•^HfcUNJA
r/Wf
^1
številka 18, letnik 11 13.9.2001 cena 270 SIT
7”
f

6
%
\
vprašanje skakalcev:


i> ■ 'X *
fZVv
»v
4

-g,

-«CS..
vintiKetdi
V’.*
U M U \7X7 / l S/
n*
ePIp
ODPIRALNI ČAS:8h - 19h SOBOTA:8h - 13h
ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
VLJUDNO VABLJENI!

Iščemo
voznike!
Tekmujte in osvojite Golf Edition 1.9 TDI!
Iščemo voznike za veliko tekmovanje v varčni vožnji! Obiščite nas med 08. in 22.09.2001, ko bomo priredili predtekmovanja za vstop na glavno vožnjo. Izplača se potruditi, saj bo zmagovalec Volkswagnovega TDI GRAND PRIXA 06.10. 2001 domov odpeljal vozilo(^olf Edition 1.9 TD? 66 kW. Vsi obiskovalci našega salona pa se bodo v času predtekmovanj potegovali še za nagrado(Folo IceT)
Vabljeni!
Volksvvagen TDI
www-malga|-si
Trbovlje
03/56-33-155
Litija
01/89-62-600
13. KIMAVCA 2001
jr.?? kčj.c
/
rf^
/ POMEMBNEJŠE MONSKfŠl/ILKE: POLICIJSKE POSTME ZAGORJE: 03/56-61-1102 iBBOVUE: 03/56-21-102 BBASINIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 UllJA: 01/80-83-142 PR0ME1NE INfORMACIJE:03/ 56-55-110 1AKI: 050/61-63-48 V 050/63-31-0?
ZDRAVSIVENI DOMOVI (OEŽUONE SLUŽBE): ZO RADEČE: 03/56-80-207 ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZOIRBOVUE: 03/56-26-322 IZD ZAGORJE: 03/56-55-000
UVODNIK
Pretekli teden smo preživeli več ali manj pod dežniki, pa kaj dež, še mraz je pritisnil, tako da je tokrat obveljala tista ljudska, da "mala maša za sukno vpraša". Ne dež ne mraz nista odvrnila prizadevnih smučarskih delavcev iz Kisovca, da bi svoji lepotici čim lepše pripravili tako za jesenske tekme, kot kasneje, za zimo. Kaj več si prebertite na tematski strani. Namesto vas smo bili na pravem "performansu", ki sta ga pripravila Simon in Marko v KC Delavski dom Zagorje. Da se tudi na podeželju marsikaj dogaja, lahko vidimo vsepovsod, tokrat smo pod lupo Polšničane vzeli. Fti niso nič jamrali kako jih je suša prizadela, oni kar delajo , pa še "rata" jim!
1	| No, obilo užitka ob branju Zasavca, pa
kupite si svojega še bolje, naročite ga, da /am ga domov prinesejo, bo bolj udobno, pa 'še ceneje je!
Moj mir Maček
S
Naslednjič izidemo 27. 09.
2001!!!
Kje je kaj:
Zoisovi štipendisti v Trbovljah Odprto pismo Občioi Zagorje Tema: Kisovški skakalci cjjž) Polšničani so praznovali Sramota v režiji RZS & Bobrov 34) Iz kronike ■ pes ugriznil poštarja
tam
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166,56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goštc, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 13.09. 2001, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.402,00 SIT, 111. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.

SIMON SEKNEC RAZSTAVLJA RLAKATE
Na zadnji letošnji avgustovski večer smo bili priče postavitvi razstave, kakršnih je pravzaprav malo, zagotovo v našem okolju, poimenovane Rrdcče in črno. Gre namreč za izbor plakatov, ki jih je Simon Semec naredil v preteklosti, angažiran za kulturno, politično ali prireditveno dejavnost. Pri plakatih na politično temo je zaznati Simonovo oblikovno doraščanje v osemdesetih letih, ko je nanj vplivala takrat močna ljubljanska alter-scena z vseh vidikov umetnosti (glasbene, likovne, gledališke...) in ki ji je tudi sam pripadal. Naslov razstave poleg izraznosti pogojuje tudi tehnika nastanka plakata. Vedeti je pač treba, da tudi cena izdelave pogojuje razkošje barvitosti plakata in
čas nastajanja ter vsebina sta narekovala dvobarvnost.
Zanimivo je, da o plakatih kot oblikovnih dosežkih pravzaprav lahko govorimo šele po Toulouse-Lautrecku s prelomom 20.stoletje, torej kot sorazmerno mladi zvrsti likovnega in oblikovalskega izražanj a.
Omeniti velja dva izjemno odmevna plakata na temo vojne v Jugoslaviji v začetku devetdesetih. To sta "No, no more war in Croata" in "Stop the war in Bosnia", kjer v črno-belem ustvari v gledalcu vso tragiko in nemoč posameznika v krvavi noriji Balkana.
Potem je tu še serija plakatov, vabil, vezana na kulturne dogodke v Loki pri Zidnem mostu in
Simon Sernec
Rdeče in...
“Rerformance" Marka Breclja
seveda KREARTA, kjer je osrednji lik, podoba, Primož Trubar.
Če enostavno povzamem beseda Cvetke Požar, kustosinje za grafični dizajn v Arhitektnem muzeju Ljubljana, ko o Simonu Sernecu pravi:"Tako grafično oblikovanje Simona Serneca ni zgolj podajanje gole utilitamosti sporočila, temveč preplet sporočanja in oblikovanja likovno zasnovanih vsebin.", ki povedo skoraj toliko, kot bi ta dela v tem trenutku gledal.
Uvodni del otvoritve je popestril znani kulturnik, glasbenik Marko Brecelj s svojo "bljus gnjus" glasbo in besedili, ki sta se krasno ujeli s sporočilnostjo razstave. Lahko bi rekli, da nam je priredil kar celo predstavo.
Besedilo in slika MM
..Črno
Tudi za nogometno šolo Vilija Amerška |e oblikoval podobo.
.uHTis nivcr.
13.. KIMAVCA 2001
Uspel tabor Zoisovih štipendistov v Zasavju
Od sobote IS.avgusta do sobote 25.avgusta je v skupni organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje, OS Trbovlje in podjetjem Azor d.o.o. poletni tabor pod naslovom Iskanje novih možnosti v Zasavju.Tako seje v Zasavju skupaj znašlo 19 srednješolcev, Zoisovih štipendistov iz cele Slovenije. Vse kar so ti mladi doživeli na taboru, so v strnjeni, a prikupni in pametni predstavitvi prikazali na sklepni prireditvi 25.avgusta v prostorih podjetja Azor d.o.o. na Gimnazijski 16 v Trbovljah. Kot so povedali, so v teh dneh spoznavali vse od termoelektrarne do lepot hribov in gostoljubnosti domačinov v treh občinah. Na
Erik Kos
teh srečanjih sojih seznanili tudi z možnostmi in seveda problemi, ki se porajajo pri mladih v Zasavju, predvsem okrog šolanja in zaposlovanja v domačem kraju.
Direktor podjetja Azor d.o.o. Erik Kos je ob tem povedal:
"Živimo v času, ko sc zdi, da sebičnost, nasilnost in zloba rušijo naše življenje v skupnosti, ko družbene vezi propadajo s še večjo naglico. Tol trditev je zapisal Daniel Coleman v svoji knjigi Čustvena inteligenca. Zato ni naključno, da smo si organizatorji pravkar končanega tabora kot izhodišče za določitev osnovnega cilja tabora postavili več dilem in seveda vprašanj. Za nas je bila osnovna predvsem prej navedena Golemanova dilema: kako se spopasti z vsemi tistim kar najeda družbene vezi. Kako poiskati pravo razmerje med našo svobodo in odgovornostjo. Kateri dejavniki so odločujoči v primerih, ko se ljudje z visokim 1Q komaj prebijajo skozi življenje, drugi s skromnejšim pa so presenetljivo uspešni. Danes je odgovor že znan. Poleg čiste pameti je pomembna tudi empatija, torej razvoj čustev do naše okolice. Zato naš tabor ni temeljil predvsem na posredovanju
golih teorij, temveč tudi na telesnih aktivnosti, ki so nam vzbujale čustva kot so veselje, strah, jeza in žalost. V tem, sicer le enem tednu medsebojnega druženja, smo si predvsem želeli naučiti medsebojne strpnosti, tolerance, discipline in samodiscipline, poguma tako individualnega kot tudi skupinskega, skratka empatije. V doseganju ciljev tabora so nam pomagali tudi naši gostitelji na obeh planinskih postojankah, na Gorah in na Kumu. Smo pa si zastavili tudi splošne spoznavne cilje, kjer so nam pomagali sogovorniki iz vrst gospodarstva, razvojnih centrov, društev. Pomagali pa so nam tudi predstavniki lokalnih skupnosti, turističnih društev in lovcev. Vendar tabora ne bi bilo brez sponzorjev, ZRSZ, zasavskih občin in nekaterih podjetij, kijih bomo vse omenili v zborniku tabora, ki bo izšel v septembru. Zahvala tudi našim mentorjem, ki so 8 dni in sedem noči bedeli nad počutjem udeležencev in jim ob vsaki priliki prisluhnili. Hvala tudi udeležencem za njihovo sodelovanje pri doseganju zastavljenega cilja in želja, da bi jim tabor ostal v lepem in koristnem spominu.” Lijana Ristič -Vidic je povedala, da ta tabor organizira že drugo leto zapored, letos pod naslovom Izhod iz rova. Raziskovalni tabor je namenjen za srednješolce, Zoisove štipendiste. Tudi tokrat j e tabor uspešno izvedlo podjetje Azor d.o.o.v sodelovanju s Zavodom. Podjetje je bilo izbrano na javnem razpisu objavljenem v Uradnem listu 18.maja letos. Razpis je bil objavljen za 17 območnih služb, tako da se lahko na njihovih območjih izvajajo raziskovalni tabori za mlade. Ti tabori po Sloveniji že potekajo kar 10 let, medtem, ko je v Zasavju to bil drugi. Ker je bila Območna služba ustanovljena šele v začetku lanskega leta, smo dobili možnost, da ta tabor izvedemo tudi pri nas.Podjetje Azor je pridobilo največ točk, je ta tabor tako kot lani precej uspešno izvedlo tudi letos. Tabor je bil poslovno naravnan, imenoval seje Izhod iz rova oziroma iskanje novih možnosti v Zasavju. Udeleženci so spoznali od določenih novinarskih zvrsti (udeleženci so ob koncu tabora pripravljali tudi bilten).Po zaključenih taborih v skupaj s izvajalcem so tudi izdelali bilten o tem
Liljana Ristič Vidic
kako je tabor potekal .prav zato ga tudi v Zasavju nameravajo izdati.Na taboru so mladi spoznavali gospodarsko življenje v regiji, trg dela v Zasavju, pomanjkanje delovnih mest, kako brezposelni oz. zaposleni načrtujejo novo poklicno kariero (pomembnost načina iskanja zaposlitev). Čeprav je res, da so bili ti udeleženci stari med 16 in 18 let in se morda še ne zavedajo pomembnosti iskanja zaposlitve, saj je pred njimi še pot na visoke ali univerzitetne študije. Vsebina tabora jih je usmerila v samostojno vodenje poklicne kariere, spoznali so, da bodo morali biti na trgu dela dovolj kreativni in dovolj konkurenčni in se zavedati kakšna znanja potrebujejo.
Vodja območne službe Trbovlje Liljana Ristič-Vidic nam je prijazno odgovorila na nekaj vprašanj:
Kakšno je zanimanja mladih, če pogledamo s stališča Zavoda?
Lani je bilo manj udeležencev kot letos in več jih je bilo iz Zasavja, medtem ko je bilo letos večina udeležencev iz drugih območnih služb iz Murske Sobote, Celja in tako manj iz naše regije. Tudi izkušnje katere je izvajalec pridobil po prvi izvedbi tabora, so uspešno vgradili v pripravo in potek tabora, ga malo prilagodili in izboljšali, tako, daje letos tabor potekal še boljše v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Glede na to,da še ni znano, koliko denarja bo država namenila za takšne aktivnosti, me zanima, če so že znani načrti za drugo leto?
Za naslednje leto tega podatka še nimamo, kajti letos je bil javni razpis objavljen v maju.Upamo in predvidevamo pa, da bomo tabore še naprej izvajali ter da bo v naslednjem letu objavljen javni razpis, da bo 20 srednješolcev dobilo možnost. Vse je odvisno od financ. Število udeležencev je odvisno od območne službe. Na primer, OS Ljubljana dobi 40 mest, OS Maribor 30, medtem ko OS Ptuj, Nova Gorica in pri nas v Trbovljah, dobimo 20 mest.
Se je že kdo od teh udeležencev oglasil za informacije pri vas?
Ker so to Zoisovi štipendisti, se morajo vsako leto oglasiti pri nas in izpolniti vprašalnike ter ponovno vložiti vlogo za Zoisovo štipendijo. To seveda velja samo za zasavske Zoisove štipendiste, medtem ko tisti iz drugih krajev gredo tja, kjer so jim dodelili štipendije.
Rudi Špan
— — r-#- It J.	.
a. u.jj.fr irfl j.
O
O počitnicah se zdajci šolarjem lahko le sanja, kajti šolske knjige in zvezki so jih že temeljito okupirali. Vendarle so skozi poletne počitnice v organizaciji DPM Zagorje potekale številne dejavnosti in dobili so se tudi v četrtek, 30. avgusta, ko so pred Knjižnico Zagorje ustvarjali s servietno tehniko. Kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak, so iz papirnatih servietkov izrezovali vzorce in jih z akrilnim lakom lepili na plastične krožnike in kozarce ter na različne vaze iz stekla. Sekretarka DPM Zagorje Darja Rakovič pa je omenila, da so se šolarji na počitniške aktivnosti odzvali kar v velikem številu, kar pomeni, da sojih dejavnosti pritegnile, (foto: P.R.)
Ste se že pridružili zagorskim planincem? Organizirane izlete pripravljajo za otroke kot tudi za odrasle. Vendar so za šolarje planinske dejavnosti organizirane le skozi šolsko leto, za odrasle pa pripravjo en ali dva izleta vsak mesec in letošnje poletje so si ogledali Bohinjske okoliške hribe ter se povzpeli na Jalovec (2643m). Mladinski odsek pri Planinskem društvu Zagorje vodi Tomaž Kralj, izletniški odsek za odrasle pa Valentina Uran. Skupno v okviru zagorskega planinskega društva deluje osem planinskih vodnikov. Sodelujejo tudi z zagorskim vrtcem, s katerim so se v lanskem šolskem letu podali na tri izlete, letos pa načrtujejo le dva izleta, enega jeseni in drugega spomladi. Pridružite pa se lahko zagorskim planincem zelo preprosto: plačate članarino v znesku 2.000,00 tolarjev in se pozanimate ter nadalje predvsem udeležite planinskih izletov.
Ste mogoče
zamudili prisrčno gledališko predstavo Nasvidenje nad zvezdami, ki jo je spisal Tone Partljič, režiral pa Jože Krajnc? Kajti navdušenje so gledališčniki KD Svoboda ETI Elektroelement Izlake poželi tudi v drugih krajih Slovenije. Z uspehom so nastopali ne le na Izlakah, Mlinšah, v Zagorju in v Trbovljah, marveč so aplavz poželi tudi v Ormožu, Žalcu, Šmartnu ob Paki, na Vačah, Ospu, povabljeni pa so že v Stari trg pri Ložu in na Kostanjevico na Krki. Zato še v jesenski sezoni načrtujejo nekaj nastopov z omenjeno gledališko igro, med drugim na Čemšeniku in mogoče ponovno v Zagorju. Kot so povedali, so nad odmevnostjo prisrčne gledališke komedije, prijetno presenečeni.
Gledališčniki KD Svoboda Trbovlje za sezono 2001/02, ki je obenem že 37. sezona omenjenega gledališča, pripravljajo nove gledališke igre, zadovoljni pa so tudi z uspehom v pretekli sezoni. S predstavo Dušana Jovanoviča: Življenje podeželskih playboyev so nastopali tudi v Zagorju v okviru študentskega festivala Karbiduka. V režiji Uroša Pikla in Katarine Pajer je bila odmevna igrica Palček Jus, zanimanje pa je vzbudila tudi predstava v režiji Nande Guček: Mladost pred sodiščem, kjer so k sodelovanju povabili še nekaj starejših kolegov in kolegic in s katero bodo gostovali še v Radečah in Hrastniku, s predstavo v režiji Uroša Pikla Mavrični rog pa bodo gostovali na Izlakah in Mlinšah.
V galeriji Delavskega doma Trbovlje je od 3. do 10. septembra fotografije naravne in kulturne dediščine razstavljal Ciril Velkavrh, ki ima nekaj korenin tudi v Trbovljah.
u
Zvezde
50LAR5KI HEC
Mihec pride, kljub vročemu dnevu, v šolo s kapo na glavi. Sošolka ga vpraša, če gre morda za novo modo. Mihec pa brezbrižno odvrne, da skriva zvezde. "Kakšne zvezde?" ga radovedno vpraša sošolka. "Ko sem se s kolesom zaletel v drevo, sem videl vse zvezde," domiselno odvrne Mihec.
Dialog
"Mamica, kaj je to dialog?" vpraša Stanko. Mamica malce pomisli in reče, da se takč reče pogovarjanju. Stanko je videti zadovoljen z odgovorom in gre v goste k Jožkotu. Pozno popoldne pride Stanko zelo jezen domov in se potoži mamici: "Veš, mamica, nabutal sem Jožkota, ker mi je stalno segal v besedo, ko sem se pogovarjal z njim."
Prijateljstvo
Stančka je mnenja, da si prijatelji v vsem pritrjujejo in si vse delijo. In ko ji prijateljica Sanja pove, da ji je všeč rdeča barva, reče Stančka: "Meni tudi." Potlej začne Stančka v trgovini kupovati sadni sok namesto coca-cole, ker se je tako odločila tudi Sanja. Tudi ko Sanja omeni, da je navdušena nad srhljivko, ki jo predvajajo v kinu, si film ogleda tudi Stančka, čeprav se skoraj polovico filma obrača stran, da prezre srhljive prizore. Zatem pa je Sanja nemalo začudena, ko prijateljico zagleda v objemu svojega fanta in o tem povpraša najprej Stančko. Ta se brezbrižno izmuzne: "Saj ni bilo lahko, da sem ga povabila na zmenek, ampak kaj, ko si prijatelji vse delijo."
Sodelovanje pripomore k boljši šolarski “štimungi". (foto: RR.)
Sreča
Med poukom Saška učiteljico vpraša, kaj je to sreča. Učiteljica ji nejevoljno odvrne, da je sreča, ker je matematiko pisala pozitivno, saj bi jih sicer kar cvek zapisala v redovalnico, ker ne piše sproti domačih nalog in ker med poukom klepeta. Saška sklene, da bo izboljšala povprečno oceno pri matematiki, zato jo mamica, ko pride iz službe, najde pri pisanju domače naloge za matematiko. Malce zatem se mamica v novi obleki prikaže v Staškini sobi, češ, ali bo končno le opazila, da ima nekaj kilo-gramčkov manj. Staška pa duhovito odvrne: "Še sreča, da ti je obleka prav, saj bi drugače grozno izgiedala."
Zbrala: RR.
Zbrala: RR.
Iv 3
.?.V 4
. u u n.
Blagovna men|ava zasavske regije s tujino
Območna zbornica Zasavje pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila dokončne podatke blagovne menjave zasavske regije s tujino za obdobje januar-december 2000. V primerjavi z letom 1999 je regija v preteklem letu izvozila za cca 8 milijonov dolarjev več blaga. Kaj pa uvoz? Vozili smo za okoli 3,5 milijona dolarjev manj kot v letu 1999. Pri izvoznikih je na prvem mestu Zagorje, ki je tudi največji zasavski uvoznik. Sicer pa je delež regije v izvozu Slovenije 1,1%, v uvozu pa 0,6%.
JANUAR-DECEMBER 2000
	Izvoz	Uvoz	Delež v iz./uv. regije
Hrastnik	36.915	14.035	38,2/23,4%
Trbovlje	14.439	, 22.639	15,0/37,7%
Zagorje	45.299	23.403	46,9/38,9%
Regija	96.653	60.077	100/100%
JANUAR-DECEMBER 1999
Izvoz Uvoz Hrastnik	38.408	13.639
Trbovlje	12.052	20.319
Zagorje	37.949	22.602
Regija	88.622	56.560
(podatki so v 000 USD - tekoči tečaj)
Pripravil RM.
JAVNO KOPALIŠČE OBISKALO 20.000 KOPALCEV
Javno podjetje Komunala Trbovlje že dolga leta upravlja z javnim kopališčem na Mestnem trgu v Trbovljah, ki je sicer v lasti Občine Trbovlje. Letošnja kopalna sezona seje začela, potem ko so opravili najnujnejša obnovitvena in vzdrževalna dela in sicer 1.junija.
Tako kot preteklo leto je tudi letos kopališče obiskalo okrog 20.000 obiskovalcev, kopalnih dni pa je bilo v treh mesecih 92. Po končani kopalni sezoni obstaja upanje, da bodo pričeli z večjimi rekonstrukcijskimi deli, ki bodo v skladu s finančnimi možnostmi potekala še v prihodnjih letih.
TL
uTLTl3 n DT H
Predaja novih računalnikov v Radečah
V sklopu praznovanja občinskega praznika Občine Radeče 8.septembra so na OŠ Marjana Nemca v Radečah svečano predali 8 novih računalnikov. Kot je povedala ravnateljica Simona Zupančič, so sredstva za te računalnike prišla iz naslova razpisa Ministrstva za šolstvo, znanost in šport po kriterijih za pripravo devetletke v višini 1,1 milijona tolarjev in 1 milijon tolarjev prispevka občine Radeče. Do sedaj so v računalniškem razredu imeli 13 računalnikov in enega v OŠ na Svibnem. Tako soje teh osem računalnikov dodali računalniškemu razredu, v katerem bodo raččunalniško opismenjevali in izobraževali mlade od tretjega razreda naprej. Poleg tega pa je po besedah ravnateljice in ocenah na slovenski ravni radeška šola uvrščena med najbolj urejene in primerne devetletke v državi.
R.Š.
VERNIKOM JE NA KUMU SPREGOVORIL DR.R0DE
Zadnjo avgustovsko nedeljo je na najvišji zasavski vrh Kum k cerkvi svete Neže priromalo blizu štiri tisoč romarjev iz Zasavja, Dolenjske in drugih koncev Slovenije. Pred kapelico svetega Jošta je mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr.Franc Rode. Somaševala sta še domači, dobovški župnik Ciril Mrzel in upokojeni izlaški župnik Franc Kuster. V svoji pridigi seje dr.Rode dotaknil zgodovine, vse do Valvasorjevih časov, ko so prav tako verniki vsakoletno romali na Kum, kakor tudi nekaterih sedanjih aktualnih tem. Predvsem velja omeniti njegove besede o pomenu družine za vsestransko zdrav razvoj
KAPELA sv.
otrok, in katere pomen so vse pretekle in žal tudi sedanje oblasti želele razvrednotiti oziroma ji vzeti tisto veljavo, kiji pritiče. Dodal je še, da naj se verniki nikar ne skrivajo za svojimi zidovi in naj se svoje katoliške vere, ki je na slovenskem v večini, nikakor ne sramujejo pokazati v javnosti.
Za konec bi lahko dodali, da velja njegovim besedam prisluhniti, saj se je res neumno »sramovati« za nekaj, kar naprimer privablja na romanja na Brezje, na Ptujsko goro, k Novi Štifti na Kum ali vsakodnevno k božji besedi v slovenske cerkve toliko in toliko tisoče katolikov.
Igor Goste
330 LET RODBINE PETEK V KNJIGI
Pred kratkim je izšla iz tiska knjiga - brošura z naslovom Rodbina Petek. Gre za rodbino
Petek iz Knezdola v Trbovljah. Na 70 straneh knjige A/5 formata je avtor znani udarnik iz povojnih časov Alojz Petek, rudar, brigadir v jami zahodnega obrata Rudnika Trbovlje, opisal svoje življenje. Njihovi začetki segajo v leto 1670 in malo je rodbin, ki se v Trbovljah ponašajo s tolikšno starostjo.
TL
DEIA NE ZMANJKA
Tomo Brezovar, ki ze vse od lani redno spremlja, kako poteka obnova zagorske cerkve Svetega Petra in Pavla, je zadnji avgustovski petek pred objektiv fotoaparata ujel delavce na začetku del obnove zunanjega pročelja cerkve. Čeprav je bilo v enem letu veliko dela že opravljenega, bo do končne, obnovljene podobe te lepe cerkve, preteklo še kar nekaj časa.
Slika: Tomo Brezovar Igor Goste
ZA VAS ZE12 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENI JATEL ^
RUMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/436 05 20. mrumestranLconi
1 N T E R MARKETING
Montaža PVC oken ter notranja
Tel./Fax: 01/898 37 21 Gsm: 041/754 468
Od 1.8. izredno ugodno
Borut Bajec s.p. Ulica ZS.maja 11 1270 Litija
Zastopstvo in montaža
^<0°qO
x?^v
IV po l V V III ■■■ w
MM
OKNA - VRATA - SENČILA
S^ghol
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno
uporabo in javno prikazovanje, z	, 4	»	1
možnostjo sponzoriranja	^stanite, 'UtCLfVl 1
trženje in produkcija za gospodarsko	^	•
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	E-mail: atv.signal@siol.net
041 765-113

NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
ozlTVTtin •nis Trtn
13.. KIMAVCA 2001
Ko je želja BITI preveč
Mladi in mlade v Zasavju smo s festivalom Karbiduka v meseca avgustu pokazali, da zmoremo organizirati tudi največje projekte. Karbiduka, ki gaje organiziralo šest zasavskih mladinskih organizacij, je bil s 46 projekti največji tovrstni festival v Sloveniji. Pokrival je številna področja družabnega življenja, kot so delavnice za najmlajše in ustvarjalne delavnice za najstnike, okrogle mize, predavanja, gledališke predstave, športne prireditve, prostovoljne delovne akcije in koncerte. Da smo ta projekt lahko sploh izpeljali, so nam resda v veliki meri s svojimi donacijami pripomogle zasavske občine in se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo tudi ostalim sponzorjem in upamo, da bomo lahko z njimi sodelovali tudi v prihodnje. Vendar pa je potrebno poudariti, da so največji vložek kljub vsemu prispevale mladinske organizacije. Tako je na
primer Klub zasavskih študentov ŠKLAB, kot se je izkazalo v zaključnem finančnem poročilu, prispeval celo več kot tretjino cele vrednosti festivala in več kot vse tri občine skupaj. Resda kot organizacija upravljajo z daleč največjim proračunom med vsemi mladinskimi organizacijami, a smo kljub temu mnenja, da bi bili lahko tovrstni projekti v interesu širše skupnosti.
S potekom festivala smo bili organizatorji, gostujoče organizacije in udeleženci delavnic zadovolj(e)ni, saj se je tako velik projekt v Zasavju odvijal prvič. Razen manjših težav z nekaterimi najbližjimi sosedi nismo imeli. Zavedamo se namreč, da prostor, kjer ne bi imeli vsaj enega soseda, preprosto ne obstaja in da se s problemom te narave ukvarjajo organizatorji številnih festivalov po Sloveniji. To dejstvo so potrdili tudi nedavni zapleti pri pridobivanju dovoljenj organizatorjev tradicionalnega festivala Trnfest v Trnovem sredi naše prestolnice. Tudi prestolnica namreč javno razglaša, da si v poletnih mesecih nadvse želi večje število turistov, po drugi strani pa povzroča birokratske težave organizatorjem tovrstnih prireditev. Pa se vprašajmo... Mar hodijo turisti spat v Ljubljano? Ali res verjamemo, da so se turisti odločili za našo prestolnico zaradi svežega
zraka, kjer se bodo krepko naspali?
Vrnimo se v Zasavje. Odmislimo vsa vložena materialna sredstva in se osredotočimo zgolj na individualni vložek posameznic in posameznikov, ki so tekom festivala, predvsem pred in po njem vložili ves svoj prosto čas. Tudi druženje in sodelovanje članic in članov različnih organizacij se je izkazalo kot nekaj mogočega. Naša želja je, da bi s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali skozi vse leto. Sicer v manjpem in ne tako koncentriranem obsegu kot med Festivalom, a kljub temu bi v celem Zasavju potrebovali vsaj en prostor. Prostor, ki ni samo pisarna, saj naša želja ni sestankovanje. Potrebovali bi primeren prostor, kjer bi lahko poleg delavnic, čitalnice, okroglih miz, videoprojekcij, prirejali tudi gledališke predstave in manjše koncerte. Začaran krog! Namreč, vkolikor nimamo prostorov zagotovljenih vsaj za eno leto vnaprej, ni mogoče napraviti kvalitetnega programa. Niti ne moremo s svojim programom kandidirati na številnih razpisih, ki sofinancirajo tovrstne programe mladinskih organizacij po vsej Evropi. Najti je treba rešitev. Takšen univerzalen objekt, ki bi ga z minimalnimi sredstvi in lastnim delom preuredili sami, bi bila nenazadnje tudi najcenejša rešitev tega problema. Potrebovali bi le star zapuščen objekt.
Ta enotni mladinski prostor vidimo v starem zapuščenem skladišču pod plazom v Zagorju, ki je v lasti občine Zagorje. Tam so potekali tudi koncerti tekom festivala Karbiduka. Razveselili pa bi se tudi primerne alternative. Tovrstnih objektov je namreč v postindustrijskem Zasavju dovolj. Zaradi pomanjkanja časa smo z velikim upanjem mladi aktivisti in aktivistke pričeli z urejanjem prostorov. Z lastnimi sredstvi smo nakupili barve, gradbeni material, vhod pa smo zaprli z velikimi železnimi vrati, ki smo jih prav tako naredili sami. Še preden pa smo uredili prostore v tolikšni meri, da bi bili primerni za kakšno manjšo prireditev pa smo že naleteli na prve ovire. Zanimivo je, da s strani občine, ki je lastnik prostorov, sploh ni bilo zaslediti nikakršne reakcije. So pa za pestre
popoldneve našega prostega časa poskrbeli stalni gostje bližnjega lokala, ki nam vseskozi vlamljajo v prostor, kradejo varovalke, uničujejo ključavnice, nenazadnje pa so podrli celo železna vrata, češ da je to njihovo in da so z občino že vse dogovorjeni. Seveda nam niso pokazali nikakršnega domumenta, ki bi njihove izjave potrjeval. Na številne provokacije, ki smo jih bili deležni v zadnjem nesecu seveda nismo odgovarjali. S kolegom, ki so mu uničili fotoaparat v vrednosti 70.000 SIT, sva bila celo fizično napadena. Naš namen je namreč ravno nasproten in sicer imeti odprt, svobodomiseln in strpen mladinski prostor. Ob tej priliki naj še poudarim, da se tovrstne mladinske objekte vse prerado stereotipizira. V javnost prihajajo povsem izkrivljene zgodbe o zborališčih, ki so namenjeni pijančevanju in ostalim uporabnikom drog. Zato že vnaprej poudarjamo, da želimo prostor, ki je namenjen mladim usvarjalkam in ustvarjalcem iz različnih kulturnoumetniških in intelektualnih področjih. Bodisi za samo ustvarjanje ali pa za predstavitev umetniško intelektualnih stvaritev. Danes se mnogi mladi zbirajo po parkih in gostilnah, kar mnoge moti in je tudi prav, vendar pa po drugi strani ni nikakršne alternative. V tem primeru zagotovo ni rešitev v podiranju parkov ali zapiranju lokalov. Vsaj upamo, da je tako.
Vložili smo že precej truda in sredstev, ki smo jih zbrali sami in izginjajo v skrivnostnih akcijah. Zato ob tej priliki sprašujemo občino Zagorje, ali je res neka starih avtomobilov, ki jih imajo na dvorišču pred skladiščem (notranjih prostorov menda niti ne želijo imeti, ker pušča streha) res večjega pomena za moderno občino kot urbana kultura, ki ne samo poteši željo mladih po absorbiranju takšne kulture, ampak mnogim mladim ustvarjalcem omogoča predstavitev njihovih del. Pa najsi gre za literarne, slikarske, gledališke, glasbene ali pa intelektualne
stvaritve. Bolje vsaj nekaj kot nobeden. Mogoče pa celo koga moti napis "netolerantnim vstop prepovedan". Občini Zagorje pa se že vnaprej zahvaljujemo za odgovor.
Jernej Brvar
■fi j jj.fi
KISOVŠKI SKAKALO
IMAJO PRVAKA. KAKO NAPREJ?
V 16.številki Zasavca smo že pisali o velikem mednarodnem uspehu kisovške skakalne sekcije in njihovega skakalca Primoža Rogliča, ki je v nemškem	Garmisch-
Partenkirchnu, na olimpijskem stadionu, postal neuradni svetovni in evropski prvak med pionirji-Ietniki 1989, hkrati pa je bil še član zmagovite ekipe. Takrat smo vam obljubili, da bomo o njegovem uspehu napisali več v eni izmed prihodnjih številk. Dotaknili pa se bomo še marsikaj drugega. Zato smo pred mikrofon povabili akterje tega velikega uspeha: Primoža, njegovega trenerja Zvoneta Pograjca in njegovega očeta Poidita.
Predvsem so nas zanimali-upamo, da tudi vas- njihovi odgovori na naslednja vprašanja. Kot prvo nas je zanimalo, kakšen je bil odziv lokalne skupnosti in morebitnih sponzorjev na Primožev in seveda tudi klubski uspeh, dosežen v Nemčiji. Ne dogaja se namreč prav pogosto, da imamo v Zagorju, Zasavju svetovne ali evropske prvake. »Zaenkrat na klub ali na Primoža še ni prišla kakšna čestitka oziroma uradno povabilo na kakšen sprejem, ali da bi se ga s kakšno simbolično nagrado kdo spomnil.
veliko priznanje. Le mi vemo, koliko kilometrov smo prevozili, koliko truda in znoja smo vložili v treninge, v delo pri izgradnji skakalnega centra, koliko svojega prostega časa smo porabili za skakalni šport, mnogo je bilo odsotnosti od doma, trpela je družina...,« je dejal trener Zvone, nekoč tudi sam odličen skakalec.
Promožev oče Poldi, kije poleg žene in še nekaterih prijateljev v živo spremljal sinov uspeh, je povedal, da je bilo to zanj enkratno doživetje, toliko bolj, ker je Primož dobro skakal. Povejmo še, da sta se v reprezentanco uvrstila le po dva najboljša skakalca posameznih starostnih skupin. Izmed Kisovčanov je to zaenkrat uspelo Primožu, kar nekaj možnosti pa imajo za to tudi njegovi klubski tovariši. Sicer pa je Poldi dejal, da so realno lahko pričakovali, da se bo Primož potegoval za najvišja mesta, saj se je v Sloveniji redno uvrščal med najboljše. Slovenija pa je v mlajših kategorijah vedno sodila med najboljše na svetu. To so Primož in ostali reprezentanti, ki so prav tako stali na stopničkah, dokazali. »Ker vem, da gre za specifični šport, kjer se lahko zaradi nekaterih dejavnikov (telesna višina, teža, padec) hitro konča uspešna skakalna pot, moja
Vsa dela okrog skakalnic opravijo starši mladih skakalcev sami.
treba fante peljati na treninge ali tekme v tujino. Že sedaj se zaradi pomanjkanja denarja odpovedujemo pripravam v tujini. Zaenkrat to pomanjkljivost lahko nadoknadimo doma, kako bo v prihodnosti, pa je vprašanje. Prav vsi bi si želeli, da bi skakalci dobili kakšnega osebnega sponzorja, ki bi npr. prispeval denar za nakup opreme.« je še povedal Poldi.
POTREBOVALI BI GENERALNEGA SPONZORJA
Seveda se ljubitelji tega športa sprašujejo, ali se lahko tudi s Primožem, Andražem, Janezom, Miranom in drugimi zgodi to, kar se
Nadaljnja uspešna športna pot je namreč odvisna od mnogih faktorjev: lahko pride do neljubih poškodb, do prezasičenosti, do padca motiva, ne nepomembne so razmere v družini, pojavi se lahko prehitra rast, bolezen ipd. Vzrok, zakaj se z našimi športniki to dogaja, gre lahko iskati tudi v tem, da v Sloveniji nimamo dovolj velikih skakalnic, za razliko od malih, kijih je pri nas res veliko. Se pa razmere tudi kar se tiče večjih skakalnic nekoliko izboljšujejo. Kar je edino prav. Le tako bo lahko ta generacija odličnih skakalcev napredovala oziroma ne bo zaostajala za tujo konkurenco, kjer pa so pogoji za delo bistveno boljši.« je še dodal
Mladi skačejo, stari pa zaščitno ograjo montirajo.
Kot ptica...
Mogoče pa celo vsi še ne vedo, kaj je Primož kot član slovenske reprezentance dosegel v Nemčiji?« so se spraševali naši sogovorniki. Zanimalo nas je tudi, kaj trenerju pomeni Primožev uspeh. »Primožev uspeh in tudi mnogi drugi uspehi naših fantov in deklet so zame svojevrstna nagrada za dolgoletno volontersko delo. Tudi za klub je to
pričakovanja niso kdo ve kako velika. Predvsem si želim, da Primož v skakanju uživa, se dobro počuti, živi zdravo, če pa pridejo še dobri rezultati, toliko boljše. Dokler bodo kisovški skakalni upi trenirali doma, v Sloveniji, bomo starši (ki za svoje otroke prispevajo opremo, op.p.) in klub verjetno finančno in časovno še zmogli. Problem bo nastal, ko bo
v slovenskem športu nemalokrat. Da po uspehih v mlajših kategorijah, tudi v svetovnem merilu mnogi potem v članski konkurenci ne nadaljujejo s prejšnjimi uspehi, lahko bi celo rekli, da na cn način poniknejo. »Do takrat, ko bodo ti mladi fantje postali člani, je še kar nekaj let. Ne delamo si utvar, da sc nam kaj takega ne more dogoditi.
trener, pritrjuje pa mu tudi Polde.
Fantje in Primož, ki ima osebni rekord 85 metrov, že prihajajo v tista leta, ko bodo največjo, 50 m skakalnico v Kisovcu prerasli. »Naše skakalnice so primerne do starosti 14-15 let. Kasneje jih bomo morali voziti na večje skakalnice. To pa pomeni dodatni strošek in še večjo izgubo časa za pot na
M.M.
h^Tria
Primož v zraku.
treninge. Če jim bomo želeli omogočiti nadaljnji razvoj, bomo nujno potrebovali dodatna občinska in državna sredstva. Zelo dobrodošlo bi bilo, če bi se pojavil kakšen generalni sponzor kluba, ki bi v klubsko blagajno prispeval po okoli 100 tisoč tolarjev mesečno. Zelo nujno bi potrebovali tudi profesionalnega trenerja, ki bi s skakalci hodil na treninge v Avstrijo, Nemčijo. Seveda, če želimo ohraniti stik s konkurenco. Če vsega tega ne bo, menim, da bi bilo potem za tiste, ki bi po osnovni šoli, šolanje nadaljevali v Ljubljani ali v Kranju koristno, da postanejo člani Ilirije ali Kranja. Seveda pa si tega ne želimo najbolj. Rajši bi videli, da ostanejo naši člani in jim s pomočjo sponzorjev, občine, države omogočimo ustrezne pogoje v matičnem klubu. Kar bi bila na nek način-seveda z dobrimi rezultati naših varovancev- tudi reklama za Zagorje, Zasavje.« meni Zvone.
KAJ JE 0 SVOJEM USPEHU POVEDAL PRIMOŽ
Primoža smo v eni prejšnjih številk v Zasavčevem portretu že predstavili. Od takrat je nanizal še nekaj odmevnih zmag, ki so ga pripeljale v reprezentanco. Tudi rekord je pomaknil za 20 metrov naprej. Zagotovo so njegove zmage plod dobrega dela trenerjev (predvsem Pograjca in Markoška), predsednika Slavka Krajnika, prizadevnosti, pa tudi zaradi klubskega tovariša in prijatelja Mirana Župančiča, ki mu je tako na treningih kot na tekmah pravi konkurent. Ko smo že omenili dolgoletnega predsednika skakalne sekcije Slavka Krajnika, je prav, da
zapišemo, da je to, kar se je v Kisovcu zgradilo pod njegovim «poveljstvom« pravi podvig.
Primož nam je v pogovoru povedal, da so njegovi vtisi z olimpijskega Garmischa še vedno sveži, predvsem pa lepi. Dobre spomine ima na tekmo, gostoljubje in na prijateljstvo, ki vlada v reprezentanci. Edino kar ga je v Nemčiji motilo, je bilo nenehno deževanje. O sami tekmi pa meni: »Pričakoval sem, da bodo nekateri tuji skakalci boljši od mene. Že na treningu pa se je izkazalo, da sem od njih boljši. Vedel sem tudi, da zelo dobro skače Jurij Tepeš, s katerim se redno na domačih tekmah boriva za prvo mesto. Kljub temu, da mi je na treningu šlo kar dobro, je bilo potrebno tako skočiti še na tekmi. Vesel sem, da mi je to tudi uspelo. Za nagrado sem dobil pokal in kapo z napisom Primož. Zmaga in laskavi naslov sta mi zagotovo spodbuda za naprej in nikakor se ne mislim prevzeti.«
BODO ŽE KMALU PRIDOBILI SREDSTVA ZA PREPLASTITEV SKAKALNIC?
Že v bližnji prihodnosti, kar lahko postane že kmalu velik problem, bi bila potrebna nova preplastitev obeh večjih kisovških skakalnic, saj je obstoječa umetna podlaga že zelo dotrajana. V klubu ocenjujejo, da bi za novo plastiko potrebovali okoli 5-6 milijonov tolarjev. Sicer ne prav mali vložek, ki pa bi hkrati zagotavljal 15 letno garancijo. Veliko pa so s sredstvi od dotacij in pridnimi rokami postorili že sami (starši, trenerji). Okrog obeh večjih
skakalnic so namestili varovalno ograjo. Tudi v času, ko smo opravili tale pogovor, so pridno delali.
Ob tem povejmo še, da klub zagotovo ne bi mogel uspešno delovati le z občinskimi dotacijami ali pomočjo sponzorjev. Če ne bi bilo tako požrtvovalnega dela staršev, trenerjev in vseh drugih ljubiteljev tega kluba, je vprašanje, ali bi se
lahko ponašali s tako lepim skakalnim centrom in tako dobrimi rezultati. Zato jim lahko izrekamo naj večjo pohvalo.
V klubu vedo, kako potrebna so sredstva, ki jih dobijo od zvestih sponzorjev, zato se prav vsem naštetim najlepše zahvaljujejo.
Besedilo Igor Goste, slike M.M.
SPONZORJI: Občina Zagorje, KS Kisovec-Loke, ETI, Potrošnja, Ytong, Ultra, Deloza, Multima, Tapi, Pizzerija Čebelica, GM Zagorje, Integral, Kamnolom Borovnik, Banka Zasavje, Elektroprom, Forum, Zavarovalnici Tilija in Triglav, Pošta Slovenije, Malgaj, GO-PRES TRADE Trojane, SKB banka, SAK, G&EKS, PIL, Saloon, Avtocenter KBM, Pekama Friškovec, Komunala Zagoije, Stanovanjsko podjetje, Petrol Izlake, ST1P, Naš hram, MTO, Semikron, Grafex, S-PRINT, Dinos Trbovlje, TEVE Varnost Elektronika, Trebušak d.o.o., Gostinsko podjetje Trojane, IGM, SVEA, Bartec-Varnost, Avto Jereb, R.O.P. -Bojan Motoh, Zasavc.
Do kdaj bo še zdržala podlago?
Vlegel se je na zračno blazino.
3
F. 7iJr.ai',F
ANkETA
So vrednote, za katere pravijo, da izboljšujejo kvaliteto življenja. Da pripomorejo h kultiviranosti slehernika in skupnosti. Zato enim vrednotam pravijo, da so pozitivne, kot so poštenje, iskrenost, humanost In drugim, da so negativne, kot nevoščljivost, ljubosumje. Najbolj preprosto se tega naučijo v šoli, češ, ko srečaš znanca, ga pozdraviš, ko stopiš v trgovino, tudi pozdraviš, in če vidiš znanko, ki ima težko prtljago, ji pomagaš, da je breme lažje. Nadalje se tega naučiš pri prijateljevanju. Prijateljici ali prijatelju zaupaš: probleme v šoli, s sošolci, s starši, z znanci, zaupaš tudi svoje simpatije. Ko jih je v družbi več in ko se odpravijo v disco ali v kino, se včasih zadeva zakomplicira: nekomu zaupaš, drugemu pa ne, z nekom si rad v družbi, z drugim pa ne. Verjetneje vedno kak posrednik, ki se z vsemi dobro razume, in njegov trud najbrž tudi druge spodbudi, da so malce bolj strpni in prijaznejši med seboj. Potem te nekega dne soseda nadere, ker si totalno nespoštljiv do nje in si nikoli ne vzameš časa, da bi z njo vsaj za trenutek prijazno poklepetal. Ugotoviš torej, da tudi drugi rabijo pozornost, četudi o tem v knjigi, ki si jo pravkar bral, ni pisalo. In za nameček se je še tvoj prijatelj skregal s punco, ki pa se je zaljubila v tvojega kolega. Z dobršno mero smisla za humor boš torej prisluhnil kolegu, ki je prepričan, da sta si usojena, in prisluhnil boš tudi prijatelju, ki je nasprotnega mnenja. Očitno je pri marsikakšni stvari potrebna toleranca, čeprav se včasih zdi, daje lažje pokazati neprijaznost. Zato se včasih odločamo trenutno, včasih s premislekom, včasih pa se zdi, da so dnevi prijetnejši in kot nalašč za vrednote, v katere zaupamo.
Besedilo in slike: Petra Radovlt
Privabi jih toča, odpihne jih veter?
Aleš Ocepek, brezposeln, iz Zagorja:
"Vrednote, za katere se zavzemaš, vplivajo na to, kako sprejemaš druge in kakšen si do drugih, in vplivajo tudi na stil oblačenja. Zlasti
cenim prijaznost, poštenost in prijateljstvo."
Fani Flac, upokojenka, iz Zagorja:
"Prijaznost je naj večin zdi se mi, da se ljudje trudijo, da so drug do drugega vljudni in prijazni. Vrednote
pripomorejo k boljši medsebojni
komunikaciji in prijazen človek te vedno navduši."
Ernest Lesjak, upokojenec, iz Zagorja:
"Pri druženju je gotovo pomembno, kaj se pogovarjaš, vendarle pri druženju opaziš tudi kako spoštljivi in prijazni so drug do drugega. Veliko mi pomeni prijateljstvo in poštenje."
Joža Škrinjar, upokojenka, iz Zagorja: "Poštenost, iskrenost in tudi spoštovanje do starejših je pomembno. Vrednot se ljudje naučijo v šoli in v družini.
vpliva pa tudi družba in okolje. Večje zaupanje imaš v ljudi, ki so pošteni in iskreni."
Beno Golob, avtomehanik, iz Zagorja:
"Pomembno se mi zdi, da so ljudje prijazni drug do drugega. Vrednote pomenijo
vzgojenost, pridobiš I jih v šoli in v
družini. Če si zanesljiv, imaš gotovo veliko prijateljev. Zelo cenim iskrenost, poštenost in prijateljstvo."
I
Marija Boh, upokojenka, iz Litije:
"Zelo cenim spoštovanje, prijaznost in poštenost. Pozitivne vrednote pripomorejo k vsakdanjemu bontonu v službi, družbi in družini. Skozi življenje z izkušnjami vidiš, katere vrednote ti veliko pomenijo. Vzgajati je treba srčno kulturo, da se znaš za vrednote tudi zavzeti."
Renata Miletič, upravni tehnik, iz Šmartna pri Litiji:
"Družina, prijateljstvo in zaupanje mi največ pomenijo. Vsakdo bi | moral vztrajati pri vrednotah, ki mu veliko pomenijo. Kot' se potrudiš, da si moderno oblečen, bi se moral potruditi, da si prijazen."
POPRAVEK
Opravičilo je namenjeno Jasminu Vilavdžiču iz Trbovelj in Periču Kasumoviču iz Trbovelj, ker sta bili v prejšnji številki Zasavca pri izjavah zamenjani njuni fotki. Hvala za razumevanje.
tirviTinj^ hinn
Boštjan Grošelj:
VREDNOTE - DIM AM OGENJ?
Temelj vsake družbe so vrednote. Če so v krizi vrednote, je v krizi družba. Toda kaj so vrednote? Vsi mislimo, da vemo, kaj pomeni ta beseda, a včasih nam njihovo omenjanje rahlja živce, čeprav naj bi nam prinašalo toploto v srce. Vsi bi se radi dobro počutili v svoji sredi. Radi bi naklonjenost prijateljev, sorodnikov, znancev, državnih uradnikov, trgovcev, zdravnikov in še koga. Ob resničnem upoštevanju vrednot bi to tudi dosegli, kar bi bil znak, da družba poganja iz zdravih korenin zavesti o vzajemni povezanosti vseh njenih členov.
Prav zavest o soodvisnosti vseh ljudi pa je ena ključnih vrednot. Če se zavedamo njenega pomena in jo živimo, prispevamo k uresničevanju glavnega namena vrednot - polnejšega življenja tukaj in zdaj, s tem pa k dajanju smisla našemu bivanju. Vrednote nas varujejo pred zdrsom v slepo živalskost, zato jih je treba varovati. Živali sicer na prvi pogled prijetno živijo, jedo, pijejo, se množijo, počivajo, skratka, uživajo na veliko. Tudi ljudje smo navidezno večinoma zadovoljni v uživanju. Želja po zabavi nas vleče na ta in oni konec, nas zadržuje pred televizorji, priklepa za pogrnjene mize in pripenja ob točilne pulte. Uživanje pojmujemo kot vrednoto.
Po drugi strani pa je tisti, ki nadpovprečno uživa, v očeh sosedov in znancev pogosto označen kot lenuh in malopridnež. Takšno označevanje je hoja po nalomljeni brvi čez brzice. Kdor v imenu vrednot - spet vrednote! - delavnosti in urejenosti brusi jezik ob tiste, ki tema vrednotama domnevno obračajo hrbet, zlorablja bistvo vrednot. Namesto graditvi mostov s soljudmi se predaja kopanju jarkov, v katere se lahko zvrne tudi sam. Vrednote, ki ločujejo, so seme, ki gaje treba očistiti. Delavnost in urejenost sta sami po sebi svetli vrednoti, če ju živimo iskreno. Če pa služita za dokazovanje naše večvrednosti v primeijavi z drugimi, ju zlorabljamo. Kakšne tragedije so se dogajale in se še naprej dogajajo zaradi zlorabljanja vrednot, vemo vsi.
V imenu vrednot seje teptalo človeško dostojanstvo, širile so se ideje, ki so dušile človeški potencial, vsiljevali so se sistemi, ki so imeli na jeziku dobrobit človeka, v resnici pa so ‘žrli ’ ljudi in jih spreminjali v ledeno, brezpravno gmoto mesa. Ali so vrednote v teh primerih res izražale človeku prijazno vizijo življenja? Gotovo ne. Bile so izraz idealov, ki sojih določene družbene skupine predelale po lastni zamisli, da bi lažje zaigrale na čustva ljudskih množic. Moč množic so izkoristile za prihod na oblast, nato pa pokazale svoj pravi obraz, kar je že naznanjalo njihov konec.
Vrednote se namreč hitro razkrijejo. Če smo pristni in živimo v skladu z njihovim povezovalnim duhom, so ogenj, v katerem postajamo bolj ljubeči, bolj odprti do soljudi in čutimo resnično notranje zadovoljstvo. Če se vrednot držimo samo na zunaj, pa smo kot puhla repa. Izgledamo hvalevredni državljani, ki nam je mar za napredek družbe, čeprav zanj ne naredimo ničesar. Vrednote jemljemo kot tržno blago, s tem pa teptamo svoje človeško dostojanstvo. Iz vrednot ustvarjamo dim, ki duši nas same in soljudi.
Postopno drsimo v živalskost in mislimo, da nas bodo odrešili čutni užitki. A bolj ko se jim predajamo, bolj smo prazni. Srečo iščemo tam, kjer je ni. Slepimo se, da hrana, pijača, glasba, spolnost itn. prinašajo zadovoljstvo. Uživanje je sicer lahko pozitivna vrednota, ki pa se sprevrže v svoje nasprotje, brž ko postanemo z njim zasvojeni. In kaj je iskanje smisla v užitkih drugega kot ujetost v iluzijo, da nas bodo užitki osrečili?
Noben užitek ne more pod nobenim pogojem prinesti trajne sreče. Trajno srečo lahko prinese samo spoznanje, da ta izvira iz notranjega, duhovnega bistva človeka. Le če se tega zavemo ter si prizadevamo za življenje in delovanje v skladu z našo globljo, resničnejšo in pristnejšo naravo, bomo znali živeti vrednote. Prispevali bomo k lastni osebnostni rasti, s tem pa k večji kakovosti življenja v naši okolici kot tudi širše v družbi in človeštvu.
Marta Hrušovar
"...ČE JI NE PRILIVAŠ, SE PA POSUŠI...!-
Pred poletjem je vedno pomlad! Narava vsako leto znova ozeleni in zacveti, ljudje pa v glavnem tudi. In, kakor je v naravi običaj, vse, kar vzbrsti in zacveti v maju, bujno uspeva tja do jeseni, ko prva slana pomori rožice in "rožice". Običajno, ako so že srečno prestale poletno sušo.
Ljubezen, ja, tudi ljubezen je rožica...
Včasih skrbno posejana v gredico srca, včasih pa naključno vzklilo seme, kije padlo na plodna tla "po nesreči"... Ha, kako prikladno je, sprenevedati se!
Kakorkoli že, seme je vzklilo, pognalo korenine in steblo z listi in cvetovi vred. Mmmm, kako osvežujoče zeleni so bili prvi lističi nove ljubezni in kako omamno je dišalo njeno cvetje. Človek bi ob tem izgubil pamet - in v največ primerih tudi jo - zagotovo, vsaj začasno! Neizpodbitno dokazano! Pa je tako zelo lepo, da nikoli še tako in pri tem starost sploh ne igra nobene vloge. Mladost je norost in ima vso pravico to tega, zrela leta pa so dobesedno "zrela" - itak.
Pa mine pomlad, poletje gre h koncu, cvetje se ospe in prihaja čas, ko bi se že morali kazati prvi znaki plodov, prvi sadovi, ki bi obetali bogato bero v jeseni... Saj ne, da bi bila rastlina čistojalova, to ne, a vendar nekaj ni tako, kot bi človek želel, da bi bilo. In bolj, ko se poletje odmika, bolj, ko si z jesenjo podaja roko in je njegov jutranji poljub hladnejši, kot bi želeli in pričakovali, bolj je jasno, da se ne ohlaja samo ozračje.
In pride dan spoznanja in soočenja - s seboj, jasno, in pa z realnostjo, kar pa ni ravno najbolj neboleče. Kruta resničnost nič ne napove, kdaj bo butnila ob mnogo prekrhke obale spomladi odkritega zalivčka ljubezni. Butne pa kot buija, nenadejano in silovito in prežene meglo in v glavi se zjasni. Spoznanje, da ni mogoče ograditi vrtec in vanj poflancati sebe in ljubljeno osebo in daleč naokrog nikogar več, vsekakor ni prijetno, je pa zelo zdravilno. Življenje je preveč zahtevno, da bi preneslo tako osamitev. Na odru, kjer se odvija predstava, je mnogo igralcev in težko bi kogarkoli od njih kar pometli pod preprogo in že ga ni - ne, ne gre! Povezani in odvisni med seboj kot zahteva scenarij, vsak zase ne bi pomenili dosti. Življenje v varno ograjenem vrtu je zgolj iluzija. Saj ne, da ni prijetno živeti v iluzijah. Včasih je prav odrešujoče, za kakšen trenutek ali dva, ampak, ni pa praktično. Iluzija ostane vedno le iluzija in ni ga junaka, ki bi jo spremenil v resničnost. Spoznanje, da vse, kar je v sanjah bilo videti tako lepo in mogoče, nima nobene možnosti preživeti v resničnem življenju, za katerega se človek odloči, je hud padec iz višin na trda tla in malokdo jo odnese brez posledic.
Torej, skakanje čez plot? Kaj pa vem? Bolje, da ne, če pa že, pa previdno, kajti posledice lahko utrpijo noge in bog ne daj, tudi glava, da o srcu sploh ne govorim.
Podoba, ki bo pogledala iz ogledala, bo spet imela obraz, čeprav morda s piko na nosu.
A zakaj tole razmišljanje?
Pred dnevi sem brala v časopisu, daje skakanje čez plot slovenski nacionalni šport...
13.. KIMAVCA 2001
j. ji. u fi j. \tr| u.
Irena Drenik
Toplina vzdušja in sreča spoznavanja
Od vsega ji je od nekdaj največ pomenilo medsebojno sodelovanje in seveda komuniciranje, ko nisi obremenjen s pričakovanji, predsodki ali s kakšnimi negativnimi vtisi. Veselje sodelovanja v pogovoru in stremljenje po strpnem reševanju konfliktov jo zmerom znova navduši. Zato se je sprva hotela šolati za vzgojiteljico, potlej pa je diplomirala iz pedagogike. Po rodu je iz Trbovelj, doslej pa je poslovala kot prva ravnateljica Osnovne šole s prilagojenim programom dr. Slavko Grum Zagorje, dolga leta je bila predsednica Izvršilnega odbora skupščine Skupnosti socialnih zavodov v R Sloveniji, članica nadzorne komisije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Že dvajset let pa je direktorica Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake. Za uspešno angažiranost in dobre rezultate dela, pa ji je bilo letos podeljeno priznanje: Častna občanka Občine Zagorje ob Savi.
Najprej iskrene čestitke za letošnje dobljeno priznanje: Častna občanka Občine Zagorje ob Savi in čestitke tudi za "Abrahama", ki ga praznujete letos, kot tudi za 20-letnico uspešnega vodenja Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake.
Hvala lepa za prvo čestitko, pri drugi čestitki pa se zahvaljujem za kompliment, kajti 50. rojstni dan sem praznovala že pred desetimi leti. Povsem res pa je, da Dom starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake vodim že dvajset let.
Ali je mogoče kakšna razlika med tem, kako ste "ugled, čast, vzornost" pojmovali nekdaj in kako danes?
Ne, mislim, da čas na določena pojmovanja ne vpliva. Različno je le, koliko kdo svoje zamisli uresničuje v praksi. Kajti vsako delo je ugledno. Morda je delo z ljudmi še posebej zahtevno, ker se je treba še posebej zavedati, kako to delo opravljaš in da so zadovoljni tudi drugi. In če ti to uspe, potem lahko računaš tudi na 'ugled, čast, vzornost' s strani drugih, kajti če si uspešen v širši okolici ali če si deležen pozitivnih mnenj tudi od drugih, se s tem hkrati zavzemaš za ugled v družbi. Pomembno pa je vsakršno delo in čeprav so me
pred dvajsetimi leti sodelavci iz prosvete kar zavzeto pregovarjali, češ, naj ostanem rajši med učitelji, sem smatrala, da potrebujem nek nov izziv na delovnem mestu. In četudi je takratno ustanavljanje Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah povzročilo precej negativnih mnenj s strani okolice, smo skušali z dobro ekipo preseči negativna pričakovanja okolja. Sedaj lahko rečem, da smo se trudili in da ni bilo nevšečnosti v kontaktih.
So dejavnosti, za katere ste bili nagrajeni, hkrati tudi tiste, česar se najrajši spominjate?
Priznanje oziroma nagrada večidel obsega vse moje dosedanje delo in ne le skrb za starejše. Veliko spominov pa je vezanih na pridobitve v Domu starejših na Izlakah, kjer izvajamo tudi rehabilitacijske storitve, dnevno varstvo starejših, zelo funkcionalen je tudi kasneje dozidan večnamenski prostor za kulturne oziroma družabne namene. Pa vendar smo bili na začetku zelo skeptični, saj so bili pomisleki tudi v kolektivu. Vendar smo ugotovili, da le s pestrostjo lahko pridodamu vsakdanjiku tisto kvaliteto, ki je potrebna, da je splošen družabni utrip prisrčen in prijazen.
Koliko oskrbovancev šteje
Dom starejših Izlake, kolikšna je njihova povprečna starost in kako poteka njihov vsakdanjik?
Dom starejših na Izlakah sedaj šteje skupno 180 oskrbovancev, 15 pa je rehabilitantov, ki si mnogokrat po terapijah zelo opomorejo, kar pa je največja 'reklama' za našo ustanovo. Torej, da ne prihajajo le zaključevati svoje življenje, marveč se tudi vračajo domov. Skupno je 90 oskrbovancev iz zagorske občine, preostali pa so iz raznih krajev Slovenije. Kajti z letom 1993 spadamo pod okrilje Republike Slovenije, zato sprejemamo ljudi iz vse Slovenije. Povprečna starost oskrbovancev je 78 let, dve tretjini je žensk in ena tretjina je moških. Umrljivost je nizka, nekaj oskrbovancev je v Domu starejših Izlake že deset ali tudi več let in večina se hitro prilagodi okolju.
Omenili ste dejavnosti, ki potekajo v Domu starejših Izlake. Kakšne so?
Ne želimo, da bi bil Dom starejših Izlake zatočišče težje bolnih, ampak želimo, da bi se življenje kvalitetno odvijalo in zato imamo urnik, po katerem se ravnajo oskrbovanci. Seznanjeni so namreč z dejavnostmi, ki potekajo, zato že zjutraj lahko pričnejo s telovadbo, potlej gredo na fizioterapijo ali pa z drugo skupino brati, na izbiro imajo tudi razne športne igre v pikadu, balinanju, kegljanju, krožek ročnih del, slikarski krožek, možnost imajo tudi druženja s sedanjim izlaškim župnikom, prijetno pa je tudi na debatnem
krožku. Tudi z mentorji krožkov dobro sodelujejo in včasih nastanejo tudi izleti, da jim ni dolgčas. Čas pa je rezerviran tudi za razne filme in srečanja s kulturnimi skupinami, ki popestrijo kakšne praznične dni. Seveda pa imajo tudi možnost, da obdržijo kontakt s svojci, prijatelji, znanci, kar jim še posebej veliko pomeni.
Kaj je, po vašem mnenju, pomembno, da je tudi "jesen življenja" prijetna?
Mnenja sem, da je "jesen življenja" zelo odvisna od tega, kako si živel v preteklosti. Nek psihijater je dejal: "Čaša, ki jo v življenju polniš, je tisto, iz česar kasneje v življenju črpaš." In le, če si v življenju našel veliko prijateljev, če si imel iskreno zanimanje za druge kot tudi za razne dejavnosti, potem bo tudi "jesen življenja" bogata, ker se ne boš počutil osamljenega, svojo pozornost pa boš z veseljem namenil druženju ali pa raznim hobijem in dejavnostim. Seveda pa se razna družbena trenja včasih odražajo tudi v ravnanju s starejšimi kot tudi v ravnanju z mlajšimi. In v zdajšnjih časih je mogoče čutiti, da je premalo spoštovanja med ljudmi. Vendar je s čutom za sočloveka, kot tudi s strpnostjo, možno reševati vse probleme.
Alije veliko hobijev, za katere vam je doslej primanjkovalo časa, pa bi jim radi potlej, ko boste upokojeni, namenili več časa?
Včasih sem veliko brala, zdaj je tega časa vse manj. Sicer pa
:iTL
imam rada gledališče in glasbo. Rada pa sem tudi v družinskem krogu in najlepše je, ko sem v družbi z vnukoma.
Se vam zdi delo z ljudmi naporno oziroma kdaj najbolj?
Ugotovila sem, da me tovrstno delo na nek način tudi bogati, da lahko uresničim marsikaj, kar me veseli. Sigurno je vsako delo na svoj način naporno, zato je naporno tudi delo z ljudmi. Mogoče mi je poznavanje pedagogike koristilo pri delu s starejšimi kot tudi pri delu s kolektivom. Kajti vodenje kolektiva,	spodbujanje,
motivacija, metode dela niso povsem enostavna zadeva, sploh če hočeš zagotoviti kvaliteto dela. Treba je venomer analizirati izkušnje, pa tudi preveč samozadovoljen ne smeš biti, saj se včasih srečaš z zelo zahtevnimi značaji ali pričakovanji. Mnogokrat gre za sposobnost tolerance, za strpnost, predvsem pa za uspešno komunikacijo, saj imamo ljudje različne želje in zahteve, kar ne bi smelo biti ovira za medsebojno druženje in sporazumevanje.
Ali k vašemu uspešnemu delu pripomore tudi spoštovanja vreden kolektiv?
Naj bo direktor še tako poln znanja, naj bo še tako visoko usposobljen in še tako ambiciozen, vendar brez kolektiva, ki sprejema te ambicije, ni mogoče uspešno delati. Kajti delamo z ljudmi in za ljudi in pri tem je pomembno, da drug drugega spodbujamo in spoštujemo. Vesela pa sem tudi, da na poletno počitniško delo prihajajo dijaki in študentje, kar dokazuje, da imajo mladi čut do starejših in da se radi družijo s starejšimi.
Ustvarili ste si družino, uspešen zakon, zanesljive Prijatelje - bi rekli, da je od sreče odvisno, da je nekdo bolj uspešen kot kdo drug?
•la, tudi od sreče je marsikaj odvisno. Sicer nisem fatalistka, da bi verjela v usodo, prepričana pa sem, da nimamo vsi enake sreče v življenju. Hkrati pa sem tudi prepričana, da srečo ustvarjaš
sam. Kajti opažam, da so ljudje različno srečni - nekatere osreči že malenkost, drugi pa le stežka rečejo, da jih je kakšna stvar osrečila. Morda pa srečne trenutke ustvarjaš zato, da lažje prenašaš tudi trenutke, ki ti niso prijetni.
Si velikokrat vzamete čas povsem zase in kaj vam je najbolj v veselje?
Rada imam družbo in delo, ki ga opravljam, mi omogoča tudi druženje, sprostitev, razvedrilo. Zelo prijetno se mi zdi druženje z oskrbovanci, rada se pogovarjam z njimi. Zato spremljam tudi njihove aktivnosti in se poveselim z njimi ob praznovanjih. V zadnjih letih, odkar sem babica, pa imam izjemno veselje s svojima vnukoma:	Evo in
Jernejem.
In zaradi katerih vrlin se vam zdi komuniciranje s soljudmi prijetnejše?
Komuniciranje je nasplošno zelo zaželjena lastnost, kajti če se znaš pogovarjati, znaš tudi reševati konflikte. Kjer je volja za pogovor, se da mnogokaj uspešno rešiti. So pa ljudje, ki čutijo nek problem, a ker niso komunikativni, to zadržujejo in 'breme' se nalaga. Zato mislim, da je pomembno znati: ustvariti kontakt, biti v kontaktu z ljudmi, ustvariti pestrost v druženju. Posebej še dandanes, ko se ljudje preveč zatekajo k televiziji in računalnikom.
So se vam doslej uresničile vse sanje oziroma želje?
Kakšnih posebnih želja sploh nisem imela. Moja želja je bila: imeti družino, otroke, vnuke, kar se mi je vse uresničilo. Nimam drugih želja kot to, da bi mi zdravje še toliko služilo, da bi lahko čim dlje vzdrževala kontakte z meni najdražjimi soljudmi.
V modi so: internet, kontakti prek mobitela, 'odštekane frizure'... - koliko daste na modo in urejenost?
Na modo, če je moda tisto, kar se spreminja vsako leto, dam zelo malo. Urejenost mi pa veliko pomeni. V stiku z ljudmi ali s komerkoli že, moraš biti tudi urejen in ne le prijazen. Zame pa
je moderno tisto, kar mi pristoji, vse ostalo mi je pa všeč, če ljudem paše. Tudi internet se mi zdi funkcionalen, mobitel pa uporabljam le toliko, kolikor je praktičen, ne pomeni mi pa nadomestila za komunikacijo. Marveč je mobitel le sredstvo, da vzpostavim stik in da se dogovorim za stik, ki naj bi bil potem neposreden.
Ali tudi kuhate radi?
Haha, ne, kajti še. ko sem delala v prosveti, sem se pridružila šolski kuhinji, zdaj pa je tudi v Domu starejših Izlake hrana zelo dobra. Rajši kot kuhanje, si privoščim klepet z najdražjimi. Vendar med 'vikend-om' rada kaj skuham in se potrudim tudi za morebitne povab-ljence. Zelo pa cenim tiste, ki rade in dobro kuhajo.
Vam počitnikovanje predstavlja problem in ali vedno letujete na enak način?
Morda sem res malce "klasična" v tem oziru, saj vsako leto skoraj na enak način letujem - na morju ali občasno v hribih. Povšeči so mi ustaljene navade.
Ali pogosto spremljate kulturne prireditve v Zagorju in ali ste zelo kritični do teh?
Gledališki abonma v Zagorju imam že vsa leta, priložnostno pa si kulturne prireditve ogledam tudi v Ljubljani. V zagorskem Delavskem domu se kar veliko dogaja - od slikarskih razstav, koncertov glasbene šole in drugih, daje kulturno bolj pestro in da se ljudje srečujemo tudi na kulturnih prireditvah.
Ste človek, ki zna vztrajati ob svojem mnenju?
Ne, ne vztrajam za vsako ceno. Sem človek, ki se hitro umakne, če vidi, da nima prav. Nisem trmasta, toda rada sprejmem ideje in argumente, če so boljši.
Vas dostikrat zanimajo problemi drugih ali najrajši
prisluhnete zgolj prijateljem?
Včasih še preveč prisluhnem problemom drugih. Zelo dovzetna sem za težave, zato si vzamem čas, da se z drugimi pogovorim, jim prisluhnem.
Ali kdaj kupite srečko na loteriji?
Ne, srečk na loteriji pa ne kupujem.
In za katero vašo dobro ali šibko točko, bi dejali, da jo je uganil horoskop?
Moja šibka točka je, da sem včasih zelo naivna, da se pustim preslepiti besedam, in mogoče horoskop "kozoroginjam" ugane tudi to, da sem rada med ljudmi. Za planine pa se zanimam le do 1500m nadmorske višine.
Ali drži, da se planinci začnejo "tikati" šele, ko dospejo na 2000m nadmorske višine?
Verjetno res, ampak ker grem velikokrat v hribe, zelo spoštujem, da se ljudje, ki grejo v hribe, med seboj pozdravijo, če se poznajo ali ne. To mi je zelo všeč, da namreč pozdravljajo tudi otroci, četudi jih nihče ne pohvali, da so zaradi tega 'pridni'.
Čemu ste se nazadnje najbolj smejali?
Rada se smejim in ne rabim veliko, da se nasmehnem. Pogosto me nasmejijo kakšni dobri filmi.
Besedilo In sliki: Petra Radovič
MAZDA AVTOfflSA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Mazdo TRIBUTt 2.0i CE 4x4 (124 KM), tta 42.300 DEM oz. 4791.400,00 SIT
!
‘S*° "»i
Reslji
xVlOlU^
=> klimatska naprava => 4x air bag
=* el. pomik stekel in ogledal
=» centralno zaklepanje
=> ABS, EBD, TCS
=> sedeži ter volan nastavljivi po višini...
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE.
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO!
MMS
KREDIT
&
LEASING
mama
MlS0o™;nSefo 65	Tel-: I03)56 64"729	«^0: od 8. do 18. Ure;
AVTOHISA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359 sobota: od 9. do 13. Ure
www. mazda.mms.si
<3
...VASI PARTNERJI ZA USPEŠNO TRŽENJE...
0ES3 group
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
www.grafex.si
Agencija G Ljubljana
Grafično podjetje Izlake fffjg
Spletna agencija Ljubljana
ra-p n r'\R ra
AVTOSTOPs CRES - MALI LOŠINJ
Poletju seje čas kar malce prehitro iztekel, še dobro, da nas lahko grejejo spomini. Najini so letos še bolj pestri, saj sva se prvič podali na morje z avtoštopom. Bilo je zanimivo, včasih tudi naporno (predvsem zaradi neusmiljenega sonca).
AVTOŠTOP DO CRESA
Od Ljubljane pa do mesta Cres na otoku Cres sva zamenjali osem avtoštopov, spoznali deset ljudi - štiri Slovence, tri Hrvate, dva Italijana in Nizozemca. Pogovarjali smo se o marsičem, najmanj seveda z Italijanoma, ki sta govorila le zelo polomljeno angleščino. Hrvatje - vsi so se izkazali izredni domoljubi, vendar je njihov patriotizem obdržal trezno glavo - govorili smo o problemu Piranskega zaliva in Hrvat, ki naju je prepeljal iz Ičičev do Brestove je predlagal alternativo, katera se mi zdi pravična do obeh strani. Nekako vsakič, ko govorim s Hrvati o Sloveniji in o razmerah pri nas, dobim občutek, da imajo zelo spoštljiv odnos do nas in se po nas celo zgledujejo, všeč so jim naše gore in na sploh vsa Slovenija, razen morja, kjer smo, roko na srce, neprimerljivi z njimi. V mestu Cres sva prišli ob dveh (na poti sva bili šest ur), takoj odvrgli prtljago in skočili v morje...
ZBUDILO NAJU JE MEKETANJE OVAC
Samo mesto Cres je tipično obmorsko mestece, ki oživi čez poletje. Ogromno turistov naju je kar malo neprijetno presenetilo, imeli sva namreč informacije, da Cres ni tako obljuden, kot ostali otoki. Dan sva preživeli na plaži, nedaleč stran od središča mesta, sami, v družbi neusmiljenega sonca in kristalno čiste vode. Zvečer pa sva se odpravili v, na prvo uho, tihi zaliv, kjer sva postavili šotor in prenočili - zbudilo naju je meketanje ovac...
Torek sva preživeli s prijateljem iz Zagorja, ki čez poletje živi na Cresu, razkazal nama j e vso 3 km dolgo obalo mesta Cres. Tako veliko nudistov, na plažah, ki niso strogo nudistične, še nisem videla...
Naslednji dan, sva mesto Cres zapustili. Žal so okoliščine nanesle, daje bilo to vse, kar sva videli na Cresu, žal mi je, da nisva odšli do Lubenic. Pot sva nadaljevali do Malega Lošinja, saj sva imeli od tam ladjo do Zadra.
MALI LOŠINJ
IZGUBILA DENARNICO IN VSE DOKUMENTE
Na Mali Lošinj sva se seveda odpravili z avtoštopom. Peljal naju je domačin in po kakšnih desetih minutah vožnje sem opazila, da nimam torbice, v kateri sem imela vse - ves denar ter moje in Petrine dokumente.Voznik je nemudoma zavil s ceste in začel obračati, da se vrnemo na mesto, kjer sva štopali. Ravno zapeljal je na cesto, ko je potrobil avto, ki je vozil za nami - nemški turisti so pobrali mojo torbico, ki mi je očitno padla na tla, ko sem lezla v kombi in čakali najprimernejši trenutek, da mi jo vrnejo. Vse se je zgodilo tako hitro, da še danes nisem dojela, v kakšni godlj i bi se lahko znašli... Danke schon!!!
ZASTONJ V KAMPU CIKAT, PIJAČA PO SINDIKALNIH CENAH
V avtokamp naju je pripeljal isti voznik, ki naju je pobral na Cresu in, preko poznanstev na recepciji, uredil, da smo bivale zastonj. Poleg čudovitega zaliva, sva odkrili še nekaj - privatni hrvaški kamp Petrokemije iz Kutine, kjer sva pili po sindikalnih cenah (Coca-cola v steklenici samo 5 kun, kjerkoli drugje bi zanjo odšteli najmanj 10 kun).
ZALIV V KAMPU ČIKAT - MALI LOŠINJ
Mesto Mali Lošinj je od kampa oddaljen približno 15 minut hoje, vendar sva tudi to raje preštopali. Vsakič sva naleteli na Italijane, ki so v tem kampu prevladovali.
V četrtek sva šli kupit vozovnice za Zadar in ugotovili, da sem gledala napačni vozni red, namesto v petek ob desetih zjutraj, je ladja iz Malega Lošinja v Zadar odpeljala ob osmih zvečer. Kje bova prenočili v Zadru, če pridemo šele ob polnoči?! Druge možnosti ni bilo in tako sva v petek zvečer odpluli v Dalmacijo...
NOČNA PLOVBA IN PRENOČEVANJE POD FIGO V SREDIŠČU ZADRA
Prav prijetno je bilo spati na palubi ogromne ladje, saj sem računala, da bo to noč, to moj edini
- DUGI OTOK
POT IZ ZADRA NA DUGI OTOK
spanec... prenočiti na odprtem v Zadru... kaj pa vem...
Po izkrcanju sva takoj začeli iskati primemo mesto za prenočitev, obe sva bili v Zadru prvič in nisva izgubljali prav veliko časa z iskanjem. Izredno udobno sva se namestili pred blok, pod figo in tam zaspali - celo udobneje, kot v šotoru prejšnje dni. Ob šestih zjutraj sva odšli na kavo in v pristanišču počakali trajekt, ki nas je po 45 minutni zamudi, malo pred deseto zjutraj, odpeljal naDugi otok...
(nadaljevanje prihodnjič: RAJSKI DUGI OTOK;
PONUDILI SO NAMA PRENOČITEV NA
POLICIJSKI POSTAJI; V UUBUANO NAJU JE PRIPELJAL GOLI DUNAJČAN)
tekst in foto: Katja S.
13.. KIMAVCA 2001
J .fi }j f: j (t J7.fi j . F. P.
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
ZDRAVILNA RASTLINSKA OUA
V knjigi Zdravilne rastlinč in njih uporaba (avtor Richard Willfort)je posebno poglavje namenjeno tudi zdravilnim rastlinskim oljem. Preden nekaj več napišemo o štirih najpomembnejših oljnicah (vse štiri bomo predstavili v tej in v naslednji številki), kijih gojijo za pridobivanje olja, je prav, da predhodno povemo še nekaj o maščobah.
Prehrana brez ustreznih maščob ni mogoča, ker telo ne bi dobilo dovolj potrebnih snovi za svoj vsestranski razvoj ter za normalno delovanje. Ob pomanjkanju ustreznih maščob se ne morejo prehranjevati in dopolnjevati možgani in živci. Potrebne maščobe dobimo v domači prehrani predvsem s svinjsko mastjo in maslom. Žal, pa so živalske maščobe, če jih prekomerno uživamo, vzrok mnogih bolezni. Predvsem nam škodijo živalske
ta flrbčna
maščobe iz nasičenih maščobnih kislin, ki pospešujejo poapnenje srčnih žil. Na drugi strani pa hrana, pripravljena z rastlinskimi maščobami, ki imajo veliko nenasičenih kislin, poapnenje preprečuje. Pomembno je, da prepotrebne maščobe dobimo predvsem z rastlinskimi olji. Maščobe se nahajajo v vseh rastlinah, celo v korenju, čeprav tega niti ne opazimo. Največ pa je maščob v plodovih in semenih. Nekateri plodovi so tako bogati olja, da te rastline prav zaradi tega gojijo.
ARAŠID
Je enoletna rastlina, ki zraste do 70 cm visoko. Spada med stročnice in je nekoliko sorodna grahu in leči. Svoje plodove razvije v zemlji. Od tod tudi ime zemeljski orešek. Rastlina je doma v Južni Ameriki,
gojijo pa jo domala po vsem svetu. V semenu, ki ga imamo praženega tako radi, včasih celo preveč, je 40-50% mastnega olja, 20-30% dušikovih spojin, škrob, celuloza in druge snovi. Olje vsebuje linolno, cerotinsko, behensko, laurinsko in druge kisline, mnogo vitamina E in tudi A,B,C ter številne nealkalne snovi. Arašidovo Ijeje odlično, blago jedilno olje, ki je po kakovosti podobno olivnemu. Žal ga v gospodinjstvu vse premalo uporabljamo. V zadnjem času arašidovo olje mešajo z olivnim oljem. Arašidovo olje uporabljajo pri izdelavi margarine, pri konzerviranju rib, v proizvodnji čokolade in keksov. Praženi arašidi veljajo celo za kavni nadomestek.
OLJKA
Zdravilni deli te rastline so zeleni, ijavi, temno vijoličasti ali črni plodovi (olive). Vsebujejo 70% glicerida
oljne kisline in veliko vitaminov. Deviško olje, ki se pridobiva s prvim rahlim stiskanjem oliv, se uporablja za izločanje žolča, za odpravljanje žolčnih kamnov, za boljšo prebavo oziroma lažje iztrebljanje, saj je blago in nedražeče odvajalo in se zato precej obnese pri zlati žili ipd. Olivno olje mehča trde čire, uporabno je kot obkladek, notranje zdravi vneti želodec in tanko črevo, pomaga pri zastrupitvah z jedkimi tekočinami. Je tudi pomembna sestavina mazil za vtiranje in nepogrešljivo v kozmetični industriji. V ljudskem zdravilstvu se olivno olje uporablja pri pljučnih boleznih, vid se izboljša, če se z njimi namažejo veke, blaži bolečine in srbež pri pikih žuželk. Vsekakor je olivno olje koristno tudi v dietni prehrani bolnih na prebavilih in naj se ne uporablja le pri pripravi solat. Drugič več o sojinem in sončničnem olju.
Pripravil IgorGošle
ta flrbčna	la flrbčna	ta flrbčna__________ta flrbčna	ta flrbčna_______________taHr^na
Dnevnik Nataše Mandelc
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije, sem pričela na svoje s kozmetično lepotnim programom. Že v vrtcu, kjer sem delala kot medicinska sestra, sem sanjala, da bi postala kozmetičarka. Tako sem vzporedno s službo, popoldan pričela s pedikuro in masažami. Ko sem spoznala, da sem se odločila za pravo pot, sem si uredila lokal in se pričela izobraževati za kozmetičnega tehnika v Ljubljani. Po končanem šolanju sem si pridobila naziv kozmetični tehnik.
Sla po novih spoznanjih, kozmetičnih preparatih, izvajanja storitev in novosti meje vzpodbudilo k obisku raznih izobraževalnih seminarjev, ki jih prirejajo razne kozmetične hiše. Dnevnika sicer ne pišem, temveč si dobre izkušnje ohranim v lepem spominu, slabe pa najraje hitro pozabim. Sicer imam dovolj administrativnega opravka s korespondenco naročil strank in z njihovo razporeditvijo po zvrsti usluge, kot so: pedikura, manikura, nega obraza in telesa, depilacija.
ličenje, UV sončenje,...
Dan se mi prične po ustavljenem redu. Zjutraj, ko uredim sebe, po skromnem zajtrku, najprej peljem sina Blaža v šolo in nato še hči Anjo do železniške postaje, od koder se odpelje v srednjo kozmetično šolo v Ljubljani. Potem si privoščim belo kavo in ob njej prelistam kakšen časopis ali dobro revijo z vsebino kozmetike, kjer spremljam morebitna dobra ali slaba mnenja glede kozmetičnih preparatov raznih proizvajalcev. Tako lahko kasneje z mojimi strankami malce poklepetam in jim lažje dam kakšen nasvet.
Navsezadnje bi dejala, da so vsi terapevtski in kozmetični učinki presenetljivi, stranke se ob različnih storitvah sprostijo notranje duševne napetosti. Pravijo, da je sprostitev po napornem dnevu, tednu enkratno doživetje, zaradi katerega se počutijo tako one kot tudi jaz sama dobro in sproščeno. Dobro počutje pa velikokrat vpliva tudi na zdravje in stranke same se zelo rade odločajo za aromaterapijo, masažo z eteričnimi olji, limfno drenažo in druge terapevtske učinke.
Zdrava, negovana koža in lepo oblikovano telo so želje vsake ženske, zato polepšanjc oz. ličenje deluje v duhu zdravega zadovoljstva. V poletnih dneh ob sobotah, ko me vleče na morje, se največkrat zgodi, da moram v salon, kjer me čakajo neveste in svatinje, da jim uredim svečani make up. Pa ne samo poroke, tudi razne večerne toalete npr. prireditve kot so maturantski plesi, na kar dam poseben poudarek, saj je ta dogodek za maturantke zelo pomemben, ker j im predstavlja novo prelomnico v življenju.
Sama vsak dan pričnem z zadovoljstvom in dobro voljo, ki mi
jo moje stranke do konca dneva še okrepijo in tako sc prijetno utrujena zleknem v posteljo, in za dober spanec preberem kakšno vrstico v knjigah, ki so bolj duhovnega značaja. Konec koncev se moram okrepiti za nov delovni dan in nova spoznanja, nove izkušnje, ki me še čakajo. Preden pa utonem v spanec, si pa še rečem: »Nataša, tam, kjer je volja, tam je pot!«
Nataša Mandelc je lastnica kozmetičnega salona Nataša v Zagorju.
Dnevnik ureja Igor Gošte P.S. Prejšnji dnevnik je napisala Utljanka Jasmina Ermlnlo, zaposlena v Multlma d.o.o., Kisovec
September v Avto hiši Malgaj
RENAULT
OTOM + 0 + 0 + 0
Ponudba s katero boste enostavneje in ceneje prišli do novega vozila
KANGOO, THALIA, CUO ali TWINGO.
Tri ničle, ki vam zagotavljajo brezplačno financiranje posojila:
•	realna obrestna mera = 0°/o
•	stroški zavarovanja posojila = O SIT
•	stroški odobritve posojila = O SIT
Pohitite, ker se poletje izteka, z njim pa tudi vroča ponudba, ki velja do 30. septembra!
Informativni izračun kredita z najvišjim dovoljenim zneskom in dobo financiranja. Znesek kredita: 1.000.000 SIT. Začetna mesečna obveznost: 22.917 SIT. Realna obrestna mera: 0%. Temeljna mesečna obrestna mera: 0,7%. Doba vračanja: 48 mesecev. Zavarovalna premija: 0 SIT. Stroški odobritve kredita: O SIT. Stroški vodenja kredita: 0 SIT. Realni del EOM (po metodi korekcijskih faktorjev): 0%. Skupna letna EOM: 8,73%. Efektivna obrestna mera je informativna. Izračun je izdelan s koledarskim štetjem in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave (31.8.2001). Efektivna obrestna mera se spremeni. Če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec črpanja oz. zavarovalna premija.
»AKCIJA DIESEL
vozil MEGANE, SCENIC, LAGUNA in ESPACE
•	cenazaMegane in Scenic 1,9 dci = 1.6 16V
•	cena za Laguna 1,9 dci = 1.8 16V
•	cena za Espace 2,2 dci = 2.0 16V
pri enakem nivoju opreme.
» AVANTURA
na zalogi omejena količina vozil
THALIA, MEGANE, MEGANE Classic in MEGANE Break f-------------
< BREZPLAČNA KLIMA <
Q MEGANE, SCENIC in LAGUNA BUSINESS
Fantastična ponudba za pravne osebe in samostojne podjetnike!
MEGANE +	klima + radio + GSM	aparat že za	2.880.000	SIT
SCENIC +	klima + radio + GSM	aparat že za	3.1 80.000	SIT
LAGUNA +	klima + radio + GSM	aparat že za	3.935.000	SIT
ih Želite več informacij?
Obiščite nas ali pokličite naše prodajalce:
03/56 33 1 1 4 g. Franci Dolanc 03/56 33 1 1 0 g. Viljem Medvešek 03/56 33 1 1 2 g. Dejan Štruc
da Vam predstavijo ponudbo, ki VAM najbolj ustreza.
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33110 03/56 33111 03/56 33112 Servis 03/56 33120 www.avtohisamalgaj.si
KG.rčTT n.T7 JT
ulebalgo 7
TATJANA PODBREGAR
Zgolj dejstvo, da jo pri njeni poslovni dejavnosti zanima tradicija, bi za marsikoga pomenilo kar precejšnje ugibanje, da bi omenil arhitekturo. Oziroma natančneje, ukvarja se z urbanistično dejavnostjo, saj je vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Zagorje ob Savi. In v urejanju okolja in prostora skuša biti zvesta tradiciji, ter svetovljanski oziroma pridih sodobnosti v okolju uveljavljati le toliko, kolikor je primerno, zanimivo in sprejemljivo.
Ko je leta 1986 na ljubljanski Univerzi diplomirala iz arhitekture, se je zaposlila na IBT Trbovlje, od leta 1991 pa službuje na Občini Zagorje ob Savi. Dejala je, da jo je za arhitekturo navdušil že oče in sploh jo je vseskozi zanimalo bodisi urejanje notranjega ali zunanjega prostora. Zato tudi na potovanjih najrajši opazuje arhitekturo mest in če bo le možnost, bi rada še več potovala. Povedala je, da včasih urbanistične rešitve terjajo zelo veliko truda in ko že nastanejo, je spet potrebno nekaj let, da so realizirane. Delo terja tudi določeno natančnost in ne le domiselnost. Ko za določeno projektansko nalogo naredijo osnutek, temu sledijo obravnave, potlej javna razgrnitev načrta, pri čemer lahko dajo svoje pripombe tudi krajani, in navadno so pripravljeni, da bodo potrebne še kakšne uskladitve, predno je zadeva sprejeta na občinskem svetu. Njena naloga je v koordiniranju vsega tega in zlasti vesela je tudi pobud in pripomb od drugih. Kot je omenila, se nekateri krajani zelo zanimajo za videz kraja in imajo dostikrat tudi dobre pobude glede urejanja okolja.
Sodelovala je že pri večih projektih zagorske občine, od vsega pa je zelo zadovoljna z ureditvijo zagorske tržnice POD URO. "Zdi se mi, da je prometno zelo dobro rešeno, osrednji tržnični prostor se dobro obnese," je povedala, "hkrati pa je prostor s fontano primeren za razne prireditve." Tudi urbani jedri: Kisovec in Izlake seji zdita zanimivi in mnenja je, daje opaziti trud krajanov za prijetnejši izgled kraja. Nasploh pa se strinja s sociologi, ki menijo, da ne daje le človek vzdušje okolju, marveč tudi okolje vpliva na človeka. Omenila je, da hitro opazi, kaj ji je v notranjem ali zunanjem prostoru všeč in kaj jo moti. "Slabo urbanistično rešitev prej opaziš kot dobro," je dejala ter dodala, da zelo veliki prostori dajejo vtis glomaznosti, da so "brez duše", zato se ji zdi umetnost prostora, da je urejen in hkrati bivanju prijeten.
Sicer pa z družino živi v Trbovljah, najrajši pa se spominja obdobja, ko je tekmovala v plavanju in je bila nekaj časa tudi državna reprezentantka. Največ ji pomeni družina, pri pogovarjanju pa ima rada odkrite sogovornike, ki povejo svoje mnenje in dovolijo, da tudi ti poveš svoje mnenje. Rada gleda romantične filme, čeprav se včasih ob njih tudi razjoka. Spoštuje prijateljstvo, a kot je dejala, rabi kar dolgo časa, da človeka spozna z njegovimi bolj in manj prijetnimi lastnostmi, zato tudi ne presoja kar na hitro ali zgolj na prvi pogled.
Besedilo In slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(18.de!)
Olje - krizma (nadaljevanje iz prejšnje številke)
Krizma se razlikuje od krstnega in bolniškega olja po tem, da so pri krizmi olju dodane prijeme dišave. V preteklosti je bil to vedno balzam (dišeč vosek iz balzamovega grma), ki so ga že v starem veku uporabljali za zdravilne in kozmetične namene. Po novih predpisih za sveta olja lahko balzam nadomestijo druge prijetno dišeče snovi.
Pri posvetitvi krizme na veliki četrtek škof moli: "Gospod, prosimo te, s svojim blagoslovom posveti to izdatno olje. Pridaj mu moč Svetega Duha po delujoči moči tvojega Maziljenca, ki se po njegovem svetem imenu to olje imenuje krizma. Z njo si mazilil svoje duhovnike, kralje, preroke in mučence. Naj bo krizma sveto znamenje polnega odrešenja in življenja vsem, ki jih bo prej kopel krsta prerodila. Maziljenje naj jih posveti, naj izgine spačenost prvega rojstva, naj postanejo tempelj tvojega veličastva in naj izžarevajo tebi prijetno čisto življenje. Po tvojem skrivnostnem sklepu naj bodo obdani s kraljevsko, duhovniško in preroško častjo in naj vedno nosijo obleko tvoje milosti. Vsem, ki bodo prerojeni iz vode in Svetega Duha, naj bo krizma zveličanja in naj jim da delež večnega življenja in nebeške slave."
S krizmo mazili pri krstu duhovnik ali diakon krščenca na temenu. Predpodoba tega je starozavezno maziljenje kraljev, duhovnikov in prerokov. To pojasnjuje tudi molitev, ki jo krstitelj med (ali pred) maziljenjem moli: "Vsemogočni Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, te je rešil greha, te prerodil iz vode in Svetega Duha in te pridružil svojemu ljudstvu. On te mazili z oljem odrešenja, da ostaneš ud Kristusa duhovnika, preroka in kralja za večno življenje." Te besede spominjajo na Petrovo spodbujanje: "Vipa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za božjo last, da bi oznanjali slavna dela tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo (IPt 2, 9)."
Pri birmi mazili škof (ali drug pooblaščeni duhovnik) birmanca na čelu v obliki križa. To simbolizira odprto, pogumno in odgovorno pričevanje vere, h kateremu je birmanec poklican. Z maziljenjem pri birmi se kristjan še tesneje poveže s Kristusom, mu postane še bolj podoben in še v večji meri kot pri krstu deležen njegove trojne službe. Maziljenje s polaganjem rok pomeni podelitev Svetega Duha, ki poglobi v birmancu vero, upanje, ljubezen in ga usmerja v različne oblike apostolske dejavnosti.
S krizmo mazili škof pri mašniškem posvečenju novomašniku dlani, pri škofovskem pa glavo. Pri tem govori pri mašniškem posvečenju: "Gospod Jezus Kristus, ki ga je Oče mazilil s Svetim Duhom in z močjo, naj te varuje, da boš posvečeval krščansko ljudstvo in daroval Bogu sveto daritev."
Ti trije zakramenti (krst, birma in mašniško posvečenje) vtisnejo kristjanu neizbrisno znamenje vse tesnejše povezanosti s Kristusom in podele (vsak na svoji stopnji) delež njegovega duhovništva, s čemer dobiva seveda tudi višjo nalogo in odgovornost. Prav zato pa se krizma uporablja tudi pri posvečevanju nekaterih stvari in krajev, ki so v najtesnejši zvezi z izvrševanjem Kristusove službe, namreč pri posvečevanju cerkve in oltarja.
Branko Nlmac
Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:tref{g>tnef,si http:www.tref.si
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/ME/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod....
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Vse podatke dobite na naši spletni strani www.tref.si. na naši fplpfnncki številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
»otL A-S DOMŽALE
SeMs In trgovini d.o.o., BUtnici 3i, I0C Trzin. 1236 Trzin prodali: 01/562 22-42,01/562 37-00 -------tax 01/562 37-05____
touring
GL 1800 AGold Wing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville
SPORT-tourlng
CBR 1100 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11)
VFR 800 Fl CB 600 F Komet CB 600 S Kornet (oklep)
ŠPORT
VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR 125 R
CHOPPER
VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C/C2 Shadovv
ENDURO
XL 1000 V Varedero XRV 750 Africa Twin XL 650 V Transalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL125 V Varadero XLR 125 R
GROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RB
SKUTER
	
moč (kW/KM)	MPC
87/118	5.099.000
74/100	2.669.000
41/56	1.749.000
121/164	2.589.000
103/140	2.339.000
81/110	2.399.000
71/97	1.559.000
71/97	1.719.000
100/136	2.769.000
81/110	2.159.000
112/152	2.489.000
81/110	2.149.000
81/110	2.069.000
11/15	919.000
32/44	1.779.000
64/87	2.049.000
32/44	1.729.000
32/44	1.669.000
29/39	1.549.000
11/15	1.129.000
70/95	2.259.000
44/60	1.899.000
41/55	1.669.000
45/61	1.639.000
32/44	1.289.000
17/23	1.219.000
11/15	1.169.000
8/11	959.000
43/58	1.329.900
30/41	1.319.900
20/27	849.900
X8R-S (cestni)	4/5,5	399.000
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001.
ZAGORJE
Tel.:+386(0) 356/61-273 Fax: +386(0) 356/69-152
Počitnic je konec in spet smo tukaj!
KBV Pon do Kvvan Zagorje začenja v oktobru 2001 z najbolj vročo vadbo aerobike z elementi borilnih veščin, ki se trenira v ritmu glasbe:
"Pon do kwan aerobika"
"Pon do kvvan aerobiko bo vodil viceprvak sveta Igor Kalšek, pod strokovnim vodstvom Alojza Miklavčiča in pomoči Saša, Primoža, Zvonke, Nine in Sabine v dvoraai Osnovne šole Ivan Skvarča v Zagorju.
Umik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.15 do 21.15 ure.
Informacije o "Pon do kvvan aerobiki" dobite vsak ponedeljek in četrtek ob 20.00 uri v dvorani Osnovne šole Ivan Skvarča Zagorje, ali po telefonu: 041/447-970 - Igor Kalšek.
Klub borilnih veščin Pon do kvvan Zagotje vpisuje v začetni tečaj borilnih veščin in samoobrambe. Vabimo odrasle, mladino in otroke. Informacije in vpisovanje: vsak ponedeljek in četrtek ob 19.00 uri v telovadnici Osnovne šole Ivan Skvarča v Zagorju.
13.. KIMAVCA 2001
7<n~F.Tr ri.i7.jT
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Do 21 .septembra imate čas, da na uredništvo pošljete pravilni odgovor na literarno uganko. Še vedno pa vas sprašujemo po imenu pesnika, ki seje rodil v Zagorju 11.11.1914 in umrl 2.9.1972 v Ljubljani. Med 2.svetovno vojno je bil v internaciji, po vojni pa je bil urednik v SKZ, v Cankarjevi založbi. Svoje pesmi je začel objavljati že pred 2.svetovno vojno. Njegove prve pesmi so bile pod vplivom novoromantičncga izročila. Prvo zbirko z naslovom Drevo na samem je izdal pozno, šele leta 1956. Leta 1960 je izdal tudi mlad.poezijo v zbirki Zeleni grobek. Napisal je tudi pesem z naslovom Igra Ljubezni, ki naj vam bo v pomoč pri reševanju, (dve kitici).
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Vlado Garantini
PIRANSKI PASTEL
Na bleščečo glazuro razliva sonce ognjeno zlato taiino.
Golobje bele gravure valov ob obali.
Piran je vgraviran
kot temno vijolični obelisk
v razkošni pozlati.
V	obrežnih pečinah drhtijo piščali poganskih bogov.
SLOVENSKI OKTET NAVDUŠIL
V	izlaški župnijski cerkvi seje v petek (7.9.) okviru Valvazorjevih večerov predstavil Slovenski oktet. Mnogi se verjetno še spomnite, da se je Slovenski oktet v »stari« zasedbi, po skoraj pol stoletja, poslovil od nastopanja s koncertno turnejo po Sloveniji leta 1996. Nemalo se jih je takrat spraševalo, ali bodo nasledniki lahko sploh kdaj dosegli nivo svojih starejših kolegov. Ne morem trditi, daje to novi, mladi zasedbi uspelo, zagotovo pa lahko zapišem, da so že sedaj vsaj dostojni nasledniki nekdanjih velikanov, ki so bili znani domala na vseh kontinentih in ki so za svoje delo prejeli kar dve Prešernovi nagradi (1957,1964) ter še častni znak svobode Republike Slovenije.
Zapišem lahko tudi, da so v petek navdušili ljubitelje zborovskega petja, saj sojih le ti po vsaki odpeti pesmi nagradili z gromkim aplavzom. Za
nameček pajim skorajda niso pustili oditi domov. Kar petkrat so se morali člani Slovenskega okteta vrniti na »oder« oziroma pred oltar in vsakič zapeti po eno pesem in svojega dodatnega programa. Predvsem 1 .tenor Vladimir Čadež je v predzadnji pesmi Večerni zvon navdušil. Kljub uro in pol trajajočem koncertu je še vedno zbral dovolj moči, daje to pesem izvrstno odpel. A publiki, željni ubranemu petju, to ni bilo dovolj. Slovenski oktet je moral za slovo zapeti še eno pesem-tokrat lahkonočno.
Igor Goste
Vlado Garantini
POD PINIJAMI
Umaknjen
v brezčasni čas poletja, pod zelenimi senčniki mogočnih pinij, poslušaš zbor škržatov razigranih.
Misli lenobno paseš po brežinah, kjer morski pršec v sipki mivi tke srebrnobele čipke.
Svet se ti srhljivo zoži, skoz dremež otožno tipaš sivo modre dalje in si želiš vrnitve.
HROVATIČEVI PASTELI V KNJIŽNICI
V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je pripravil samostojno razstavo svojih del slikar in literat Vinko Hrovatič iz Hrastnika. Razstavljena dela si je
Sama sta.. .temni mrak dehti, za okni nema mesečina, ugasnil je blesk besedi, drhti tišina.
Iz brezna src- tam toži skrit-se v plahem, tihem siju spet razgoreva čist privid okoli njiju.
Uganko sestavil Igor Goste
moč ogledati v času, ko je knjižnica odprta in to do 16.septembra. Slikar se tokrat predstavlja z desetimi deli v pastelu z motivi iz krajine od Radencev pa vse do Dolenjske, del teh pa se nanaša na našo zasavsko krajino, z vsemi značilnostmi. Na razstavi v knji.niči si je mogoče ogledati tudi njegovo knjigo z naslovom Moje likovno življenje do leta 2000. V knjigi so objavljeni številni podatki o opravljenem delu na likovnem področju, razstavah - samostojnih in skupinskih, objavah, ocenah, pregledih...
U.
ZLATA POROKA V GRADIČU
V soboto, 25.avgusta ob 11 .uri je v poročni sobi gradiča na Trgu Franca Fakina v Trbovljah potekala zlata poroka. Po 50 let trajajočem zakonu sta svojo zvestobo drug drugemu znova obljubila in potrdila Joža in Mirko Klopčič iz Partizanske ceste 22a v Trbovljah. Zlatoporočenca sta bila deležna številnih čestitk tako sorodnikov, kakor tudi predstavnika občine Trbovlje ter Društva upokojencev Trbovlje ter znancev in prijateljev. Deležna sta bila tudi raznih spominskih daril in zahval za doslej opravljeno delo. Obema zlatoporočencema veljajo tudi s strani Zasavca prisrčne čestitke z najboljšimi željami!
IL.
KULTURNI KOLEDAR
29.8.1931 je bil predvajan prvi slovenski celovečerni nemi film V kraljestvu Zlatoroga. Scenarij je napisal Juš Kozak, režiral je Janko Ravnik.
4.9.1834 seje rodil pisatelj Fran Erjavec. Na isti dan, a leta 1852 seje rodil še ne tudi pisatelj Janko Kersnik.
15.9.1737 se je v Dolnji Slaveči rodil pisatelj Mikloš Kuzmič. Za katoliško rabo je med drugim izdal Abecednik in molitvenik z nekaj starimi in nekaj novimi pesmimi
Pripravil Igor Goste
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ CIRILA VELKAVRHA
V ponedeljek 3.septembra je potekalo v likovni galeriji delavskega doma Trbovlje otvoritveno slavje ob odprtju samostojne razstave fotografij in razglednic naravne in kulturne dediščine ob planinskih poteh, avtorja Cirila Velkovrha iz Ljubljane. Uvodno pozdravno besedo je številnim obiskovalcem namenil Jože Bernot, vsebino fotografij in pomembnost tovrstne dediščine je pojasnil Aleš Gulič, nekaj pozdravnih besed pa je spregovoril tudi župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar, nakar je spregovoril še avtor sam. Opisal je svoja službena leta, delo pri Košarkarskem klubu Rudar, dodal pa je še svojo nagnjenost do planinstva in svojo fotografsko dejavnost. Večerje obogatil še MePZ Slavček, ki je pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt zapel nekaj narodnih pesmi. Avtor se je še posebej zahvalil za dano pomoč Občini Trbovlje, Turističnemu društvu Trbovlje, Planinskemu društvu trbovlje, Planinskemu društvu Kum ter Zavodu za kulturo Delavski dom Trbovlje. Razstavljena dela so bila na ogledu do 10. septembra.
LL
JW# ijTl«'
TRBOVLJE
UKV
stereo
FM
98.1 te
.} \yJ
v^SSv
http://www. ra di b-tfb ovij e. si
Ipnoi
»is vidni. ®
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in
video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
O
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
mesnica, delikatesa
ferdi
NA NOVI LOkACIJI-TRG REVOLUCIJE 26. TRBOVLJE. TEL: 03/56 3t 640
ZA VAS
POLEG VSAKODNEVNE PONUDBE SVEŽEGA IN PEČENEGA /ftESA. DELIKATESE TER SOLAT
PRIPRAVLJA:
TOPLE IN HLADNE NAREZKE ZA RAZLIČNE
PRILOŽNOSTI
SPECIALITETE ZA ŽAR
POSLEJ TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE!
NAJ VAS PREPRIČAJO SLASTNE PEČENE DOBROTE
NOVO: KONJSKO MESO- ŽREB1ČEK
ferdi
13.. KIMAVCA 2001
P. JT.Cj.j P
PODEŽELSKI TURIZEM ARBI
Podeželski turizem Arbije v Žvaniljah nad Mlinšami. Če se peljete iz Zagorja ali Izlak, pri tovarni Eti zavijete proti Mlinšam. Tam pri osnovni šoli zavijete levo, na kar vas opozori tudi domiselno izdelan smerokaz v obliki knjige. Podobni smerokazi vas spremljajo na poti vse do naslova Žvarulje 2a, do Arbija.
Začetki podeželskega turizma Arbi segajo v leto 1998, natančneje julija 1998, ko so prvič odprli svoja vrata. So ena redkih, če ne edina registrirana domačija s tovrstno dejavnostjo v Sloveniji. Na vprašanje, čemu naziv podeželski turizem, pa Danica Arbi odgovarja takole: "Nahajamo se na podeželju in ponujamo podeželske jedi. Za razliko od ostalih, t.i. kmečkih turizmov, se naš podeželski turizem ponaša z edinstvenimi arhitekturnimi detajli, ki so plod domišljije mojega moža Maijana in z dobro domačo kuhinjo."
Ideja za tovrstno dejavnost seje pri Arbijevih porodila že pred več leti. Po
dolgih letih iskanja in uresničevanja idej ter trdega dela, so zgradili lep objekt, ki je prava paša za oči. Obiskovalci si že lahko ogledajo umetno kraško jamo, pomanjšano obliko Julijskih Alp, v načrtu pa imajo še več zanimivih idej. Radi bi, na svojem, predstavili Slovenijo v malem. Vse, kar lahko obiskovalci vidijo, so naredili s svojimi idejami in z lastnimi rokami.
Po več letih trdega dela in odrekanja, seje njihov trud poplačal z zadovoljnimi gosti, ki se radi vračajo. Arbijevi vsakega gosta toplo sprejmejo s prijazno besedo, obloženo mizo in prijetnim domačim ozračjem. Za boljše razpoloženje poskrbi tudi duo Arbi, ki ga sestavljata Marjan in njegov sin Dejan.
Vse gostinske storitve izvajajo izključno po predhodnem naročilu na telefon, št. 03 56 75 176. Pri oblikovanju jedilnika pa lahko sodelujejo tudi gosti s svojimi željami. Ponujajo domače jedi, ki sojih jedli že naši predniki. V kuhinji
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 439
2.	Point 21, Hrastnik - 338
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 238
4.	Gostišče Kum, Zagorje - 209
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 109
6.	Gostilna Ašič, Zagorje - 82
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 57
S.Naš hram, Kisovec - 39
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 35
10.	Gostišče Brin, Trbovlje - 32
11 .Gostilna Zaloka, Jesenovo - 28
12.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 23
13.	Restavracija L, Trbovlje - 21 M.Gostišče Jež, Radeče - 19
Poleg teh ste glasovali še za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red:
I.	Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 277
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 196
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 130
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Igorje - 119
5.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 102
6.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 98
7.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 87 S.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 76
9.	Luka Holcšek, Salon ML Trbovlje - 67
10.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 64
II.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 59
12.Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 52 13.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 46 .
14.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 40
15.	Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39
16.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 36
17.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 32 IS.Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 31
Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 31 20.Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 25 Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 25 Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 25
23.	Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 24
24.	Janja Bantan, Frizerstvo Jana Hrastnik - 19
se spretno vrti okrog štedilnika s kuhalnico v roki Marjan, na pomoč pa mu priskoči tudi Danica, ki sicer vodi administrativne posle. V vlogi natakarja se dobro znajde Dejan. Postrežejo vam lahko s kakovostnim vinom, različnimi vrstami domačega žganja, pivom in raznimi brezalkoholnimi pijačami.
Svojo ponudbo želijo predstaviti čimbolj kvalitetno, saj se zavedajo, da
je zadovoljen gost najboljša reklama. Gostje, ki prihajajo, svojo izkušnjo prenesejo naprej svojim znancem in sorodnikom ter tako še njih spodbudijo k obisku podeželjskega turizma Arbi. Poskrbeli so tudi za najmlajše, ki se lahko poveselijo v peskovniku.
Z veseljem vas pričakujejo.
IRK
&<-------
Naj gostil
o,-J®
Glasoval sem:
i______________________________________________________________________________________i
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
25.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 17
26,Fanl Pohar, Frizerski studio PAŽ - 15
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janj Bantan, Leopoldina Lindič, Milena Lovše.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICA ŽA	i.
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
- 1-* \
\ T (Tj * T v I	r 7 ' V H;< ^
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
IS
JOIN IN
Barbara Ščurek s.p. C. Borisa Kidriča 4/a 1410 Zagorje ob Savi tel: 03/56-64-425
TEČAJ/ IN INSTRUKCIJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA
PRuMAL
Alešovec Jožica Miša s.p.
Pisarna:	Doma:
Cesta 20 julija 2c Kandrše del 19 d
Zagorje ob Savi	1252 Vače
gsm: 031 -373-897 Tel. & fax: 03/567 53 93
RAČUNOVODSTVO KNJIGOVODSTVO DAVČNO SVETOVANJE EKONOMSKO PROPAGIRANJE IN POSREDNIŠTVO
ŠIVILJA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
popust za vse pnevmatike pri plačilu z gotovino!/!
lil PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK	POPUSTIH
t***!	.... „
Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloge letnih pnevmatik z ugodnimi cenami bi plačilnimi pogoji
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
-	"Pa mino robijo''_____________
DELAVNIK Pon,-Pet:
Soboto: Km-12sm
ABT OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041
*	Velika Izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna In sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija 	 Obiščite nas in se prepričajte!
elkoplast
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 56-26-466 odpiralni fas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
Bogo
^	OSTROŽNIH, s.p,
tel.: 031/95J 036
§ ZA STRANKE od 15l-19l. VSAK DAN	Eberlova 8
ČETRTEK ZAPRTO, SOBOTA 8“-ls“
1410 Zagorje
SGŠ
V.H>N|Ai 'kVl U.AbULk NI xx ( ANi%.\t nv-% / Kil X\J Si 11\> VI| i
■ ■
SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2 4000 Krati
Tel.: 04/202 16 21, 202 16 31 Fax: 04/236 20 51 Štev. 446/2001
razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 2001/2002
1.	PROGRAM PREKVALIFIKACIJE EN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE
-	slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV.stopnja)
2.	PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA
-	slikopleskar, zidar, pečar (IV.stopnja)
Pogoji za vpis in dokumentacija:
-	Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS, 1.20), zdravniško potrdilo
-	Pod 2 - spričevalo o končanem 8.razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr.DZS, 1.20), zdravniško potrdilo
Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankatjeva 2, 4000 Kranj.
Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni.
7 Mtiiim ii\ ;<«iijs7;ii mim
Krajani Polšnika in okoliških zaselkov so za svoj praznik izbrali vrnitev večine izgnancev iz Nemčije leta 1945 okrog male maše. Letos so predstavili kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, podjetnike in društva s Polšnika in okolice, na predstavitev pa povabili vse razeljence, sošolce, prijetelje Polšničanov in tiste, ki jih zanima razvoj kraja.
O razvoju so se predvsem pogovarjali na okrogli mizi, kjer so obdelali prednosti in slabosti projekta CRPOV, ki traja od leta '95. Glavne bojazni kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo so, kako bo država s podzakonskimi akti regulirala njihov status. Zato so povabili tudi poslanca Franca Rokavca, da bo v razpravah zagovarjal stališča svoje volilne baze.
Med drugimi problemi so izpostavili tudi cestno povezavo, čeprav so se v razpravi strinjali z županom Litje Mirkom Kapljo, da se stvari premikajo na bolje, sicer počasi, predvsem zaradi izjemno zahtevnega plazovitega terena. Župan Kaplja je poudaril, da so v litijski občini že zdavnaj prišli do spoznanja, da cestna povezava poleg možnosti gospodarskega razvoja pomaga ohranjati življenje na podeželju. Seveda ob
Okroglo mizo, ki se je kasneje še ojačala z gosti z državnega zbora in Ljubljane ter domačini
močnem hotenju in dejavnosti krajanov, obojega pa je v Polšniku dovolj.
Da je to res, smo lahko videli popoldan, ko so se predstavili podjetniki in kmetije z dopolnilno dejavnostjo.
Besedilo In slike MM
Goste sta pozdravila predsednik KS Jože Repovž...
Prizorišče razstave
...in župan Mirko Kaplja
ŠPORT	ŠPORT	ŠPORT	ŠPORT
ŠPORT
TRBOVELJSKI KARATEISTI NE POČIVAJO
V juniju seje končal spomladanski del tekmovalne sezone, kije bil za trboveljske karateiste kot že nekaj let nazaj zelo uspešen. Tekmovalci so osvojili kar 25 medalj na uradnih državnih in pokalnih tekmovanjih ter jim dodali še eno na mednarodnih turnirjih. Državni prvaki v športnih borbah sta postala Dalibor FILIPIČ Pri članih ter Elvis SELIMOVIČ v kategoriji starejših dečkov. Dalibor je prvi Trboveljčan, kije osvojil ta naslov v članski kategoriji v samostojni Sloveniji. Nazadnje je stal na najvišji stopnici trener tekmovalne skupine ter selektor vseh državnih reprezentanc Borut MARKOŠEK.ki je pred enajstimi leti osvojil naslov republiškega Prvaka v športnih borbah v srednji kategoriji. Na ekipnem državnem prvenstvu so zlato medaljo osvojili tudi starejši mladinci v sestavi Miha KOVAČIČ,Jcmej SIMERL,Dalibor FILIPIČ ter Franci CEFERIN. Starejši mladinci so ta naslov osvojili že drugo leto zapored. Pokalni zmagovalci so v prvi polovici tega
leta postali Dalibor FILIPIČ, Miha KOVAČIČ, Elvis SELIMOVIČ in Žiga ŠANTEJ v športnih borbah ter v katah ekipa mlajših in starejših mladincev.
Na mednarodnih turnirjih so Trboveljčani v tem obdobju osvojili sicer samo eno odličje - v začetku leta je v Samoboru na Hrvaškem Jernej SIMERL osvojil bronasto medaljo v športnih borbah. V letu 2000 so Trboveljčani na mednarodnih turnirjih osvojili kar 33 odličij.Fonna naših tekmovalcev in število turnirjev katerih se nameravajo udeležiti v drugi polovici leta, njim zagotavlja, da bodo tudi v tej kategoriji povečali število osvojenih medalj.
Po zelo uspešnem spomladanskem delu tekmovalne sezone so si trboveljski karateisti v mesecu juliju privoščili zaslužene počitnice. V avgustu so organizirali tudi celo vrsto drugih aktivnosti za ostale člane kluba. Povzpeli so se na nekaj okoliških hribov, odkolesarili v neznano, plavali na letnem bazenu,
na Trim stezi so lovili lisico ter se pomerili v različnih športnih igrah. V drugi polovici avgusta so začeli z zelo intenzivnim delom. V delo tekmovalne vrste so tudi letos vključili za izboljšanje telesne priprave profesorja Marjana KNAUSA, saj se je sodelava v preteklosti dobro obrestovala. Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL, zanesljiva potnika za mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo čez dober mesec v Atenah v Grčiji pa sta svoj del priprav začela že kar v začetku junija. Pod mentorstvom selektorja in klubskega trenerja Boruta MARKOŠKA,	mladega
raziskovalca na Fakulteti za šport v Ljubljani ter bivšega reprezentanta v karateju Nejca ŠARABONA in priznanega strokovnjaka s področja psihologije športa na ljubljanski fakulteti za šport, dr. Mateja TUŠKA sta mlada Trboveljčana opravljala dnevno dve do tri ume naporne treninge. V sklopu pripravljalnih tumiijcv za svetovno prvenstvo sta Miha in Jernej konec avgusta nastopila na močnem mednarodnem turnirju v Gradu v
Italiji kjer je nastopilo preko 150 tekmovalcev iz Nizozemske, Hrvaške,Italije in Slovenije. V kategoriji članov do 75 kg je Jerneju uspelo osvojiti bronasto medaljo, kar je zelo vzpodbudno za nadaljnje priprave in tekmovanja. Že ta teden bo v Ljubljani in prihodnji teden v Sevnici mednarodni karate turnir. Poleg Miha in Jerneja bodo na teh tekmovanjih nastopili tudi ostali Trboveljčani, kateri se pripravljajo za nastope na uradnih državnih tekmovanjih, na katerih si bodo poskušali priboriti vstopnice za nastop na prihodnjem mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo februarja prihodnje leto v Nemčiji.
Kot vsako šolsko leto Karate klub TIKA Trbovlje tudi letos vpisuje v mesecu septembru v začetni tečaj karateja. Vpisujejo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 4, vsako sredo in petek med 17.00 in
19.00	uro. Vabljeni vsi ki se radi družijo ali imajo željo po razvoju športne kariere.
Franjo GLAVICA
| č p n r
*.
u
Prejeli smo...
K/AKO /V/A SVETOVNO PRVENSTVO V PAFTIN&U?
Smo ekipa Forstek Hrastnik, državni prvaki v raftingu za sezono 2000 in v tem športu aktivno sodelujemo od leta 1995.
Vendar v tem članku ne bi spregovorili o naših uspehih oz.neuspehih, ampak o nespoštovanju dogovorjenega s strani Raft-ing zveze Slovenije (RZS) in sicer pravil, ki so veljala vsa leta in so potrjena z glasovanjem, na sestanku 12.aprila 2001. Namreč, po pravilih RZS, Slovenijo zastopa na SP državni prvak iz pretekle sezone. Tako se je naša ekipa v dobri veri, z vso odgovornostjo pripravljala tako s predstavitvijo sponzorskih ponudb, organizacijo in pripravo na to tekmovanje.
Kljub jasnim pravilom pa je po koncu tekmovalne sezone (dne 27.06.) na pobudo ekipe Bober iz Ljbljane, sklican setanek, ki naj bi ponovno obravnaval pravilo okrog udeležbe na SP. Takšni pogovori so za nas športnike neresni in predvsem nerazumljivi, dobra dva meseca pred prvenstvom. Sestanka se nismo udeležili, saj smo se raje posvetili pripravam na to tekmovanje (zgodnji dopusti z družinami, zaostale šolske obveznosti).
Kdo se je udeležil sestanka in kako jim je
uspelo spremeniti pravila nam žal po uradni poti (zapisnik) še ni uspelo izvedeti. O spremembi pravil oziroma naši neudeležbi na SP smo bili obveščeni samo telefonsko.
Ne iščemo pravice v želji, da se vendarle udeležimo tega prvenstva, ampak želimo vplivati na delo RZS v prihodnosti in poskušati vzpostaviti delovanje njenih organov na nivo, kot ga je ta zveza imela še let-dve nazaj.
‘ Zato smo zaprosili g.Bogdana Baroviča, enega od predstavnikov naše regije v državnem zboru, da je dne 16.avgusta 2001 postavil pisno vprašanje ministrici za šolstvo, znanost in šport, ki glasi: "S kakšno pravico, na osnovi kakšnih zakonskih, podzakonskih določil oziroma iz kakšnih razlogov so bila kršena pravila in so udeleženci SP v raftingu bobri iz Ljbljane namesto ekipe Forstek Hrastnik, čeprav pravila določajo drugače."
Ostaja ša še odgovor na vprašanje v naslovu - KAKO NA SP V RAFTINGU? KAKORKOLI, ZA VSAKO CENO!!!
Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik Sekcija za rafting, ekipa Forstek Hrastnik I.
Mirko Avbelj
Odgovor oziroma komentar športnega urednika: Še ena žalostna zgodba v našem športu. Kaj drugega poreči kot to, da je vse skupaj navadna svinjarija v režiji Rafting zveze Slovenije in Bobrov. Tako hitro spreminjanje pravil gre predvsem v škodo športa, v tem primeru na račun Hrastničanov, ki nehote izgubljajo "točke" pri sponzorjih in povsem nenamerno izpadejo kot neresni. Češ, najprej denar prosijo za odhod na SP, potem pa nanj ne gredo. Za odgovor ministrice pa sploh dvomim, da ga bodo Hrastničani deležni. Kajti v vsej tej zmešnjavi, ki vlada v Ljubljani, ko niti ne vemo kje in kdaj bomo dobili novo veliko dvorano in nacionalni štadion, dvomim, da si bo kakšen birokrat vzel čas za odgovor hrastniškim brodarjem. Če pa se motim, še toliko bolje. Potem si pa upam trditi, da bo v odgovoru samo "okolišanje" brez kakšnih konkretnih odgovorov.
Peter Molnikar
MEFIST0VA RAZMIŠLJANJA
OOOOOOOOOOOLLLL !
1.9 2001 so naši »fuzbalerji« odigrali tekmo z Rusi in zmagali 2:1, nato še 5. 9. 2001 z Jugoslovani remizirali. Čeprav sta rezultata za vso slovensko športno javnost zelo pomembna glede razvrstitve na lestvici kvalifikacijske skupine ena za nadaljevanje kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo leta 2002 pa sta še bolj pomembna za nadaljni razvoj ali celo obstoj slovenskega nogometa. Zadnja tekma, ki so jo naši nogometaši odigrali proti jugoslovanskim nogometnim kolegom, pa ima še veliko drugih stranskih prizvokov in učinkov. Glede na dogajanje na samem srečanju nogometašev na štadionu JLA v Beogradu bi lahko dejali, da seje končalo obdobje sovraštva in nezaupanja med dvema narodoma, ki sta nekoč, ne tako davno, živela skupaj v isti državi. Bilo je nekaj žaljivih vzklikov iz vrst navijačev, vendar je to normalen sestavni del navijanja na vseh tekmah ne glede na nasprotnike. Kljub pomebnosti srečanja pa niti slučajno ni bila vprašljiva varnost naših nogometašev ali navijačev pred, med in po tekmi. Bili so ranjenci na igrišču, med našimi igralci / Rudonja, razbit nos, Zahovič Simeunovič in Cimerotič poškodbe / vendar vse v neizprosni borbi za žogo, kije že mejila, borba namreč, na krvavo klanje. Jugoslovanskega igralca Mijatoviča že dolgo lahko spremljamo na nogometnih tekmah raznih evropskih klubov in jugoslovanske reprezentance pa niti enkrat, kar pomnim, ni prelil toliko znoja kot ravno na zadnji tekmi proti Sloveniji. Kljub razočaranju zaradi neodločenega
izida pa ta igralec po tekmi razen pohval igre slovenske reprezentance ni imel pripomb na kvaliteto igre ali zasluženem remiju slovenskih nogometašev.
Zanimiveje, kako mačehovski odnos so še pred nedavnim imeli nekateri slovenski pomembneži do slovenskega nogometa. Za prenekaterega Slovenca je bil nogomet /za nekatere nerazgledane dinozavre je še vedno/ šport primitivcev, šport nerazvitih, šport delavcev. Niti slučajno niso bili sposobni videti, koliko v nogomet vlagajo ravno najrazvitejše zahodno evropske države, gospodarske velesile in posamezniki, ki so v nogometu videli in še vidijo reklamiranje svojih proizvodov, predstavitev svojega mesta, pokrajine, države, skratka velik posel, ki zahteva velika vlaganja, ob uspehih pa prinese še večje dobičke.
Ko že omenjam posmehljivo pojmovanje nogometa v Sloveniji s strani večine slovenskih eminentnih osebnosti, ne mislim, da so čez noč spremenili odnos do te športne panoge, ne, le kažejo se vse pogosteje in vse raje na prepolnem nogometnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani in upajo, da jih bo slovenska javnost opazila in si zapomnila kako »radi« imajo »nogobrc«. Pri tem pa jim je malo mar na kakšni podrtiji gostimo nogometaše iz Evrope in sveta v celoti. Načrtuje se izgradnja novega štadiona v Ljubljani, ki naj bi bil primeijalen z arhitekturnimi mojstrovinami po svetu, vendar, dokler ga ne vidim, ne verjamem. Bojim se tudi, da bi ob prvem kiksu naših junaških nogometašev ti, na novo pečeni nogometni
navdušenci, ponovno začeli spraševati, zakaj so nogometaši tako nori, da se jih 22 podi za eno žogo namesto da bi imel vsak svojo.
Ob vsej nogometni evforiji, kije zajela Slovenijo in Slovence, se sprašujem, kaj je z nogometom v Zasavju? Nekoč tako priljubljen šport v Trbovljah je v globoki krizi že desetletje. Nogometni klub Rudar, nekoč pojem nogometa v slovenskem prostoru, se že nekaj sezon bori za obstanek v 3. ligi. Žalostno je, da klub, kije pred desetletji vzgajal nogometne talente, ki so navduševali trboveljsko športno občinstvo in prodajali svoje znanje v 1. jugoslovanski ligi, nima v slovenskem vrhu niti kadetov niti mladincev. Brez dobre organizacije in finančnih sredstev boljše tudi ne more biti in ne bo.
Zadnje čase se veliko v smeri razvoja nogometa dela v Zagorju. Nova tribuna, dokaj dobri rezultati na začetku tekmovalne sezone 2001 /2002 kažejo na visoke ambicije Zagoijanov, da napredujejo v
1.	slovensko ligo. Veliko je kritik, negodovanj in nevoščljivosti. Čeprav sem Trboveljčan, želim Zagorjanom veliko uspeha. Morda bodo s svojim delom in željami prebudili tudi zaspane trboveljske politike in gospodarstvenike, da se prebudijo in naredijo kaj koristnega za nogomet v nogometnih Trbovljah.
Novi Opresniki, Knavsi, Zagorci, Hudarini, Amerški, Breznikarji, Drnovški in še bi lahko našteval, se sprehajajo po trboveljskih ulicah, le odkriti jih moramo in jim dati priložnost.
Zeleni, zeleni,zeleni.... Mefisto
ŠTtD*? n
Zasavska liga malega nogometa
RDEČI ZAČETEK SEZONE
Začela se je nova sezona Zasavske lige malega nogometa V letošnji sezoni nastopa 50 ekip v štirih ligah, kar pomeni, da se v teh ligah rekreira približno 650 igralcev. Kot zanimivost naj zapišemo, da so bili že v prvem krogu igralci borbeno razpoloženi, saj so sodniki podelili kar tri rdeče kartone.
Rezultati l.lige - l.kolo:
Juventus - Pizzeria Kukuca 3:1, Čolnišče/Integral - Planinski dom Sv.Gora 3:5, Pekama Leniči - ŠD Mlinše 2:0, Supermont - Kuhinja pri babici 2:4, Potepuhi - ES Potočnik/Pizzerija Ašič 3:2, Mexico Pancho - Malo po malo 5:5. 2.kolo: Pekarna Leniči -Supermont 3:2, Kuhinja pri babici
-	Juventus 2:4, ES Potočnik/ Pizzerija Ašič - Čolnišče/Integral 2:2, Pizzerija Kukuca - Mexico Pancho 3:1, Potepuhi - Malo po malo 1:2, Planinski dom Sv.Gora
-	ŠD Mlinše 5:3.
Trenutni vrstni red: Planinski dom Sv.Gora 6 točk, Juventus 6, Pekama Leniči 6, Malo po malo 4, Kuhinja pri babici 3, Pizzerija Kukuca 3, Potepuhi 3, Mexico Pancho 1, Čolnišče/Integral 1, ES Potočnik/Pizzerija Ašič 1, Supermont 0, ŠD Mlinše 0.
Rezultati 2.1ige - l.kolo: ETI -Trgovina Čop Podkum 0:0, ŠD Prapreče - Bar Slavi 3:3, Buldožer ' Top šport 2:2, Gostilna Svoboda ■ Trinajst M 3:3, Šentlambert -L'muhy 2:3, ŠD Izlake - Ni da ni P2. Z.kolo: Bar Slavi - Trgovina Čop Podkum 3:3, Ni da ni - ŠD Prapreče 1:3, Top šport - ETI 1:6, Gostilna Svoboda - ŠD Izlake 2:1, L'muhy - Trinajst M 1:1, Šentlambert - Buldožer 4:0.
TVenutni vrstni red: ETI 4, ŠD Prapreče 4, Gostilna Svoboda 4, L'muhy 4, Šentlambert 3, Ni da n' 3, Bar Slavi 2, Trinajst M 2, Trgovina Čop Podkum 2, Buldožer 1, Top šport 1, ŠD Izlake 0.
Rezultati 3.lige - l.kolo:
Frizerstvo Ivi - Sevdah 5:2, Antimon Bistro 91 - Udarnik TSG Lunar 5:1, Mili bar - ŠD Čolnišče II 2:1, Okrepčevalnica Gasilček - ŠD Sava 5:8, Gostilna Juvan - NLP 1:0, ŠD Mlinše II -Zlatorogi 1:4. 2.kolo: Frizerstvo Ivi - Antimon Bistro 91 5:2,
Sevdah - Mili bar 5:3, Zlatorogi -ŠD Sava 2:1, Udarnik TSG Lunar - Gostilna Juvan 2:4, Okrepčevalnica Gasilček - NLP 2:3, ŠD Mlinše II - ŠD Čolnišče II 1:5.
TVenutni vrstni red: Frizerstvo Ivi 6, Zlatorogi 6, Gostilna Juvan 6, ŠD Čolnišče II 3, ŠD Sava 3, Antimon Bistro 91 3, NLP 3, Sevdah 3, Mili bar 3, Okrepč.Gasilček 0, Udarnik TSG Lunar 0, ŠD Mlinše II 0.
Rezultati 4.1ige - l.kolo: MGM Inženiring - Kickers 13:0, TET -Gamsi 8:2, Zasavc - Bartec Varnost 1:2, ŠD Čemšenik - ŠD Podkum 0:1, ŠD Prapreče II -Trgovina Čop Konjšica 2:3, Amater - Medija 5:1, GD Hrastnik - ŠD Vaka prestavljeno. 2.kolo: MGM Inženiring - ŠD Podkum 1:0, Bartec Varnost - TET 0:2, ŠD Prapreče II - Gamsi 0:10, Trgovina Čop Konjšica - Amater 3:5, Zasavc - ŠD Vaka 3:3, ŠD Čemšenik - GD Hrastnik 1:6, Medija - Kickers 1:1.
Trenutni vrstni red: MGM 6, TET 6, Amater 6, GD Hrastnik 3 (-1), Gamsi 3, ŠD Podkum 3, Trgovina Čop Konjšica 3, Bartec Varnost 3, ŠD Vaka 1 (-1), Zasavc 1, Medija 1, Kickers 1, ŠD Čemšenik 0, ŠD Prapreče II 0.
Naj strelci - l.liga: 4 Novak (Juventus), Vozelj G. (Čolnišče), 3 Drečnik (Potočnik). 2.1iga: 4 Vincek (Prapreče), 3 Gracar (Bar Slavi), Mitič, L'muhy). 3.liga: 4 Ule (Friz.Ivi), Dornik (Gasilček), Rus (Sava). 4.1iga: 6 Z.Udovič (Amater), 5 A.Begič (GD Hrastnik), 4 Zidar (MGM) in Urbajs (TET).
Zanimivosti - Že v prvem kolu so bili izključeni S.Gorišek (Medija), Ž.Barunčič (Top šport) in A.Perkovič (Top šport). Kazni so naslednje: Gorišek I tekma, Barunčič 2 tekmi, Perkovič 4 tekme. Število prestopov: 112,
najvišji rezultat: MGM - Kickers 13:0.
Zasavčev zlati prstan: 6 Udovič (Amater), 5 Begič (GD Hrastnik), 4 Novak (Juventus), Vozelj (Čolnišče), Vincek (Prapreče), Ule (Frizerstvo Ivi), Dornik (Gasilček), Rus (Sava), Zidar (MGM), Urbajs (TET).
Delegati lig - vodja l.lige: Sašo Pintarič (041/792-002), vodja 2.1ige: Igor Grčar (031/311-426), vodja 3.1ige: Gregor Guček (031/ 848-158),k vodja 4.1ige: Tadej Ule (040-202-253, 041/808-210). Omenjeni so hkrati tudi disciplinski sodniki za svoje lige.
Registracija igralcev: Sandi Drolc (041/879-707), namestnik: Edo Juvan (041/256-634), pritožbena komisija: Jože Hočevar, Željko Relič, Sašo Pintarič.
Vabilo: vse štiri lige med ponedeljkom in petkom se igrajo na igriščih ŠD Mlinše, ŠD Izlake, Zagorje (Proletarec), Prapreče.
Tadej Ule
V	KONJŠICI ZMAGALI POLŠNIČANI
V	soboto, S.septembra, se je že četrto leto zapored odvijal Bojanov memorial. Na turnirju je sodelovalo 8 ekip v dveh skupinah, v polfinalu pa so se pomerile ekipe Polšnika, Save, Konjšice I. in II. Najboljši strelec turnirja je bil Denis Uranič iz ekipe Polšnika I. s petimi zadetki. Vse tekme so dobro sodili Fele, Kokalj, Plut in Ule.
Rezultati, polfinale: Polšnik I. - Konjšica I. 7:3, Sava - Konjšica II. 6:1, za 3.mesto: Konjšica I. -
Konjšica II. 4:3, za 1.mesto: Polšnik I. - Sava 2:2 - 2:1 (po 6-metrovkah).
Postava zmagovalne ekipe Polšnika L: B.Peško, D.Uranič, M.Tomc, A.Vozelj, T.Vozelj, R.Juvan, R.Simončič, T.Ule.
Tadej Ule
HAJRUDIN IBRAKIČ NI VEČ TRENER RUDARJA
Trboveljčanu Hajrudinu Ibrakiču je bilo lani po neuspešnem uvodnem delu prvenstva ponujeno mesto trenerja prvega moštva trboveljskega Rudarja, ki gaje tudi sprejel. Zaradi mladega in dokaj neizkušenega moštva so bili s končno uvrstitvijo v prvi del prvenstvene lestvice 3.1ige-center vsi zadovoljni. Kljub drugačnim napovedim, pa letos v uvodnih kolih želenih rezultatov ni bilo. Del krivde je nase prevzel trener Ibrakič, zato je upravi v ponedeljek (3.9.) ponudil odstop. Uprava je po daljšem razgovoru z njim odstop sprejela.
Rudarje sicer v štirih krogih doživel dva poraza in iztržil le dva neodločena izida, čeprav igra moštva niti ni bila tako slaba kot kaže točkovni izkupiček. Kot nam je Ibrakič še povedal, naj bi bil njegov naslednik na vročem trenerskem stolčku odličen napadalec in kapetan moštva Igor Holešek. Žal so knapi v prvi tekmi z novim trenerjem izgubili. S 5:0 jih je na Bledu ugnala domača ekipa.
Igor Golte
f3jj G
j
j.
u
Nogometna fotoreportaža
ZMAGALI SO RUSI IN ZAGORJANI!
V soboto, 1.septembra, je bilo Zagorje ob Savi prizorišče kvalifikacijske tekme za EP 2002 mladih reprezentanc do 21 let med Slovenijo in Rusijo. Navkljub temu, da so Rusi zmagali s 3:1, so pravi zmagovalci tekme nedvomno organizatorji - Zagorjani - na račun katerih je kar deževalo pohvalnih besed. Za lep sprejem seje na tiskovni
Gledalcev se je kar trlo (MM)
Slovenska nogometna reprezentanca... (Tomo Brezovar)
konferenci zahvalil tudi ruski selektor, domačemu Zavrlu to ni padlo niti na pamet. Bržkone so si Zagorjani z dobro organizacijo pridobili zaupanje Nogometne zveze Slovenije in bodo v prihodnosti zagotovo deležni še dodelitve kakšne reprezentančne tekme.
Kot se za mednarodne tekme spodobi - Pihalni orkester Svea (Tomo Brezovar)
... se je srčno borila... (Tomo Brezovar)
SPIN
Draš^© ipoDtig m[!cr©E©Dj© n mi dralsbmosiiD
šport je vrednota, ki se je zavemo šele takrat, ko nam spremeni način življenja.
Pravijo, da so vse stvari tri. Tako smo v našem		BADMINTON
društvu združili šport, rekreacijo in		treningi osnovnošolcev
družabnost. Vse v duhu zmernega športa, ki		tekmovalni badminton
ugodno vpliva na telo in splošno telesno in duševno počutje.		najem igrišč VODENA TELOVADBA
Potrebo in željo po gibanju začutimo že kot		ob spremljavi glasbe
otroci. Zato smo se odločili, da prav njim		majhna skupina (do 12 članov)
posvetimo velik del pozornosti. Program		nezahtevna koreografija
ŠPORTNI VRTEC je namenjen najmlajšim in		prilagojena intenzivnost vadbe
zajema najrazličnejše športne igre, prve		izboljšujemo funkcionalne sposobnosti
plesne korake in telovadbo.		organizma izgubimo odvečne kilograme
Pozneje postane šport ena izmed dejavnosti,		oblikujemo postavo
ki lahko odvrne otroke in mladino od slabih		individualno svetovanje
navad in slabe družbe. Dokazano je, da veliko športov ugodno vpliva na razvoj osebnostnih		strokovno vodenje
lastnosti in tako pripomorejo k celovitemu		ŠPORTNI VRTEC
športnemu in osebnemu razvoju otrok in		pridobivanje raznovrstnih gibalnih izkušenj in
mladine.		plesno ritmičnih korakov najrazličnejše športne igre
Zavedamo se, da so želje in potrebe odraslih		KONDICIJSKE PRIPRAVE
po športu zelo različne. Z izkušenimi vaditelji		joging
in trenerji se trudimo, da bi se najbolje		kolesarjenje
prilagodili potrebam in željam posameznika.		tek v naravi
Pri nas lahko izbirate med		priročni fitnes delo z utežmi telovadne vaje
BADMINTONOM, VODENO TELOVADBO,		PAKETTEBA
ŠPORTNIM VRČEM, PRIROČNIM FITNESOM		zajema igranje badmintona in vodene
IN PAKETOM TEBA.		telovadbe
1.10.2001 - 31.5.2002
Veseli bomo vašega obiska tistih, ki vam šport zapolnjuje aktivni del prostega časa, in tistih, ki vam rekreacija pomeni eno od poti k bolj zdravemu in polnemu življenju.
www.drustvo-spin.si 041 779 383
13.. KIMAVCA 2001
STID? m
SMUČARSKI SKOKI
JANEZ, PRIMOŽ, ALJAŽ IN EKIPA OSVOJILI PRVA MESTA
Kljub nekoliko okrnjeni konkurenci so domači skakalci dokazali, da so na domačem terenu skorajda nepremagljivi. V dveh dnevih tekmovanja, kjer so se zvrstile štiri tekme za pokal občine Zagoijc in ekipna tekma za slovenski pokal, so le eno prvo mesto prepustili gostom. To je med najmlajšimi skakalci osvojil Tržičan Urban Sušnik. Vendar se mu je z dobrim skakanjem po točkah zelo približala mala, sedemletna Manja Pograjc, ki gre vse bolj po stopinjah starejšega brata Andraža. Za gledalce je bil zagotovo najbolj zanimiv dvoboj v konkurenci do 14 let, kjer sta se pomerila domači adut Primož Roglič in Jurij Tepeš. Oba nosilca medalj iz letošnjega neuradnega svetovnega prvenstva v avstrijskem Garmischu. Z dvakrat najdaljšima skokoma in z lepim slogom, ki ga je obakrat zaključil s telemarkom je zmagal Roglič, Tepeš pa je po padcu v drugi seriji pristal na četrtem mestu. Resnici na ljubo, pa je že po prvi seriji zaostajal za neulovljivih sedem točk. Tepeža sta prehitela še dva domača skakalca. Razpoložena Miran Zupančič in vse boljši Luka Grobljar. Lep dvoboj smo lahko videli tudi v konkurenci do 12 let, med domačima »orloma« Andražem Pograjcem in Janezom Močnikom-Guna, ki ga je za slabo točko v svojo korist rešil slednji. Prav lahko bi bilo drugače, saj Janezu kljub izrednemu slogu ni uspelo doskočiti v telemark in je zato Andraž, ki je bil pri tem uspešnejši, prejel nekoliko višje ocene. S svojo prvo zmago na tako velikem tekmovanju se lahko odslej pohvali tudi Aljaž Derstvenšek, kije slavil v konkurenci do 16 let.
Rezultati za pokal občine Zagorje:
Cicibani do 8 let, skakalnica K-15;
1.	Urban Sušnik, SKTržičTrifix, 12,5 in 12,5 m, 189,9,
2.	Manja Pograjc, 11,5 in 1 l,5m, 179,6,
8.	Anja Javoršek, obe SK Zagorje-SZS Kisovec, 10.5 in 10,5 m, 163,2.
Tako sedemletna Manja, kot petletna Anja, sestra skakalca Urbana, sta se na tekmi izkazali. Pohvaliti velja tudi petletnega Žiga Horvata, ki seje kot prcdskakalec preizkusil na 10 metrski napravi in doskočil do 8 in 8,5 m. Svoj delni ognjeni krst je s spustom iz pod skakalnice prestal še mlajši- novi orlič- Žan Žujič.
Pionirji do 12 let, skakalnica K-50;
1 .Janez Močnik-Guna, 46 in 48 m, 207,7,
2.Andraž Pograjc, 46 in 47 m, 206,9,
7. Andraž Smolič, 40,5 in 44m, 169,1,
S.Dcjan Judež, 41,5 in 41 m, 168,5,
9.	Klemen Bravec, vsi SK Zagorje-SZS Kisovec, 39,5 in 42,5 m, 167,1.
Pionirji do 14 let, skakalnica K-50;
1 .Primož Roglič, 51 in 49 m, 234,
2.	Miran Zupančič, 48,5 in 47,5 m, 218,8,
3.	Luka Grobljar, vsi SK Zagorje-SZS Kisovec, 47 in 46 m, 204,9.
4.	Jurij Tepeš, ŠD Dolomiti Ljubljana, 49 in 48 m (p), 203,1,
15.Nino Razpotnik, SK Zagorje-SZS Kisovec, 40 in38,5m, 153,3.
Mlajši mladinci do 16 let, skakalnica K-50;
1.	Aljaž Derstvenšek, SK Zagorje-SZS Kisovec, 47 in 48 m, 204,5,
2.	Aleš Martinjak, SSK Posavje, 46 in 48 m, 203,7,
Ekipna tekma za slovenski pokal pionirjev do 10 let, skakalnica K-20;
Z zelo izenačenim skakanjem je prva kisovška ekipa konkurenco premagali z veliko razliko. Miha Jesih je prispeval 188,3, Loen Grobljar 212,5, Urban Javoršek 215,6 in Jaka Prašnikar 216,4 točke. Za drugo ekipo je Manja Pograjc osvojila 135,6,Katja Požun 175,6, Dejan Žuj ič 184,4 in gost Luka Romšak 105,3 točke.
1 .SK Zagorje-SZS Kisovec l.(Jesih, Javoršek, Prašnikar, Grobljar), 832,8
2.SK Tržič Trifix (Resnik, Hrovat, Leban, Tomazin), 785,8,
8..SK Zagorje-SZS Kisovec 11. (M.Pograjc, Romšak, Triglav Kranj, Požun, D.Žujič), 600,9.
Igor Gošte
ŠAHOVSKI KOTIČEK
HRVAŠKI VELEMOJSTER ZELČIČ NAJBOLJŠI
V Stekleni dvorani DD Zagotje je v organizaciji ŠK Zagorje na močnem 2.mednarodnem turnirju v pospešenem šahu nastopilo 88 šahistov iz Slovenije in Hrvaške. Na turnir so organizatorji uspeli povabiti dva velemojstra, pet mednarodnih mojstrov, enajst mojstrov in 16 mojstrskih kandidatov. Po devetih krogih- pet sojih odigrali dopoldne, presotale štiri pa po kosilu, ki ga je pripravilo gostišče Kum- je zmaga pripadla hrvaškemu velemojstru Robertu Zelčiču, ki je nasprotnikom prepustil le eno točko. Pol točke manj sta osvoj i la dmgouvrščen i velemoj ster Georg Mohr in tretjeuvrščeni mednarodni mojster, Hrvat Robert Lončar. Med seniorji (nad 60 let) je bil s petimi točkami najuspešnejši (MK) Ncboljša Milinkovič iz trboveljskega Rudarja. Izmed šahistov domačega kluba je bil najuspešnejši
mojstrski kandidat Oto Kranjc in sicer na 16.mestu s šestimi točkami., 25. mesto je s 5,5 točkami zasedel (MK) Janko Hriberšek, 35. pa je bil s petimi točkami (II.kat) Benko Boštjan. Najboljša domača šahistka Mateja Florinda je s 3,5 točkami prišahirala 70. mesto, najboljši domači mladinec Žiga Iglič pa je s 4 točkami zasedel 54.mesto. Tekmovanje, ki gaje otvoril podžupan Zagorja Janez Vovk, je uspešno vodil šahovski sodnik Sašo Anžur. Glavna sponzorja turnirja sta bila občina Zagorje in Multima d.o.o.
šahovski 7(3

Zagorje
^0°i |
Najboljša trojica (arhiv ŠK Zagorje)
Igor Gošte
HEDVIKA JE NEDMORNA
Dne 5.8. je na Reki (Hrvaška) potekal mednarodni miting za veterane, katerega so se udeležili tudi svetovni-veteranski prvaki iz Avstralije. Pogoji za tek so bili zredno slabi, saj je bilo kar 40 stopinj Celzija, ob tem pa je bil štart ob I6.uri. Tako so organizatorji zaradi vročine zmanjšali dolžino teka in tako je Trboveljčanka Hedvika Kotar tekla na 100 in 400 metrov. V kategoriji nad 50 let je na 100 metrov zasedla 1.mesto, v absolutni konkurenci je bila druga. Isti rezultat je uspela doseči tudi na 400 metrov.
V nedeljo, 2.septembra pa je časnik Večer iz Maribora organiziral prvi gorski tek, ki je štel tudi za DP v gorskem teku v disciplini "gor-dol". Štart je bil pod snežnim štadionom na Pohorju, prog pa je potekala vse do vrha slalomske proge in je bila dolga 7.600 metrov. Pri ženskah niso imeli posebnih kategorij, zato so slednje nastopile le v absolutni konkurenci. Tako je pri ženskah zmagala Tina Hižar (Olipija), Hedvika Kotar pa je zasedla 6.mesto. Pri moških je slavil Igor Šalamon (Maribor), (pm)
ADI SMOLAR
iLtiiš MirnTin
13. KIMAVCA 2001
ALPINISTIČNE NOVICE
V nedeljo, 26.avgusta tega leta sta se lotila plezanja v Kamniško Savinjskih Alpah člana AO PD Trbovlje Aleš Kilar in Sebastijan Jančič. Namenila sta se preplezati Vzhodno smer v severovzhodni steni Male Rinke (2230 m). Ko sta vstopila v steno, sta brž ugotovila, da tokrat ne bosta v steni sama. Pred njima so vstopili v Vzhodno smer hrvaški alpinisti iz Pulja in to v dveh navezah. V spodnjem in srednjem delu smeri je vsem plezalcem šlo dobro ok rok kot pravimo. Težave pa so nastale in to zelo hude v zgornjem, izstopnem delu smeri. Hrvaški navezi sta pripravili trboveljskima plezalcema pravo kanonado s sproženim kamenjem. To je Aleša in Sebastijana tudi oplazilo, saj sta dobila več udarcev padajočega kamenja v hrbet in na ramena ter noge. Kljub temu sta, čeprav zdelana, vse to vzdržala in uspešno izplezala iz stene, sicer visoke 350 m. Ocena te smeri je IV/III težavnostne stopnje. Rahlo poškodovana sta se oba plezalca skozi Turski žleb vrnila na Okrešelj, od tu pa v Logarsko dolino in nato domov.
IL
ČLANI RELIKA RAZSTAVLJAJO V NOVEM MESTU
Člani Društva revirskih likovnikov RELI K iz Trbovelj so v soboto, 1 .septembra postavili eno skupinsko in dve samostojni likovni razstavi v treh galerijah v središču Novega mesta. Novomeščanom so se tako predstavili s 100 likovnimi deli. Otvoritve vseh treh razstav v Novem mestu se je udeležilo tudi več članov Relika, ki so bili s sprejemom s strani organizatorjev in navzoče publike zelo zadovoljni.
_______________________________
VESELE ŠTAJERKE PRIPRAVLJAJO NOV ALBUM
Priljubljena dekliška skupina Vesele Štajerke je posnela vse skladbe, ki bodo prav kmalu izšle na njihovem najnovejšem albumu s preprostim in že tradicionalnim naslovom Vesele Štajerke. S skupino stalnih sodelavcev so se tudi tokrat odločile, da na kaseti in zgoščenki predstavijo polovico novih narodno zabavnih viž in polovico skladb zabavnega žanra. Med avtorji, s katerimi sodelujejo, so znana uveljavljena imena z domačega glasbenega prizorišča: Igor Podpečan, Mike Orešar in Vera Šolinc. Novostim so dodale skladbo, s katero sodelujejo na letošnjem
CITRARSKO POPOLDNE NA KOPITNIKU
Citrarsko popoldne na Kopitniku, ki ga že enajsto leto prirejajo zadnjo soboto v avgustu, je tudi letos uspelo. Planinci iz Rimskih Toplic so se spet potrdulili, da obiskovalcem ničesar ni manjkalo.
Zadovoljen je bil tudi Peter Napret, glasbeni strokovnjak in organizator, saj je prišlo na Kopitnik še več ljudi kot lani - preko tisoč.
Fond Moljk
MLADI GASILCI V SAVUDRIJI
Gasilska zveza Trbovlje je pred kratkim omogočila sedemdnevno letovanje ob morju v Savudriji dvajsetim mladim gasilcem iz vrst trboveljskih gasilskih društev. V času letovanja so imeli mladi gasilski letovalci dnevne vaje v gasilskih veščinah, del časa pa so seveda namenili kopanju in razvedrilu.
IL
8.DRŽAVNA RAZSTAVA PSOV
Kinološko druptvo Trbovlje je v nedeljo, 26.avgusta na nogometnem štadionu ŠD Rudar organiziralo razstavo psov raznih pasem. Prijavljenih je bilo 369 psov s strani njihovih lastnikov tako iz Slovenije kot tujine.
IL
RDEČI KRIŽ RAZDELIL ŠOLSKE POTREBŠČINE
Rdeči križ Slovenije se je tudi letos lotil široke akcije pomoči šolarjem, ki so le-te potrebni posebno v pogledu oskrbe s šolskimi potrebščinami. V tej akciji pa je sodelovala tudi Območna organizacija Rdečega križa Trbovlje, ki jo vodi njen odbor. Pomoči potrebnim šolarjem so razdelili ob začetku pšolskega leta precej risalnih kompletov, šestila, barvnike, nalivnike, peresnice, torbice tod. Pomoč so razdelili po trboveljskih šolah in z njihovim sodelovanjem za 30 otrok.
IL
V ZDRAVSTVENEM DOMU TRBOVLJE BI RADI DVIGALO
V ZD Trbovlje so se odločili, da bodo v zglednem času nabavili dvigalo za osebni prevoz. Zgradba ima pet etaž in za prehod skozi vse te etaže je potrebno prehoditi številne stopnice. Predvsem za bolnike s težko gibljivostjo pa je to zelo naporno in za marsikoga domala tudi nemogoče. Dvigalo je nujno potrebno čimpreje dograditi in usposobiti za promet. Odločili so se, da v letošnjem letu naročijo izdelavo potrebne projektne dokumentacije, z gradnjo pa bi lahko pričeli prihodnje leto. To pa bo seveda mogoče le v primeru, če bodo zbrali potrebnih 45 milijonov tolarjev. Del sredstev bodo za te namene namenili sami, del sredstev pa pričakujejo iz proračuna občine Trbovlje, del sredstev pa naj bi prispevala republika. Po vsej verjetnosti bodo dvigalo postavili na zunanji strani zgradbe, ker bi bila vgraditev dvigala v notranjosti zgradbe povezana z večjim obsegom dela, večjimi stroški pa tudi večjim motenjem dela v posameznih ambulantah v času gradnje. Upajmo, da bo Zdravstvenemu domu uspelo zagotoviti potrebna denarna sredstva.
__________________________________IL
festivalu narečne popevke Vesela jesen in pesem z naslovom Lahko noč, ki so jo zapele in zaigrale v oddaji Orion Televizije Slovenija. Zanimiva posebnost na tem albumu pa je legendarna Avsenikova Na Golici v sodobni pop različici.
TRBOVLJE
Jr. ran. j. g n. g
Zasavski frker
IZGUBILA NADZOR NAD VOZILOM
Hrastnik, 1.9. ob 09.20 uri je Z.B. iz Trbovelj vozila citroen saxo po regionalni cesti I.reda iz smeri Riklovega mosta proti Steklarni. Tam je zaradi neprilagojene hitrosti izgubila nadzor nad vozilom in trčila v nasproti vozečega voznika ford escorta L.D. iz okolice Hrastnika. Na vozilih je nastalo za najmanj 300.000 SIT škode, policisti pa so zoper Z.B. podali predlog SP.
TRČILA V BETONSKI STEBER
Hrastnik, 5.9. ob 05.50 uri se je Z.S. iz okolice Laškega s seat Cordobo pri Steklarni Hrastnik vključeval v promet v trenutku, ko je iz Riklovega mosta po regionalni cesti I.reda z osebnim avtomobilom volkswagen golf pripeljala B.Z. iz Hrastnika. Da bi preprečila trčenje, je B.Z. zapeljala desno na travnato pobočje, kjer je trčila v betonski steber. Policisti so Z.S. izdali plačilni nalog.
NENADOMA ZAVIL LEVO
Zagorje, 29.8. ob 19.45 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo pri Medijskih Toplicah na Izlakah. Ugotovljeno je bilo, da je voznik P.A. vozil v smeri Izlak, pred njim pa sta peljala dva voznika kolesa z motorjem. Ko je P.A. prehitel enega izmed njih, je drugi voznik kolesa z motorjem nenadoma zavil v levo. P.A. se mu je z vozilom umikal, vendar sta vseeno bočno trčila. Nastala je samo materialna škoda. Zoper voznika motornega kolesa K.K., ki je mladoleten, sledi predlog SP-ju.
LE MATERIALNA ŠKODA
Zagorje, 31.8. ob 9.50 uri je pri tovarni Vtong voznik tovornega vozila D.I. vozil za voznikom osebnega vozila D.J.-jem, ki je vozila v smeri Izlak. Ko je D.J. ustavil z namero, da bi zavil levo, je v njega od zadaj trčil D.I. Nastala je le materialna škoda, zoper D.I.-ja pa sledi predlog SP-ju.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA
Zagorje, 2.9. ob 13.30 uri je v Podvinah
S.M. zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v zadnji del pred njim vozečega vozila, ki ga je v smeri Kisovca vozila K.M. Nastalo je za
500.000	SIT škode. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog, sledi pa še predolg SP-ju zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
NI USTAVILA PRI ZNAKU STOP
Zagorje, 8.9. ob 10.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na savskem mostu. Patrulja je ugotovila, da se je voznica R.F. vključevala v promet, pri tem pa ni upoštevala znaka stop in trčila v avto, last Š.T., ki je vozil po prednostni cesti. Nastalo je za
100.000	SIT škode, voznici pa je bil izdan plačilni nalog.
PETLETNI OTROK POVZROČIL NESREČO
Litija, 3.9. ob 17.10 uri so bili policisti iz ZD Litija obveščeni, da imajo na zdravljenju otroka, ki je bil udeležen v prometni nesreči. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil petletni otrok, ki seje po Prečni ulici v Litiji peljal s kolesom po sredini vozišča in trčil v nasproti vozeči avto, katerega je voznik
vozil pravilno in gaje pred trčenjem že ustavil. Voznik je nato otroka odpeljal domov, nato pa še v ZD Litija. Po dosedanjih podatkih je otrok dobil lažje telesne poškodbe.
VOZNIK IN HČERKA HUDO POŠKODOVANA
Litija, 6.9. ob 13.30 uri se je zgodila prometna nesreča v križišču regionalne in lokalne ceste za Lupinico v Mali Kostrevnici. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik, ki je iz lokalne ceste zapeljal na prednostno regionalno cesto in zato s prednjim delom vozila trčil v prednji del vozila, ki gaje voznik vozil po regionalni cesti v smeri Cerovice. Pri tem sta se voznik, ki je vozil po prednostni cesti in njegova mladoletna hčerka hudo telesno poškodovala in jima je bila nudena zdravniška pomoč na urgentnem bloku Kliničnega centra Ljubljana.
Ravbajo kot srake
Dne 28.8. ob 7.uri so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v tri osebne avtomobile na Vačah. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec prišel na dvorišče stanovanjske hiše na Vačah 16, kjer je vlomil v dva vozila znamke renault clio z razbitjem stekla prednjih vrat, eden avtomobil pa je bil odklenjen. V četrti avtomobil ni bilo vlomljeno. Do sedaj še neznani storilec je iz vozila odnesel več denarnic in dokumentov ter manjši nahrbtnik z napisom Fashion.
Dne 29.8. ob 7.15 uri so policisti prijeli A.S. iz Litije, ki je trenutno gojenec vzgojnega zavoda, v času dovoljenega izhoda pa je ponovno storil več kaznivih dejanj na območju Litije. Z njim so policisti opravili
AuflriJks
Vsem aufbiksarjem se zahvaljujemo za sodelovanje v naši rubriki in jim sporočamo, da bodo položnice prejeli takoj na kraju "aufbiksanja" ali pri našem pooblaščenem zastopniku - sodniku za prekrške.
*	29.8.	ob	15.10	uri	so policisti PO Hrastnik pohiteli v diskont trgovine Mercator	v Naselje Aleša Kaple, kjer je pijan razgrajal in
prevračal	kartonske	škatle P.A. iz Hrastnika, prav tako pa je tudi brez vzroka kričal na	zaposlene. Odstranjen je bil iz trgovine, napisan
pa je bil tudi predlog sodniku za prekrške.
*	Tale P.A. je pa res navezan na našega najboljšega soseda! 2.9. ob 12.20 uri so bili policisti namreč obveščeni, da pri blagovnici Mercator na avtobusni postaji sedi neznan moški, ki je pijan in močno kriči. Na kraju so policisti izsledili že omenjenega, ki je bil močno
pijan. Po opozorilu so ga napotili domov, napisali pa so predlog SP-ju.
* 2.9. ob 18.30 uri naj bi na Dolu prišlo do fizičnega obračuna med F.A. in njenim bivšim fantom R.R: iz Hrastnika. Na kraju je patrulja ugotovila, da je do stanovanja	F.A. prišel njen bivši fant R.R: in trkal na vrata.
Ker pa mu F.A. ni hotela odpreti, je sam odprl okno, vstopil	v stanovanje in F.A. udaril, po dejanju pa odšel.
F.A. je bila napotena v ZD Hrastnik, zoper R.R. pa bo podan predlog SP-ju, v kolior pa bo F.A. podala tudi predlog za pregon kaznivega dejanja nedovoljenega vstopa v tuje stanovanje, pa še kazenska ovadba na ODT. * 4.9. ob 21.55 uri so policisti morali posredovati na Izlakah, kjer je P.J. prišel do stanovanja S.L, razbijal steklo, razmetaval rože. Na kraju je bil opozorjen in so ga policisti napotili domov. Ob 23.45 uri se je ponovno vrnil in razgrajal pred stanovanjem in razbil steklo okna in skušal podreti streho vrtne ute. Policisti so utemeljeno sumili, da s kršitvijo ne bo prenehal, zato so ga pridržali do iztreznitve. Zoper njega bo podana tudi kazenska ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari.
Iv TO TL in Tl D
razgovor in ga opozorili, da naj s temi dejanji preneha, saj drugih ukrepov niso mogli izvesti. Istočasno so ga tudi opozorili, da naj se ob izteku izhoda, ki poteče konec tedna, vrne v zavod, sicer bo prisilno priveden. Zoper njega sledi kazenska ovadba.
Dne 30.8. ob 11.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec iz zgradbe Gimnazije Litije ukradel tri kamere. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je neznani storilec preko noči iz notranjosti novozgrajenega prizidka gimnazije odmontiral in nato ukradel dve video kameri, eno pa je odmontiral iz zunanje stene. S tem je povzročil za približno 200.000 SIT materialne škode.
Dne 31.8. ob 02.20 uri sta policista med opravljanjem službe ugotovila, da je bilo vlomljeno v gostinski lokal "Ars caffe" na Jerebovi ulici v Litiji. Policista sta opazila tudi osumljenca, ki je poskušal pobegniti, zato sta stekla za njim in ga prijela. Ugotovila sta, da je to mlajši moški odvisnik od mamil iz Zagorja. Policista sta mu zasegla ukraden mobilni telefon ter z njim opravila razgovor. Ugotovila sta, daje storil še nekaj kaznivih dejanj. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo.
Zagorje, 3.9. ob 6.10 uri je M.M. policiste obvestil, da je neznani storilec med vikendom vlomil vrata črpališča goriva v kamnolomu v Lipovici in odnesel za 200.000 SIT motornega olja.
Dne 6.9. ob 7.15 uri je S. V. policiste obvestil, da mu je neznani storilec iz parkirnega prostora pri zagorski občini iz osebnega vozila odmontiral meglenki.
Dne 6.9. ob 18.12 uri je J.G. iz Zagorja prijavil, da mu je V.R. ukradel čelado. Storilca so policisti izsledili in mu zasegli čelado ter zoper njega podali kazensko ovadbo.
Dne 5.9. ob 8.uri je bila PP Litija obveščena, da je bilo vlomljeno v trgovino Marino d.o.o. v Šmartnem pri Litiji. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec v času od 7.30 do 7.55 ure z neznanim orodjem na vzvod vlomil vhodna vrata trgovine in odnesel 17 mobi kartic z nominalno vrednostjo 1000 SIT, dva prenosna telefona znamke Philips, dva prenosna telefona znamke Ericsson in instalacijo za vozilo za polnitev in namestitev prenosnega telefona. S tem je lastnika trgovine oškodoval za približno 100.000 SIT.
POLICISTI PRIJELI EKSHIBICIONISTA
Dne 29.8. ob 17.uri so policisti v Litiji prijeli moškega ekshibicionista, ki je razkazoval spolni ud. Policisti so opravili tudi razgovor s štirimi oškodovankami. V kolikor so še kakšne oškodovanke ali oškodovanci, s katerimi policisti še niso govorili, naj pokličejo na PP Litija.
PREREZAL MU JE PLATNENO STREHO
Zagorje, 3.9. ob 8.44 uri je K.I. obvestil policiste, da mu e neznani storilec preko noči na parkiranem vozilu renault twingo v Naselju na Šahtu v Kisovcu prerezal platneno streho. S tem je K.I. oškodovan za 150.000 SIT škode.
VNOVČIL PONAREJEN BANKOVEC
Dne 31.8. ob 11.00 uri so bili zagorski policisti iz diskoteke Imperius obveščeni, da je prejšnjo noč neznanec vnovčil ponarejen bankovec za 10.000 SIT. Policisti za neznancem še poizvedujejo.
POŠTARJA UGRIZNIL PES
Dne 7.9. ob 14.uri je upravnica pošte v Zagorju poklicala na PO Zagorje in povedala, daje 6.9. okrog 10.30 ure njihovega poštarja ugriznil pes. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je pes, ki ni bil ustrezno zavarovan, last A.D. iz Zagorja. Policisti mu bodo poslali plačilni nalog po zakonu o zaščiti živali.
GOLJUFIJA IN NAIVNOST
Dne 4.9. so policisti prijeli prijavo kaznivega dejanja goljfije. Oškodovanec iz Litije je v časopisu prebral oglas, da občan iz Črnomlja prodaja mobilni telefon nokia 3310. Poklical ga je po telefonu in se dogovoril, da mu bo za telefon plačal 20.000 SIT ter naj mu ga prodajalec pošlje po pošti, on pa mu ga bo plačal ob prevzetju. Po prispetju pošiljke in plačilu je oškodovanec ugotovil, da je mobilni telefon druge znamke in da je pokvarjen. Občanke in občane policisti opozarjajo, naj se takšnih nakupov izogibajo.
NAŠLI LETALSKO GRANATO IN ROČNO BOMBO
Dne 4.9. ob 12.10 uri je bila PP Litija obveščena, da je v reki Savi pod železniškim mostom v Zgornjem Logu bomba. Policisti so odšli na kraj in ugotovili, daje občan iz Litije s čolnom veslal po reki Savi iz Hotiča proti Litiji. Ko je priveslal v plitvino pod zgoraj omenjenim mostom, je opazil približno 30 cm pod gladino neznani predmet, za katerega je nato ugotovil, da je eksplozivno telo.
Policisti so na kraj poklicali pirotehnike, ki so ugotovili, da je to letalska granata iz druge svetovne vojne, verjetno angleške izdelave, težka približno 250 kg. Zaradi odstranjevanja granate je bil v času od 17.55 do 18.15 in od 18.35 do 19.15 ure prekinjen železniški promet na tem odseku železniške proge. Pirotehniki so granato iz reke Save odstranili ob 19.15 uri in jo odpeljali a uničenje.
Dne 1.9. ob 19.20 uri pa so bili litijski
z"	zzzzzzz;	x
POLICIJA
POLICIJA OPOZARJA
Dne 29.8. ob 10.uri je bila Policijska postaja Litija telefonsko obveščena, da je več občanov šlo čez tire na Železniški postaji Litija in bi jih skoraj povozil tovorni vlak. Vse občane opozarjamo, da je takšno ravnanje skrajno neodgovornp in nevarno, zato bodo policisti občasno izvajali kontrolo in proti kršiteljem ^ ukrepali.____________________
policisti obveščeni, da je bila najdena ročna bomba na Golišču. Policisti so ugotovili, da so bombo našli člani radio kluba, ki so opravljali čistilno akcijo v okolici stavbe radio kluba ter da bomba izvira iz druge svetovne vojne. Za uničenje bombe je poskrbel pirotehnik. Policisti občane in občanke opozarjajo, da so ob morebitni najdbi eksplozivnih sredstev zelo previdni ter jih ne premikajo, temveč o najdbi takoj obveščajo policijo, saj bodo za nadaljnje postopke poskrbeli policisti.
STORIL SAMOMOR
Dne 2.9. ob 15.45 uri so policisti na PP Litija prejeli klic, daje v osebnem avtomobilu, ki je parkiran v Ribčah, negiben moški. Policisti so ugotovili, da je moški storil samomor z zadušitvijo z ogljikovim monoksidom.
Z	\
RDEČI PETELIN
Dne 4.9. ob 5.50 uri so bili policisti PP Litija obveščeni, da gori lesena lopa v naselju Leskovica pri Šmartnem v bližini hiše št.20. Policisti so takoj obvestili še gasilce in odšli na kraj požara. Ugotovili so, da je požar, za katerega je osumljena mlajša občanka iz okolice Litije, nastal na manšem kozolcu. Dne 3.9. ob približno 23.uri je osumljenka pod omenjenim kozolcem kadila ter odvrgla cigaretni ogorek, zato je v suhi travi nastal ogenj. To je opazil oškodovanec, ki je ogenj polil z vodo in mislil, da je ogenj pogasil. Ob 5.30 uri naslednjega dne se je trava ponovno vžgala, pri tem pa je kozolec pogorel. Zgorej je tudi starejši osebni avtomobil, ki je bil delno parkiran pod kozolcem ter nekaj trave in lesa. Ogenj so pogasili gasilci PGD Javorje. Zoper osumljenko bodo policisti podali kazensko ovadbo.
x__________________________________J
F: J j. GfZi F. F
j.
Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 27.septembra, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 21.septembra na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
Stanovanja, parcele
NAJAMEM garažo v Trbovljah, tel.: 041/847-060 PRODAM parcelo v okolici Trbovelj v izmeri 700 in2, primerno za postavitev manjšega vikenda, za 300.000 SIT, tel.: 041/ 929-269
c«c
nEPitcmičninc
VllCfl I. IVIHN 7. TRBOVUt
TeVMMMliHS-l«
pnoDnifl. fidKiip, mmovniij, mi, poiiovnm pponoiiov,
VIKtčDOV 10 PilRCEl
KUPIM lokal (do 40 m2) v Trbovljah ali Zagorju, tel.: 031/ 795-519
NAJEM prostora za razna praznovanja, obletnice, rojstni dnevi, razna srečanja, tel.. 56-61-416 ali 56-66-882
Avtomobili, deli
PRODAM fiat punto 55 S, letnik 12/96, 5 vrat, metalno zelen, 1.lastnik, servisna kjiga, letne + 4 zimske pnevmatike, avtoradio, 58.000 km, tel.: 031/ 347-185
PRODAM 4 letne gume cormoran, rabljene eno sezono, dimenzije 175/70/13, tel.: 041/ 545-554
Razno
PRODAM volan Thrustmaster Ferrari za playstation 1 ali 2 ali zamenjam za navadno ročko oziroma joystick za playstation, tel.: 041/403-055 PRODAM kosilnico gorenje muta, cena po dogovoru, tel.: 041/ 431-702 in 56-44-187 PRODAM starinsko vazo, staro 103 leta, inf. 040/849-306 ali 040/315-836 PRODAM peč na olje wamsler 6kw, ugodno in komponente sony ali menjam za osebni računalnik, tel.: 031/270-149 KUPIM otroški stolček za hranjenje (chicco, brevi), stajico in hodalico, tel.: 56-29-522
Delo in inštrukcije
23-LETNI MOŠKI išče delo na področju Zagorja, z izkušnjami s tajniško-organizacijskimi nalogami, obvladanje dela z računalnikom, komunikativen in vesten, z lastnim prevozom, pokličite samo resni (akviziterska prodaja na terenu ne pride v poštev), tel.: 041/403-055
LEKTORIRAM seminarske
in diplomske naloge, tel.: 56-49-142
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje
INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, GSM: 031/527-607
IZDELUJEM načrte na računalniku, tel.: 041/463-881 (Matej)
Živali
ODDAM male mucke, tel.: 56-68-830
Osebni stiki
28-LETNI fant, nekadilec, nealkoholik, bi rad spoznal dekle iz Zasavja. Če si resna in imaš željo po urejenem domu, piši na uredništvo Zasavca pod šifro: "Žarek upanja".
APARTMAJI NA VIRU
Septembra še nekaj dni prostih v apartmaju za 5 ljudi. Apartmaja sta 20 m od morja na najatraktivnejši plaži Jadro otoka VIRA. Informacije 041 458 444
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735

Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp.
raBOVLJB
SB|M
za brezplačni mali oglas	^
•	Tekst:	................................................ °°
..........................................................    o
i	  *
>>	u
Moj naslov:	  <<
N
|)*b-T7n3 tiln
ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE IN KNJIŽNICA ZAGORJE VABITA
na študijski krožek "Beremo z Manco Košir", ki bo potekal tudi v šolskem letu 2001/02 in se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra ob 19. uri v Knjižnici Zagorje. Vabljeni dijaki, študentje in drugi, ki radi berejo in ki jih knjige zanimajo.
Športno društvo Suzana
VABI
na biljard turnir, ki bo v soboto, 15.septembra ob IS.uri. Prijave na 031/717-841. Vabljeni!
Sezona 2001/2002 se prične 1 .oktobra 2001. BADMINTON - najem igrišč (Zagorje, Kisovec)
DVA TEDNA ODPRTIH VRAT V ZAGORJU 1 .teden PON 17.9., SRE 19.9., PET 21.9. 2.teden PON 24.9., SRE 26.9., PET 28.9. od 20-22 ure
Vse telovadne dejavnosti se odvijajo v telovadnem študiju Izlake
TEDEN ODPRTIH VRAT NA IZLAKAH TOR 25.9., ČET 27.9. otroci od 18.30 do 19.30 starejši od 20.00 di 21.00
informacije: 041/779-383 www.drustvo-spin.si
tP/fcJcH MMCMAm PC TvtfflM
(vsak delovnik med 7. in 10. uro)
Na telefon:
!! PAINTBALL M
(+ Šklabov Piknik)
Jep, streljali se bomo!
KJE: Agnes - Ojstro Trbovlje (=posebej pripravljen in za paintball prilagojen teren)
KDAJ: sobota, 6. oktobra, 2001 - glej plakate
ZAKAJ: preživela ekipa, dobi seveda nagrado.., pa tudi kakšna tolažilna
bo komu padla.
KAKO: smrtno resno!
KDQ: vabljeni vsi, ki tole berete in ste dopolnili 16 let. Tekmovali bomo v ekipah, s predvidoma tremi ali štirimi tekmovalci.
KAJ POTREBUJEŠ: Plačano prijavnino in čevlje.
Prijavnina zajema najem ustreznega kombinezona in vsega, kar potrebuješ za varnost, puško in 100 kroglic, pa še postrežbo na Šklabovem pikniku, po tekmovanju.
Prijavnina za člane ŠKLAB-a znaša: 2.000,00 SIT/osebo, za vse ostale borce, ki niste včlanjeni v naš klub, pa 3.000,00 SIT/osebo.
Prijave ekip (pa tudi posameznikov, vas bomo že spakirali skupaj po ekipah, brez skrbi), zbiram tja do 28. septembra, na telefonski številki:
(031) 422 474 - Vlasta.
Na tej tel. številki, se bomo pomenili tudi o vseh detajlih in pravilih igre, da ne bo kaj mrtvih..
Lepo vabljeni - imeli se bomo fajn! Veseli smo vsakega!
Se vidimo, G.l. Jane
(


NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 64 166, 64 494 fax. 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnino bom plačeval(a): 3 mesečno, polletno, letno
Ime in priimek ..............
kraj
poštna št.
ulica
telefon
datum
podpis
V.
NAROČNINO BOM PLAČEVAL (A):
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
\
l. INTEGRAL
JL. INTEGRAL
RjAuLLv
^ILniAtA^a/
Trg svobode 11a, 1420 Trbovlje tel. 03 56 31 190 Grajska 2,1410 Zagorje tel. 03 56 55120
V šolskem letu 2001/2002 vpisujemo v programe:
•	Visoka poslovna šola
(EF Ljubljana-študijski center Trbovlje)
prijave sprejemamo do 24.09.2001
•	Organizacija in management (FOV Kranj-študijski center Trbovlje)
prijave sprejemamo do 14.09.2001
•	v tri- in štiri letne programe s področja trgovine, gostinstva, prometa, ekonomije, elektrotehnike
prijave sprejemamo do 30.09.2001
•	v brezplačno osnovno šolo za odrasle in mladostnike
•	v tečaje tujih jezikov
(angleščina, nemščina, italijanščina, španščina)
•	v tečaje računalništva (VVindovvs, Word, Excel, Internet)
•	v tečaj za upravljalce gradbene mehanizacije in voznike viličarjev
•	v tečaj iz varnosti pri delu in varstva	pred	požarom
•	v tečaj iz varnosti in zdravja pri	delu	za kmete
•	v strokovne in ostale tečaje
•	v seminarje in delavnice
•	v študijske krožke
Organiziramo tudi seminarje in tečaje po želji naročnika.
Obišite nas na: www.zlu-trbovlje.si
INTEGRAL
INTEGRAL
Avtol*i*sii promet Izi turizem. Zegorje eLo.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: intcgral.zagorjc^siol.nct Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si
POLETJE JE ŠE TU
JELŠA 15 IN 22.9. HN Fontana - 7polp+letalo - 49.900 SIT BOL 22.9. H Kaštil - 7 polp+letalo - 59.900 SIT DUBROVNIK 23.9. H Adriatic 7poIp+letalo - 52.900 SIT HVAR 22.9. 7polp+Ietalo-44.900 SIT
KRETA, RODOS, SANTORINI 07.-14.9 IN 14.-21.9 nočitev, zajtrk, letal O-59.900 SIT
!
TUNIZIJA 17.9 in 24.9, HOTEL***POLP+LETALO - 73.900 sit
TERME ROGAŠKA V SEPTEMBRU-5DNI,
1 oseba 45.000,2 oseba 22.500 TERME ZREČE-7 dni, pol/p 51.000 sit7-10% upokojenci TERME ČATEŽ- 4pol/p, 5 dni kopanja v septembm-31.600 sit
Po nakupih v LENTI, 15.9.2001 - 3000 sit
ODPIRALNI ČAS
OB DELAVNIKIH OD 6,00 DO 16,00 URE OB SOBOTAH OD 9,00 DO 12,00 URE
iararaVAHiA IN...
Sp totztVanja z
aA. INTEGRAL
INTEGRAL
JL. INTEGRAL
aA. INTEGRAL
Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas
Dobrota opogumlja
Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski.
Karitas	Tei.: (oo 23 23186
**eillllllll—elillallllie	www.karitas.si
Najdete nas v Oglasni pošti.
Prinese Vam jo Vaš poštar med 12. in 14. septembrom.
ZflVflSZE 12 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENI JHEL*3
RHESTRIM ““

Tel.: 01/436 53 90.fax: 01/436 85 ZO, www.rumenestrani.coni
1 N T E R MARKETING
13 0 fin r,TL O3V
■u
n
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Pred vami je obdobje smeha in sproščenosti. Občutek za estetiko vas ne bo pustil na cedilu. Partner bo cenil vašo odkritost in neposrednost, vendar se izogibajte direktnih obtoževanj in grobih besed. Št.: 18.
Nikar ne poskušajte težav razreševati, kadar ste nervozni. V poslu vas bo spremljala sreča, zato se manjše napakice in nezbranosti ne bodo poznale pri končnem rezultatu. Pozor na ljubezenskem področju: zarečenega kruha se največ poje. Št.: 3.
Na delovnem mestu boste zadovoljni, saj vas bodo sodelavci sprejeli takšne, kot ste. Cenili bodo vašo odkritost in izvirnost, po drugi strani pa bodo tudi zamižali pred drobnimi muhami, ki se jim niste pripravljeni odreči. Št.: 23.
Na delovnem mestu boste porabili veliko energije. Domov boste -oer v i prihajali utru-JLl jeni. zat0 Pos"
krbite, da boste 22.6.-23.7. imeli dovolj počitka. Partnerjevo bližino boste močno potrebovali, ne pričakujte pa, da bo ustregel vsaki vaši muhi. Št.: 4.
Pri delu boste uživali, jezilo vas bo le to, da se bodo drugi vtikali v vaše delovno področje. S partnerjem se le pogumno pogovorite o stvareh, ki vam že dolgo ne dajo pravega miru. Št.: 19.
Stopate po pravi poti in cilji niso več tako daleč pred vami, zato le pogumno. Namesto da partneija zasipate z očitki, se mu raje bolj predajte. Odnos bo tako čisto drugače zaživel, in sicer v obojestransko zadovoljstvo. Št.: 10.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/llaša bodočnost
se mestni otrocipocu ti^o srečne o- naphotp mazanem mocv-irju., izpuiipo pa v-otpo do iiirdpeiy,a ta£oJ/ do predle postorimo posodo topie rode) da iijit miti-Je zame njreeja tcJnost) oddar o Is tja su-et,
(J. Robin)
In to sc bo zagotovo dogajalo tudi mamicam sedmih malčkov. Štiri punčke in trije fantki so v času od 29. 8 do 7. 9. 2001 pričeli mazati pleničke.
29.8.2001
Andreja Kmet, Brdce 9, Dol pri Hrastniku - hči Rina Planinc Sabina Crnikič, Polje 6, Zagorje - hči Ajla Mateja Lesar, Vreskovo 48, Trbovlje - sin Sebastjan Plaznik 30. 8.2001
Nataša Podlesnik, Ob gozdu 27, Sevnica - sin Matic
4.9.2001
Senada Tursunovič, Okrogarjeva kolonija 2, Zagorje - hči Alma
6.9.2001
Natalija Kuhelj, Kešetovo 15, Trbovlje - hči Ana Jolanda Kamnikar, Šuštarjeva 1, Trbovlje - sin Jan ČESTITAMO !
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
Včasih kar malo preveč dvomite o svojih sposobnostih. V prihodnjih dneh se vam bo ponudilo kar nekaj prilož-24.9.-23.10. nosti, da se potrdite. Prav je, da začnete razmišljati o prihodnosti. Št.: 21.
Je že res, da imate ravno zdaj veliko dela, a nekaj časa za pogovor s partnerjem si lahko kljub temu vzamete. Ne izogibajte se temam, ki vam niso po volji. Najbolje bo, da čim prej poveste, kar vam leži na duši - vendar taktno. Št: 6.
Razmišljali boste o različnih življenjskih ^	vprašanjih, ki
gredo pogosto neopazno mimo. Poiščite tisto plat svoje osebnosti, ki je najbolj skrita in neraziskana. Kanček negotovosti bo le obogatil vaš vsakdanjik. Št.: 9.
Veliko pomembnih odločitev je pred vami. Čeprav ste f razcepljeni med različnimi i	možnostmi, se
boste znali modro 23.12.-20.1.	odločiti. Partner-
ja boste znali presenetiti z drobnimi pozornostmi. Št: 15.
'T, Nikar ne posku-
\	tik ■	^a-*te ^e'at' ve^
stvari naenkrat, ker boste v zmedi naredili več škode kot koristi. Poskušajte si čim 21.1.-19.2.	bolj racionalno
razporediti	čas. Na ljubezenskem
področju se vam obetajo »poskočni« dnevi. Št: 21.
Različne oblike izobraževanja, 1 rekreacije ali obisk kulturnih prireditev bi prijetno obogatili vaše družinsko življenje. Poleglega bi ob tem pozabili na službene skrbi, s katerimi ste zadnje časa kar nekoliko preveč obremenjeni. Št.: 7.
20.2.-21.3.
razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR:
BOJAN
ARKO
PISAN
NOČNI
METUU
RUSKA
PRIMA-
BALERINA
(GALINAS.)
DOLGO.
ŠIROKO
VRHNJE
OBLAČILO
MUSLIMANK
GOSTA. TANKA TKANINA ZA BLAZINE IN PERNICE
KARIN ENKE AMERIŠKI IGRALKI (FRANCES IN SANDRA)
NALAGANJE NA KAKO VOZILO ALI ŽIVAL ZA NADALJNJI PREVOZ ALI PRENOS
SREDSTVO
ZA
KREPITEV
SPOLNEGA
NAGONA
HRVAŠKI
LITERAT
GODEC.
MUZIKANT
JUŽNO-
AMERIŠKI
PASTIR
ANGLEŠKI
GROF

BOLI LITERAT (PEJU)
ČARU
NOVAK
EGIPTOVSKO
BOŽANSTVO
KANADSKI
ATLET
JOHNSON RAKUNASI I PES
POTOMCI
STARIH
EGIPČANOV,
KRŠČANSKE
VERE
OZEK KONEC KOPNEGA VEČJA VOJAŠKA ENOTA
ŽOGA
IZVEN
IGRIŠČA
OUT
VEČJA
SKUPINA
ŽIVALI
ISTE
VRSTE
EGIPTOVSKI
BOG
SONCA
IME PREBIVALCA PO IMENU KRAJA
NAUK
PODUK
ITALUANSKI
SKLADATEU
jGIU^Pg^
V PACIFIKU
VNETNI MEHUR NA JEZIKU
BREZBARVEN PLIN Z OSTRIM VONJEM
OKUSEN
MORSKI
ČEKAN
DOLŽINA
NAPLAČILO PRI MENJAVI DENARJA. PRIBITEK
ITALUANSKI
KOMUNI-
STIČNI
POLITIK
(LUIGI)
ŠAHOVSKA
‘UT"
ROM RODU (TRISTAN)
NEKDANJI
BENEŠKI
-M-
VRSTA PREMOLKA V VERZU
RAZLOKA
NAŠA SMUČ. TEKAČICA
ANJA
ZAVADLAV
AMERIŠKI TENORIST IT, RODU (MARIO)
AVANS.
NADAV
MLEČNI
IZDELEK
TUDI
DELEŽ
INDONEZIJSKI OTOK 08 SUMATRI
ZNAMENIT MOST V

IVAN
OMAN
MLADA.
ZLASTI
SPOMLA-
DANSKA
KOKOŠ
LJUDSTVO VASAMU VINOUI.
H ASI
NAŠ
IGRALEC
(PRIMOŽ)
FINSKI
ARHITEKT
(ALVAR)
ci nvARPFK- ULANOVA: ruska balerina LANZA: ameriški tenorist
JAVOROV: bolgarski literat DIEREZA: razloka
Vicoteka
Taks/
Pijan moški naroči taksi, da ga odpelje v hotel. Med vožnjo taksist opazi, da se njegov potnik slači:
"Gospod, počasi, saj še nisva v hotelu."
"A tako? To bi mi pa lahko že prej povedali, ko sem čevlje postavil pred vrata."
Sedi
Srečata se dva psa.
"Zdravo, meni je ime Reks. Kako pa tebi?"
"Ne vem, ampak največkrat mi rečejo Sedi."
igla
"Zakaj imaš zavezano oko?" "Soseda me je pičila z iglo za pletenje."
"Kako?"
"Skozi ključavnico."
Ljub os urn n ost
Petra je bila izjemno ljubosumna ženska in je svojega Franca venomer sekirala zaradi drugih žensk:
"Sinoči sem videla, da si pijan na ulici objemal drevo."
"Kaj, sedaj boš ljubosumna še na drevo!."
6 V©i®loOO
Da bi preprečil upor domačinov, je babilonski kralj Nebu-kadnezar II. leta 587 pr.n.š. ukazal porušiti Jeruzalem, ki ga je osvojil desetletje prej, vodilni sloj Judov pa izgnati v Mezopotamijo. Omenjeni izgon (poznamo ga tudi pod imenom babilonsko suženjstvo) se je končal šele okrog leta 520 pr.n.š., ko so Perzijci, ki so medtem osvojili Babilonijo, Judom dovolili vrnitev v domovino.
*****
Japonec Shizuo Tatsushima je med hojo po neki tokijski ulici našel ček za približno 275 milijonov tolarjev. Pobral ga je in takoj odnesel na najbližjo policijsko postajo. Banka, ki ji je ček pripadal, mu je v zahvalo za njegovo poštenost izplačala nagrado v višini 220.000 tolarjev.
*****
Nekatere vrste mravelj lahko prenesejo tudi zelo nizke temperature, saj njihova telesa izločajo glicerol, ki preprečuje zmrzovanje.
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 27.9.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 18/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še Številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 16/
2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada: Andrej Knap, Hrušica 128/b, 4276 Hrušica
2.	: Praktična nagrada: Nevenka Šikovec, Sallaumines 3b, 1420 Trbovlje
3.	: Praktična nagrada: Gregor Cvirn, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 17.9. do 21.9.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro Z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob torkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredah
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
g IB ® B č\ iS)
Čl Ifl ©
Kino Zagorje
13.9.	-16.9. MALENA (drama), čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00;
15.9.	-18.9. PLANETTEME (ZF srhljivka), sob., ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00; 19.9. - 23.9. ROP STOLETJA (akcijski), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 21.9. - 25.9. TOMB RAIDER (pustolovski), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 26.9. - 30.9. ARTUR PRDONJA (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 29.9.-2.10. DNEVNIK BRIDGET JONES (komedija) sob., ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00;
Kino Izlake
16.9.	PLANET TEME (ZF srhljivka), ob 20.15; 23.9. TOMB RAIDER (pustolovski), ob 20.15; 30.9. ARTUR PRDONJA (komedija), ob 20.15;
Kino Trbovlje
13.9.	-17.9. DRAKULA (grozljivka), čet. ob 18.00, pet., sob. ob 19.00, ned. ob 17.00, pon. ob 20.00; 14.9. LARA CROFT: TOMB RAIDER (akcijska pustolovščina), pet. ob 17.00, sob. in ned. ob 21.00, pon. ob 18.00;
14.9.	- 16.9. JESEN V NEVV VORKU (romantična drama), pet. ob 21.00, sob. ob 17.00, ned. ob 19.00; 18.9. - 24.9. AMERIŠKI PSIHO (srhljivka), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. ob 20.00, čet. ob 18.00, sob. in ned. ob 19.00, pon. ob 18.00; 21.9. - 24.9. ČAROVNICA IZ BLAIRA 2 (grozljivka), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 21.00, ned. ob 17.00, pon. ob 20.00; 22.9. - 26.9. F1NAL FANTASV (animirana ZF), sob. ob 17.00, ned. ob 21.00, tor. ob
18.00,	sre. ob 18.00 in 20.00; 27.9. - 30.9. PEARL HARBOR (vojna drama), čet. ob 16.00, pel. ob 17.00, sob. in ned. ob 17.00 in 20.15;
Kino Hrastnik
13.9.	-16.9. EVOLUCIJA (ZF komedija), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 14.9. -16.9. ČOKOLADA (rom.melodrama), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 17.9. - 18.9. NI KINO PREDSTAVE; 19.9. - 23.9. IZGUBLJENE DUŠE (grozljivka), sre., čet. in ned. ob 20.00; 21.9. - 23.9. PODMORNICA U-571 (vojaška akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob
20.00,	ned. ob 18.00; 24.9. - 25.9. NI KINO PREDSTAVE; 26.9. - 30.9. DOBERMAN (akcija), sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 28.9. - 30.9. TEČNOBA V HLAČAH (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00;
Kino Dol pri Hrastniku
14.9.	EVOLUCIJA (ZF komedija), ob 19.00; 21.9. IZGUBLJENE DUŠE (grozljivka), ob 19.00; 28.9. DOBERMAN (akcijska srhljivka), ob 19.00;
13.. KIMAVCA 2001
j.j.jr.rj
MaiPSrttiMtt
Emil: pcrkmandcljc@trbovlje.si
ODŠEL JE NA milico. OPS NA MALICO!!!
Iskrice Igoija (»ošteta
PRAV MU JE, ZAKAJ PA NE BERE DOMAČIH ČASOPISOV
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšekje sporočil, da ves avgust ni prebiral domačih časopisov. Če bi jih, ne bi:
-spregledal mednarodno tekmo v Zagorju med Slovenijo in Rusijo (kje je bil Putin?),
-spregledal, da seje v Sloveniji mudila Lepa Brena, kije njegovemu ministru Ropu »zmešala« glavo,
-spregledal, da mu je koalicijski kolega Pahor zaobšel volilni zakon z by passom, kar dobro obvladajo tudi »njegovi« gospodarstveniki,
-spregledal, da je avgustovska inflacija nična (kar nihče pameten ne veijame),
-spregledal, da mu že skoraj pol Slovenije želi zamenjati ministra Kopača (on ima pa o njem še vedno dobro mnenje),
-spregledal, da je minister Rupel ostal brez pomoči (tudi njegove) pri zagovarjanju evropskih integracij,
-spregledal, da seje opozicijski veljak Janša pridno pripravljal na odstrel ministra Kopača.
/Al PA NI5/AO SPREGLEDALI. DA l/AA/AO OBLAST PRAV TAKO KOT Sl JO ZASLUŽI/AO. PRAV NA/A JE.
GRAČNER IN ŠVAGAN PROTI NIČNI STOPNJI OBDAVČITVE KNJIGE
Prav ste prebrali. Le 15 poslancev iz vrst SDS, NSi ter Franci Rokavec je v parlamentu (29.6.) glasovalo proti nični stopnji obdavčitve knjige. Sedanji DDV znaša 8%, kar je naj višji davek v Evropi. Proti nični obdavčitvi sta glasovala tudi zasavska poslanca Matjaž Švagan in Zoran Gračner iz LDS (Barovič SNS in Grošelj ZLSD se glasovanja nista udeležila) ter še 33 drugih poslancev. Dvorano je na veliko začudenje ljubiteljev knjige tik pred glasovanjem zapustil predsednik Bralne značke, sicer LDS poslanec Tone Partljič.
Ob tem lahko ugibamo: 1. da omenjeni poslanci ne berejo knjig, 2. da imajo tako in tako dovolj denarja in 3. da so le poslušne ovčke svojih šefov.
BODO POVOJNI POBOJI KDAJ KAZNOVANI?
Odkrivanje novih in novih povojnih grobišč v Sloveniji- prav zdaj trupla, tik po 2.sv.vojni zverinsko pobitih oseb izkopavajo v zapuščenem rovu na Zg.Bistrici-je še en dokaz, kaj je povojna oblast dopustila oziroma delala. Poraja se logično vprašanje, ali niso ti poboji primerljivi s podobnimi, zaradi katerih nekaterim akterjem sodijo v Haagu? Bomo videli, kaj na to poreče gcn.dr.tožilka -Zdenka Cerar.
Slika:	Najboljši
padalec med dopisniki Zasavca Luka Groboljšek ml. je zelo natančen. Uspelo mu je pristati prav na vrhu droga. Kot nam je zaupal, si je od blizu želel ogledati napravo, ki kaže kam piha veter.
SATIRA
V mnogih strankah se jeze', ker nikakor jim ne uspe' da bi v svoje vrste pritegnili, toliko ljudi kot jih nadškofRodc.
INikvl premoženjskih zavcirovmij Zavannalniee ,l’ri^la\ vam omogoča, da evlovilo zavarujele premoženje svoje družine. ()l)likujele ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavaro\anja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj \ paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobile paketni popust.
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati.
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Rentno varčevanje Ban
I
Celje - skladišče
D-Per
6/2001
- reden in sredstev
5000009957,18


K mn

COBISS o

Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke

Trg revolucije 25 c, Trbovlje