugoslovansko vzajemnost. Zato je v interesu bratov Jugoslovenov, posebno v Zagrebu, da izdajo geslo: »Ven z nemško govorico!« v naši družbi in v javnem življenju, osobito pa v občevanju z brati Cehoslovaki. Vsak Čeh pri količkaj dobri volji lahko razume Ju tros1 "vena in obratno. Če so Slovenci lahko izkoreninili nemškutarjenje v LjuHhni, kjor sc danes nemščine skero -mioh nikdar več ne sliši, zakaj bi tem, ne me« M sforiii Hrvati t« - Tovariš Strak:»tv k noiTia, prtiv, firmo. d n I rr/c rm švabcari samo na Ilrvaisk-vi, tudi v Sloveniji, posebno v Merllurn in v nekaterih naših mestih in Hnrih no deželi. če bi so vsi Slovenci pri u:;s držali Strakatyjevega navodila, potom h; se tudi v Mariboru slišala nemščina polovico manje, kakor se čujo danes! — Tako je prav! Minulo soboto se je vozilo z večernim koroškim; vlakom v nekem vozu več Hrvatov, ki so razpravlja- li o politiki. Govorili so 'seveda nemško. Poveličevali so Radiča, udrihali po vladi in hvalili Avstrijo, ki ima baje tako pravične davke itd., dočim so našo državo devali v nič. Dolgo časa se ni nikdo o-glasiL Ko pa jc postalo zabavljanje čez našo državo naravnost žaljivo za vsakega poštenega državljana, so je v ne« kem kotu oglasil priprost kmet iz Dravsko doline, ki si je odločno prepovedal tako govoričenje Ln zabavljanje čez našo državo. »Patrijotične« Hrvate je to tako presenetilo, da so takoj utihnili. Ko so sc pozneje hoteli pritožiti pri sprevodniku, jim jc zaveden kmet povedal, da bi jih v »pravični« Avstriji že davno vrgli iz vlaka, če bi si drznili tako zabavljati čez državo. — Mi pravimo: Tako je prav! Če bo vsaik zaveden Jugoslovan tako nastopil proti zabavljačem, bodo kmalu izginili taki hujskači iu klevetniki. — Gasile!, pozor! Od dne 28. junija do 2. julija sc je vršil v Pragi vseslovanski gasilski kongres. Ker je spisi o tem kongresu precej velik, sem ga dal ponatisniti, ter ga bodem tovarišem v nedeljo 29. tm. na župnem sestanka v Spod. Polskavi razdelil. Društva izven »Mariborske gas. župe« naj z dopisnico naznanijo, koliko izvodov želijo. Spis o poteku gasilskega kongresa je zelo zanimiv za gasilce. V kratkem času bodo tudi slike z gasilskega kongresa, kakor vaje, telovadba, pohodi in nastopi z orodjem v Mariboru na ogled. En izvod opisa vseslovanskega gasilskega kongresa v Pragi stane 1 Dinar. — Jug Ivan’, Rušo, zastopnik »Maribor, gasil, župe« v Pragi. — Hmeljarsko društvo v Žalcu, ima svojio II. letošnjo izvanredno glavno skupščino v nedeljo, dne 29. t. m', ob dveh pop. v dvorani Roblekove gostilne v Žalcu po sledečem1 redu: 1. S po polnitev dru štvenih pravil, 2. določitev mezde hmelj', obiravcem, 3. o razpošiljanju brzojavnih tržnih poročil, 4. slučajnosti. Za slučaj nesklepčnosti se vrši gl. skupščina eno uro pozneje pri vsakem' številu navzočih Pridite vsi! — Izvolitev v upravni oJbor Jadran sko banko v Trstu je odklonil tudi poslanec dr. Voja Marinkovič. Sedaj jo v odboru g. Čira Kamenaro/ič odidi — »Slovan«. — Hočeš, nočeš, moraš uvideti', da So »Pekatete« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj po-trebuje. — Devetnajst Rusov zastrupljenih. Iz Ljutomera nam poročajo: Te dni je skupina donskih kozakov, ki so zaposleni pri stavbi železnice v Ljutomeru, večerjala salato in jajca. Po večerji je 19 delavcem postalo slabo in so kazali znake zastrupljanja, le 3 so bili popolnoma zdravi. Vseh 19 kozakov jo resno zbole lo. Najverjetnejši vzrok zastrupi jen ja je skvarjen jesih. Bolniki leže v železniških vagonih, ker ni mogoče dobiti zanje drugega prostora. Kakor izvemo, se jo trem zdravje že izboljšalo. — Zemlja je zasipala kozaka. Pri stavbi železnice Ljutomer-Onnož zaposleni donski kozak je kopal pod velikim nasipom v Kačjih grabah južno od Ljutomera. Nenadoma pa se je vsula velika plast nasipa in kozaka pokopala. Predno so ga rešili, je bil že mrtev. — Težko kaznovana očetova lahkotni selnost. V Šmarju pri Sevnici je posestniku Popelarju padla v 12 m globok vodnjak ročka. Da jo dobi ven, je posadil svojega 16-letnega sina Ivana v vedro, ter ga na slabi žici spustil v globočino, da mu prinese ročko nazaj. Žica se je zbek težo fanta utrgaia, nesrečnež je padel v studenec s tako silo, da 'si je preklal glavo in v strašnih bolečinah- u-mrl. Strašna nepremišljenost! — Mcž z lažno brado in brki. Beograd je doživel v nedeljo veliko senzacijo, ki se je končno spremenila v splošen smeh. Kmalu popoldan' je opazil nek oficir, da so nekemu potniku v tramvaju vslcd vročine odlepi ja umetna brada. Ko jo neznanec opazil, da ga oficir sumljivo gleda, je skočil s tramvaja in rbcral. Oficir je takoj ustavil tramvaj in pričela so je dirka za taji nst ven im neznancem. Vse, kar je bilo v tramvaju n na ulicah, jo bežalo za njim, med drugimi tudi noka lepa gospodična, ki -se je vezila v istem tramvaju. Končno se jc neznanec upehal to zasledovalci so ga Prijeli, misleč, da je razbojnik ali tat. Na prit • sik publike se je neznanec de-maskiral in preganjalci so ostali nemi od začudenja, ona lepa gospodična pa je padla v nezavest. Neznani mož z lažno brado je 'bil sin nekega znanega beograjskega odvetnika, višokcšolec, ki jc začudeni publiki takole razložil svojo pustolovščine: »Gospodična, ki me je tudi preganjala in odločno zahtevala, da me aretirajo in ki se je, ko me je spoznala, onesvestila, je — moja taevcs-ta. Ker pa sem zadnje čase doznal, da mi jc nezvesta, sem se hotel osebno prepričati, kod bo hodila danes, ko jc nedelja. Maskiral som sc in jo tako zasledoval, dokler nie ni oficir razkrinkal in prisilil, da sem skočil s tramvaja.« Preganjalci s policijo vred so se smejali, na to pa pomigali lopi gospodični do zavesti. RaZ* krinkami ljubimec jc na to odvedel svojo nevesto, publika je pa še vedno zrla z* njima in se smejala. . *’ — Angera prestolica nove TurčiJ* Turški lise* poročajo, da je angorskaof* rodna skupščina sklenila Angoro k*'' j-.itivno preglasiti za glavno m:sto Turčije. - — Italijansko »bratstvo«. Prošli P0®" deljek bi se imela vršiti na Reki teku* med puljskim in roškim moštvom, pa je o priliki zadnje tekme med te®* dvema kluboma prišlo do pretepov in®" gredov so karabinijerji izprva izkrcani* puljskih nogometašev zabranili, pozncJfl pa na intervencijo puljskega župan* vendar dovolili. Toda kakor hitro so Prl' šli Puljčani na Reko, se je razvil njimi in Rečani prepir, ki je končal * pretepom, v katerem so Rečani zmerja* Puljčane z »avstrijskimi svinjami«. Puljčani Rečane pa z »madžarskimi svinjami«. Res lepo bratstvo vlada »osvobojenimi« Italijani na Primorske®* — Karambol vlaka z avtomobilom. *f Stockholma poročajo 23. julija. Vlak,*' je vozil iz Gotzborga, je na cesti čez le zn iško progo zaidpl v avtobus. Osel* oseb je bilo takoj mrtvih to 19 ranjenih« — Gospodarstvo Mussolinijevega k** bineta. Uradno poročilo rimske vlade n*} vaja, da se je v posameznih ministrstvi® prištedilo pol milijarde lir. Finančno td* nistnstvo je prištedilo 329 milijonov, Ž* 1 c zn iško 280 milijonov, ministrstvo j»V' niii del 29 milijonov to vojno ministrstV® 281 milijonov. Zato pa je bilo izdano ** obnovo od vojne opustošenih krajev * Benečiji 786 milijonov lir. — 19 milijonov zapravil v dveh dne®1 Pri neki dunajski tvrdki jc bil zaposl®* nek Oskar Brazda. Minulo soboto je d«* bil od tvrdke 19 milijonov kron v svrM izplačila mezd delavcem. V gostilni 3® bilo več lahkoživih žensk, ki so se 1?* kmalu lotile. Ujele so ga tako v svoJ* mreže, da je popolnoma pozabil na d®*' nar in' službo ter ostal vso noč in W prihodnji dan1 v njihovi družbi. Ko 39 je proti večera prebudil, je« še lo pri§®* k sebi ter spoznal svojo krivdo. V«®? devetnajst milijonov je bilo proč. P težko glavo je odšel na policijo ter V sam prijavil. — Ogromen' potniški aeroplan. V kopi ovni tovarni v Manchestru na A* gleškem' grade na račun angleške vl®^ ogromen potniški aeroplan. Aeroplan ^ tako velik, da bo lahko nosil 12o potfl1^ kov in to pri ibrzini 100 angleških milj oi uro. Konstrukcije za ta ogromen a®'0' plan, ki bo največji vseh dosedanjih n celem svetu, jc izdelal nek italijanski & ženir. Nemško gospodarsko prodiranj® Rusijo. Ruska brzojavna agencija j F’ lja, da sc bo po izjavi nemškega pos®1114 kti v Moskvi Broekdorff Rairtzaiia, leži la nemška trgovina in industrija skovskega velesejma v velikanskem 0 «egu. Zastopane bodo vse ]>anogo ncjnŠI industrije in trgovine, posebno pa to-v^ ne poljedelskih in drugih gospodar^ strojev, tovarna električnih strojev ih trebščin ter kemikalij in zdravil. Kak® izgleda, si Nemčija vedno bolj osV®3 ruska tržišča. . — Smela vlomilca. V noči 20. tih’ \ bilo vlomljeno v neko trafiko blizu ti’a na Dunaju. Ko je kmalu na te spela policija, je našla pred trafik® !* zemlji moža, ki jo trdo spal. Priz«®1 ^ da je bil soudeležen pri vlomu. tovariši so plen odnesli in objjuth^’ ^ se vrgejo. On sam pa je pri tem čakuhi zaspal. Res izredna smola! A — Virtuoz kot ulični goslač. V ma'^ katalonskem mestu Vjllajnova v. Gc‘ ^ jo nedavno nek potujoči goslač, k1^ sviral z izredno virtuoznostjo po T1''Cve-privabil nase pozornost nekega §PanS0 ga umetnika. V razgovoru mu priznal, da jo slavni holandski y10'rf Teodor W., znan po celem muzika ^ svetu. Izjavil jo, da potuje peš skozi pije .sanjo z dcnavjepit ki si ga z n 1C koncerti prisluži. Dravi, da je QČalil takega načina potovanja, iu J° nmllnjo da jo to odi n j pravi način za spoznav lepot dežele. _ vrarŠa- — Stinnes kupuje delnico. Iz v« ve javljajo, dp jp Sthines kupil .velik delnic šleskih radnikov. JMan&or, 26. fulija I923.n Dopisi. Iz Kamilice. V nedeljo nas jo namora-Val obiskati posl. Žebot. Iver pa jo ostal v Beograda, jo nastopil mesto njega dr. Leskovar. Shoda se jo udeležilo 66 zborovalcev, med njimi 9 žensk. Opravioe-Val je klerikalne poslance, da ne morejo doseči, da pa so vse izvršili, kar so °t>ljubili. Avtonomije sicer pa da ne bodo še dosegli. Tolažil je verne ovčice s da so tudi Grki Trojo 10 let oblegali. predno so jo zavzeli in Irci so se za svoj0 avtonomijo borili 400 let, in jo bodo tudi oni priborili, če bodo tako dolgo Vstrajali in ostali verni svoji sl. lj. stranki. Silna sc je kregal nad Radičem, da je °n kriv vseh klerikalnih neuspehov,ker ^pi doma mesto, da bi šel v Beograd, ^ato jo bilo vsokako malo čudno, ko je Wicem svojega poročila vprašal zboro-Valce, kaj bi naj napravili poslanci, ali ^aj tudi oni ostanejo doma, ali naj ostanejo še v Beogradu v opoziciji kakor do Sedaj, ali pa naj bi šli v vlado, kjer bi dobili štiri ministre. Nato je predsednik ®hoda se zavzel zato, da naj ostanejo poslanci v Beogradu 'kot do sedaj: »da bo-tam vršili revizijo, ker če bi ostali do-fra, bi se še bolj blamirali«. Ker je gosp. dr. Leskovar v svojem govoru povedal, kaj so klerikalni poslanci dosegli zoper Orjuno, je tudi g. predsednik povedal, da je njemu vsak junec ljubši od Orjun ®a in pri tam ljubeznjivo pogledal dr. ■Leskovarja.... Konjice. (O ti Rozegar-jankarli!) V Slednjem času političnega delovanja germanskega poslanca Schauerja so jc zače- Amwb'$zwmx mt*v> .SfraTE li umiva Svoje Hujskanje in potom svojih zaupnikov rovari med našim prebivalstvom proti naši državi. Znano je, da so Avstrijci pred predajo Libelič z vednostjo orožništva izropali občinski urad. Deloma tudi šolo in odpeljali brizgalno z vso opremo požarne brambe. Ker očividno vlada ni nič storila, da bi dosegla vrnitev ukradenih stvari, in ker Libeliče nujno rabijo brizgalno, so nekateri naši fan-tjc šli kratkomalo ponoči čez mejo in. jo pripeljali nazaj. To je seve sosede nemškutarje hudo razkačilo in tuhtali so, kako bi se maščevali. Ugleden posestnik Ring, ki pa ni bil pri stvari najmanj e udeležen, jo prejel grozilno pismo, kjer se mu preti z umorom, ako Libeličani tekom 14 dni ne vrnejo brizgalnice. Kaj se jo par dni nato zgodilo z njegovima sinovoma, smo poročali. Pri finančni straži sta se pravilno legitimirala. Na oni strani pa ju jo prijel orožnik in ju odvedel in sicer brez sence kakega pravnega razloga. Očividno gre tu za samolasten akt maščevalnosti od strani orožniškega postajevedje. Zato pričakujemo, da naša vlada enkrat odločno nastopi, da varuje ugled državo med našim narodom in doseže, da se aretiranca takoj izpustita in se jima škoda povrne. Političnim mogotcem v koroški republiki, majhnim in velikim, je treba vedeli, da lahko pometajo s svojim Dunajem, ne pa z našimi državljani. Zadeve ne spustimo izpred oči, preden se povoljno ne uredi. Mariborske vesti. Maribor 25. julij* 1923, Samomor redarja na uijej. Policijski višji stntžaik sc ustrelil racfl bede. n pusiciuua. JU -7%. JV/ q Sattjati tudi konjiškim mogotcem — ^TT^noirn. Pravijo, da sta imela L. L. in r,er*an; \en° in isto noč enake sanje. Vrglo ju 'z Postelje, planila sta k oknom in zrla a. aviio cesto ter videla po nji marši-OSTOt ., zet L ^ ipalce pomane oči in potola-r,1 ^V0‘Ie8'a papana visavis: »Papa, ni tak udo -- jetzt g0he icll erstj das sind die nsengenj Siolist nichit unsero belibten ozegarjankerln, libeT Papa'?'« Pravijo Pa, da še pride večje število sRosegar-Jankerlov« v Konjice, ker ima gospod pa-1)aiG iste težnje !kot njegov zet W. — a se močno zavarujeta v svojih trdnjavah s Roseger jankorli in nekimi r-Krouz-tindlerjit, ki kar mrgole okoli njih trdnjavic — tovarn e za usnje. Nimata pa Gospoda tako odprtih rokic za svoj ?.ger-foanaki« kamin, ki H svojimi umazanimi fcajamu in smradom: osrečuje konjiški trg Pravijo, da to dopušča zgolj iz ozirov, ker ;g0 Konjice slovenlske. — Ja, ja, da M bilo Konjice nemške, zlato mrežico ali ^to, nikdar sito, pritrjeno bi bilo na njih *a«iinu in' vijolčnat parfum' bi trosil o-. °li bogate tovarne — le nemškim sosedom. Politična oblast, kje je pritožba vložna naprarri Kehigijeničnim! nedostatkom ^Prijateljskega velepodjetja tovarne? — 1 Kapitel. Ptujske vesti. v .1* Ptuja nam! pišejo: Lastnik tukaj-.11,16 'kavarne »Balkan« g. Vučak je prosil 'm magistrat, da mu dovoli prireja- toestj 'inf T.ednih promenadnih koncertov. Ptuj srodK^6^611' Par^ na dravski obali, a za y ® ni nič poskrbljeno. Na predlog g. jal 3 ^ n3egov damski orkester prire j_0 v Paviljonu mesitnega parka redne gj^eerte (najbrže 3krat tedensko), za stro-Pa bi se pobiralo od vsakega obisko- ^alca ^ar na- bilo Po 1 dinar. Predlog podjetnega ka-rja g. Vučaka je občinstvo potzdra- ln je sedaj odvisno pd g. župana, ali » j« sedaj oavisno pa g. z 'jua.?r^VoSčil Ptuju novosit, ki j 'J ^Peljana v drugih mestih, e že zdav- r Koroške vesti. ^ Iz Libelič. Ves čas, kar so bile Libeli-. Pod avstrijsko upravo, je orožništvo ' vajala vsako jaki pritisk zanaše zaved-jit ° ^e^ro ljudstvo, zlasti še ob razme-vi’ *®aka lumparija nemškutarjev je ]• a1Wi njih zaščito --: "" ■ 3,3jhujšo agitacijo, lin i^a V.SP' uačjne skušali omajati Jiašo !je tv1 V ,n^ mi^l.ienju. Župnik Vogrinec Var‘ z*JC^ati ia kraja ker ni bil več !bii0 n Zlv,j'e^n;ia- Ko so končno Libeliče le fcavia°]ST0^ene’ smo 'se nadejali, da bo ^ČunaV V obmejnem kraju, Tragičen' slučaj še je pripetil včeraj na Aleksandrovi cesti. Skoraj vsem Mariborčanom po svoji izredno visoki po? stavi znani policijski višji stražnik A-leksander Filipčič je izvršil sinoč krog 20. ure pred hišo št. 139 na Aleksandrovi cesti samomor. Pognal si v glavo kroglo iz službenega samokresa. Pokojni je bil znan kot eden najvest-nejših in najboljših policijskih stražni- pa mora stradati in povrh tegp, Hpditl š<* raztrgan in razcapan. Tudi ravnokar sprejeti uradniški zakon ni obetal koga izboljšanja. Mesečni dohodki, Ifj po v primeri z današnjo (Ira^injo ?elo skromni, niso zadostovali nit; hran,o. Družina je proti konca meseca dohodno stradala. Vsakdo sj lahko predstav lja, kako je moralo biti očetu pri Srcjii, ko jo prišel domov in sta dva rrfdoižpai kov Maribora. Njegov energičen, )iastop,5 otročiča prosila za skorjico kruha, a ftjti te jima ni mogel dati. V svojem obupil je šel na policijsko stražnico, vsel službeni samokres ter se na cesti ustrpliL Bil je takoj mrtev. Zdravnik dr. Zprt jan, ki je prihitel na lice mesta, je gel konstatirati samo še smTt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mostpo pokopališče v Pobrežju, kjer se bo 4nirt v četrtek ob 18.15 položilo k zadflj-jjjflTt počitku. Prizadeti rodbuii iskreno go« žalje! Bodi ta tragičen slučaj resen opo^iil današnji vladi, naj se ne igra z bedq Celjske vesti. Iz celjskega mestnega magistrata. V zadnji seji obč. sveta je bil imenovan računskim svetnikom ter pomaknjen v 2. stopnjo VIII. plač. razreda g. Fr. Kalan, knjigovodja in predstojnik mostnega knjigovodstva. Dramatična šola celjskega mestnega gledališča se začne v sredo, dne 25. tm. točno ob pol 2o. uri v mestnem gledališču. Interesenti se lahko vpišejo pri društvenem blagajniku g. Hubertu (tvrdka Goričar & Leskovšek v Celju). Finančno in gospodarske zadeve celjskega mesta. Pri določitvi 10% najemninskega novčiča je pokrajinska uprava izpremenila predlog obč. sveta v toliko, da naj bo najemnina do 200 D pri vseii najemnikih davščino prosita. Obč. svet je izrazil v svoji zadnji Seji proti tomu tehnične in financijelne pomisleke ter sklenil ponovno prositi pokrajinsko u-pravo, da odobri pobiranje najemninskega novčiča v prvotno predlagani obliki. Gostilničarska zadruga se pritožuje proti povišanju cene električnega toka, češ, da se gostilničarska obrt pri vsaki prili ki obremenjuje. Ugotovi se, da so se cene toka povišale tudi drugim strankam. Narodni čitalnici se nakloni za ljudsko knjižnico podpora 1000 D, zavodu šolskih sester za prizidavo šolskih prostorov 5000 opek. Dovolijo se vsa popravila v prostorih okrajnega sodišča irt ‘mestift* ga muzeja. Mestnim' uslužbencem1 se dovoli gotova količina drv po režijskih cenah. Neki Rus kupuje ves kompleks na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove rilce od Vošnjakove hiše do meščanske šole. Proti kinokoncesiji namerava zazidati ves prostor z dvonadstropno stavbo, v kateri bi bili dvorana za kino, tr? gov&ki in' obrtni lokali ter srednja in majhna stanovanja. Obč. svet je sklenil pod primernimi pogoji s/tavbišče proda ti kvadratni meter 90 Din. Kirmkotice-sij-o da v najem za dobo 25 let ter zahteva 5 odstotkov od čistega dobička kot najemnino. Projekt, ako se izvrši, bo olepšal sredino mesita in olajšal nekoliko stanovanjsko bedo. Samomor. V Soboto, dne 21. tm’. Se je obesil v Celiju na vratni kljuki z lastnim jermenom’ Ant. Fasching, dolgoletni plačilni natakar v hotelu pri »Zamorcu«. Vzrok samomora je še neznan!. Štv msmo z avstrijskim orožni- feotočp k'' „se izselilo v sosedno vas " .vodja ~ — ... ■ ,r--v- -.w , POMNIMO! Ko šn se klerikalci v Zagrebu 13. apr!* lajB radikalci pogodili, da bodo omogo-gočil radikalcem samoradikalsko vlado, iso zahtevali: 1. da dobe v Sloveniji za pokrajinskega namestnika svojega človeka, 2. da se iz politične službe spode yll rieklerlkalni Sefi, V’ 3. da se razpusti Orjufia. Za kmeta niso zahtevali nič, glede davkov nič, za slovenske fante-vpjake *\o jim Umi ~ " , njegova podjetnost in požrtvovalnost je bila znana ne samo v policijskih krajih, temveč ga je storila tudi priljubljenega med občinstvom. Bil je prava šiba božja za razno razgrajače in drugo malopridneže, ki so imeli pred njim velik strah. Rajni je že dalje časa bolehal. Bil je tudi sedaj na osemdnevnem bolezenskem dopusitu. Telesno krepkega, je miporna služba, predvsem pa beda, v kateri je živel .s svojo držino radi splošno znanega bednega položaja državnih uslužbencev, popolnoma uničila. Večkrat se je napram znancem pritoževal, kako jo bil j žavnih usilušbencev, ki je dosegi^ pkr^i'1 prej vedno lepo iri čedno oblečej), sedajI ne meje. ^ ’ _j... 1 J i *-□-» m Mariborski škof bo v iTed';Jjo lnšta-| isic iz zdravstvenih ozirov prepovedaiao, liran. V soboto zvečer mu priredi — Ka- Kljub temu se množijo slučaji, da zajo* kor čujerno — »Glasbena Maticat pri d majo vozovi zlasti iz okolice brea pat« škofijo podoknico. Slovesna ništalacija* umatičnih aparatov sekali j iz greznic tl novega škofa dr. Karlina se izvrši v ne-j mestnem okolišu. Mestni magistrat m a* deljo v stolni cerkvi. j riborski čuti potrebo vnovič opozoriti pat m V zadevi državnega ionskega učite-; prepoved zajemanja fekalij. Obenaml ljišča v Mariboru je dr. Leskovar kot' daje mestni magistrat splošno na zna-pravni zastopnik mestne občine vložil nje, da ne smejo vozovi za fekalij® b*ez priziv proti razsodbi okrožnega Sodišča’ pneumatičnih priprav iz dežele voziti Tl brez sklepa obč, sveta. Vsekakor zelo-mesto. Državni policijski komisarijat vt čudna stvari Mariboru bo vsakega hišnega poseatuika m Na naslov mariborske polarne in 'astaika ki s® Pr°ti gorjaji na^ brambe. Z več strani smo prejeli pritož- «dbi pregreši naznanil in se bo proU bc, da pobira te dni prispevke za tukaj- xkr6iloemi te naredbe postopalo v Smi.lu šnjo požarno hrambo pri hišnih lastni-j ^ l9‘ cestncKa-prometnega in sna.benara kih inkasant, ki no zna niti besedice slo-! reda za mesto Maribor z dne 15. marca vensko. Maribor je v Jugoslaviji in ve-)1882 z denarnimi^ oziroma zapornimi kaz-lika večina prebivalstva je slovoaske na-j n'ln^ Pan: Grčar, s. v. rodnositi, pa tudi med hišnimi posestniki; m Izprijena mladina. Josipu Bergle« je znaten del Slovencev, tako da upravi-: zu v Spodnjem Radvanju sta Izginila! čeno zahtevamo od požarne brambe, da' Pre(l Par dnevi iz nezaprtega hleva dvai določi za pobiranje prispevkov človtka, j domača zajca. Policiji se je posreSjM ki bo vsaj znal slovensko. Nismo preti i najti storilca v osebi Ignaca V., uSeiScal požarni brambi, ker vemo, kako je pa-j 4. razreda ljudske šole in’ Robeča 'AL, trebna in znamo ceniti njeno ni3d.bio.io' učenca 1. razreda meščanska Šole, ki St« požrtvovalnost in nepristranpst, ravno j zajca ukradla ter odnesla na Svoj ilonil radi tega pa smerno tudi zahtevati, da j Čuditi pa se moramo starišean, ki io M spoštuje v jezikovnem oziru čustva obeh j za svojp otroke tako malo bidgali, da ph mariborskih narodnosti, posebno pa Sej so niti vprašali, odkod ata jih dobila, večinske. j Zajce so vrnili lastniku, zoper »torileef m Restavracija v Narodnem domu je in dvorne varuhe pa je uvedeno ka-sedaj popolnoma renovirana. Urejena «ta'zensi}t0 posipanje. Sumi se, da je tudi dva lokala za klube, na razpolago je keg-j ^Vine kokoši, ki so se pripetile v aad-< Ijišče. Točijo se prvovrstna vina, za je-* ^a8U» pripisovati 'tako mladini xli^ dila pa skrbi izborna kuhinja. Abononli \ lovcem, ki sedaj ob počitnicah nimajo* se sprejmejo vsak čas na hrano. j nobenega drugega posla in Postopajq po m Mestno kopališče je izven nedelje 5nVmeS^U' , , „ 3 ponedeljka vse dni v tednu odprto. Parna 1 m Iz PoUcU« kronike. Hlapeti Lojzti kopelj je ob sredah In petkih za dame, i F- iz Pesniškega dvora je vozil z dv<* ostale dni za gospode. Občinstvo se opo- j vprežnimi vozom' tako neprevidno, dal zarja, da mu v prvih kopelnih dneh ni 5 Pr^ državni realki podrl plinov® sve* treba čakati na kopelj. Kopališče je od-;tilko- Nastalo škodo bo moral seveda' prto od 10. ure do 19. popoldne, blagajna: povrniti. — Jakobu Vračko je bilo fiai pa do 18. ^živinskem1 sejmu ukradeno dvo' m Najlepše romane ln druge razno- znfrake ,Styriaf* x,»dno 6000 & vrstne knjige iz svetovnega slovstva v ^^npom se svari, vseh jezikih izposojuje proti neznatni iz- m Kavarna v mestnem parka; Bfle^t no koncert od pol 17. do pol 19. ur* ixC od 2Q. do 24. ure. Sladoled in denteta pecivo. -tj m Restavracija in kavarn^ »Pram«* nada«. Dnevno od 19., flb ne^eljftH fit p:aznikih pd 16, ure koncert prvovrstna salonske godbe ob vsakem vrepofipu, Jjt-* vratne pijače, sladoled in’ jedila. m »Feniks«, zavarov. družba za življenje, ekspozitura Maribor, uraduje posojninl »Ljudska knjižnica* v Narodnem domu. Knjižnica'kupi takoj po Izidu vsako novo slovensko knjigo. m Studijska knjižnica je za časa počitnic odprta dnevno od 9. do 18. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu. Interesenti reklam za »Tndustrij.-obrtno izložbo« v Mariboru S3 opozarjajo* da je skrajno zadnji čas za naročitev. oglasov za razstavni katalog ter za vse' ,, , druge reklame imenovane izložba. Pri-; f,pl^nik od 8-~13’ ure v Oroanovi ulici jave sprejema oglasni zavod Ivo Suš- ' • '* nik, Maribor, Gosposka ulica ;>G, pisarna »Indusitrijsko-obrtne izložbe« v Cankarjevi ulici ter za to pooblašča«!! akviziterji. j —Eh— □□□□□□□□□□□O □ □ S?'1W ni Izpraznitev greznic. Mestni magi-j Ako hočeš biti dobra mati sirat mariborski je že ponovno, nazad-J gvoji jecj ter yarina gospodinja, kuhij U »ae z razglasom z dne 17. marca 1920. št. ^ . . 1...1 5095-306 obvestil prebivalstvo, da pc sme-, !\fi!RISVI“COkol0ClO V prflHU! jo izprazniti greznice v mestnem okolišu 7 .„0»«» mariborskem samo s pneumatičnimi a-| Z?ah'ev^ 3° prf TvCJW gar&ti |a da je gajemanje fekalij iz grez-, mnnngnnpnnn g p ginl.,H.H PilMAili* SfaaB! “'■»TABOR« (»NARODNI LIST«)'. ^Maribor, 26. Julija 192& r ................. -.... * Prosveta. r »Ljubljanski Zvon« v Rogaški Slatini. Ta zbor je najlažje označiti z besedo »mladost«. Mladost v; najlepšem, najvedrej-šean, najmočnejšem pomenu. Mladost že dovolj zrela, da občuti sladko slast 11 motnosti, a obenem še vsa pijana lastne tople larvi. Opazoval sem lepega fanta med tenorji: kalko so mn si jale nepremično v dirigenta uprte oči, slepe za vse drugo na svetu ta hip, s kako strastjo je kar hlepel, da pošlje svoj jasni glas v prihodnji akord! In kakor on več ali manj vsi tovariši in tovarišice. In vsi zvoki čisti ko srebro — samo basu ne bi škodovalo še dvoje, troje »gromovnikov«, kar srno občutili morda posebej v še svežem in nepozabnem spominu na mariborske »Matičarje«. Pa dekleta oziroma morda tudi mlade ženice — res prijeten pogled tudi za oko! In kar brez not, da je bila pozornost vseh teh sedemdesetih ljudi osredotočena edino na mirnega, svoje družine tako gotovega si voditelja. Občinstvo pa sijajno razpoloženo, hvaležno in čim ' 'bolj navdušeno, kar je prišlo do še posebno toplega izraza, ko je bil g. Prelov-cn poklonjen lavorov venec. A če dvorana ni bila bolj polna — približno samo • do dve tretini — v resnici ni bila kriva nesrečna »politika«, ampak spet ta — nesrečna soparica! Gost je pač gost, smo rekli že opetovano, prečudežno bitje, naj .risi bo Srb, Slovenec ali Hrvat, ki mu je ■ komodnost prvi in zadnji zakon — plačal bo morda celo vstopnico (to se je baja zgodilo tudi to pot) s hladu v zaprt prostor pa ti ne pojde, če ne pričakuje prav . posebnih iznenadenj, bolj zunanje ne^o »notranje kakovosti. Pri ti priložnosti bi Si dovolil še sledečo opozorilo: Naj bi že . spomladi kak centralni organ, morda Zveza pevskih društev, povprašalo svoje čla-. ne, kdo namerava to leto nastopiti v zdra-i ivilišča, in si potem pravočasno zagovoviti • primerne roke, ko je na škodo vsem, ako : poskusijo kar v treh tednih vsi i>o vrsti Svojo srečo, potem1 pa za vso še dolgo o-Stalo sezono ni nobenega več. Ni pozabiti, da tudi vokalni koncerti naposled ta 'riso »privlačni« za vsakogar, in treba je najmanj, da se ena »partija« gostov nadomesti — približno v treh tednih — z naslednjo. Tudi naj bi se vzporedi no ponavljali preveč in’ bili za Slatino čim bolj »jugoslovanski«, to je sestavljeni1 iz slovenskih, hrvatskih in' srbskih zborov. —o.— Mariborske šole. ’ (Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo. • Kljub večkratnemu pozivu naj pošljejo delodajalci in delodajalke svoje vajence tel vajenke pravočasno k vpisovanju v obrtno nadaljevalno šolo, ker drugače pri velikem številu učencev in učenk (okoli - 1000) pisarna ne bo zmogla obilnega dela, - nam naznanja šolski odbor, da se je prijavilo do danes šele 10 vajencev, četudi se c je pričelo vpisovanje že dne 15. julija t. 1. Šolski odbor še enkrat opozarja na svoj f razpis glede na vpisovanje. Dal je naročilo, da se vpisovanje zaključi dne 31. av-, »usta t. L kdor pride po lastni krivdi po-. zneje, se ne bo več mogel vpisarti in šolski Odbor bo moral proti takemu zamudniku postopati po veljavnih predpisih. Kultura in umetnost x člani kluba »Grohar« se opozarjajo, da je treba poslati dela, namenjena , za VIL razstavo najkasneje do 8. avgusta t. 1. na naslov »Industrijsko-obrtna izložba y Marihoru«, Cankarjeva ulica ’ {Dekliška ljudska in meščanska šola, 1 pritličje, desno). x Pflugk - Hartung, Illustrierie Wcll-gešehichte (6 zvezkov v originalni veziv vi). To delo je bilo ponujeno tukajšnji - Studijski1 knjižnici za jako ugodno ceno - (600 Din). Ker pa knjižnica že to dolo ■ ima, je mogoče, da se zanj kdo drugi za- inimia. Delo ostane v knjižnici ta teden od 8.’—13. ure na ogled, pozneje se lastniku' .vrne. X Nova Evropa. Izšla je 3. »n '4. Številka VIL knjige »Nov« Evrope«. Obsega (strani. I. Kolbe piše o narodni svobodi ivi osvobojeni domovini Narodne svobo-r0 Bi brez socialne pravde. To jsmo y da-■KašSji politični borbi docela prezrli, — ITz/eofno zanimiva je M. GrkovA&eva kritična ' ocena hrvaitskega seljačkega podreta Pigeci analizira Radičevo imlečko ideologijo, pokaže jijetje sestav,ise, juato pa zavzame kritično 'stališče napram! celemu gibanju. — A Cesuree objavlja sv< -ja razglabljanja o boljševizmu in kulturi, deloma na podlagi lastnih opažanj v Sovjetski Rusiji. — Dr. I. Belin nadaljuje svojo razpravo o .stabilizaciji dinarja. V dragem članku se bavi z njeno tehnično stranjo. — Namesto političnega pregleda sledita dva krajša politična člančiča. V ekonomskem pregledu razpravlja dr. I. Belin o novem povišanju davkov in o kuluku. — Al. Jelačič (Ras hrvatskega porekla) objavlja Nobokova opažanja o drugi ruski revoluciji. — »Nova Evropa« je s to številko dosegla ravno 100 številk. Priznati ji jo treba, da ima razen prvovrstnega uredništva tudi vzorno upravo. Izhaja točno kakor ura. Nobena številka ni zakasnela. V Jugoslaviji je taka točnost in vestnost osamel pojav. x Poštansko-štedna, čekovna i virmanska služba u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Napisal Zdravko Simonič. Naročila sprejema: Knjižarsko akcijsko društvo »Polet« v Beogradu, Prizrenska ul. 5. Knjiga je napisana v prvi vrsti za javnost, da jo popolnoma seznani z moderno, posebno za gospodarski svet prepotrebno in .praktično panogo javne službe, hkrati pa se bo uporabljala tudi za službeno potrebo poštne hrnailnice, če kovnih zavodov, pošt in strokovnih šol, ker jo je poštni minister kot tako odob ril. Denarni promet s čekovnimi računi je najcenejši in' ga uporabljajo vsi denarni zavodi, indstrijske ustanove, uredništva, oblasti itd., prav tako pa tudi privatne osebe, ker je ta promet zanje najbolj praktičen, soliden in poceni in’ ker prihrani mnogo časa in delovnih sil. Vsakomur, ki hoče pravilno uporabljati čekovne položnice, čeke in izplačilne naloge, ki hoče čimbolj izkoristiti virmanski promet za izplačila brez provizije in za vplačila na račun' drugih lastnikov če kovnih računov in ki hoče čimbolje uporabljati svoj čekovni račun’ za vse vrste vplačil in izplačil, jo ta knjiga absolutno potrebna. Razen* praktičnih navodil za občinstvo, najvažnejših obrazcev s pri meri, kako se ti obrazci izpolnjujejo, in n alt a j tablic, obsega knjiga tudi kratek historiat poštne hranilnice in čekovnih zavodov, točna navodila za hranilnični promet, ki »e skoro uvede po vsej državi, navodila za promet z vrednostnimi papirji, pravilnik o dajanju posojil in navodila za lombardna posojila, zakon poštnO-hranilnem, čekovnem' in virmanskem) prometu, pravilnik o ustrojstvu poštne hranilnice in čekovnih zavodov in o nadzornem svetu z vsemi potrebnimi razlagami in' abecedno vsebino. Nadalje so navedene v knjigi vse izpremembe v hranilnem', čekovnem' in virmanskem prometu, ki jih predpisuje novi zakon in ki se ob otvoritvi poštne hranilnice v Beogradu izvedejo po vsej državi. Knjiga jo pisana v poljudnem jeziku, natisnjena pa v latinici, tako da jo bo tudi vsak slovenski naročnik prav lahko razumel, . - : 1 J;,||s|,«y| |.,;U Sokolstvo. o Sokolski zlet v Splitu. Potek zleta je bil sijajen. Prisostovalo je nad 10,000 Sokolov in' gostov iz vseh krajev Primorja. V sokolski povorki je 'od j'j t. ilo 10 godb. Tisočglave množice so sokolstvo navdušeno pozdravljale. Prisostvoval je tudi češkoslovaški prosvetni minister Haberman, ki se mudi te dni v Splitu. Turistika in šport. : Vodič na Plitviška jezera. Pod tem naslovom je izdalo Hrvatsko planirfar-ško društvo v Zagrebu knjigo, ki jo js spisal D. Paulič, znani planinec in ama-terfotograf. Vsakomur, ki hoče obiskati Plitviška jezera, ta biser naše domovine, bo knjižica dobrodošla. Vsebuja poleg opisa 29 slik, 2 karti in 2 načrta ter eno sliko v barvah. Naroča Se pri Hrv. pla niinskem! društvu yi Zagrebu, Iliča 35, Objave. § Klub1 kolesarjev itč- motociklistov »Penin« ima Svojo redno teejo y petek dne 27. trni ob 20. uri zvečer v klubovih prostorih v gostilni pri »Črnem Juriju«. Na dnevnem redu so važne tekočo zadeve, vsled tega se prosi, da se vsi čjani odbora seje sigorno udeleže, Gospodarstvo. Nekaj iz teorije kmetijstva. (Nadaljevanje.) 6. Gnoj in gnojenje. Vrsta umetnih gnojil a) Dušlčnala gnojila: Soliter......................... Amonijev sulfat . . . . ' .' . Cijanamid.................... . Apneni dušik . . . . . . . ‘ ‘v Dušika Fosforne % 15*— 2050 19-92 18‘— kisline o/ /0 Kalija % 44 it b) Fosfatna gnojila: Apatit (prirodni fosfat) . * . Kostna moka (razklejena) . . „ „ (nerazklejena) . Oglje iz sladkornih tovara . Fosforna žlindra................. DuSika o/ /o 1.02 3.76 Fosforne kisline 23—42 29.7 22.45 0-—35 14—18 Kalijev fosfat % 50—90 65-75 Kalija o/o Apna % 30—52 42-52 50 Dušika % Raztvorljive fc jsforne kisline v vodi in amonijevem citratu % V vodi Superfosfat, mineralni .... j „ koncentrirani i „ kostni . . . . . 2-2.5 12—18 45 11—13 12—16 40 10—12 i 1 -■ c) Kalijeva gnojila: | Kalijev klorid (Strassfurtska sol) . I „ sulfat ( „ „ št. 1.) 1 Kdjnit DuSika 0/ h Kalija % Apna o/ /o — 50—53 49—52 11—13 • t ,. • Apno, pepel in gipš. K mineralnim gnojilom se prištevajo tudi apno, pepel in' gips (mavec). Apno služi kot hrana biljkaon, uporablja se pa tudi kot sredstvo, ki zb olj šu j e fizično stanje zemlje. Zlasti glinaste, kisele in ši zelo 'šlalbi. »Apno bogati očete in 'sitfP sinove«. , Pepel. Čim1 apno služi več, da popr3*1 flzikalične lastnosti zemlje, tim1 se uPf rablja pepel za gnojenje zaradi poveč*! nja hranljivih sestavin v zemlji. Tel* granitne zemlje trpijo navadno na po- vsebuje vso važnejše redilno snovi manjkanju apna. Ceni se, da setve in de- ven dušika. Izkuhan pepel je zgubil ževje izvlečejo iz zemlje na leto 6—700 kg; Pepel od kamenitega premoga je ubog* apnenca na hektaru zemlje. Precej težko 1 fosforovej kiselini in’ na kaliju. Pepeli je določiti, koliko apna je potrebno naj zelo dobro gnojilo tudi za travnike, leto za popravo zemlje. V praksi se obič-j Gips. Gips je sestavina žvepla in- aP^ no uporablja sledeče količine apna na ha \ Prodaja se v surovem stanju kot 2$ vsako peto leto: 2000 kg na glinastih ali nažgan gips. Bolje se ceni žgan giP" zemljah; 1500 kg na močvirnatih travnikih in kiselih zemljah in 1000 kg v peščenih in granitnih zemljah. Apno se spravi na polje v kupčeke, ki so oddaljeni ka- ker nežgan vsebuje 20 odstotkov vo^ Gips učinkuje zelo povoljno na metuttf' ste rastline, kakor na deteljo, lucern0' esparzeto. Kadar se trosi spomladi v ^ kih 7 m vsaksebi. Kupi se pokrijejo z< ličini od 400 kg na ha, na eno od omeo3f '/OTM.liift in ca lrol'n.1* 1ii+wa on J M._____XI • v . zemljo in se, kakor hitro se apno pod vplivom vlage razdrobi, z lopato enakomerno po celem polju raztresejo. Pripo-ročuje se, ne uporabljati prevelikih količin aptia na enkrat, ker apno zelo pospešuje priugotavljanje dušičnatih snovi v nih rastlin, se opaža močan’ porast; li®“t postane temnejše barve in bolj razvid’ žetveni donos se znatno poveča. Trosi ** večkrat v zmesi s solitrom. Učinek gW sa je brzi in omejen, ker se lahko razty9 ra in ga tudi biljke naglo izkoristijo. - . . . u ¥ i JU ea tuni UllJlvtJ IldJjlU lZKuribtlJO« u zemlji (nitrifikacijo), vsJ,ed cesar so J&Ii-j pomaga samo rastlini, pri kateri se ko prvi donosi žetev zelo veliki, a požrle j-i porabil. (Dalje sledi-) : -o- K preoranju letošnjega strnišča. | ra črve za brazdo. Veliko 'dobrega bo^ Ko bomo preoravali strnišče za .'ijdo. ^Rhko dosegli na ta način. Nažene naj ‘ iri repo, je obrniti vso pozornost na za- razcntega tudi kokoši na njive, ki tiranje črva. črvi naj se za plugom po-. ^U(^' pridno pomagale, ki pa sevftdi* birajo. V tako bogatih hroščevih krajih, zm°rejo same tega dela, ker imajo kakor so naši, moramo zatirati črve tudi | majhne želodce. Lotimo se pobiranj* 0 za brazdo, da se rešimo vsaj po možno-5 vov za brazdo! Dokler ne bomo * sti nadloge majnikovega hrošča. | resnobo zatirali tega škodljivca iri ® . \ rili vse, kar je v naši moči, toliko c&y| Na Fraticoslkem računi jo škodo, ki jo vzročajo črvi, letno na 250 milijonov j frankov, v glavnem letu izpodjedanja pa na eno milijardo frankov. Tudi pri nas je ta škoda ogromna in šteje na milijone. Dokler črv živi in žre v zemlji, doseže-? -----------* *•“““ "**">'« ^ -■ ^ mo največ, ako ga pri oranju pobiramo] 1-avno tako moramo skrbeti tudi za in1 ^ uničujemo. Pri nas se nuli ugodna j ^travmlre^Njlvski plevel nam i® prilika za to sedaj ob ajdovi Setvi, v povzročajo črvi, letno na 250 milijonov)?1110 frivi sami te velikanske Skodj-glavnem letu izpodjedanja pa j30 pnzadova crv 1)0 nasih ^mljiŠcib. Divje korenje v otavi. ' Kakor moramo skrbeti za čiste gorkem poletnem' času, ko je ipjbolj požrešen in najbližjo pri vrhu. Letos, ko črv izpodjeda eadnje leto našo sadeže, je posebno važno, da ga pokonoujemo, preden; se zabubi, kajti ko se hoče zabubiti je le treba, da se ga skušamo znebiti; Travniški plevel je našim gospodari1 manj znan, zato ga tudi tako mii*B° pijo. k-.b’ Če nastopa divje korenje v _ .-------------------------- iauuum množinah, kafcor to vidimo sedaj P° r — in to je v času od julija do Septemlbras nih travnikih V otavi, potem ga ®° — zleze tako globoko v zemljo, da ga z j mo šteti med travniški plevel, ker n navadno brazdo nič več ne dosežemo.? znižuje in kvari pridelek otave. iJ1 ^ Sedaj ob' ajdovi setvi imamo najlepšoI korenje ne daje v prvi košnji, tedaj v -priliko, da ga pokončujemo. Za. vsakim ' nu, nobenega pridelka, v otavi pa P plugom naj stopa po črvivih njivah mla-l malovreden pridelek. Bazen1 tega n disia« košaro ® roki In' Saj ittidai i>obi- J izpodriva droge dobre trave in Maribor, a.6. julija 1923/ mf;W sua. Do fcošnje nam! doaori, potom s’e pa osuje njegovo seme in razmnoži zopet prihodnje leto. Divje korenje je enoletna rastlina, ki se širi s svojim 'semenom. Kot semenske rastline bi se je lah-znebili, če bi ji Oklestili srpom tisto »elo cvetje, ki ga nastavlja v širokih kobulih. Zgoditi se mora to, kakor hitro se razcvete. Na ta način: preprečimo, da nam ne napravi semena in da se ne ®ore na novo zasejati. Komur je na ‘cm, da svoje travnike zboljšnje :n čisti, So ne bo zbal tega dela, če je tudi do •sedaj neobičajno. Gre za to, da se iznebimo nadležnega in malovrednega plevela, ki dela škodo v prvi košnji, še bolj Pa v drugi košnji. Kjer je v otavi vse belo od divjega korenja, povsem tam ga Je treba preganjati in sploh delati na to, Pa bo namesto korenja rastlo kaj bolj-^bvje korenje se po naših travnikih čim dalje bolj širi, zato ni le treba, da ustavimo njegovo nadaljno urodjra-P^e, ampak da ga sploh po možnosti predenemo iz naših travnikov. Travniška vaša bodi iz trav in detelj, ne pa iz plevel ni TRŽNE CENE. . Koliko je vreden naš denar? Dne 24. Jukja se je dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za 93.5—94 din., 100 avstr, kron za ^'rog 10 par3) igo češkoslovaških kron za 278—280 din., 100 lir za 410—411.5 din. 100 v1 ilncoskih frankov za 560—570 Diii., 100 vicarskih frankov za 1685—1695 din., 100 cmških mark za 2 in četrt pare. ^ s Blagovne borze 24. julija. Novi Tšonica bačka stara 400, ječmen bali ka®ki 295, oves bački 300, turščica 595 '—295, moka bačka »0« 645, nova y2« 595, »5« 512.50, »G« 475. štai .ag56b: postavno vojvodinska po-g ‘ii3" nova 375—380, turščica krrr,a *'ori ječmen za pivo 290—300, za st m° ~~280, oves 305—315, moka »0« 50 675, ,>2« 625-650, »4« 600—625. Tržne cene v Mariboru dne 15. julija 1923. (Gene v dinarjih)« 1. Meso: Govedina I 24-25, II 22-23-^ sveži jedk 24 —, vampi 9, pljuča 10. ledvice 22—24, gobec —•—, možgani J--34, parklji 6*—, vime 10-—, loj 15-17 •eletina I 24-25, n 20-23, jetra 24--, pljuča ^' ■ ledvice —•—. Svinjina: PraSičje meso 35—40, salo 37.50, črevna mast 30'—, pljuča 15-—, jetra 15'—, ledvice 25—, glava 20:—, ®°ge 12-—, slanina sveža 38'75, papricirana 42'—, prekajena 41'—, mast 40'—, prekajeno ineso 45-4-6, prekajene noge 14'—, prekajen jezik 46-—, prekajena glava 25'—, 1 kg kozjega mesa 19 2. Klobase: krakovske 50 —, debrecinske brunš viške 25'—, pariške 30'—, po eebne 30*—, safalade 30*—, hrenovke 35'— kranjske 45'—, prekajene —, meseni sir 30'— poljske salame 45'—, pretisnjene klobaso —•—. 8. Konjsko meso: I 12—15. II 10-12- 4. Kože: konjsko, komad 175'—, gove e 20—22-50, telečje 23—30, svinjske 8—10, usnje gornje 105—190, podplati 100—140. 5. Perutnina: Piščanec majhen 15 — Večji 30-—, kokoš 50—60, raca 30-35, gos 0 100, golob • j zajec domač (majhen) zajec domač (večji) 30'—, 20- 6. Mlečni izdelki: mleko (Uter) 3'50 do 4, surovo maslo (kg) 44*50, smetane 15. ajno maslo --.maslo —. #ir emeutalgki * P°I«mentalsfa 60-75, trapistni 35-40 groyerski 45'-, tilsitski 45 _, parmezan 150'-sirček (komad) 7-50-10, jajca (komad) 1-25 do 1-50. 7. Pijača: Vino novo 8-l0, vino Btaro 12—14, pivo 6'50, steki pive 3-25, žgani 20-25, 8. Kruh: Bel (kg) 7*50, čm 6*50, ržen ——, žemlja (6'5 dkg) komad 0-75, mlečni kruh —•—« 9. Sadje: (kg) Črešnje 16-—, jabolka —, II —, m 10--, sliv« —suhe 9 — marelice 20'—, breskve —, kostanj surov' •—*—, kostanj pečeni —•—, hruške I —•—; jj —. III 20'—, limone (komad) 0'75—l-so, oranže ——, rožiče 8—10, fig 16’—, dateljn' ——, mandeljni 50—60, orehi 7'—, orehi luš Ceni 30*—, 10. S p ecerij s ko blago: Kava I 60'—’ j 1 45'—, kava pražena I 70*—, II 48—, so' - Kn poper cel —> poper mlet —, paprika —90, testenine 13—20, sladkor v prahu 28 — sladkor v kristalu 24'-, sladkor v kockah 26'— vas 26-—, škrob pšeničen 15'—, rižev 25—’ ^»ruznega • , riž 7'50—13, kis navadni (liter) r~. vinski 3*-, olje namizno 32'-, bučno 37 2‘ dena.1' 15S ®a° 18-20..^. 11. Žito: Pšenica 4-25, rž 4—, ječmen 50, oves 3'75, koruza 3*75, proso 4'50, ajda —, fižol navadni 6'—, fižol rajčni—, grah -, leča 16*—. 12. M1 e v s k i i z dehki : Pšenična moka 0 76, 1 7'25, 4 7'—, 6.J6'—, kaša 7 50, ješprenj 6—7, otrobi [3'—koruzna moka 4*—, koruzni zdrob 5'—6'50, pšenični zdrob 8'50, ječmenova moka —*—, ajdova moka 1 10'—. 2 8’—, ajdova kaša (liter) ržena kava 10—15, cikorija 26—. 13. Krma: Seno sladko 75—100, seno kislo —*—, otava —, detelja —*—, ovsena slama 100'—, pšenična slama —'—*, ržena slama —'—, (za 100 kg). ;:š 14. Kurivo: Drva trda 170*—, mehka 110'— (za m*), premog, trboveljski 48'—, velenjski 26'50 (za 100 kg) oglje 2'—, koks 1'—^ za kg), liter petrolej 7'—, liter bencina 20'—, kg karbida 5 50, kg sveč 16'—. 15. Zelenjava in p o dzemljic e 3alata glavnata (kg) 0 75 —1, štrucnata 0'75—1 endivija !•—, berivke —*—, motovilka —*— zelje pozno (kg) —*—, karfijola (komad) 7—10 Spargiljni šopek —, kupček špinače 1'—, pa. radižnikov 5—12, kumare komad 2—8, jedilne buče komad 2—5, grah v stročju (liter) 1*—> luščenega 7 60—10, fižol v stročju kupček 1'—’ peteršil šopek 0'25, zeleni šopek 025, čebule —6, česen 10*—, pora (komad) 0'50, korenje vrtno 025, korenje navadno 0-25, zelenjava za kuho (šopek) —25, rdeča pesa (komad) 0 25 repa —'—, koleraba podzemljica (komad) 1,— krompir zgodpji (kilugr.) 1*75—2, krompir pozn -, hren 5'—. —□— g Razstava Zveze čeških mest. Opozarjamo na razstavo Zveze čeških mest, katero priredi v okvirju letošnjega praškega jesenskega vele-semnja in ob priliki kongresa čeških mest v dneh od 2. do 9. septembra v paviljonu »G« na razstavi šču v Krši. Obori v Pragi. Na razstavi si interese-ntjo lahko ogledajo najmodernejše izdelke mestne tehnične uprave, zlasti kar se tiče čiščenja ulic, kakor au-oraobilno stroje za odpeljavo odpadkov pri gospodinjstvu, stroje za čiščenje mlak, dalje pogrebne in definfekeijske vozove, ambuliance za ranjence, prometna sredstva, omnibuse, autobuse, automobil-ne vozove za prevoz pohištva, rešilne po-stanje itd,, kanalizacijsko delo, električno železnice, električne instalacije, požarne stroje, hodnike, hišna in ulična vzdigala, lovilce strešne opeke itd. čsl. industrija je v teh strokah v teku zadnjih dveh let znatno napredovala ter proizvaja najmodernejše naprave te vrste. g Velesejm v Lvovu. Za III. mednarodni vzhodni velesejmi v Lvovu, ki se ho vršil od 5. do 17. septembra 1923. je prospekt s pogoji za razstavitev interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g Mednarodni sej m v Lvovu. Desetnikom mednarodnega vzorčnega sejma, ki se bo vršil od 5. do 17. septembra t. 1. Lvovu, jo dovolilo ministrstvo saobrača-ja vožnjo za polovično ceno in sicer za pot tja in nazaj brez prekinjenja. Po set niki se morajo izkazati s predpisano legitimacijo, ki jo dobe od urada vele sejma v Lvovu. Polovična cena velja za osebne in brze vlake. Za predmete, ki se bodo pošiljali na velesejm je dovolilo ministrstvo 50% znižanje normalne tarife za prevoz do naše meje in' obratno pod pogoji, ki jih predpisuje tarifa. g Velesejm za lesne izdclte v Lyonu, V Lyonu se bo vršil od 5. do 21. oktobra t. 1. sejm za les in lesne izdelke. Pisme ne prijave sprejema najdalje do 15. avg t. 1.: Foire de Lyon, Hotel de V-ille. Lyon (France). Vzorci morajo biti v LyonU najdalje do 20. Septembra t. I. Cena za stand znaša 1000 frankov, izven1 standa se plača 20 frankov za m*. Podrobnejše podatke daje naše poslaništvo v Parizu in' naša trgovinska agencija v Lyoitu (Agence Cammercliale du Royaume des Sorbes, Croates et Slovenes, Lyofl, Ene Sala 27.) ; |; . delo njegovo. Na mnogili kmetijah prijnovil marsikak mejnik, popravil marši* vsej izredni pridnosti voditelja ni prave-1 kak pint, se odločil do kake potrebne me* ga gospodarskega efekta ravno visled te-j Horacije vsaj za »trebljenje jarkov iti ' ga, ker je gospodar kot delavec celo pre- • popravo polov In preštudiral kako bi svo* ; priden) a premalo dober vodja ter se da ja rezmetana polja spravil bolj skupaj- i svojim počivajočim delavcem občudovati v delavnosti. Kolikokrat bi dosegel večji uspeh, če bi raje malo sedel, preudaril in ukazal, da se delo izvrši čim raeitonel- Ako bi več gospodarjev ali vsaj dva šla z istimi mislimi preko svojih razkosanih' zemljišč in bi bilo malo dobre vpije, mg* lo manj egoizma izbiti iz zamenjave jffr nejše in bolj ekonomično in ne bi vslad mogoče profita za se ter malo manj tjp-preveliike telesne utrujenosti pozabil ;n miši ji je, da je njegovo zemljišče najbolj* zanemaril marsikatero važnejše duševno j še, bi na podlagi podatkov mape ia po* delo. j sestnega lista, kmalu prišli do rezultata, Da je pa gospodar v stanu dobro ure- < da zamenjajo zemljišča in tako po lastni diti si ,in upravljati svojo posestvo, mora! inicij-ativi arondirajo svoja posestva* najprej to dobro poznati v vse podrobno- j zlasti še, ker so po zakonu zemljeknjiiue j sti, mora trajno imeti v evidenci vso go-j pristojbine v tem slučaju zelo nizke. Ko* spodar.ske in tržne razmere, to je, imetij liko dobička hi vsak posameznik imel Mekaj iz gospodarske uprave. Gospodarska uprava kot nauk je narodnega gospodarstva in podaja Bače la in smernice, kako naj se posamezne gosp.jpanoge združijo v gospodarsko harmonično jednoto ter kako se ta upravlja, da se doseže čim1 višji gospodarski UoS. Važno in potrebno je telesno delo »u-spodarja Samega, toda vsaj tako važno, če ne v 'sedanjih časih še pomembnejše je duševno organizatorično in upravno 'de eno oko vedno obrnjeno na trg, da izrabi vsako ugodno konjunkturo, biti pa mora tudi dovolj vztrajen in energičen, da za-početo tudi v resnici izvede, in posedovati dovolj dobre volje- in vztrajnosti, da si najvažnejše stvari zapisuje ter vodi vsaj najpotrebnejše gosp. zapisnike. Prvo je torej, da dodobra prepozna svojo zemljo; koliko jih je, ki bi res točno vedeli za vse mejnike, ki točno poznajo obseg in kvaliteto vsakega posameznega kosa zemljišča, vse rosnične servi-tute in pravice itd., in’ vendar si vsak to domišlja zlasti še mlajši gospodarji. Ne potrebno bi bilo in škoda časa, da bi moral vsak vse to sam zbirati, kajti vse -dobi točno v katastralni mapi in posestnih listih na davčnem' uradu pri katastru, ter na sodniji pri zemljiški knjigi. Prav zlasti sedaj ob tej draginji delavcev h# ko je radzor pri sedanji njihovi komori?* j nosti na lazkosanih zemljiščih nemogoč, ’ ni treba naštevati. Tudi je vsako inten-; zivnejše gospodarstvo na taki kmetiji! ‘ nemogoče ne le, da je težko urediti ti pravilen plodored, marveč je skoro brez* pomembno vsako uničevanje rastlinskih! j in živalskih parasitov in plevela na l**t* i ni h tleh, ker se takoj zopet razširijo in zasejejo od sosednih njiv in se s kri* žanjem zopet vsako bolje semensko blago) oslabi. V Ljubljani pri oddelku na kože* tijstvo imamo izvrsten1 urad, imenovan »urad za agrarne operacije«, čigar glavni 1 namen je izpeljavati po občinah in vaseh! komasacije ali zložbe zemljišč. Toda do* ■ čim imajo po severnih deželah ti uradi j toliko dela priglašenega že za več let na*] vsak gospodar bi moral imeti doma iz prej, se pri nas, kjer imamo še bolj raz* 1 mape narejen črtež svojoga zemljišča ter posestni list. Prvega si lahko prekopira sam, če že nima pri roki kakega študenta, iz katastralne mape, ki je pri občini, prepis posestnih listov ali pa oboje si kosana zemljišča, nihče ne zmeni z# to,-j seveda, ker je prepuščeno prosta volji ozir. mora biti vsaj dve tretjini la#tni* kov za to, na to bomo pa pri današnji medsebojni vzajemnosti in ljubezni Sel pa da za nekaj dinarjev napraviti pri k a-j stoletja čakali. Zemlja je pa tudj narod* tastru in sicer tako, da ima vse svoje; na in kar je dobro, je tudi pod pritiskom! posestne parcele v enem' posestnem listu; dobro, zato bo treba iti za tem ciljen*tildi! skupaj. Z mapo in posestnim listom v roki pa naj vsaj enkrat na licu mesta ogleda vsak komad svojega zemljišča posebej, ker ima tu točno narisano obliko in velikost, ločno opisan obseg, vrednostni razred zemljišča, vrsto kulture, od katere je treba plačevati zemljiški davek in katastralni čisti donos, po katerem' 6e določa ta davek. Mapa je narejena v razmerju 1:2880 to je 1 cm v mapi odgovarja 28.80 m v naravi, torej lahko takoj vsak sam izmeri ali mu je res sosed kaj več odrezal, oz. če so prestavljeni mejniki, k; so postavljeni bili v vsakem križišču ravne črte, ali si pa samo domišlja, da se ne dviguje po nepotrebnem; zakonitim potom) čeprav je to slabša pot, _______________(Dalje prihodnjič,) Industrijsko-obrtna j vzorčna izložba v Mariboru j združena z vinarsko, vrtnarsko, ueh niško in gradbeno razstavo. (Od 15. dri 26. avgusta 1923.J li Velikanska udeležha na razstav}, ga« ko veliko zanimanje vlada za letošnjo razstavo, znači dejstvo, da je prijavilo! , , svojo udeležbo poleg skoraj vseh doma* tozba. Ce razlika niti ne doseže pol metra čih jnduiStrij tudi mnogo induptrijakilj .^.Z6?,8^e*rU 1 Podjetij iz vseh delov naše države, t*kof n. pr. iz Subotice, Novega Sada, Zagreba, Beograda, Niša, Skoplja, Sarajeva, e ta* dl iz inozemstva, kakor iz Leipziga, Jhx* naja, Gradca, Monakovega itd. So to industrijske panoge, ki pri nas še »isai zastopane. Na eni strani bo omogočila; razstava s tem nove trgovske zveze, nal drugi straani pa se bo videlo, česar gfeiri zdi premalo oz. lepo zravna. Če kaj kupujem, prodajam, menjavam, ali, če si hočem kc-t napreden gospodar urediti ua polju dober kolobar oz. usevni red, mi vedno rabi mapa in posestni list, zato je sramotno za vsacega gospodarja, ki tega nima pri hiši. Zlasti je pa važno sedaj, ko bodo tako temeljito zvišali zemijari-no, da si ogledam, za kake kulture plačujem davke iri v katerem razredu je še manjka in kaka industrija nam te šef potrebna. Temu zanimanju razstavljale v vpisano zemljišče, ter če ne plačujem še) pa je primerno tudi zanimanje obiskovat« davke zn kak kos, .ki je že davno prodan j cev. že sedaj je Sprejela uprava mi*»gO a ne izbrisan, da si dam to pri katastru i prijav za korporativne izlete in pršele in tako pri davčni oblasti popraviti. O: razstave, ki bo v vsakem oziru odgovar* servitutah in’ pravicah Ua zemljišču • drugih, o raznih sodnijskih zadevah, ku-rateli, intabnlaciji itd. pa dobim1 potrebne podatke na 'sodniji pri zemljiški knjigi, kjer si tudi lahko dam napraviti izpisek svojih vložkov, vendar to še ni tako neobhodro potrebno, ker je ta knjiga javna in smem sam vpogledati in napraviti si izpisek. Če bi vsak gospodar večkrat S kritič- j mor naj se blagovolijo him očesom obšel svoja zemljišča, bi ob- teresenti. jala svojemu namenu in' pomenu. Oglase za razstavni katalog, ki o priliki razstave v veliki naklad'* jema pisarna razstavnega odibora iif pooblaščeni oglasni zavod I. Sušnik, hliri* bor. Gosposka ulica. Vsa pojasnila glede razstave daje fdl* no pisarna razstavnega odbor p, v hffri* boru, Cankarjeva ulica, tel. št. 325, ka* obrniti vs$ itf* Nogavice kupite naj«en«jže pri tvrdki Anica Traun, Maribor Grajski trg 1. 1179 A. VICEL Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, lcameninasto in ste-Hi (Ubili kleno robo, Ha drobno . , , , -138« _ . ■w Podpirajte Jugoslovensko Matico! ................... Zahtevajte povsod ,TABOR*! Ne na niško MAJCEME9ŠA 'j'..i[aiQiažSi£ilQi lastnoročni podpis. PMCrtaj, česar ne želiš* Itrežtln pošlji v odprti kuverti z 20 para znamko na naslov: »TABOR«, Maribor. mm Preselitveno naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva premestila najino sodarsko delavnico ▼ Frančiškansko utico it 11 (meropreizkusni urad). Ob tej priliki opozarjava, da izdelujeva v prvi vrsti transportne in skladiščne eooe, sprejemava pa tudi v popravilo pokvarjene sode. Svojo najmodernejše urejeno delavnico najtopleje priporočava. Rajmund Pichler in sin. v Podpirajte slovenske tvrdke! »'Hiisiiejieu a sjiej sj si asuasiiaiEuisj Novo! Novo! Dežni plašči mi 460 Din. naprej, najnovejSi vzorci, pravkar došli. Te-lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, na- I i krbtnikov in sandal po konknrenčni ceni pri 2505 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Velika zaloga cementa, traverz, železa in dr. H pa ugodnih cenah. 3576 I3l ■ >P‘mter & Lenard, Maribor. § Naročam DNEVNIK „TABOR“ IBIBBIIIBBB B HI1I111HBB1I Reform I steklenice za konserviranje sadja, povrtnin [ŠŠ] in mesa so najboljše in najcenejše. H lil Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki 1*10 6-5 [HJ I Lovro Petovar, Ivanjkovci. j§ Ceniki na zahtevo I aiBlIHllallBIHBlBKI II BBaHBIBIlBH Sala oznanila Gospodična, trgovsko nacbra-žena, z dolgoletno bančno prakso, vefiča slovenskega, lir-vatskega, nemškega in italijanskega jezika t»r strojepisja in nemike stenografije, išče primerno mesto. Naslov pove uprava. 1514 Pri okrožnem agrarnem u-radu v Mariboru se odda s J. avgustom mevto pisarniške pomočnlce-zvanlč- nlce s znanjem strojepisja. Pismene prošnje, pravilno ko-lakovane, je vlagati najpozneje do 1. avgusta t. 1. pri okrož nem agrarnem uradu v Mariboru, KoroSka cesta 19. 1520 Vajenci za slaščičarno se takoj sprejmejo. Naslov pove uprava „Tabora*. 1512 2—2 Spreten prodajalec sladoleda se takoj »prejme. Naslov peve uprava .Tabora*. 1513 3—2 Mlatilnica in veternlca (Wind-muhle) na prodaj. Vreinik, 1515 na Pod mostom 8. Lovci I Planinci! In nepremočljivo blago za pelerine je došlo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 Galanterija drobnina, trikotaža Samo na debelo I Gaspari & Faninger Maribor 10*7 Aleksandrova cesta 48. Ime: Dva študenta, Srbin in Hrvat, žele se upoanati sa inteligentnim Slovenkama radi zabave i zajedničkih šetnja. Pismene ponude molimo na uprav« pod oznakem .Študenti*. 1516 Mlgljenlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1856 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil pe meri in vsakovrstna čevljarska pa pravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 30—15 VI dobite poštni paket fran-ko povsod: 1 fini med. konjak, 1 hol. liker Levart, 1 Co-infreanks liker, 1 Triple seco; vse skupaj samo za Din. 359.-Hmelak i drug, Maribor. 1301 Najlepte srajce, kravate, klobuke, nogavice in ostalo modno blago dobite po ugodnih cenah v modni trgovini B. Veselinovič Se Komp., Maribor, Gosposka ul. 36. 1389 (Hrastov les v deblini 35, 50, 100, 130 mm, piibližno en vagon se po ceni odda. Mizar sivo KoroSka cesta St. 46. 1*62 5-3 Lokal za skladišče, obrt, delavnico ali pisarno, 32 m* v Dravski ulici, se takoj odda. Pojasnila Dravska nlica 10, I. nadst:. vrata 11. 1487 4-3 ceno i temveč na kvaliteto morate paziti kadar kupujete1 gumi pot-petnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno Palma kaučuk pete in potplate. pa tudi najlapSa blago za obleka, kakor sukno, hlačevina, volneno blagot ptavfna, cefir, iifon, platno, Izgotovljena oblaka, srajca, predpasniki, nogavica, robci, odeja itd. sa dobi prvovrstno pri I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. tri aazsraatsvBGaiaiaiaiaiaesararaEKad pOSta:— Prlložitepoštno položnice1, da pošljem naročnino! V ______________ ■, dne_______________ 1923. Podružnica marmor, Aleksandrova cesta štev. 11 Delniška glavnica Din 50,000.000 — in rezerve preko Din 12,500.000’— Vloge čez Din 125,000.000'— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija; Buenos Aires, Rosario de Sama Fe. AFILIACIJi: Ljubljana: Slovenska banka. Split: Jugoslavenska Industrijska banka d. d. Buda pest: Balkan Bank r. L, Vaczl utca 35. ARKO LIOUEUR TRIPLE SEC! JiaatBik in izdajatelj- Ko&jord j »Tabora « Odporni urednik: Buda« Osi«. mm«. M«ib®rSka ttekaraa 4. d,