Ameriška Domovina
'/«IW E RI <?/%
HOME
No. 2
AM€RICAN IN SMRST PORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
PmtlMu] and Interaathmal CirenlatlMi
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 5, 19C0
tLOVCNIAN
MORNING NCWtPAMR
ŠTEV. LIX — VOL LIX.
Sen. Anderson za ko- | Novi grobovi nec ženev. razgovorov
Mary Rantt
Po mučni bolezni je preminula na svojem domu na 15707
Sovjetskemu zavlačevanju Arcade Ave. Mary Rantt, roje- Od S ,'elega večera sem, ko je
razgovorov V Ženevi O kon- na Petculic, stara 81 let. Tukaj Čanju preskušanja atom- zapušča soproga Johna, doma
skega orožja je staviti mejo.
treba po-'iz vasi Ljubno pri Škofji Loki.
hčere Mildred Procopio in Virginio Ortmann, 7 vnukov, 5 pravnukov ter več drugih sorodni-
WASHINGTON, D. C. — Demokratski senator Anderson je predsednik skupnega kongres- kov’ Sin John je	leta 1952
nega odbora za atomsko silo in kot tak zelo mogočen gospod
Rojena je bila v Urlovskem na Primorskem, kjer zapušča bra-
saj je svoje čase celo prekucnil , ta. Tukaj je bivala 65 let. Bila predsednike atmske komisije je članica Društva Združen. Straussa. Je pa menda tudi do-1 bratje št. 26 SNPJ. Pogreb bo bro podkovan
v vseh zadevah narodne obrambe, v kolikor se tičejo atomskega orožja.
Senator Anderson je sedaj pozdravil idejo predsednika Ei-senhovverja, naj se naša dežela ne veže več za odrejeno dobo, da ne bo preskušala atomskega orožja. Od 31. oktobra 1958 do 1. januarja 1960 smo se namreč prostovoljno odrekli vsakemu preskušanju. Od sedaj naprej velja naša obveza samo od dneva do dneva. Moskovska Pravda je predsednikov sklep hudo napadla, ker vidi v njem pritisk na ženevska pogajanja o kontroli, ki jih komunisti načrtno zavlačujejo, zadnje čase menda zato,' da bi celo zadevo lahko spravili nerešeno na prvi -sestanek na vrhovih.
To je zbodlo senatorja Andersona, da je javno zahteval, naj naša administracija napravi konec komunističnemu slepomišenju v Ženevi in določi datum, do katerega naj se pogovori v Ženevi končajo. Ako do tistega dneva ne bi prišlo od nobenega sporazuma, naj Amerika kratkomalo prekine pogajanja. --------------o------
Nov način bojevanja proti komunizmu v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, Nem. — Kmetje iz Vzhod. Nemčije so prišli na nov način bojevanja proti komunizmu. Vzhodno-nemški komunisti jih vedno bolj silijo v kolhoze. Da bi se ubranili pritisku, so začeli zastrupljati živino na že obstoječih kolhozih. Razven tega so začeli požigati hleve in druga poslopja na kolhozih. Tu-patam pošiljajo na oni svet tudi voditelje kolhozov in komunisti, čne agitatorje.
Baje so komunistične oblasti dobile samo v treh poletnih mesecih okoli 900 prijav o takih protizakonitih dejanjih. S pre-iskavanjem ne pridejo daleč, ker vsi kmetje molčijo kot grofe.
bila pomazana s proti ju (lovski znaki sinagoga v Koelnu, so nastopili sovražniki Judov še v osmih drugih državah Evrope.
FRANKFURT, Zah. Nem. — Val protijudovskega razpoloženja je v zadnjih dneh planil preko skoro cele svobodne Evrope. Začelo se je v nemškem Koelnu na Sveti večer, ko so popisali in porisali novo sinagogo s proti judovskimi napisi in kljukastim križem. Oblasti so v zvezi s tem prijele štiri osebe, od katerih sta dve priznali svoje dejanje. V naslednjih dneh so se znaki protijudovskega razpoloženja pokazali v raznih državah Evrope od Norveške na severu, Avstrije na vzhodu, pa v samo Veliko Britanijo, ki je sicer znana po svoji i strpnosti.
na pod kratico TVA, je objavila j V brdskem delu Berlina je svoje letno poročilo, ki ji da do- skupina nacionalističnih visoko-
bro spričevalo o poslovanju. Pre-'solcev v nekem parku priredila
bivaki doline Tennesee porabi-1 Verovanje pod nemško cesarsko jo na primer letno 7,863 kilovat- ! ustavo okrašeno s kljukastim
»“StSiPodjetja jeklarske industrije so se
sporazumela s svojim delavstvom
v četrtek zjutrsj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Kalvarijo.
----o----
TVA se je kar dobro obnesla v letu 1959
WASHINGTON, D. C. — Federalna skupina elektrarn, zna-
Rešenci z ameriške tovorne ladje na varnem
SINGAPORE. — Ameriška tovorna ladja Valley Forge je pretekli četrtek nasedla na podmorsko čer kakih 55 milj južno od tod. Ladje, ki so bile v bližini, so vzele na krov in pripeljale sem 30 članov posadke, med tem ko se je preostalih 7 rešilo na indonezijski otok Bintan.
Ameriška ladja je vozila iz Portlanda v Oregonu pšenico v Indijo.
COLO WAVE
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, naletavanje snega, hladno. Najvišja temperatura 27.
nih ur, doč m je naše narodno povprečje samo 3,400 ur, torej za več kot 50% manjše. Električni tok stane tam komaj 1.03 centa po uri, dočim je njegova povprečna cena za vso deželo 2.52 centa. Od 1,250,000 hiš v tej dolini, jih ima 250,000 javo na elektriko.
K{:itiki TVA omrežja tudijo, da omrežje lahko radi tega prodaja elektriko tako poceni, ker ne plačuje nobenih davkov in ima kredite po izredno nizki obrestni meri. TVA uprava odgovarja na to, da je plačala državnim in mestnim davkarjam 6.8% svojih dohodkov, kar je več kot plačujejo zasebne elektrarne.
križem, znakom hitlerizma. Policija je zborovanje razbila in devet udeležencev prijela, pa jih zopet spustila. Okoli sinagog v zahodnem delu Berlina so povsod postavljene straže. V Berlinu je do nastopa Hitlerja živelj., lo okoli 175,000 Judov, sedaj j:h ni več kot 7,500.
Avstrijska policija jšče one, ki so porisali sinagogo na Dunaju. V danski prestolnici Kopen-hagen so širili protijudovske letake, v Parmi v Italiji je nekdo napisal na tamkajšnji judovski center “Morte” (smrt). V Londonu na Angleškem so razbili ši-
Strah pred novim štrajkom v jeklarski industriji je bil odstranjen, ko so se včeraj vodniki podjetij sporazumeli z vodniki unije za novo kolektivno pogodbo. K sporazumu sta največ pripomogla podpredsednik Združenih držav Nixon in delavski tajnik Mitchell, ki sta posredovala in prepričevala na obeh straneh.
WASHINGTON, D. C. — Po skoro osmih mesecih pregovorov je nastopil v jeklarski industriji zoipet mir, oziroma bo, če bo vodstvo Unije jeklarskega delavstva pristalo na sporazum, ki so ga njeni zastopniki sklenili z zastopniki pod etij včeraj. Sporazum je naznanil zbranim časnikarjem delavski tajnik James P. Mitchell po okoli 22 ur trajajočih neprestanih pogajanjih, za katera sta pripravila temelj on in podpredsednik ZDA Richard Nixon. Stoječ sredi med predsednikom Unije McDonaldom in zastopnikom industrije Cooperjem je Mitchell dejal, da sta pri razgovorih posredovala na Eisenhowerjevo priporočilo podpredsednik Nixpn in on že več tednov. To posredovanje je stališči obeh strani toliko zbližalo, da sta končno obe prostovoljno sprejeli od vlade priporočeni sporazum.
Predsednik Unije jeklarskega
delavstva McDonald je povedal, da je sklican komitet unije za plače na zasedanje za danes ob dveh popoldne. Njemu bo sporazum predložen v odobritev.
Dejanski pogoji sporazuma še niso znani, ker je treba urediti še nekatere podrobnosti. Pogodba bo nemara v celoti objavljena šele, ko jo bo odobrilo vodstvo unije.
Trdijo, da bodo d-flavci dobili okoli 41 čehfbv povijanja svojih plač tekom treh let. Sporazum je bil v glavnem dosežen na temelju pogodbe, kot jo je Unija sklenila s Kaiserjevimi jeklarnami.
Do njega morda še ne bi prišlo, da se nista obe sprti strani
pe na dveh judovskih poslopjih.
Eden od članov Krščansko-de-; bf’da ?tefe Ko^res’ ki se bo mokratske stranke dr. Adenau-erja je svaril pred tem, da bi dolžili komuniste teh protijudov-skih dejanj. Po njegovem je to preračunan in dogovorjen nastop ostankov nacizma v raznih
Castro vpeljuje novo vrsto cenzure časopisja
HAVANA, Kuba. — Časni-	.	vse««
kar ji in stavci so dobili pravico, JV/™*’,.	8Pora ie bil° vprašanje delovnih
viti “neprostovoljno pot” k sporazumu potom primerne zakonodaje. Vlada je nekajkrat! očitno nakazala, da bo Kongresu stavila zadevne predloge. Glavna težava tekom vsega
ski opazovalci pa trdijo, da so večino protijudovskih dejanj zagrešili mladi razgrajači iz objestnosti brez vsakega političnega ozadja.
da dostavljajo kar v besedilu svoje opombe k vsem vestem iz tujine, ki po njihovem mnenju škodujejo ugledu kubanske revolucije.
Časopisi, ki bi prinašali take vesti,, bodo morali dalje objavljati tudi vse pripombe ostalega uredniškega osobja.
Tako se bo vsako časopisno podjetje spremenilo v splošni1 cenzorski urad za vsako novico ne bo na sestanku na vrhovih, ki iz tujine, ki jo bo zvedela ku- se bo zabel 16. maja v Parizu in
Napovedujejo obisk nemškega kanclerja Adenauerja
BONN Nem. — Ker Adenauer
banska javnost.
ker se v Bonnu ne zanesejo po-
Dvomimo, da bodo kubanski polneina na doslednost v ameri-bralci radi tega zvedeli kaj več resnice.
pogojev. Jeklarne so zahtevale proste roke v pogledu boljše izrabe delovne sile in moderniza-! cije obrata. Unija se je temu (upirala v strahu za pravice, ki so si jih delavci priborili tekom .dolgotrajnih borb.
I Sporazum bo stal jeklarne bilijon, vendar trenutno ne bo zvišanja cen jekla ! WASHINGTON, D.C. — Na čelnik U.S. Steel Corp. Roger M- Blough je dejal sinoči, da bo nov sporazum stal jeklarne preko bilijon dolarjev, toda so ga
dejansko
ški politiki, je baje nemška via- ^	spreleti’ ker
da izrazila željo, da bi Adenau-	.	.	,P J? ’	®
er obiskal Eisenhowerja tik pred ^ ™ele "obe^ dru«e lzbire’
sestankom na vrhovih, toda po obisku generala De Gaulla.
Morda se bo radi tega splašil tudi angleški Macmillan in hotel priti v Washington. Sestanku na vrhovih se bodo torej državniki približevali po vseh mogočih stezah.
jo preskusiti v velikem obsegu
NEW YORK, N. Y. — Dr. Sabin iz Cincinnati je spravil serum proti polio v tablete. Te tablete so začeli že rabiti v Ru-svojo roko bo predsednik poslal siji in jih menda dali 12 milijo-še celo vrsto drugih poslanic, nom Rusom v vporafeo.
Prva bo menda o krizi v našem kmetijstvu; to vprašanje name- ša narodna ustanova, da žrtvu-rava predsednik obravnavati tu-'je iz svojih fondov $300,000, da di v posebnem nagovoru po te- omogoči poskusno vporabo po-leviziji.	lio-tablet tudi pri nas.
Predsednikove poslanice
WASHINGTON, D. C.—Predsednik Eisenhower je sklenil, da bo kot vsako leto tudi letos osebno prebral svojo prvo poslanico Kongresu, znano pod imenom “poročilo o stanju Unije.” Spomenica je predvsem političnega značaja. Kongres jo bo slišal v četrtek.
Deset dni kasneje bo dostavil predsednik Kongresu proračunski načrt s posebno poslanico. 20. januarja bo poslal na Kapi-tol poslanico o gospodarskem stanju dežele. Te poslanice so predvidene v raznih zakonih. Na
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND, O. — Floyd Hargrove, ki so mu dali posebno injekcijo za “razkritje resnice”, je povedal, kje je pustil puško, s katero je na Sveti večer ustrelil Charlesa Clarka. Puško so našli. Obdolžen je bil umora *n nim oblastem.
Zemljiško banko žele ohranili še za tri leta
Demokrati se za zadevni predlog administracije nič ne vnemajo.
WASHINGTON, D. C. — Kot je znano je administracija svoj čas ystanovUa s posebnim zakonom zemljiško banko, ki naj plačuje farmarjem odškodnino za zemljo, ki jo odtegnejo pose-vom glavnih žitnih vrst, jo pustijo neobdelano ali jo spremenijo v travnike, pašnike, gozdove itd. Banka je dosedaj “prevzela’ ’od 246,000 farmarjev okoli 22 miljonov akrov orne zemlje. Zakon je tipično političnega značaja. Njegova veljavnost poteče koncem tega leta.
Administracija želi doseči od Kongresa podaljšanje zakona za 3 leta, kar bo federalno blagajno stalo okoli 1,850 milijonov dol. Toliko denarja je namreč potrebno, da se izključi iz obdelovanja okoli 40 milijonov akrov.
Ideja ima očiten namen, da podpre farmarje na srednjem jzapadu in jih pridobi za republi. izročen sod- kanske kandidate. Zato jo demokratski s/matprji in kongres
COLUMBUS, O- — Baje bo danes guverner DiSalle objavil svojo namero, da bo zbral o-koli sebe delegate za demokratsko konvencijo v prihodnjem juliju v Los Angeles. Sen. Kennedy je že napovedal, da se bo potegoval za delegate v Ohio.
CLEVELAND, O. — Za predsednika mestnega sveta je bil kljub uporu v lastnih demokratskih vrstah zopet izvoljen Jack Russell. —- Za predsednika šolskega odbora je bil prvič v zgodovini izvoljen črnec Ralph W. Findley.
MILAN, It. — Nabilo poln potniški vlak se je danes zjutraj iztiril v bližini mesta, pri čemer je bilo 25 oseb mrtvih, preko sto pa ranjenih. To je največja železniška nesreča v Italiji po drugi svetovni vojni.
niki pozdravljajo s kislimi obrazi. V Kongresu samem jo bodo l temeljito prerešetali, ako jo bo-, do sploh hoteli uzakoniti.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podr. št. 14 SZZ ima nocoj ob sedmih zv. sejo v AJC na Re-cher Ave.
Carniola Hive No. 493 T.M. ima jutri zv. ob 7:30 sejo v SND na St. Clair Ave. v sobi št. 1. Kdo je našel—
Kdor je našel ček podpisan z imenom Judvoskis, je prošen, da ga izroči na 1123 E. 71 St. Visoka s'/arost—
Jutri praznuje svoj 83. rojstni dan Joseph Vercek s 5082 Greenhurst Dr., Maple Heights, O. Čestitamo in mu želimo še mnogo zadovoljstva in veselja!
V	bolnišnico—
Mrs. Josephine Tomse, 493 E. 140 St., je bila prepeljana v Huron Rd. bolnico.
V	bolnišnici—
Frank Zigman s 19416 Chickasaw je v Huron Rd. bolnišnici, soba št. 506. Obiski so dovoljeni.
Pogreb—
Pogreb pok. Mary Kushlan Somrak bo v četrtek ob 9:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob desetih, nato na Kalvarijo. Pokojna je bila tudi članica Dramatske-ga društva Ivan Cankar.
Portret Iv. Zormana—
na Zormana, delo akad. slikari-ce Eme Gregorich, je na ogled v naši pisarni. Primerno bi bilo posebno za katerega izmed Slovenskih narodnih domov v Clevelandu, v katerih je pokojnik deloval. Kdor bi jo želel videti, se lahko oglasi v uradnih u-rah v uradu.
V Egiptu je izbruhnila prva večja domača politična kriza
KAIRO, Egipt. — Naser je do letošnjega poletja držal v vladi vse tiste sirijske politike, ki so mu pomagali, da je spravil Sirijo pod svojo oblast. V ostalem!mu ni bilo dano, pošiljata poje imel in ima o njih zelo slabo 1 zdrave Mrs. Mary Možic, ki je mnenje; so mu preveč staroko- na obisku pri hčerki in njeni
družini Mr. in Mrs. Richard Kočevar, in Mrs. (Pevec) Stiftar,
Pozdravi—
Iz Disneyland v Kaliforniji, ki bi si jo med drugimi ogledal tudi rad sovjetski Hroščev, pa
pitni in imajo premalo razumevanja za arabsko narodno in dr-.w.a*
žavno edinost. Zato jih je pole-1 ki je na obisku pri zetu in hče-ti začel izrivati z važnih vladnih ri Mr. in Mrs. Bill Jerse. mest in tja postavljati svoje
' Sejs
Podrujnica šit. 18 S2Z ima nocoj ob 7:30 sejo v SDD. Vse vabljene, ker je seja posebrto
egiptovske zaupnike.
Sirijski politiki so dolgo časa tiho trpeli, toda sedaj je njihove potrpežljivosti konec. štirje vodilni sirijski politiki so izsto-! važna, piti iz Naserjeve vlade, menda I jim bo sledilo še nekaj manjših!^11 ob*sk““
.sirijskih zvezd. Naser bo radi) h*"1	b sblu Milanu Be-
i tega moral kmalu rekonstruirati secMjaku v Cleveland je prišla
' axrmn QpHnnin vlnHrt
njegova mama Terezija Besednjak iz Slovenije. Vse za pot je uredila pot. pis. Bled Travel
Zatrdil je, da jeklarne trenutno ne mislijo zvišati cen jekla, ni pa to izključil za bodočnost.
Blough je dejal, da so imele jeklarne izbiro sprejeti predlo ženi sporazum ali pa tvegati obnovo štrajka z verjetnostjo ! prisilne poravnave. Sporazum sam je označil za “delno infla-toričen”. Podjetjem tudi ni u-
Tablete proti polio hoče- sPel° izsiliti Proste roke v P0*
gledu nove ureditve delovnih pogojev. Unija je pristala le na osnovanje posebnega mešanega odbora za proučitev tega vprašanja.
Priznanje kongresniku Michaelu A. FeSghanu
WASHINGTON, D. C. — Vse-! SV0i0 sedanjo vlado, ameriška konferenca za borbo	°
proti komunizmu je svoje prvo Hargrove thiševno bolan? n , r!.
letno odlikovanje podelila kong. j CLEVELAND, O. — Floyd E.'
Michaeli A. Feighanu iz^Cleve- Hargrove je včeraj namignil, da’Odbori za 1. 1960_
landa za njegov govor Stvar- se ^ jZg0varjai za umor Char-J Podružnica št. 47 SŽZ ima za nost sovjetske strategije.	! iesa Clarka, s katerega ženo je 1. i960 sledeči odbor: predsed.
imel ljubavno razmerje, na du- Theresa Bizjak, 8601 Vineyard ševno bolezen.	J Ave., podpredsed. Louise Zida-
Njegova ločena žena je deja- nic, tajnica Jennie Pugely, la, da Hargrove v resnici zelo 10724 Plymouth Ave., Garfield potrebuje zdravljenje za dušev- Hts. 25, Ohid, LU 1-4230, blag. ne bolezni. O njem je dejala,'Antonija Dolinar, zapis. Helen da je na “cesti angel, doma pa Tomažič, nadzornice: Ana Kre-
Kongresniku, ki se te dni mudi na Japonskem, čestitamo in mu želimo v njegovi načelni borbi proti komunizmu dosti uspeha.
-----o------
Za lažjo orientacijo
V Parizu na Francoskem so v modi ženska krila raznih barv, Sedaj se je odločila neka na- na njih Pa ie naslikan mestni
načrt.
1 Zlata, srebrna ali rdeča zvezdica natančno označuje kraj, J kjer stanuje lastnica krila.
vrag!”
(z slov. naselbin
Umor farmarske družine v Kansasu - razrešen
LAS VEGAS, Nev. — Bivši obsojenec Richard Eugene Hic-kock je priznal, da sta s tovarišem Perry Edwardom Smithom, starim 31 let, iz Las Vegas umorila preteklega 15. novembra farmarja Herberta Clutter-
ja, njegovo ženo, sina in hčerko, pustil je ženo Mary, preje Les- je Eva Ožbolt. Seje so vsako
Celo družino sta pomorila,'kovic ,sma Edwarda, snaho, pet 2. nedeljo v mesecu ob dveh “ker nista marala nobenih prič,”, vnukov, in brata Johna Bregar, pop. na 8601 Vineyard Ave. v ko sta prišla ropat v dom pri- Pogreb je bil iz Behmovega po- feb., aprilu, juniju, oktobru in
sevic, Rose Brgoc in Jennie Praznik; duh, vodja Rt. Rev. J. J. Oman, zastopnice: za SND ha E. 80 St. Antonija Dolinar in NORTH MADISON, O. — Po Theresa Bizjak, za SND na daljši bolezni je preminul v Wil- Stanley Ave. Ana Kresevic, na-liamsfieldu Anton Struna, ki je mestnica Jennie Pugely, za sku-živel dolgo let v Clevelandu, po- pne podružnice Jennie Cvelbar tem pa tu na Hubbard Rd. Za- in Jennie Pugely. Zastavonoša
znano imovitega farmarja.
greb. zavoda.
, decembru.
Ameriška Domovina
%
6117 St. Clair Are. — HEndereon 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 2
Tues., Jan. 5, 1960
Ob obletnici kubanske revolucije
Ko se je Amerika lansko leto prebudila iz dobro opravljenih Silvestrovih zabav v novo leto, je brala novico, da je kubanski diktator Batista pobegnil, revolucijonarji pod vodstvom Fidel Castra pa zmagali. Redkokdaj je naša javnost uspeh revolucije tako toplo pozdravila.^ V svoje začudenje ni zato doživela nobenega izraza hvaležnosti pač pa celo kopo očitkov in napadov, češ da je Amerika nosila Batisto na rokah in se nič zmenila za boje in žrtve kubanskih revo-
lucijonarjev.	.
Ker živimo v svobodni demokraciji, so očitki 'rodili živahno debato za in proti kubanskim obdolžitvam in pokazali da niso čisto brez vsake utemeljitve. Naši turisti so sicer v velikem številu hodili na Kubo na počitnice, toda kot pravi turisti so bili zavarovani samo v svoje zabave, za življenje in trpljenje kubanskega naroda se niso brigali in o tem nikomur ničesar pripovedovali. Sicer so v tem oziru vsi turisti enaki. Koliko jih na primer gre v Jugoslavijo in tam tem manj vidijo dejansko življenje, čim bolj si hočejo vse “ogledati.” Tudi Amerikanci, ki so živeli na Kubi, so gledali predvsem na to, da se jim dobro obrestujejo njihove dolarske naložbe, za vse drugo se niso brigali. Nič boljša ni bila naša administracija. Pod geslom, da se v notranje zadeve tujih držav ne smemo vtikati, je opazovala kritično vse, kar je počenjal Batista, toda ni na vse reagirala ne z besedami ne z dejanji.
Zato so bili kubanski očitki na ameriški račun deloma upravičeni. Nismo pa kaj prida napravili, da bi oprali naše postopanje. Zato je revolucijonarni režim spremenil počasi vse očitke zaslužene in nezaslužene, na dosledno gonjo proti vsemu, kar je amerikanskega. Gonja traja do danes in verjetno še ni dosegla vrhunca. Dosegla pa je počasno, toda nevzdržno propadanje ameriških simpatij do kubanske revolucije, tako da je danes že težko napraviti nepristransko sodbo o tem, kar se dogaja na Kubi.
Ako bi hoteli povdariti kako značilnost kubanske revolucije, bi morali reči, da prav za prav ni pokazala nobene značilnosti. Vsaj prvo leto se je izživljala v običajnih oblikah. Najprvo se je znosila nad pristaši Batistovega režima. Glavni njegovi stebri so pobegnili v tujino že pred 1. januarjem 1958. Ostali so tam samo mali ptički in na te se je zvalila vsa revolucijonarna jeza. Na tisoče jih je prišlo v ječe, nekaj nad 550 jih je izgubilo življenje, med njimi menda tudi nekaj nedolžnih ljudi. Zakrivili so samo to, da so si pod Ballistovim režimom delali premoženje, imeli zveze z diktatorjem, da jim je dovolil gospodarsko udejstvovanje v ostalem so ga podpirali kvečjemu samo z denarjem.
Ko je zmanjkalo Batistovih pristašev, je bilo treba naj ti nove žrtve. V ta namen je režim začel obtoževati vse tiste, ki so bili nezadovoljni z revolucijonarno politiko in upravo, in jih zaznamoval kot “nasprotnike revolucije.” Takih nezadovoljnežev je zmeraj več in »ako ni težko režimu, da ima v ječah vsa mesta stalno polno zasedena. Da bi obsodbe nasprotnikov revolucije ne bi bile dolgočasne, je režim na novo vpeljal smrtno kazen tudi za politične “zločine.”
Ker velja še zmeraj stara resnica, da z ječami in preganjanji ne zatreš nezadovoljnosti, jo je režim hotel prisiliti vsaj k molčanju. Revolucijonarna policija je organizirala vohunsko službo in jo deklarirala kot neke vrste narodno dolžnost. Res se ji je posrečilo, da je spravila vse ljudi v strah. Na Kubi govorijo danes ljudje “čez ramo,” kot je to navada v totalitarnih komunističnih diktaturah. Na Kubi vlada danes nezaupanje, vsakdo si desetkrat premisli, pred-no reče le eno kritično besedo, kajti denuncijacije cveto kot še nikoli.
Revolucijonarni režim je dalje uničil staro javno upravo, na njeno mesto pa postavil novo, ki se zaenkrat odlikuje samo po nesposobnosti, zanikrnosti, samovolji in brezobzirnosti. Gorje tistemu, ki bi rad hitro kaj dosegel od nje, razočaran je že pri prvem koraku. Tudi sodstvo se je navzelo revolucijonarnih navad. Sodi bolj po prvem vtisu kot po razumnem premišljevanju in spoštovanju zakonov.
Kot v politiki, je režim napravil zmedo tudi v gospodarstvu. Kot vsako revolucionarno gibanje, je najpreje pobral premoženje vsem Batistovim pristašem, potem vsem “sovražnikom naroda in revolucije.” Obenem je nacionaliziral premoženje vseh kapitalistov, tudi tujih, posebno ameriških. Z upravo nacijonaliziranega premoženja nima sreče, vodijo jo samo mladi fantiči, ki nimajo nobene gospodarske skušnje in si domišljajo, da v gospodarstvu lahko živiš samo od poskušanja.
Posledice takega gospodarjenja se že poznajo. Domač in tuj kapital bežita iz dežele, novega priliva ni, zaloga deviz se je. zmanjšala za več kot tretjino. Izbira v potrošnem blagu je od tedna do tedna manjša, gospodarske svobode pa tudi zmeraj manj.
V začetku gospodarstvo ni šlo tako hitro rakovo pot.
V revolucijonarni upravi je bilo namreč še do letošnje jeseni dosti skuše,nih gospodarjev, ki so skušali zavreti ali vsaj omiliti nesmiselne gospodarske odloke revolucijonarne vlade. Režim se je njihove pameti in previdnosti kmalu naveličal in jih počasi tako zapostavljal ali zaničeval, da so se sedaj že vsi umaknili. Odločilne gospodarske pozicije so danes v rokah preskušenih revolucijonarjev in neiskušenih mladih uradnikov, ki imajo samo dobro voljo, pa nobene prakse.
Vkljub vsem tem političnim in gospodarskim napakam je kubanski narod še zmeraj s svojimi simpatijami na strani revolucijonarne vlade. Njegov politični Bog je še zmeraj Fidel Castro. Potrpežljivo prenaša vse tegobe dnevnega življenja, kot jih je pod Batistom in upa, da mu kmalu napočijo od Castra obljubljeni boljši časi.
Veliko je danes govorjenja in pisanja, da gre revolucijonarni režim preveč na levo in da bo postal plen komunistov. Da gre res zelo na levo, to se ne da tajiti, ali ga bo pa peljala pot v komunizem tega bi danes še ne mogli trditi. Režim sicer vporablja komunistične, metode vladanja, toda trdi, da ni zaverovan v komunistično ideologijo. Nacijona-lizem je danes na Kubi še zmeraj tako močan, da bi ga komunizem po direktni poti ne mogel streti.
Kot vidimo, nam kubanska revolucija ni dala nobenih novih idej. Razvija se tako, koti vsaka sodobna revolucija, ki se, ne more omejiti samo na politično polje, ampak se mora izživljati tudi v ostrih socijalnih reformah. Kot vsaka sodobna revolucija pa hodi s tem tudi ob robu propada na obe strani: grozita ji ali komunistična diktatura ali močan sunek na desno. Kdo ve, kam se b0 nagnila, v katero brezno bo padla!
za; po $5 so prispevali: Mr. in Mrs. Johan Baloh, Mr. in Mrs. Matija Dolenc, Miss Sofi Kadunc, Mr. in Mrs. Tone Košir, Mrs. Ivanka Lovko, Mrs. Mary Ošahen, Mrs. Mary Rudolf, Mr. in Mrs. Ernest Zupan in neka ne imenovana oseba; po $3: Mr. in Mrs. Rudolf Brundula, Mr. Ludwig, Vadnal, Mr. in Mrs. John Vičič ter Mrs. Mary Žnidaršič; po $2 so dali: Mrs. Frances De-aevc, Mrs. Naglič Angela, Mr. in Mrs. Johan Hočevar, Mr. Viktor Vidmar (Kanada), Mrs. vanka Zalar, Mr. Štefan Zorc i Colorado); po $1:	Mrs. Vera
Hlad, Mrs. Rozi Kenik, Mrs. Jennie Lužar, Mrs. Jožefa Trunk, Mr. Frank Tomše, Mrs. Lojzka Voiko, Mrs. Frances Vratarič.
Častiti g. župnik dr. Janez Jenko piše, da ho za
The Ohio Bell Co. bo razširila svoje naprave
CLEVELAND, O. — Predsed- plačati zanj na leto $72 v štirih
nik družbe Ohio Bell Walter S. Sparling je razložil časnikarjem Hotelu Carter načrte za leto 1960, ko namerava družba vložiti 20 mihjonov dolarjev v razširjenje in izboljšanje svojih naprav na področju Velikega Clevelanda. V celoti bo družba v prihodnjih 12 mesecih vložila 78 milijonov v izboljšanje in razširitev naprav.
Na čelu liste načrtov za clevelandsko področje je poslopje za novo centralo v Brecksvillu, ki bo stala $924,000. Graditi jo bodo začeli prihodnji mesec. Okoli $550,000 bodo porabili za opremo nove centrale,, ki jo grade v Olmsted Falls. Ta bo končana do oktobra.
Razširili bodo tudi štiri druge zgradbe, med njimi Ingersoll centralo na Richmond Rd., Trinity, ki služi za Bay Village in Westlake, ter poslopje s centralo za Lakewood in Berea.
Uveden ho nov kratkovalovni sistem med Columbusom in Clevelandom z 72 zvezami za medkrajevne pogovore. Primeren bo tudi za prenos TV. Stal bo $420,000.
Sparling je napovedal, da bo tekom letošnjega leta na področju Velikega Clevelanda okoli 38,000 novih telefonskih priključkov k sedanjim 840,000.
Stalna rast tega področja zahteva vedno nove vloge kapitala, če hoče družba kriti vedno na novo nastajajoče potrebe. Tako bo tekom novega leta vloženih okoli $1,475,000 v novo opremo
| K sodobnim svetovnim problemom {
Mrzla vojne se je malo ogrela, osnovna vprašanja so ostala nerešena. — Komunizem ni žel večjih uspehov.
Cleveland, O. — Pred letom je bilo najvažnejše vprašanje mednarodne politike vprašanje Zah. Berlina. Sovjetski predsed. nik vlade Nikita Hruščev je v novembru 1958 zahteval, da se “sedanje stanje” konča in grozil, da bo zahodne sile pognal iz Zah. Berlina s silo, če ne bodo šle sami. Nekateri so se resno bali vojne.
Ko je prišel v januarju v Ameriko na obisk podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, je dejal, da vprašanje v bistvu ni tako resno, kot je mislil zahodni
_____	_______ dobrotnike [ svet. Tega mnenja je bil dejan-
in rojake iz Amerike sveta maša tudi ameriški državni tajnik vsako prvo nedeljo v mesecu. N0^11 F- Dulles. Ta je bil v na-Lepo bi bilo, da bi bil slednji čflu pripravljen postaviti Hru-Cerkničan vpisan v seznamu da- š^eva Prec^ izbiro, ali naj poje rovalcev za glavnim oltarjem. svoi° besedo ali pa naj začne Seznam nameravajo, napraviti v voino- ^ Dullesom sta se stri-spomin na dobra dela. Bog povr- niala predsednik Francije De ni vsem velikodušne prispevke! I Gaulle in nemški kancler Ade-
Nabirko bomo skoraj zaključili. Ako je še kdo namenjen kaj darovati, naj izroči ali pošlje na naslov:
Vida Oblak,
1197 E. 61. St. Marija Obreza, Amalija Košnik.
obrokih. Nihče od njih ni smel biti več kot eno miljo od centra-Leta 1929 je bilo na področju Clevelanda že 226,000 telefonov in krajevni klici so bili dovoljeni na področju 167 kv. milj Lastniki telefonov so plačali po $5 na mesec, imeli pa so pravico do 100 klicev.
Sedaj je na področju Clevelanda skupno 840,000 telefonskih priključkov na 509 kv. miljah. Povprečno plačajo na mesec $6.90, torej le 38% več kot pred 30 leti. Tedaj je stal klic v New York za tri minute $2.05, danes je le $1.15 in postrežba avtomatična. Če Ufačunamo v vse to zmanjšano vrednost dolarja od 1929, potem prav lahko spoznamo, kako je telefonska postrežba v zadnjih 30 letih porasla in se dejansko pocenila.
V zadnjem letu je The Ohio Bell na področju Clevelanda napeljala 31,300 novih telefonov, v zadnjih desetih letih pa 278,-000.
nauer. Predsednik angleške vlade Macmillan ni bil pripravljen na toliko tveganje.
Tako se je odločil v februarju za obisk v Sovjetski zvezi. Tekom njega je moral prestati pre-nekatero ponižanje, kljub vsemu pa je le pripravil tla za pre-okret v odnosih Zahoda in Vzhoda. K temu je morda še več kot ne da bi kaj dosegel. Macmillanova pot v Moskvo do-| prinesla smrt ameriškega državnega tajnika J. F. Dullesa. Njegov naslednik Herter ni imel ti-
rno — rdeče Kitajske.
*
Predsednik Eisenhower je po tem obisku odletel v Evropo, da potolaži zaveznike, ki so se začeli bati, da se bo Amerika na svojo roko pogodila s Sovjeti, ne da bi pri tem vpoštevala v dovolj-šni meri njihove koristi. V tem je uspel le delno.
Popuščanje mednarodne napetosti je rodilo pri nekaterih članih Atlantske zveze prepričanje da je potreba po njej manjša. Že itak ne preveč trdne vezi v NATO so se začele še bolj rahljati in ob koncu leta je njen vrhovni vojaški poveljnik ameriški gen. Norstad povedal odkrito, da ne more s sedanjimi silami prevzeti odgovornost za varnost svobodne Evrope. Posvetovanja v Parizu od srede decembra pa do Božiča tega stanja niso bistveno spremenila. Največjo težavo predstavlja Francija, ki ima večino svojega vojaštva v Alžiriji, pri tem pa noče podrediti niti ono malo, kar je še ostalo, skupnemu poveljstvu NATO. Sam predsednik Eisenhower je v tem pogledu skušal ppsredovati pri predsedniku francoske republike De Gaullu,
Najdba knjižne redkosti
Prof. Rupel, predstojnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je pred kratkim, odkril redkosti iz prvih začetJstegaug edainneteteodlocno-
kov slovenske književnosti. vlsti> s katerlma Je razpolagal
univerzitetni knjižlnici v Mona-. .	, ,
kovem je našel Kanizijev Kate- '«e Pol’t,ke de!no/r'sl“ v , .	,	.	. , ,	, • ke samega predsednika Eisen-
kizem, ki ga je spisal slovenski howerja
jezuit p. Čandek ter je po prizadevanju ljubljanskega škofa Tomaža Hrena izšel leta 1615.
Predno je potekel ultimat, ki ga je stavil Hruščev za ureditev bodočnosti Zah. Berlina, so se Avtor začenja svojo precej °b-1	sjje pomenile s Sovjet-
Za Social Security je treba plačevati več
Cleveland, O. — Z novim letom je stopilo v veljavo povišanje prispevkov za Social Security. Po novem bo plačeval vsak uslužbenec od $4,800 zaslužka odstotke, enako vsoto bo na njegov račun prispeval službodaja-lec.
Oni v lastnih poklicih, ki so
sežno delo s prošnjo na “serza-dobriga brajnza” to je na dobrosrčnega bralca ter se odlikuje po lepem jeziku ter okusnih ilustracijah.
Jezuitje so izdajali katekizme I novljeni, raznih jezikih, ker so vedeli, | ni prišlo, da se tako najbolje približajo ljudstvu. Tako je poleg latinske, grške, nemške, francoske, češke izdaje izšel ta katekizem tudi v slovenščini. Za ilustracije so uporabili pri vseh izdajah iste klišeje, ki so izdelani z dobro likovno tehniko in veliko domišljijo, da so predočili “bral
zavarovani v okviru Social Se-v 12 glavnih centralah v Cleve- curity) )bodo moraii v bodoče pla-landu. V neposredno Cleveland- j čevati gtiri in pol odstotka od sko področje spadajo Fairmount,' $4)800 dohodka. Ti bodo plačali Lakewood, Evergreen, Redwood,1 svoj prispevek šele 15. apri-Tuxedo, Washington in Inger-113) ko bo potekel rok za plačilo soli in centrale za povezavo z dohodninskega davka. Chesterland, I n d e pendence, Kdor bi y zadevi Social Secu. StrongvjUe,	North Olmsted, r, žeW kaka jasnilai naj se
%	‘i1 LJ'"ndhu''st' obme na A. W. Boehrlnger, kra-
Okoh $150,000 bo .vložen,h v jev Upravnika za ,„2hodni
izpolnitev naprav za avtomatične de, mesta na 106I3 EucM Ave
medkrajevne klice. Trenutno	______p______
,majo Clevelandčani kakih 35,-000 medkrajevnih razgovorov, ki jih vežejo sami, okoli 47,000 pa jih povežejo v centralah. Skup. no imajo torej ljudje na področju Velikega Clevelanda dnevno do 81,000 razgovorov z ljudmi v drugih področjih. Pred uvedbo neposrednega klicanja pred petimi leti je bilo na tem področju povprečno na dan le okoli 47,000 klicev.
Tudi število krajevnih klicev je naraslo. Doseglo je okoli štiri milijone na dan v primeri s 3,-200,000 pred petimi leti.
Predsednik Ohio Bell je dejal,
sko zvezo za razgovore zunanjih ministrov velikih štirih. Na nje sta bili povabljeni tudi obe Nem čiji. Razgovori so se vlekli tedne in tedne, bili prekinjeni in ob-vendar do sporazuma
Med tem je bila v New Yorku odprta sovjetska razstava, ameriška pa v Moskvi. Na odprtje te je odšel podpredsednik Nixon, ki je v znani debati v “kuhinji” Hruščevu odločno in jasno odgovarjal na njegove očitke in napovedi o bodočnosti komunističnega reda. Nixon-je obiskal cu razne verske resnice, molit-1 P°le§ Moskve še Leningrad Nove in zapovedi za krepostno | vosiibirsk in nekatera druga me-
življenje”, beremo v Ijubljan-
sta. Povsod je odločno branil Združene države in svobodni gospodarski ter politični red in . kazal na njegove prednosti v pri-mošnja založba Čande ov _ f e'|meri s komunizmom. Na po-
skem dnevniku “Delo”.
Kazalo bi zato, da bi kaka ta-
kizem izdala v novi, bibliofilski izdaji, kot je bilo storjeno za nekaj drugih knjig iz začetka slovenskega pisemstva!
vratku domov se je Nixon ustavil v poljski prestolnici, kjer je bil nad vse navdušeno sprejet. Poljaki so s tem sprejemom pokazali, da je njihovo srce na Za-padu, čeprav jim je na tilniku sovjetska peta.
Ji«
Ko posvetovanja zunanjih ministrov v Ženevi mso privedla nikamor in je nastala nevarnost zaostritve mednarodnega položa-
Zahvala darovalcem za cerkev Matere Božje v Cerknici
Cleveland, O. —- Sporočamo, da je nabirka za pomoč cerkniški cerkvi delno uspela. Skupno smo nabrali do sedaj $180.50. Darovali so po $10: Mr. in Mrs.
Slovenska dramska dela na ploščah
Kot je to običaj v Ameriki ter I državah Zapadne Evrope, je ljubljansko dramsko gledališče s pomočjo podjetja “Jugoton” posnela na gramofonske plošče jaj je predsednik Združenih dr-nekatere najbolj značilne od-1 žav Eisenhower objavil, da je po-
lomke iz slovenskih klasičnih dramskih stvaritev. To pot so bili posneti odlomki iz Linhartovega “Veseli dan ali Matiček se ženi”, Cankarjevih “Hlapcev1” ter Levstikovega “Martina | jetsko zvezo. Krpana”. Pri snemanju so sodelovali najboljši slovenski i-gralei. Je to brez dvoma koristna iniciativa.
vabil na obisk predsednika sovjetske vlade Nikito Hruščeva. Ta je vabilo sprejel, kot je tudi Eisenhower pristal na to, da pojde spomladi 1960 na obisk v Sov-
Hruščev je na splošno naletel na sicer vljuden, toda hladen sprejem. V posebno odtro debato se je zapletel z vodniki ameriškega organiziranega delavstva. Ti so mu jih napovedali dosti več kot jih je kdajkoli kjerkoli slišal, od kar je na krmilu
Prvi belec
Ko je črni služabnik metal
Frank Homovec in družina, Mr.: kamenje v domačega psa, je belil Sovjetske zveze, in Mrs. Janez Kadunc, Mr. in gospodar 28 let stari Peter Ha- V razgovorih v Camp David z Mrs. Martin Košnik, Mr. in Mrs.	1 rold R. Poole dečka v Nairobiju	Eisenhowerjem je umaknil ulti-
Lojze Lavtižar, Mr. in Mrs. Jo-1 v afriški Keniji ustrelil skozi sr-	mat glede Zah. Berlina češ, da
ban Martinčič, Mr. in Mrs. An-' ce, da je na mestu dbležal mrtev,	ta dejansko sploh ni bil nikdar
ton Oblak, Mr. Janez Petrovčič,'! Oblasti so ga prijele in prišel	tako mišljen. Ti razgovori so
da je bil telefon na tem področ- j Mr. in Mrs. Anton Stanič, Mr. in je pred porotno sodišče, sestav- ustvarili malo boljše odnose med ju uveden 23.	septembra	1879 s	Mrs. Janez Taufar; $8 sta daro-	Ijeno iz samih belcev. Obsodilo	Ameriko in Sovjetsko zvezo ter
skupno	76 priključki.	Vsak,1	vala Mr. jn Mrs. Jos. Modic; $6.50	ga je na smrt — prvega belca	s tem med celim zahodnim in
kdor je imel telefon, je moral je podarila Mrs. Frances Obre- zaradi umora črnca v Keniji. I komunističnim taborom z izje-
Pred koncem leta je ameriški predsednik Eisenhower napravil potovanje po evropskih, azijskih in afriških državah, da bi na eni strani utrdil stara zavezništva, na drugi pa utrdil v svetu prepričanje v ameriško željo po “miru v svobodi in prijateljstvu” med narodi.
Kljub vsem poročilom, o sijajnih sprejemih in ogromnih množicah, ki so Ika ob prihodu pozdravljale, je uspeh njegove tri tedne trajajoče poti precej skromen.
*
Zahodni svet se notranje polagoma ustaljuje. Na Angleškem so zmagali pri volitvah konservativci in si za naslednjih pet let zagotovili trdno večino v parlamentu. Francija ustvarja pod De Gaullom notranji red in skuša rešiti tudi vprašanje Alžirije, kjer upor domačinov požira dober del francoskih finančnih sredstev. Zahodna Nemčija je čvrsto v rokah starega Adenauerja. Tudi v Italiji so se politične razmere nekam umirile.
Ustaljevanje razmer v posameznih zahodnih državah pa še ne pomeni, da je tudi zahodni svet kot celota ustaljen. V tem pogledu je težnja prav obratna, na mesto nekdanje sloge in enotnosti stopajo različni pogledi na reševanja mednarodnhi vprašanj. Francoski De Gaulle in nemški Adenauer ubirata v eno smer, Anglija in Amerika pa v drugo. Predno bo prišlo do sestanka na vrhu 16. maja letos, se bodo morale zahodne sile resnično potruditi, če bod0 hotele nastopiti proti Hruščevu s skupnimi predlogi.
*
Komunistični svet preživlja precejšnje notranje težave. “Letine” so bile povsod slabe, čuti se zlasti pomanjkanje mesa. To velja tudi za Titovo'Jugoslavijo, ki je sicer imela letos najboljšo letino, kar jih pomni.
Precejšnjo škodo je utrpel tudi na svojem ugledu v nevtralnem svetu. Kitajsko nasilje v Tibetu je prebudilo azijske nevtralce in jih opozorilo na nevarnost, ki jim preti iz rdeče Kitajske. Ta je postala še bolj očita, ko je Kitajska zasedla del indijskega ozemlja in se zapletla z Indijo v resen mejni spor.
Mrzla vojna se je tekom preteklega leta malo “ogrela,” osnovna vprašanja, ki jo povzročajo, pa so ostala nerešena. Letos se jih bodo vodniki obeh taborov lotili na sestankih na vrhu, katerih prvi je določen za 16. maj v Parizu.
f-VuSuce
/Imeri^k/i Domovi na
/l- <vi- ci ■ g/%’ i%i— mo im n
AMfiRICAN IN SPIRIT PORSION IN UNOUAM ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAP4R
Iz slovenskega Toronta
Božični prazniki
Božič, z vsemi lepotami in dobrotami je že za nami. Stopamo v novo leto 1960. Slovenci v Torontu smo te praznike lepo preživeli. Imeli smo tri polnočnice: v cerkvi Marije Pomagaj na Manningu je bila glavna in najbolj obiskana. Imel jo je preč. g. župnik dr. J. Kolarič. Tudi v dvorani pod isto cerkvijo je bila polnočnica. Prenos petja in pridige je bil iz cerkve. Slovenci iz novonastajajoče žup
vorne za slovensko usodo, imajo na zunaj nalogo, da vse store, kar je mogoče za svobodo domovine; za najlepšo, najboljšo, najtrdnejšo in najtrajnejšo svobodo Slovencev. Slovenski krščanski demokrati napravijo vse, da se preko Krščansko demokratske Zveze za srednjo Evropo in preko mednarodne krščansko demokratske Zveze vedno in na vseh mestih sliši tudi slovenski glas in slovenske zahteve. Krščanski demokrati vedo, da je
upov samo na osnovi srčnih že- svoje narodno hotenje. Svo-’ •	*	bodno smo se tedaj odločili, svo-
Ija.
Poslušalstvo je spremljalo izvajanja predsednika Kreka z veliko pazljivostjo in mu je na koncu prisrčno in navdušeno ploskalo.
Zvečer istega dne, se je predsednik dr. Miha Krek sestal z
bodno tvegali in v nevarnih razmerah uspeli, da se uveljavimo kot narod.
Naš uspeh je bil sicer odvisen od poraza tedanjih centralnih sil Nemčije in Avstro-Ogrske. Poraz je prišel na mednarodnih
nekaterimi zaupniki krščanske bojiščih. Toda nas narod se je
nije na področju Toronta 14, so njihov program Kristusov “soci-imeli svojo polnočnico; maševal alizem,” obenem pa se zavedajo, je preč. g. J. Kopač C. M. ,da tudi z molitvijo lahko podpi-
Človek ima vtis, da skrivnosti rajo željo naroda po svobodi, svete noči in svetega dneva pri- Pri negotovosti položaja in pri tegnejo k sebi prav vse, tudi ti- utesnjenih možnostih, ki jih
ste, ki so verniki samo po krstu, imajo naši predstavniki v tuj-em Nekateri res ne vedo kaj bi po-'svetu, je konkretne programe čeli, ker ne razumejo veličine težko postavljati. Tudi ne bi bi-praznika, pridejo pa le. Težko lo prav vzbujati ljudem doma
je misliti, da jih prižene sovra-1	-------------(
štvo; prej bi človek verjel, da Dr. M. Krek: tudi v tistih, ki bi po naukih komunizma morali sovražiti vse, kar je božjega, le še tli iskrica vere. Samo Bog ve, kateri božič bo to iskrico razpihal, da bo postala plamenček in ogenj. . .
Štefanovo je letos padlo na soboto in je bil kaj primeren
demokracije na domu g. J. Kastelica na prijateljski sestanek.
Por.
Iz Slovenske pisarne
Prispela je celotna pošiljka ZBORNIKA 1960. Cena je običajna:	$3.25, po pošti $3.50.
ZBORNIK ima lepo vsebino in lepo novo opremo. Lanska pošiljka je tako hitro pošla, da smo ta čas morali naročiti že nove. Letos se je pošiljka nekoliko zakasnila; je pa še veliko dolgih zimskih večerov pred nami in ZBORNIK nudi mnogo lepega branja. Slovenska Pisarna 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont.
dan za prireditve veselega zna- zametuje, čaja. V slovenski dvorani je bil družaben večer, čigar čisti dobiček je bil namenjen mesečniku Božja Beseda. S. K. A. S. pa je J
Osnovne silnice Slovenske politike
v (Nadaljevanje)	iz globokega prepričanja, da iz-
Napačno in grdo ravna le tisti, polnjujejo voljo božjo, ki je doki svoj narodnostni izvor, svoje pustila ta čudež, da se je mali ime in dobre lastnosti, ki so mu narod ohranil skozi tisočletje v po rodu dane, y sebi maliči, jih nemogočih razmerah in ga ni pu-tepta in tako kvari ^ stila zatreti. On, ki nas je ohra. svojo osebnost in značaj, če ne nil kot Slovence, mora imeti z gre že tako daleč, da postane iz- J nami kot narodom svoje načrte dajalec in škodljivec svoje last- 'in mi v njih svoje poslanstvo, ne krvi. Malomarnež je, kdor | Posebej se ob devetindvajse-
Ajuz-jči D^seua. o. iy. n. o. pa je .	---------- j'-,	± uocucj oe uu ueveiuiuvaj
organiziral svoje “Štefanova-,P° SV0Ph najboljših močeh ne ! tem oktobru spomnimo, da __ nje” za člane v prostorih C. I. C.	za ohranitev in gojitev prav pri zgodovinskih dogodkih,
Dr. Miha Krek na zborovanju
Preteklo nedeljo 27. decembra j,e predsednik NO za Slovenijo in načelnik SLS g. dr. Miha Krek govoril na sestanku, ki ga je priredilo “Krščansko demokratsko društvo” v Torontu za širšo javnost. Sestanek je bil na 609 Manning Ave. in se ga je udeležilo okoli 70 ljudi.
V obsežnem predavanju je predsednik najprej jasno in pregledno razložil svetovno politični položaj, posebej še politiko obiskovanj in razgovorov na najvišji ravni, med velikimi ter obisk predsednika Eisenhowerja številnim državam izven sovjetskega območja.
Nato je prešel k obravnavanju našega položaja. Tito je v tej igri velikih izgubil precej pomena in je kot eden malih prišel v ozadje, ko se je začela politika neposrednega stika med velesilami. če ga ZDA še kljub temu podpirajo je to zato, ker menijo, da je zanje in za vse zahodni svet še vedno bolje imeti na tem prostoru Tita kot pa Sovjete.
Položaj Slovencev v tem svetovnem dogajanju: kot da se nahajamo na visokem in razburkanem morju, je dejal predsednik. Ljudje, ki se čutijo odgo-
Por. Ibla§ih in plemenitih lastnosti, 'ki mu jih je Stvarnik dal, ko ga je postavil v življenje, ko mu je dal mater in očeta gotovega rodu, gotove narodnostne skupnosti. Tak maliči in kvari samega sebe in škoduje skupnosti, ki je iz nje izšel in je vreden sodbe.
Narodnost je naša naravna Isatnost, je torej naš božji dar. Veselimo se ga, ljubimo ga, ponosni bodimo nanj. Skrbimo, da bo ta naša lastnost čim lepša in čim popolnejša. Gojimo jo posebno v tujini, kjer je v neprestanih težavah in nevarnosti, pa je z ničemer nadomestiti ne moremo. Ponosni bodimo na svoj izvor. Ponosni iz dna svojega srca, iz vsega svojega prepriča-nja. Saj je celo sv. Duh blagoslovil to lastnost na prvi bin-koštni dan, ko je dal apostolom dar, da so govorili ljudem vseh narodnosti v njihovih jezikih, da jih je razumel vsakdo v svojem jeziku. Spomnimo se, da je med našimi slovenskimi narodnimi preporoditelji in vodniki bilo na mnogih področjih največ služabnikov oltarja, slovenskih duhovnikov. Naj so bili šolniki, pisatelji, pesniki, prosvetarji ali politiki ali pa se sedaj bore za pravico slovenskega jezika na Koroškem ali v Benečiji; vsi so delali in delajo to težko tlako
8E SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 St Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:  ..—_____________—.
Moj novi naslov:
že med vojsko, pod vojaško upravo avstrijske vojske v majski deklaraciji plebiscitarno odločil, da noče več tujega gospod-stva, da zapušča Avstrijo in hoče v skupno narodno državo južnih Slovanov.
Srečen dan
Spomin devetindvajsetega oktobra je spomin srečnega uspeha. Še spomladi leta 1918 so za-padne sile hotele ohraniti Avstro — Ogrsko monarhijo, če bi se bilo to zgodilo, bi bili Nemci zagospodovali nad Slovani monarhije bolj neusmiljeno kot kdajkoli prej. Sreča, da so to iz stare nestrpne maščevalnosti povedali vnaprej in tako dopovedali vsem, da gre za življenje in smrt slovanskih narodov, ki bi prišli pod nemško oblast. Avstrijski Nemci so imeli podporo v Italijanih in mnogih drugih v zmagoviti Antanti. Na tej osnovi in zanašajoč se na te pomoči je ministerski predsednik na Dunaju še neposredno pred padcem in zlomom monarhije izjavil trdno in samozavestno: “Tudi če bi kdaj prišlo do kake oblike jugoslovanske države, gotovo ne bodo vanjo prišli kraji, ki leže med Jadranskim morjem in avstrijsko-nemškim ozemljem.” Tam je Slovenija.
Italijani in vsi naši narodni nasprotniki so potem, ko so že pristali na neko osamosvojitev južnih Slovanov, hoteli preprečiti večjo državno formacijo ob severnih obalah Jadrana, so podpirali srbske težnje po ujedinje-nju in oblikovanje malih državic, da bi imeli proste roke ob slovenskih mejah, kjer so hoteli pograbiti vsak svoj čim večji Mi smo bili na-
MOJI IME;
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
ki jih predstavlja, duhovniki igrali prevažno vlogo. Vodilen slovenski politik in državnik je bil duhovnik z narodne meje,
Referenti za naše severne meje so bili: prelat dr. Slavič za Prekmurje, prelat dr. Kovačič za Štajersko, bogoslovni profesor dr. Lambert Erlich za Koroško.
In če danes življenje gledamo, moramo ugotoviti, da tudi v stoletju razvoja, ki stremi v čim,,-^________ ____
tesnejšo mednarodnost, narod- J delež ozemlja. Mi smo bili n; nost ostaja probojna naravna si- rod premagane Avstro-Ogrske. la. Socijalistične in komunisti-1 Kot taki nismo, odnosno he bi čne internacijonale in materija- j imeli nobene besede, pri sklep'a-listična gibanja, ki hočejo zatre-'nju miru in določanju novih me. ti poleg drugih naravnih lastno-j ja. Naravnost izredna sreča je sti tudi narodnostno prepričanje j bila, da smo se z združitvijo s in razporediti ljudi brez ozira kraljevino Srbijo dokopali do na naravne darove, zlasti brez tega, da smo postali član zmago-ozira na narodnost v razrede vite fronte, bili vključeni v de-materijalističnega reda, oziroma legacijo Srbov, Hrvatov in Slo-nereda in celo naj hujša brutalna vencev in tako dobili možnost, sila mednarodne diktature ne da pred odločilnimi činitelji mi-more zatreti narodnostnih gonil- rovne konference branimo svo-nih sil. Doživljamo, da nastaja je narodno ozemlje in povemo pisana vrsta narodnostnih ko- svojo voljo, čeprav je niso upo-munističnih režimov, že Stalin " je v najhujši stiski moral zavreči vse mednarodne krilatice in apelirati na preprosto ljubezen do naroda in domovine, da je spremenil poraz v zmago in dandanašnji komunistični mogotci po svetu čutijo, da se narodnostna misel prebija preko vseh oklepov njihovega totalitarnega, za ves svet in vse ljudi enako nemogočega sistema.
Kot kristjani in pravični ljudje odklanjamo z isto odločnostjo vsako nadnarodnost, kot brez-narodnost. Zavračamo izkoriščanje naroda nad drugim naro. dom, zavračamo zlorabo narodnostnega načela, kot zavračamo vsako drugo malikovanje, pa odklanjamo tudi nenaravno brez-narodnost.
Zdodovinski akt
Smo za pravično družbo enakopravnih narodov. Kot ponosni Slovenci smatramo za svojo dolžnost braniti pravice svojega naroda. V naši mučni zgodovini so Slovenci stalno vztrajali v tej borbi in naporih. 29. oktobra 1918 je po tisočletju za nas
prišel dan, ko smo mogli uvelja- slavija.”
Dr. Erlichove ugotovitve so toliko važnejše za današnje dni, ker je pisec dotlej živel izven
političnih bojev in daleč od vseh notranjih sporov, v Celovcu v bogoslovju. K pariški mirovni konferenci je bil poslan kot strokovnjak za naše meje na Koroškem. Njegova slika je torej neskaljeno tbčha, a pisec je bil znanstvenih srednje-evropskega slovesa. Z ničemer ne bi mogli bolje slaviti narodnega praznika in točneje predstaviti njegov pomen kot z njegovimi lastnimi besedami. Zato bom prebral vsaj dele njegovega popisa.
(Dalje prihodnjič.)
KRIŽEM PO KANADI
Smrt predsednika pokrajinske vlade Kvibeka Paula Sauve je iznenadila vso politično javnost dežele in jo prizadela z žalostjo. Sožalje sta izrazila tako predsednik konservativne vlade Diefenbaker kot tudi vodja liberalne opozicije Lester Pearson.
Pokojni Sauve je nasledil v septembru umrlega Maurice Du-plessisa in je v kratki dobi dosegel splošno priznanje in ugled po vsej deželi. Začeli so napovedovati, da utegne postati on prvi francosko govoreči konservativni predsednik kanadske vlade. Odnosi pokrajinske vlade Kvibeka z zvezno vlado, ki so povzročali preje dolga leta napetost, so bili za silo urejeni. Paul Sauve je bil izvoljen v pokrajinsko zakonodajo 1. 1930 kot naslednik svojega očeta, ko mu je
bilo komaj 23 let.
*
V	Alberti se jeze v zadnjih mesecih zaradi povišanja cene plinu. Vzrok povišanju je izvoz plina v Združene države. Mestni svet Edmontona je pozval vlado, naj vendar nekaj ukrene
v zaščito odjemalcev.
*
Ottawa upa vsaj na nekaj uspeha v razgovorih za omejitev oboroževanja, ki se bodo začeli sredi marca med Vzhodom in Zahodom',	predvidela
zmanjšanje proračuna za narodno obrambo za novo proračunsko leto. Zunanji minister Howard Green je dejal, da je tokrat več izgleda na uspeh razgovorov o razorožitvi kot kdajkoli preje.
*
V	prvih dveh tretjinah leta je imela zvezna vlada zaradi obresti na dolgove, velikih izdatkov za narodno obrambo in za socialno skrbstvo $149,000,000 primanjkljaja.
*
Nekako 15 milj zahodno od Ottawe kopljejo globoko pod zemljo v skale zaklonišče, ki naj bi v slučaju atomskega napada služilo na vzdrževanje zvez v notranjosti in z zavezniki. Zaklonišče bo dolgo okoli 200 čevljev in okoli 180 široko.
*
Kanadska pacifiška železniška družba je napovedala, da bo osebni promet še bolj omejila,
števali v celoti. Iz nevarnosti ________r_______ _______j ____j___
usodnega pofaza nam je napočil ker da je potnikov čedalje manj dan osvobojenja. Kaj je to pomenilo?
Dotlej smo imeli edino škofovo slovensko gimnazijo, odtlej je postala slovenščina učni jezik v vseh šolah. Dotlej je le v najnižjih uradih bila slovenščina, odtlej je postala edini uradni jezik; dotlej je naše gospodarstvo tlačila in ovirala nemška uprava z Dunajat odtlej je bilo v naših rokah. Dotlej smo bili razdeljeni v avstrijske province, da razen na Kranjskem nikjer nismo bili večina, takrat so padle te umetne meje in združila se je slovenska narodna moč. Dotlej so nam vladali cesarski namest-
Pri tem je javila letalska družba TCA, da so letos prvič v njeni zgodovini njena letala prepeljala preko tri milijone potnikov, *
Strokovnjaki so proučevali 11 let učinek uporabe fluorja v pitni vodi na zobe v Brantfordu, Stratfordu in Sarniji ter prišli do zaključka, da je v precejšnji
meri zmanjšal bolezni zob.
*
The Southern Gas Co. Ltd. je zaprosila za dovoljenje za izvoz plina v Kalifornijo. Trdi, da bo v slučaju izvedbe načrta ustvarjenih v Alberti 24,000 novih delovnih mest, narodna ekonomija pa da bo imela od tega letno
niki in nemški deželni predsed niki, takrat smo dobili slovensko 1 $135,000,000 novega dohodka, narodno vlado.	1	*
Točno in krepko je ohranil sliko tistih dni za zgodovino našo bogoslovni profesor in narodni mučenik dr. Lambert ErUch, ki je v Koledarju Mohorjeve družbe za leto 1922. napisal potek usodnih dogodkov v članku “Mirovna konferenca in Jugo-
Poljedelski oddelek sodi, da bo prejel okoli 15,000 prošenj za pokrajinsko — zvezno pomoč od farmarjev, ki niso uspeli pospraviti žetve pred v oktobru zapadlim snegom v Saskatchewanu.
V začetku preteklega tedna je tied, ki je pokril napeljavo Hy-
dro elektrarn in jo na več krajih pretrgal, odrezal v južnem Ontario preko 30,000 domov. Treba je bilo več dni, da so napeljavo popravili in so dobile hiše zopet električno strujo. Po izjavah zastopnikov elektrarn so bile prekinitve napeljave pretekli teden najobširnejše, kar jih pomnijo. Na tisoče prebivalcev Toronta in Hamiltona j.e moralo iskati zaradi pomanjkanja elektrike zavetje pri prijateljih in znancih, pa tudi po šolah in drugih javnih poslopjih.
*
V Ontario je bilo tekom preteklega leta prijavljenih 6,500 novih podjetij, 600 več kot pred enim letom.
*
Pokojni predsednik kvibiške pokrajinske vlade je stalno zavračal zahteve Poljske po vrnitvi poljskih nacionalnih dragocenosti. Nova vlada je začela s poljsko vlado razgovor o njihovi vrnitvi. Ker je sedaj predsednik vlade umrl, bodo poganjanja
brez nadaljnega zastala.
*
Ob obalah Nove Foundlandije so letos nalovili samo 16,000,000 funtov slanikov, med tem ko so jih v zadnjih dveh in pol desetletjih vedno nalovili vsaj do 20,-000,000 funtov. Vzrok skromnemu lovu sta slabo vreme in zgodnja zamrznitev obrežnih voda.
Se težji od njega bi bil kos zlata enake velikosti.
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende!
Moški dobijo delo
Moški dobijo delo
Moški, skušeni na “lathe”, ki so sposobni delati na temelju načrtov, dobe stalno zaposlitev. Acme Saw Mfg. Co.
1447 E. 47 St.
(blizu Superior)
(5)
HELP WANTED—FEMALE
SECRETARY JR.
Must type a minimum of 45 wpm and be able to take 80 wpm shorthand. 5-day week, good salary, excellent fringe benefits. Ages 18 to 32 will be considered. Phone
Allstate Insurance Co.
Personnel Department WY 1-9000
GENERAL OFFICE
Girls, 18 to 2S, East Side resident, preferably . single. 5i-day week, good salary, excellent benefits. Phone Personnel Department WY 1-9000
for personal interview.
Različna teža
Kos platine v velikosti funta surovega masla tehta 22 funtov.
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska, da bi skrbela za otroka in pomagala pri hišnem delu enkrat na teden. Mora govoriti angleško. Kličite EV 2-2874.
(5, 6, 8,jan)
J
Ji"
m
J
i
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Longar
ki je umrl 5. januarja 1958. leta
Truplo Tvoje pod gomilo že počiva leti dve, duša Tvoja pa raduje se v srečni večnosti.
Spominjamo se srečnih dni, ko še živel si med nami Ti, sedaj vse prazno ie pri nas, odkar ne sliši se Tvoj glas.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, Ohio, 5. jan. 1960.

L B. M. ALPHAMETRICAL' KEY PUNCH
Full time or part time operators with a minimum of 1-year of Alphamerical operating experience; work in new office near Warrensville and Kinsman-5-day week; excellent benefits. Cali for appointment. Personnel Department.
WY 1-9000
________ (4)
MALI OGLASI
Peč naprodaj
Plinska peč s termostatom za gretje štirih sob, v dobrem stanju, je naprodaj. Poleti hladi. Kličite UT 1-3772.
V poljski naselbini
V fari sv. Kazimirja lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 5-5, dva nova plinska furneza, dva nova avtomatična vodna grelca in vroča voda, dvojna garaža. Hiša v prvovrstnem starcu. 931 Ida Ave. EN 1-4115.
-(2)
.. KADAR STE PREHLAJENI! pridite k nam! Imamo izborno doma< zdravilo proti KAŠLJU in prehlad NE ČAKAJTE, ampak pridite takt ko se prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-00,
Naročila sprejemamo in razpošiljan tudi po pošti!
Sobe se odda
6-	sobno stanovanje z garažo se odda za $50 mesečno. Zglasite se pri Hrovat, 1270 E. 79 St. po 6. uri zvečer. HE 1-0886.
_______________________ (4)
E. 157 St. blizu Holmes Ave.
7 sobna hiša za eno družino, 4 spalnice, klet, 3 garaže, cena $14,900.
Blizu Lake Shore in E. 152
7-	sobna hiša za eno družino. Cena $j6,500.
Trgovina — 2 apartincnta
Blizu cerkve na Holmes Ave. Cena $20,500.
LAKELAND REALTY CO.
KE 1-6681
Če ni odgovora, kličite KE 1-8088
Sobe se odda
4 sobe se oddajo na E. 63 St., poceni. Kličite CL 1-3781.	(6)
V najem
4 sobe se oddajo s fumezcm starejši dvojici na Bonna Ave. Kličite HE 1-8523.	(5)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
18115 N«ff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA!
Mi jih pripravimo in razpošljenao kamor želite! NAROČITE!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. &£ 1-0024
Gospodov je oznanil Ma- ne bojiš? Glej, kaj tam-le visi. riji in spočela je od Sv. Duha. Če se kaj pripeti, midva sva vod-
HANDEL • MAZZETTI:
Junakinja iz Štajra
_j	.
5||češčena Marija,” — in mnogo nika.” Med jelkami je v vetru Ši| pobožnih ženskih in nekaj krep- zaropotal okostnjak na vislicah. 5j| kih moških glasov je nadalje-Ž| valo: “Marija, milosti polna, Go-S§ spod je s teboj.”
Albert je od zadaj strmeč o-
1
pazoval množico. O, kako lepa,
kako lepa je pobožnost in ver- je bilo še meso na kosteh in so nost tega dobrega ljudstva. Ta- se voli močno bali, imela sem ko vero mora Bog poplačati, mnogo opraviti ž njimi. O ne, Rdeč in žareč je vzšel mladi ne bojim se človeške sodbe. Če “Na višavah se kadi jutranja pazno prisluškuje proti dolini, dan nad Železno cesto. Na desni'pa prav rada umrla za svojega megla kakor daritev dobrega Kdaj pride strupena sodrga? je zaplamenel stolp sv. Ulrika,1 božjega Odrešenika, ki ga tako Abelna, na zemljo pa pada ju- Njegov rdeči žrebec se pase v na levi pa je bilo videti okost-1 močno ljubim.” tranja rosa, kakor bi se jokali ' zeleni travi, privezan na dolgo,'njak, ki je tam med temnimi “Torej pojdimo!” slovesno re-angeli nad človeškimi grehi.” ]v zemljo vtaknjeno sulico.	(jelkami visel na vislicah. Zares, če menih. “Postavite se v vrste
Veslar visoko dvigne vesla, s Gozdni ptič žvrgoli nad nje- je pomislil Albert, tudi naša pot dva in dva. Ti dečko neseš spre-katerih teko bliščeči potočki in govo glavo sladko pesmico ter'pelje mimo vislic, med življe-|daj križ, za križem pojdem jaz,, pravi:	| vabi k sebi družico. Prvi jutra-J njem in smrtjo. Blagor jim, ki'za menoj zastava.”
“Gospod pater, kaj pa, če so nji svit poljublja njegove tem- verujejo in se smrti ne boje. Zastavo je vzel v roke ter Hendelnovi vojaki, ali pa pasav- ne oči, ki jih venčajo tako lepe Tedaj se približa menih in	uun in hnčp nosili v
SkinT7?” . j . „ld0lge trePalnice’ in s t.ravnlka romarji ga pozdravljajo: “Hva- čast božjo, pa da je precej tež-“Odkod pa naj Hendel ve, sem mu plavajo na vojaško suk- Ijen Jezus in Manja, prečastiti1 ka_ Tedaj Se oglasi Štefana:
“Gospod, dajte jo meni, samo da mi kdo nese culico.” Sto rok se je iztegnilo po culici.
‘“O ne!” vzklikne Štefana, pogumno prime s svojo rožnato-barveno roko mogočni hrastovi drog in zmagoslavno dvigne nadse zastavo, da je med njenim za-
Stefana odvrne z ljubeznivim glasom:
“Sem ga že videla, ubogega reveža ter sem že zanj pomolila. Kb smo se selili iz Admonta,
s!

smehljaje se odvrne Albert: “od njo svilnatobeli cveti pomlad-'gospod!’
teh, ki so bili v cerkvi, mu ni nih cvetlic. Ob njegovih nogah, “Prehiteli ste me,” odgovarja nikdo povedal; če bi mu bil kdo se ljubko igrata in poljubljata menih, ki stopi k Štefani, povedal, bi se jaz sedaj ne vo- dva steklenozelena martinčka, j “Saj še nismo dolgo tu,” od-zil po Aniži, marveč bi bil že ce- Divje in kljubovalno stoji tu in govarja Štefana, ki zre na patra le ure v ječi. Ne bojte se, Bog krčevito grabi meč, ki čaka kr-'s svojimi modrimi, otroško ne-je z nami, Bog čuje nad svojimi vavega krsta. Morilska tolpa,1 doljnimi očmi, “nekoliko smo otroci.”	kje se skrivaš tako dolgo? (pomolili. Pa morajo še priti Iju-
Čudovito pogumno je srce sve- Nakrat se skloni pokonci. Ču- 'dje. Glejte! Ravno zopet novi156 zasravo’ ciavJ(; mea	^
tega moža, ki se ne boji in ne ji! V vodi se čuje pljuskanje' prihajajo.”	. jSore ozla1;im celom zavihral da-
pozna prav nobene nevarnosti.'. . . Zopet . . . Skozi drevesa je “Imaš li dobro obutev, Štefa- rnaSt Z vezeno Manjin° podobo. Kakor junak je stal pred vika- razločno videl čoln z menihom, na?” vprašuje menih. “Si se li rijem Karlom, ki so se mu od križem in zastavo. Nesramna dobro odteščala, pot je dolga.” | strahu šibila kolena; očital mu'sodrga! Res si drzne! S križem J «q^ ^olgo vzdržim tešča” se je, da pahne Štajer in samostan in Madono gredo slovesno P« smehlja deklica, M je bila v’svo-(
kug0 ' ' ‘	_	Iji preprosti kmečki ruti sveža
uske v roko! Kmalu zaple- kakor pomlad, jasna kakor maj-1
nik, tako čudovito mila. “Sicer
koč plapolala Tilijeva zastava, pred katero so bežale cele trume vitezov.
‘“Pa jo imej,” pravi menih, “krepkejših rok, kakor so tvoje, je dosti tu, toda čistejših ne.” Sedaj se je začel premikati izprevod: spredaj je stopal deček s Kristom, za njim duhovnik, za duhovnikom kakih dvanajst parov moških, za temi je nesla zastavo Štefana, za katero so stopale ženske, kakih sto po številu.
Duhovnik je obrnil oči proti Štajru, ki je še tako mirno sanjal v jutranjem svitu; iz Pira-ha sem se je čulo petje petelinov, na Aniži ni bdo videti niti enega čolna. “Bog je z nami,” meni Albert, “oslepil je naše sovražnike.”
Izprevod je med petjem romarskih pesmi krenil navkreber, vedno globlje je spodaj mr-
| POSEBNOST PRVEGA TEDNA V LETU 19(>0
Trajno kodranje za $10.00
JANAS HAIR STYLING! SALON i
Bila je kakor devica Ivana Or- fc	?
,	,	, -i ,	,	ix 6628 St. Clair Ave. HE 1-6224 V
leanska, nad katero glavo je ne-
mrala vitka Aniža, veselo so na jerskih vrhov, levi šumljale jelke. V pijani jutranji svetlobi so se iz jutra-' nje megle kakor srebro, zlato in biseri lesketali južni vrhovi šta-
f Dal je prihodnjič)
------o------
Hranite denar za deževne dneve —knnujte U. S Savings bond«!
v kugo in pogubo.
Toda v smrtni celici opatovi je prijel vikarija za roko, ki jo šemo. je položil v Kristovo roko, ter je rekel:
“Spomnite se zadnje ure svet-(ga je čoln zavozil v bičje, kjer Vrhutega irpam pa še nekaj
Petinšestdeset let
Republic uslužbenci:
!...
KAJ NUDI REPUBLIC STEEL VPOGLEDUČISTE PLAČE!
Republic ponuja dva poviška pri standardni plači od ure, vsakega v višini (5-centov do približno 12,centov na uro, odvisno od klasifikacije dela uslužbenca. Prvi po-višek bi stopil v veljavo 1. oktobra 1G60, drugi pa 1. oktobra 1!K>1. Vsak od teh dveh poviškov bi dvignil nadure, dejavnost, praznike, počitnice in nedeljsko premijsko plačo. To pomeni večjo čisto plačo.
Poleg tega bi zaradi večjega prispevka, ki bi ga plačevala Republic za stroške izboljšanega zavarovalnega načrta, uslužbenci, ki so plačani od ure, takoj prejeli več čiste plače, tudi v prvem letu predvidenega triletnega kontrakta.
REPUBLIC STEEL
sem
.	pa popila doma nekoliko
e oliko v stran od Frajzm- mleka, tudi čevlje imam dobre.
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam im sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
nika, ki je videl prihajati prega- ga je brodnik privezal, in vsi na ipot)» _ dvignila je majhno njanje, pustite me, in rešen bo (trije so izstopili:, menih, mini- culico, ki jo je nosila v rokah Štajer, samostan in mi vsi sku-'strant s križem in hlapec z za-(«če,komu na potu postane slabo’ paj!	(stavo. Mahnili so jo po želez-^ to dobro prti srčnim napa-
Prior se ni mogel ustavljati ni cesti. Napočilo je rožnato ju- dom ”	1
taki živi veri ter mu je navse-| tro. Albert se je ozrl proti me-j «Kaj pa so rekli tvoja mati?” zadnje dovolil, če Bog tako hoče. stu, odkoder se je čulo zvonje- Vpra|a menih	l
Bog je ž njim, in če mu jih pa-'nje protestantovskih zvonov Lahna senca je legla deklici’ de tisoč v levo krilo in dvatisoč katoliški so molčali — ter si je na 0j:)raz v desno, ne bo omahoval, ker je mislil: sedaj sovražnik zapira in j ž njim Bog, ki bo venčal njego- pečati cerkev, toda čez tri dni
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
GRDINA POGREBNI ZAVOD
Id.lS East 62 St. .
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KKnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
vo živo vero.
Urno plove čoln sedaj po niži doli proti Frajzingu,
A-
bo Krist vstal.
Nakrat ostrmi.
Romarji ga že čakajo
pred
“Najprej me niso hoteli pusti-i ti,” t;ho odvrne, “včeraj so se jo-(kali, tako so se bali Hendelna. Toda nisem odnehala ter sem rekla, da nas bo varoval Bog,
...	.	,	■ j	_____u,,	. kakor nas je takrat, k0 nismo
ca jutranja zarja. Veslar m de- iz temnega bezgovega grmovja hoteli iž ti luči potem
ček gledata sedaj naprej, sedaj ven. Tu so sicer obsojenci o-
nazaj, če ne prihajajo Hendel- pravljali svojo zadnjo molitev,
novi rablji. Menih moli dalje preden so stopili na morišče, da-
dambahskimi gozdi že žari rde- staro, preperelo kapelico, ki zre
brevir.
nes
* * *	ca, kakih stoindvajset ljudi. Mo-
Tam zadaj tv gozdu pa ne žje so imeli klobuke v rokah, cvete modri encijan, tudi ne ženske so bile v belih rutah, špajka; tam ni padla rosa kakor I Kakor angleški glas iz dežele angelske solze; tam se dviga raj3ke sreče priplava Albertu dim, pa to ni pobožen dim Abel-nove daritve.
Tam v gozdu se gibljejo divje, krasne postave, štirideset do petdeset, modro in belo so oblečene ter imajo ljute puške, narejene iz hrastovine in jekla. Kako je to? So se li čez noč z roso pokrite zelene jelke izpremenile v bojevnike? Stoje ali sede okoli ugašajočega ognja, ki ga netijo za stražo — to so daleč naokoli znani štajerski strelci. V njihovi sredi stoji mladi Hendel, drži roko za ročaj meča ter
sem
jim rekla,” — iz dekličinega glasu iskri solza, — “da jim,, kadar
v.	..se vrnemo domov, prinesem po-1
pa tu kleči pobožna množi-	,	.	, „T I
n/r« zdrav od ocetovetga groba. Nato,
sem si obesila krog vratu očetov .
rožni venec s križcem,”— iz ne- J
drija je potegnila kristalnat kri- '
žek, — “in sem rekla: ‘Zlata ma-J
mica, glejte, tu je očetov bla-
na uho štefanin glas: “Sedai pa ,	, U .	.
molimo še angelovo češčenje g	‘° J° Je potolsz,,a M‘-
CH1CAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
5 ROOM insulated brick bungalow. 3 bedrooms. baths, enclosed porch, 2% rooms with income, 2 car garage, 220 wiring, automatic oil heat, 35 ft. lot, near schools, and church, excellent transportation. No agents. By owner. MErrimac 7-7331.
(3)
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING PLANT — $50,000 volume yearly. Western su*burb. Established 9 years. By oyner. Retiring. Phone WOodland 9-2598.	(2)
HOUSEHOLD HELP
MOTHER’S HELPER — Young, 18-35. Three young children. PIdasant new home. Stay. Own room. Good references. Deerfield, 111. Call Windsor 5-4476.	-	-	*	-	(2)
CHICAGO, ILL
HELP WANTED—FEMALE
MAIDS
FULL OR PART TIME New 316 Bed Hospital
Apply Monday thru Sunday 9 A.M. to 4 P.M.
Own Transportation Desirable
Lutheran General Hospital
1775 Dempster St. Park Ridge, 111. TAIcott 5-4434
NURSES
Supervisory and Staff
FULL OR PART TIME
Immediate openings in all areas and specialties
Excellent benefits — Advancement opportunities
New 316 bed General Hospital Apply Monday thru Sunday 9 A.M. to 4 P.M.
Own Transportation Desirable
Lutheran General Hospital
1775 Dempster St. Park Ridge, 111. TAIcott 5-4434
(5)
haeli sem naročila, naj jim pri dno pomaga; in če bi bilo kdaj le preveč gostov, sem prosila sosedovo Dino, naj jima priskoči.”
“Dobro,” pravi Albert, vse je'(i v redu. Toda, se li res ničesar
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
V
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
/
kjer se lahko zavaruješ za(smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprelcma pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60, leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in begate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri i
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Mulully Funeral Home
ZRAČEV4LNI SISTEM
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $260.00 NAPREJ
365 East 156th Street	KKnmore 1-9411

*•”* '	.tj: •

"c"
'0>'
A?
Najboljši začetek za boljše novo leto .., sklenite, redno hraniti pri
NATIONAL BANK
■% %
Odlično za vašo božično doklado ali za darila, ki ste jih prejeli v gotovini . . . Societj hranilni konto, ki raste s časom!
In zapomnite si.. .
hranilne vloge, narejene do 10. januarja 1960, ki ostanejo vložene eno četrtletje, se obrestujejo od 1. januarja dalje.
Mamtoar FaSarai Dapaalt Inauranoa Carparatla«
V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ DOBRI, SKRBNI IN NEPOZABNI OČE
ANTON DOLGAN
Zatisnil je svoje mile oči dne 5. januarja 1917
Prešla je naglo v večnost dolga vrsta let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali na Te nismo pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš!
In ko nam življenje mine, enostranska zarja sine,
Ti nas k sebi vse povabi: v raju, kjer kraljuje Večni, skupaj bomo večno srečni!
Tvoji žalujoči:
OTROCI
Cleveland, Ohio, 5. januarja 1960.
V‘ ■. .".aav" /. u-'.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni oče
Anton J. Cugel
Svoje drage oči je zatisnil dne 3. decembra 1959. Pogreb se je vršil iz Assumption Church v Genevi na pokopališče istotam.
Tem potom se, želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem za izraze izkazanega nam sožalja.
ANTON, EDWARD, HERMAN, ALBERT, sinovi VERA, MRS. ALEX VALITSKY, ANTOINETTE, MRS. JOHN SASO,
hčere
Geneva, Ohio, 5. januarja 1960.