Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 26. marca 1939. Štev. 13. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pot stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Di Češka kaže na Boga. Češka republika je vmrla i češke države nega več. Deset mi- lijonov Čehov v Češkoj i Morav- skoj v Sudeti je prišlo pod nemško oblast, meli do samo takšo ao- tonomijo, kak so jo negda meli Hrvatje na Vogrskom, tüdi do- mača vojska se njim dovoli za gordržanje reda v pokrajini. Glavni zastopnik oblasti je Ne- mec. Zakaj je prišlo do toga? Je kriva tomi nesloga, štera teži vse slovanske narode od nekda ? Ne. To je bio samo en mali zrok, ki bi se dao odstraniti z najmenšov dobrov volov do Slo- vakov i Rusinov. Boži bič je počo, zato je razpadnola cveto- ča slovanska država. Ne gučimo od prvejših ča- sov, v šterih so Husiti rüšili kat. cerkev. Za Husovo krivo vero se je že zdavna spokorio češki narod. V mislih mamo najnovej- še zgodovino. Da je češki narod šteo biti samostojni, što njemi more to zameriti, ve njemi je Bog dao to pravico, kak vsako- mi narodi, naj se poslüžije sa- mo zakonitih sredstev za dosego svojega namena. Da so Čehi sloboščino zahtevali v bivšoj Austriji, so meli prav. Ne so pa meli prav, i to jih je zakopalo, da so zidali borbo za svojo slo- boščino i dobleno sloboščino na brezverstvo. Glavni steber oslobodilne borbe je bio pri Čehih Češki Sokol. V programi si je zapisao lübav do narodove slobode brez lübavi do Boga. Po njegovom zgledi i programi se je šče prek mej Češke širio potom njega düh brezverska i sovraštva proti veri, proti Bogi — proti Cerkvi. Keliko kvara je napravo v tom pogledi po sveti, se sploh ne da zračunati. Pod njegovim? vplivom so voditelje Češkoga naroda podrli v Pragi starodavno Marijino podobo, i na njeno mesto postavili podobo krivorernika Husa te, gda se z drü- ge strani z cele moči, s podpo- rov države, trgali katoličansnoj Materi cerkvi s prsi njene verni- ke i je vodili v pravoslavje. Vodili so te nesrečen narod brezverci i slobodno zidarje, ki kde so le mogli, so škodili Kristušovoj veri. Glavni stan za komunistič- no i brezversko gibanje v Sred- njoj Europi, je bio v Pragi. Od tec se je širilo po držvaj Euro- pe sovraštvo do Boga i se vr- šili napadi na kat. Cerkev i nje- no dühovščino. Praga je bila drüga Moskva, odkod so kak z Rusije romali dobrovolci v Špa- nijo, da pomagajo tam rdečim rüšiti cerkve, klati dühovnike, ropati vernike i s sveta sprav- lati junake moškoga i ženskoga spola, ki so obdržali vero v svojem srci. Ar je pa češki na- rod v jedri dober, samo voditele je meo slabe, zato je püsto na njega dober Bog te bič, da ga očisti najvekših sovražnikov. Hitler je samo sredstvo v božih rokaj. Češki narod Bog bije za- volo grehov voditelov i od njih zapelanih vnožin. Bije ga, da ga ščisti i da vči Zednim vse drüge narode, da ti javno spoznajo, kama vodi kultura, gospodarska moč, nacionalna vzgoja, če tem menka Bog. Pokojnim materam. Veselite se, ka mate še ži- voče matere. Le veselite se! Mati je vredna, deca, toga ve- selja, ar je ona vtelovlena lübezen. Vaše veselje izvira iz lübezni, le lübite jo. Zadosta je nikdar ne morete lübiti. To mi znamo, ki žegnemamo mater. To mi čüti- mo, ki ne gledamo več v njeni mili obraz, ki se ne moremo več nasloniti na njeno naroče, ki njej ne moremo odkriti srčne bole- čine i ki njej ne moremo nazve- stiti svoje sreče. Mi nemamo že matere. Na- ša mati je zaspala i se več ne zbüdi pred sodnjim dnevom. Mi nemamo že matere i nam tolažile reči ne more več povedati. Mi nemamo že matere, pa nas njena lübezen ne more več karati na poti blodnosti. Mi nemamo več matere i Zobstom jočemo za njo, Zobstom jo prosimo, Zobstom njej obe- čavlemo lepših dnevov, za nas je vse to za stalno minolo. Mi nemamo že matere, štera bi nas včila moliti, z nami mo- lila, nas v cerkev vodila, na Bo- ga opominala, nas vu veri po- trdjavala i na pot zveličanja ravnala ... Mi nemamo že matere ... Srečni, če se ravnamo po njenih navukaj i mesto nje si zberemo Jezušovo mater, Marijo, za svojo. Nesrečni, če smo pozabili na njene navuke i blodimo po ne- prehodnih stežaj, globočina nas zove s strmine, da nas požre, ar nega maternoga kriča, šteri bi nas stavo na toj poti: sinek, hčer- ka, neidi tü, vrni se, da se ne ponesrečiš za te žitek i za več- nosti Mi nemamo že matere i kak radi bi jo meli. I če bi jo meli, kak vroče bi jo lübili, kak verno bi jo bogali, kak goreče bi ž njov molili. Pa nemamo že matere . . . Zadnji krajcar bi ta dali za njo, naj se obleče, rajši bi sami bosi i nagi hodili! Zadnji žaloš krüha bi njej poklonili, rajši bi sami glad trpeli! Celo srce bi njej odprli i njo tak globoko v nje zaprli, da bi v njem vživala puno blaženost, rajši bi sami celo živlenje žalost trpeli! O, pa mi matere nemamo več. Mi matere nemamo več. Jeli majo drügi listi zvün Novin tüdi Evangelium i navuk objavlen? V nekoj fari je neki dečko brsao proti tomi, zakaj objavlajo Novine Evangelium i navuk, za- kaj pišejo od Device Marije, to je zakaj majo tüdi verske reči. Ne gledoč na to, da je, naš list namenjen jezerini naših izseljen- cov, ki, ar jezika ne vejo, bože reči ne morejo poslüšati i smo mi po vesti dužni tem düšam Kristušov navuk glasiti, je vsa- koga katoličanskoga lista prven- stvena dužnost, da v ednoj ali drügoj formi naznanja Kristuša. Kajti Kristuš je krao vsega, vseh naših misli, naših žel, naših gu- čov, naših djanj, vsega našega živlenja, tüdi prosvetnoga, tüdi političnoga, tüdi gospodarskoga, zato ga pa moramo na vseh po- dročjih našega javnoga i zaseb- noga živlenja tak glasiti, kak nasledüvati. Pa ne samo naše Novine, tüdi drügih narodov novine isto delajo, Evangelium i navuk ob- javlajo. Tak je na Hrvatskom, na Vogrskom i tak dale. Pa ne zosagajte se, ešče samoga sv. Oče list „Osservatore Romanoˮ tak dela, ki pa objavla tüdi po- litične vesti celoga sveta. Zato mislimo, ka je naša pot prava. I ravno toga dečka brsanje je jasen dokaz, ka je naše delo pravilno. Če bi on čteo Evange- lium i poslüšao navuk boži. pa se po njem ravnao, bi polübo Evangelium v vsakoj številk;; No- vin i bi te z gorečnostjov širio. Tüje smeti. Gvüšno de se nekak, gda de čteo nižje vrstice, hüdobno nasmejao i v sebi mislo: „Ej, Grački Vili se palik vozi... Pri- znam, rad se vozim. Vozim pa se z odprtimi očmi i zato bom zapisao, kaj sem med ednov vo- žnjov doživeo. Vlak je iz Sobote vdrdrao proti jugi. Na ednoj izmed pos- taj je vstopo mladi par. Mladi i mlada sta prinesla s sebov tüdi preci neprijetnih dišav, kajti na- skori je v vagoni smrdelo kak v apoteki. Nekaj časa sta se ogle- davala, kam bi djala svoja „par- fimiranaˮ tela. Končno sta se odločila i vsela na klop pred menov, štera ešče ne bila zase- dena. Odložila sta svoje površ- nike i se komodno vredila. Se razmi, da je pritisk neprijetnih masti, štere sta si menda pred odhodom zlejala na sebe, posta- jao močnejši. Meni je pokvarjeni zrak postajao neznosen i zato sem odpro okno. Mladiva dva, sedečiva proti meni, pa nesta dugo ostale mir- nim. Najprle se je „onaˮ naslo- nila „njemiˮ na prsa, nato je „onˮ „njoˮ začno božati po lici, po tem po vlasaj i končno sta se začnola v odpretom vagoni obimati i küšüvati. Vse je to šlo eden za drügim. Dale se sploj več ne sme napisati. Da sta kon- čala „prvo rundoˮ, sta začnola znova. Eden čas sem gledao te „prizoreˮ, potom pa sem se obr- no na drügo stran. Tüdi drügi sopotniki so se zgražali nad ta- kšim „modernim i napredno- slobodnimˮ oponašanjom. Med temi, šteri so se zgražali, je bio tüdi gospod od kakših štirideset let. Nekaj čase je tüdi on mirno gledao vse to, nato pa stano i Pristopo k „zalüblenomi parčekiˮ i pravo: „Sram vas bodi! Pa resan nemate nikšega sramü v sebi, da v javnom lokali poče- njate takše stvari?ˮ „Mladaˮ je postala rdeča kak rak i se skrila za njegov hrbet „ˮ pa je vkipeo: Ka Vas to briga?ˮ „Briga me, briga je mirno odgovoro moˮ žakar, „briga mene i vse pošte- ne lüdi, ki se zgražajo nad Vamiˮ. Vsi navzoči v vagoni so, se zna, odobrili njegov odločen nastop. I gda je tam blüzi Ljutomera istopo té karajoči gospod, so nje- mi Vnogi sopotniki čestitali, med njimi tüdi jaz. Mladi „kavalirˮ pa je, se zna,šteo braniti svojo i „svojeˮ času gda je pa vido, da je sam, se je osramočen vsedo nazaj k „svojojˮ i njej obečavao, da pri- de čas, gda bo znao oprati tak- šo sramoto. Malo sem se zanimao za teva dva zalüblenca. Od ednoga sopotnika sem izvedo, da sta Prekmurca, živita pa nindrik v varaši. Bila sta malo doma na obiski, s šteroga se zdaj vračata. Nekaj časa sem gledao tevi dve bitji. Potem pa mi je v düši zrastla slika, podoba zgüblenih sinov i hčer. Tüdi teva sta ho- dila pot zgüblene dece. Svet nji- va je napravo „modernivaˮ i zato sta zgledala kak dve sühivi veki na zelenom drevi. Edno drži: Če med naš pošteni i verni narod ne bi pri- hajali tüji plačenci, razni krivi proroki i odpadniki — i če se naša mladina, mladi možje i žene ne bi leto za letom izseljavali i šli v tüjino, bi med nami vnogo nače zgledalo. Oslablenje vere, jakosti i drüge naše črne sence, so posledice gornjih dvojih dejstev. V naše kraje, med naše lüdstvo prihajajo lüdje z razče- sanimi düšami, v šterih nega več verskih, jakostnih i drügih zako- nov i temelov. Vse, ka je dobro, sveto i pošteno leti mimo i skoz njihovih düš kak voda skoz raz- trgano sito. I kaj naj potem takši lüdje sejajo okoli sebe, če ne tisto zamazano blato, štero se je pri- jelo njihovih düš? Zato širijo čemer brezverstva, pokvarjenosti i drügih zablod, kamkoli stopi njihova blatna noga. I vsi tisti, šteri v svojoj lehkovernosti idejo za njimi, postanejo blatni i puni tüjih smeti, kak njihovi zavodniki. Dečko i deklina, mladi mož i žena se odpravlajo na pot Pra- vimo za — krühom. Večkrat iz potrebe, včasih tüdi iz poželivosti po penezaj. Zdravi i Odkriti v svojih düšaj mislijo, da so takši tüdi vsi tisti, štere srečavajo na poti svojega živlenja v tüjini. Zato so lehkoverni i nepazlivi. Po vlakaj, po varašaj, po raznih marofaj i hišaj, gde delajo i ži- vejo, srečavajo razne zavodnike, vidijo prizore, ki so delo anti- kristušovo, čüjejo reči, štere plüje pokvarjeno srce. V začetki se jim vse to grsti pa obsojajo. Pa drügi den vidijo i čüjejo isto. Tretji den so že vtihnoli, ne obsojajo več. Klica tihinskoga čemera se je prikradnola v njihovo düšo i začnola pomali poganjati. Zač- nejo razmišlavati od stvari, štere so vidli, čüli... Vrag pa odza- daj zalevle. I klica strasti se po- mali razvija v popek, požene pomali v listje, nato mogoče tüdi v cvet i v jeseni je sad še tü: verska mlačnost i brezbrižnost, düševna pohvalnost, pijanstvo, grešne zveze, nezakonsko dete... Vse je to šlo naglo, friško. 1 gda prvi sever ženi ptice selivke na jug, se vračajo drüge selivke: dečke i dekline, mladi možje i žene mogoče z jezerkami v že- paj, ali tüdi s tüjim smetjom v düšaj... Ali naj napravim piko pri tom staviti i stanem. Ne! Mene je sram gratalo zavolo naše Slo- venske lehkovemosti i slabosti. Samo edno ti priporočam, brat i sestra: gda prestopaš prag svoje hiše i odhajaš v tüji svet, zapri dveri svoje hiše i düše pred tüjimi smetmi, dajo najdeš Čisto i bistro, gda se povrneš. Boš vido, da Te bo te sprejelo v njej veselje i radost, kakšne ešče nigdar v živlenji nesi doživeo... Grački Vili. Češko-moravski protektorat. Tak se zove zdaj Češko- slovaška po odloki, šteroga je izdao Hitler v Pragi. Protektorat pomeni v našem jeziki: pokraji- na pod obrambov. Nemci so gospodarje v Češko-Moravskoj, a dajo veliko samoupravo Če- hom. Pokrajino vodijo trije, dva Nemca i eden Čeh i ti so: ge- neral Brauchitsch, general Gajda i Heinlein Konrad, ki je z svo- jimi borbami povzročo razpad Češke. Pokrajina bo mela tüdi svojo vlado, ki jo bo imenüvao nemški kancler. Ka pravite? G. urednik, ščem vam na- pisati, edno priliko, štera se godi že prece časa v nekoj vesi naše lepe Slov. Krajine. V vesi se eden mladi pojeb, ešče šolar, vči igrati na harmoniko. V šolo ne hodi, ar njegovi starši pra- vijo, da more doma delati, v istini pa doma igra i mladina hodi 'ta k tistoj hiži se včit plesat. Žalostno je to, da nje- govi domači hodijo domo k hi- šam po mladino pa je sprav- lajo, da plešejo tam pri nji i po večeraj globoko v noč. Jeli g. urednik, da je to jako žalostno? 2 N O V I N E 26. marca 1939. Nedela v posti peta ali čarna. Što z med vas mi more dokazati greh? Či istino gučim, zakaj mi vi ne verjete? Ki je z Boga, bože reči poslüša, zato je vi ne poslüšate, ar neste z Boga.ˮ Židovje so njemi odgovorili: „Ali ne velimo prav, da si Sa- marijan i da maš hüdoga düha?ˮ Jezuš je odgovorio: „Jaz nemam hüdoga düha, nego častim svo- jega očo i ví mi čast jemlete. Jaz ne iščem svoje časti; jeste, ki jo išče i sodi. Zaistino zais- tino Velim vam: »Či što moje reči zdrži, ne bo vido smrti na ve- ke.ˮ Židovje so njemi pravili: „Zdaj smo spoznali, da maš hü- doga düha. Abraham je mro i proroki i ti praviš: Či što reč mojo obdrži, ne okusi smrti na veke.ˮ Si lehko ti vekši od na- šega očé Abrahama, ki je mro? Tüdi prorocje so spomrli; koga samoga sebe delaš?ˮ Jezuš je odgovorio: „Či bi jaz dičo sa- moga sebe, bi bila moja dika nikaj. Moj oča je, ki me diči, od šteroga ví pravite: naš Bog je; — pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. I či bi pravo, da ga ne poznam, bi bio spodoben vam, bio bi lažlivec. Ali poznam ga i njegovo reč zdržavam. Vaš oča Abraham se je jako veselio, da bo vido moj den; vido ga je i radüvao se je.ˮ Pravili so nje- mi Židovje: „Petdeset let ešče nemaš i si Abrahama vido?ˮ Velo njim je Jezuš: „Zaistino zaistino povem vam, prvle liki je Abraham bio, jaz sam.ˮ Nato so popadnoli kamenje, da bi je v njega lüčali, Jezuš pa se skrio i odišeo s cerkvi. (Jan. 8,46 —59.) * Gospod je meo z nasprot- niki jako oster razgovor. Vido je slabo volo nasprotnikov, vido je, da je za nje mino čas milosti. Zato je začeo govoriti, kak go- vori razžaljena lübezen proti nezahvalnomi prijateli. Židovje so sinovje hüdoga dühá, ar želejo, ka žele hüdi düh. Ka on žele? Morilec je od za- četka pa zato ščejo nasprotniki vmoriti Gospoda, ki njim je go- voro istino. Ar je hüdi düh bio nevoščeni prvima človekoma za milost božo, se je skrio v kačo pa jiva zapelao. „Što je iz Boga, poslüša reči bože.ˮ Po naravi smo vsi iz Boga, a po grehi je grešnik ne iz Boga. Grešnik postane človek iz samoga sebe, če pa nasledüje hüdoga düha, postane njegov sin. „Zato vi ne poslüšate, ar ste ne iz Boga.ˮ Tak govori Gospod tistim, ki so z grehi za- mazani. A ne samo tistim, vej so vsi lüdje grešniki. Govori tistim, od šterih je vseznajoči- Bog znao naprej, da ne bodo Vervali s takšov verov, kak more biti, da človek zadobi odpüščanje gre- hov. Zveličar je od tistih, šterim je tak govorio, znao, da se ne bodo spreobrnoli, nego nespo- korni vmrli. „Ne bo vido smrti veko- majˮ, pravi Jezuš, tisti, ki spu- njava njegovo reč. Šteo njim praviti to: Vi mi pravite, ka mam hüdoga düha, jaz vas pa zovem v večno živlenje. Židovje so se malo razsrdili zavolo reči, da „ne bo vido smrtiˮ, ar so sami bili že mrtvi v tistoj grešnoj smrti, šteroj bi se lehko ognoli, če bi se šteli. Če gospod pravi, da „ne bo vido smrti vekomajˮ, ki spu- njava njegovo reč, ma tü v misli večno smrt, zavrženje, pekeo v drüžbi šatana i njegovi angelov. Ka je teda smrt? Ločitev od tela. V smrti odložimo težko nam naložene bremen. Jaj pa, če človek nosi drügo grešno breme, štero ga pogrozi v pekeo! Od te strašne smrti vči Gospod, da je ne bo vido človek, ki spu- njava njegovo reč. Ne bojmo se telovne smrti, trepečimo pa pred drügov. Pun lübezni govori Jezuš z nasprotniki. Vidivši, da njemi ne verjejo, je pita, ali ga more što dužiti greha? Njihov odgovor pa je: „Hüdoga düha maš!ˮ — Dnesden bi pravili: „Nespameten si, nora je vera, norost so njene čüde. To so ne čüde, to so na- ravne moči, ki so nam ešče ne- znanciˮ Vera je pa li i ostane, nas ne bodo včili naši brezverci. Ne! Vera je milost z nebes, ki sija na svet, kak sunce na spro- toletje na pole, da to začne roditi. Lüdje, ki se brigajo samo za vživanje, za čast, so kak krt pod zemlov, ki ešče najbrž sunca ne vido pa zato tak mrzi sunce, da ga niti gledati nešče. Veren člo- vek pa je spodoben škorjančki, ki pod vročim suncom spevle Bogi svoje Zahvalne pesmi. Če bi krt mogeo misliti, kak misli teliko nevernih lüdi, bi stepao svojo glavo i mislo, kak je škor- janček nori, da se gible v sunci, name sto da išče črve i hrošče pod žemlov. Anglija, Francija, Amerika i Rusija so proti zasedbi Češke i Moravske. Anglija je odpovedala spo- razum o mirolübnom sodelüvanji z Nemčijov, šteri je bio sklenjeni lani v Müncheni. Vse gori na- vedene države trdijo, da je za- sedba Češke od strani Nemčije nezakonita. Anglija i Francija sta pozvali svoje poslanike iz Ber- lina. — Angleška vlada je mela izredne seje, na šterih so raz- pravlali od Češke i nemškoga ultimata Romuniji. Od Romunov zahtevajo Nemci, naj samo žnji- mi majo trgovske pogodbe i pet- rolejske vretine naj njim dajo v najem. Predsednik vlade, Cham- berlain, je v svojem ostrom go- vori obsojao priklüčitev Češke k Nemčiji. Tüdi Francoska vlada je mela izredne seje i je dobila neomejena pooblastila za izred- ne vojaške ukrepe. — Širijo se vesti, da bo Anglija pozvala mednarodno konferenco, štere bi se vdeležite: Anglija, Fran- cija, Rusija, Zdrüžene države i zastopniki balkanskih držav. Konferenca naj bi sestavila sküp- no fronto za ohranitev zdajšnje- ga stanja mej i mirü v Evropi. Amerikanska Vlada je v zvezi z zadnjimi dogodki zvišala carino na uvoz nemškoga blaga za 25 procentov. Dr. Maček Hrvatom Dr. Maček je v posebnoj izdaji »Hrvatskoga dnevnika* pozvao narod k miri i prev- darnosti. Slovaška priznana. Slovaško samostojno drža- vo sta priznali Madjarska i Pol- ska. Hitler je vzeo Slovaško pod svojo obrambo, da bo čuvao njeno samostojnost 25 let Karpadska Ukrajina pod Vogri. Karpatsko Ukrajino je za- sela madjarska vojska brez vek- ših bojov. Madjarska vlada bo dala deželi aotonomijo. Vojaška pisma. Benka Anton, 31. kom. gyal. ez. IIl. G. p. század T p. 415. 1917. leta februara 28. Globoko Poštüvani Prečastiti gospod! Davno želne Novine sam sprejeo z zahvalnostjov. Prelübleni, pre- lübleni Prečastiti gospod, ne mo- rem se vam zadosta zahvaliti, ka se skrbite za siromaške vo- jake na bojišči. Eno nevoló pa mamo: ne moremo penez poši- lati, pošta je ne zeme gor, v pismi je pa nej gvüšno, da hvala Bogi penez mamo dosta i tű je nemremo potrošiti, a kak de mogoče, je pošlemo. Ostanem z globokim poštüvanjom. (To pismo je po Vogrskom jeziki pisano. Naj se javi pisec za nje). Infant. Fartelj Štefan, K. Kr. Bot. Arbt. dlt. No 253-34. Feld- post 405. 1917. marca 3. V za- četki pisma ji srčno pozdravim dragi paster, nadale njim pišem par redov, ka Novine poredno vdablam i na znanje njim dam, ka sam njim poslao 6 koron penez na Novine ino Marijin list i so mi pisali karto, ka so v roke dobili. To njim pišem, ka sam ešče Marijinoga lista ne dobo za januar i februar. Naj bodejo te dobrote, naj mi ga pošlejo, Novine vdablam. Novo- ga njim kaj ne vem drügo pisati, vremen je že malo toplejše, kak prvle, ka nam je malo ležej. Ostanem z Bogom daleč v Ru- soskom. (Naj se zglasi pisec na ured- ništvi Novin). Škrilec Ferenc, Russ hlr- szerzö különltmeny, 3. század, Tábori posta 173. 1916. 1. 20. V. Hv. b. J. K. Dragi naš dühovni paster, jaz sam njuvo pošto kak Marijine liste pa Novine v rouke dobo, za štere se njim vsi Slo- venci trno lipou zafalimo, ka so nam poslali. Nouvoga nikaj nej- ga. Zdaj ji ešče idnouk vsi vkü- per lipou pozdravimo, pa njim Želemo veselo zdravje od Boga. Zdaj pa zbogom (Pisec naj se zglasi na uredništvi Novin. Küplen Jürij, Kuk Inf, reg. 95. 11. Feldkomp I. Zug. Feld- post 80.1916.1. majuša 25. Falen bojdi Jezuš Kristuš. Vu imeni Oče i Sina i Düha svetoga. Amen. Vu imeni Jezušovom ino Blajže- ne Device Marije njih najprvo prisrčno pozdravim ino njim küš- njim želem dobro zdravje od Go- spodnoga Boga. Nadale nji trno lepo prosim gospon plebanoša pa njim pišem, ka sam njigve Ma- rijine liste v roke dobo pa No- vine tüdi. Trno san rad, ka so mi Marijin list poslali, Gospo- din Bog njim lepo plati. Mi zdaj idemo v ogen. Vu imeni Jezu- šovom Bog nam pomagaj. Ešče ednok jih presrčno pozdravim pa njim želem dobro zdravje od Gospodnoga Boga. Z Bogom ostánem. (Naj se zglasi pisec na uredništvi Novin). Feladó RÜM Ferenc, M K 31Honv. I: század, Tábori Pósta 415. Pozdrav 2. Ili. 1917. Valen bojdi Jezuš Kristuš, to je moj te prvi glas. Vu začetki mojega sla- boga pisanja ji najoprvin srca srca lipou pozdravlam, gospon plebanoš ino njim želem dugo zdravje od Gospodnoga Boga, ka bi mogli duga lejta razširja- vati naše vesele Slovenske No- vine. Navuke, štere se z njih včijmo, to je edno, štero nam razveselij tužna srca med groz- nim grmlenjom topov, šteri so eti, med bregovjom i kamenjom v Taljanskom. Novine redno dab- lam do etiga mao. Taborska Pošta je prestavlena zdaj mamo 415.S pozdravom ostánem Ru- žič Franc s Petanec i Bakan Štefan S Slaveč. (G: dekani na Ti- šino poslana karta). Perša Mihal, K. U. K. Sap- per Bon No. 6, Komárom. 1917. leta 26. februara. Vaten bojdi Jezuš Kristuš. Prosim, da njin dan na znanje, mi smo na vodi delali pa je moj pajdaš Küzma Jožef notri v vodo spadno, pa smo živoga vő potegnoli. Najšo san edne knige pri njen od nji pa Marijin list. Zaj je v špitali v Komarnibi, v garnizionspitali leži. Z Bogom naj ostanejo. Amen. Bog je najvišešnji Go- spod od vsej gospodov. (Naj se zglasi pisec na uredništvi Novin). Glasi iz Slovenske Krajine. Zahvala. Naj sv. Jožef v obilnosti poplača vsem vso lü- bezen, štero so mi izkazali ob priliki mojega goda na kakši koli način. — Klekl Jožef, dühovnik, urednik Novin. Na podporo Novin je po- slala Konkolič Marija iz Francije 1950 din. Bog povrni! Bogato naročnino v zne- ski 100 din nam je poslao dr. Peterlin Makso, králj, notar v D. Lendavi. Bog povrni! Diplomirao je v Ljubljani na pravnoj fakulteti g. Ferenčič Joško, uradnik na banskoj upravi v Ljubljani, doma iz Kroga. Is- kreno Čestitamo! Na misijon g. Kereca so darüvali: Špilak Ivan i Ana, Chicago, 1 dolar, N. Beltinci 10 din. Penez odposlan g. Kereci potom salezijancov na Rakovniki. Zaizseljenski dom v Lju- bljani sta darüvala ob priliki svojega zdavanja 19. febr. v á Housset, Francija, Fujs Matjaž 1 Adela 132 20 din. Penez poslan v Ljubljano. Kuzma. Iz celoga srca se vsem toplo zahvalimo, ki so na kakšikoli način pripomogli, da smo dobili k nam dühovnika.— Verniki. Novine so naraste me- seca marca za komadov: 3 v Beltincih, 4 v Nemčiji, 18 v Fran- ciji, 2 v Gančanih, 1 v Odrancih, 1 v Topolščici, 2 pod Lipov, 4 v Soboti, I v Stanjovcih, 1 v D. Bistrici, 1 na S. Bistrici, 1 v Bo- gojini, 1 v Ljubljani, 1 v Zgornjoj Velki, 1 v Bodoncih, 1 v M. Po- lani, 1 v Canadi, 1 v Večeslavcih, 2 v Bridgeporti. Sküpno za 45 ko- madov. — Odpadnole so za koma- dov: 5 v Franciji, 2 v Chicagi, 2 v Trnji, 2 v Odrancih, 1 v Ljutomeri, 1 v Celji, 1 v V. Polani, 1 v Pe- čarovcih. Sküpno za 15 koma- dov. Čisti narastek 32 komadov. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč, Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slo- venski narod, njegove liste i je raz- širila. Sv. Ciril i Metod naj njima spro- sita čast oltara, bodi naša stanovito molitev. V Chicagi so Novine i Marijin List plačali. Za Kerec Avgusta na Hotizi Kerec Marija, za Kreslin Štefana na D. Bistrici i za Gjura Pavla na Sr. Bistrici Špilak Ivan i Ana. Prosimo širi- tele iz teh treh vesi, naj davajo Novine i Marijin list pa tüdi ka- lendar tem naročnikom, če so dozdaj ne davali. Naj javijo na upravo, če so dozdaj davali ali ne. Vidonci. Leta 1937. smo dobili 400 Din podpore za naše pokopališče. A te penez dozdáj ne se nam je izplačo. Prosimo merodajne činitele za odgovor, zakaj ne pridemo do tej penez. Filovci. Vnoga leta smo si želeli, ka bi tüdi mi meli lepo kapelico, v šteroj bi se večkrat prikazao boži aldov za blagoslov naših trüdov, za odpüščanje na- ših grehov i za naše drage po- kojne. Ta žela se nam je spu- nila: naša kapela stoji. Naša Pomočnica nas bo blagoslavlala, tolažila v vseh nevolaj i brid- kostaj. Liki prosili bi, ka bi se pri nas obslüžavala proščenja tak, kak se obslüžavlejo v drü- gih poštenih vesnicaj. Na proš- čenje bi se lejko ništerni, posebno starejši i betežasti spovedali, po lepoj predgi naj bi vsi pobožno prisostovali svetoj meši. I te naj bi vsaki s svojov drüžinov ali celo svojoj rodbinov veselo i mirno preživo odvečerek. Neš- čemo pa, ka bi bila te veselica, kda smo prejeli boži blagoslov. Marijino pomoč. Vej že drügi skrbijo, da je naša mladina po- vučena v vnogom slabom i brez znanja starišov jo nadigavlejo na božno. Ne pa ka bi se ešče javna prilika za to davala, i bi se zato naše pobožnosti porabite. Vsi dobri filovčarje prosimo cerkveno oblast, ka bi ugodila toj našoj prošnji. — Pripomba: Proščenja, kak se gnesden ob- hajajo, več kvara prinašajo v vsakom pogledi, kak pa haska. Vsa proščenja mora cerkvena oblast spraviti — stara i nova — v cerkveni štil, zdaj so zidana v posvetnom štili. Nezmerno jelo, pilo, bitje, plesi, tüdi nečistost i drügi grehi kralüjejo, da od giz- de niti ne gučimo. „Proščenje" reč pomeni, ka so si negda lüdje oprostke, to je „odpüstkeˮ spra- vlali te dneve. I gnesden ka si spravlajo? Proščenja napuniti z Kristušovim dühom, tak te naj obstojijo i se vpelavlejo, ovak pa nikdar. Vodstvo Martinišča se prav iskreno zahvalüje Kreditnoj banki v Soboti za podeljeno podporo v zneski din 300 Bog plačaj! Župnijo je dobo naš ro- jak preč. g. Cigüt Peter v Irigi v Donavskoj banovini. Pasti mo- ra 6.000 düš, Horvate, Nemce i Madjare. Srce Jezušovo okrepi ga. Materina ljubezen. Dober poznavatelj človeka, zlasti mladine in plodovit verski Pisatelj, župnik in prelat Emil Fiedler, je že obelodanil mnogo knjig. Značilno je za njega to, da stoji z obema nogama v se- danjosti, se ne izogiba nobene- mu kočljivemu vprašanja ki mu ga prinaša življenje samo, am- pak s pogumom osvetljuje večne resnice v novih oblikah tako, da tudi današnje človeštvo čimbolj občuti odrešitveno moč večnih resnic. Njegovo pero mu vodi iskreno ljubezen do človeštva, da se utrdi in usidra v njem Zdravo krščanstvo. Med drugim je zapisal v „Der gute Gott" Dober Bog) tudi te le lepe besede o mate- rinski ljübezni in razumevanju do svojega otroka: „... Kadar bi se vrnil do- mov svoji materi, ves nesrečen in razočaran nad življenjem, za- puščén od vseh ljudi, tudi od svojih prijateljev, bi me moja mati potolažite, podvojila bi svojo dobrotljivost do mene, ker me vidi tako samega in zapuščenega. Ko bi izgubil vse svoje pre- moženje in svojo lepo službo in postal siromak, bi moji prejšnji znanci gledali v stran, kadar bi me srečavali. Nikogar ne bi bilo doma, kadar bi pogovoru in vse duri bi bite zaklenjeno, bali bi se, da bi jih utegnil prositi po- moči — takrat bi mi moja mati na stežaj odprte duri prav zato, ker sem obubožal in me drugi ne marajo več poznati. In ko bi izgubil svoje po- štenje, postal tat in moral be- žati ter bi se ponoči zatekel k svoji materi, bi mi ona odprla duri in me skrila. Dala bi mi jesti in denar za pobeg, tudi če bi morate potem Stradati dva dni. Nikomur ne bi povedala, kam sem zbežal. Ne bi imela miru in ne bi našla mirnega spanja, dokler ne bi zvedela, da sem na varnem. In to kljub temu, da sem izgubil svoje pošte- nje in je zaradi mene postala mati tatu. In če bi postal razbojnik in bi objavüi v vseh časopisih mojo sliko ter bi s tem svoje in njeno ime predal Ijudskemu ogorčenju in zaničevanju; ne bi se smela prikazati, ne mogla bi iti po cesti, ne da bi s prsti kazali na njo: Glejte, razbojnikova mati — tudi takrat me ona vendar ne bi zatajila. Vse bi poskusila, da bi me rešite vislic. Najboljšega ad- vokata bi mi poiskala, povedala bi mu o meni vsega dobrega, česar bi se te mogla spomniti, na tisoče izgovorov bi našla za- 26. marca 1939. NOVINE 3 Zbetežali so g. Rous Mat- jaš, črensovski kaplan. Lübiteli mladine iz srca prosi da skorajše ozdravlenje. Novo živlenje: Zima slo- bod jemle, naša mati zemla se je prerodila i je pripravlena, ka nam bo prinesla potrebnoga ži- vlenja. Ednako so se začnole pre- navlati naše düše, naše fare, ki mislijo i želejo Prinesti vnogo ve- selja svojemi Bogi. — Gospod Vadovič, beltinski plivanoš, go- spod Hauko, bogojanski pliva- noš sta dala priliko v jesen i zdaj za lepe dühovne vaje, tak gospod Berden. hotiški ekspozit, kak gospod Škraban, sobočki kaplan sta dala priliko, prvi, ka se je prenovila vsa hotiška dü- hovni, drüga pa za prosveto i za mladino sploh. Tak bo prilika, ka se prenovijo moški, dečki, dekline i matere v dühovnih va- jah v Martinišči. Tak i v Čren- sovcih po g. Zadravec, plebanoši so se vršile dühovne vaje lani v jesen i zdaj v posti. Gospod ti- šinski dekan Kranjtz Jožef so dali celoj dekaniji lepi zgled svetoga misijona; gospod provizor pri Gradi so pa to srečo poskrbeli že v jeseni svojim vernikom. Kak se zato veselijo gospod Kolenc, novomi düševnomi živlenji pri Gradi! To peldo posnemajo go- spod plivanoš Horvat v Velkih Dolencah. Zdaj te tjeden dajo držati sveti misijon. Okoli Mari- jinoga oznanenja bodo pa pri- pravili gospod Ficko v Markov- cih svojoj čredi obnovitev misi- jona, ki je bio lani prvo polo- vico marca. Bog daj, ka bi ta gorečnost naših dühovnih paste- rov vnogo sada prinesla, i ka bi te sad naj bio stalen. Molimo v to nakanenje. Kobilje. Svetek sv. Jožefa smo pri nas lepo obhajali. V cerkvi smo vidili, da so naši moški i dečki počastili svojega Patrona s tem, da so v jako le- poti števili pristopili k sv. ob- hajili. Večer nam je pa naš Fan- tovski odsek priredilo lepo aka- demijo. V začetki so nam dečki zaspevali himno slovenskih deč- kov. Pred nami gledalci i poslü- šalci, ki nas je bila nabito puna šola, so dečki javno izpovedali svojo deško oblübo. Potem smo vidili, kak lepo znajo že telova- diti. Čüli smo domolübne dekla- macije. V posebno počastitev sv. Jožefa sta nam dva dečka dekla- mirala pesmi, igralci so pa pri- kazali lepo igro. Vsi smo bili zadovolni i si želemo ešče več- krat viditi tak lepe predstave, ki so v istini Bogi na čast, nam lüdem pa na hasek. ZPD je imela 21. del. zborovanje v Črensovcih. V nedelo 19. marca 1.1. se je vršilo 21 zborovanje Zveze poljedelskih delavcev v Čren- sovcih. Zborovanje se je vršilo po sv. maši ob 11. uri dopoldne v dvorani „Našega domaˮ. Zbo- rovanju je, poleg 500 delavcev še prisostvoval Voditelj Sloven- ske Krajine, preč. g. Jožef Klekl, preč.. g. župnik Zadravec ter g. kaplan Rous. Zborovanje je tvoril g. No- vak, predsednik ZPD, ki je poz- dravil gg. Klekla, Zadravca in Kereca, ki je kot strokovnjak v vprašanjih sezonsko-polj. delav- cev prisostvoval zborovanju. G. Novak je nato v svojem uvod- nem govora podal smernice ZPD, obrazložil njen pomen in namen. Danes je že vsak stan in vsak poklic v organizaciji, kjer išče svoje pomoči in zavetja. 'Tudi vsak ostali ročni delavec je bil že zdavnaj organiziran in zato imajo danes uredbe in zakonske zaščite, katere so si Priborili na podlagi svoje organizacije. Tudi poljedelski delavec si je pred dobrima dvema letoma ustano- vil svojo strokovno organizacijo, ki ga bo povedla na stopnjo vsestranske zaščite,; ki mu pri- pada, kot dobremu in pridnemu slovenskemu delavcu in kot poš- tenemu človeku. Povdaril je tudi odločen boj proti komunizmu in nepravičnemu kapitalizma Nato je prevzel besedo šef Borze dela g. Kerec. V svojem govora je na široko obrazložil dobre in slabe strani izseljevanja ter {zglede letošnje zaposlitve na- ših poljedelskih delavcev, izsel- jencov. V tujino naj gre le oni, ki je zares siromak in nujno po- treben zaslužka izven svoje ožje domovine. Zraven tega mora biti pošten in vsestransko neuporeč- nega dosedanjega življenja. Po- vedal je, kaj je že dosedaj ZPD dosegla za svoje članstvo in za vso naše poljedelsko delavstvo, kakor tudi naglasil načrte te or- ganizacije, katere bo prav go- tovo izvedla v bližnji in dalínji bodočnosti. ZPD se je ustanovila na pobudo polj. delavcev Samih in zato naj bo vsak naš polje- delski delavcev njen član, da s tem pomaga k uspehom svoje organizacije, ki hoče vzgojiti naše delavstvo v verskem, moralnem, strokovnem, narodnem in držav- nem pogledu ter na ta način do- seči za nje boljšo bodočnost, kakor tudi izboljšale dalešnje- ga položaja. Besedo je prevzel preč. g. Klekl, ki se je zahvalil g. Kerecu za odločen njegov nastop v prid siromašnih delavcev proti špeku- lantom. Oprosil je delavce, naj podpirajo ZPD in g. Kereca, naj podpira našega dolnjega kraja delavstvo, ki je bolj siromašno kot gornje, ker je zemle premalo. Pozdravlja ZPD in njenega pred- sednika, ki je prehitela v orga- nizaciji Madjarsko, kjer so se komaj lani pokazali javno zdru- ženi Poljski delavci na euch. kongresu. Želi uspeha organiza- ciji, ki naj bi dosegla, da se na- šemu narodu ne bi trebelo sploh izseljavati, ali vsej v veznatni meri. Popoldne ob 3 uri je bilo 22'zborovanje ZPD na Hotizi in je bilo istotak lepo obiskano. SESTANEK V FRAN Cil JI: 2. in 3. aprila (nedele i pondelek) v Brassac les Mines (Puy de Dome) kre meje. — Ivan Camplin, Paris XI. bd. Voltaire 57. Vel. Polana. Marijino oz- nanenje je svetek vseh krščan- skih mater. Te den napravi deca svojoj materi veselje s kakšim malim darom ali voščilom i njej s tem izkaže hvaležnost za vso materinsko skrb ino lübezen. Z istim namenom bo polanska, šol- ska deca sküpno priredila mate- rinsko proslavo v nedelo 26. marca 1939 po večernicah v šol- skih prostoraj. Na sporedi so deklamacije, spevanje, dvogovori i 2 spevoigri: „Materin godˮ i „V kraljestvu rožˮ. Spevoigre bo sprevajao gas. tamburaški zbor. Vse polanske matere iskreno va- bimo k prireditvi, svoje dece. Tüdi okoličane iz sosednjih vesi prav lepo vabimo ino vas Pri- čaküjemo. PREKOSNICE. Söčütjé. Gospod bosomi siromaki: Povejte mi, človek, vas nikaj ne zebé, ka v takšoj zimi, gda vse škriple od mraza, pa vi li bosi hodite? Siromak: Prosim, gospod, Probajte tüdi vi bosi hoditi pa te te znali ! Adrijanci. Na Velikonočni pon- deljek, dne 10. aprila letos, priredi tuk. gas. četa I. gas. tombolo na Goričkem. Tombolske karte se že prodajajo in jih bo dobiti pri vseh cerkvah vsako nedeljo in vsak praznik za ceno 3 din komad. Dobitkov bo nad 500. Glavni dobitki bodo: 1 možko kolo, 1 žensko kolo in 1 popoln pljug s kolci vred, da ga bo srečni dobitnik lahko kar na njivo zapeljal in oral. Tombolskih kart je le omejeno število, zato priporoča- mo onim, ki si jih mislijo nabaviti, da z nakupom pohitijo, ker Verjetno je, da jih na dan tembole ne bo več do- biti. Karte se lahko naročijo tudi pis- meno naravnost pri gas. četi proti predplačilu odgovarjajoče vrednosti. Začetek tombole bo ob 1 h popoldne. Nihče ne ve, komu bo sreča mila, zato naj Vsakdo poskusi. Za samo 3 din zamoreš dobiti dobro, 1500.— din vredno kolo. Izseljencom. Višja oblast je pris- tala, da se zida v Ljub- ljani izseljenski dom i da pride v Soboto en dü- hovnik za izseljence, ki bo tem pomagao v imeni Rafaelove drüžbe. Španija. Rdeča vlada je zapro- sila mir od Francove vlade. Franco je odgovoro, da na mir pristane, a rdeči se mo- rajo brezpogojno predati. V vsako hišo Slovenske Krajine naše ,,Novine“ ! Mladinski tabor v Mariboru. V dneh od 29. junija do 2. julija t. 1. se bo v Mariboru zbrala Slovenska mladina, včla- njena v Zvezi fantovskih odse- kov in v Zvezi dekliških krožkov, da manifestira za narod, kralja in državo. Slovenska mladina ! Pripra- vi se na te velike dneve. RAZPISUJE SE mesto kantorja pri rk. župnijski cerkvi v Dolnji Lendavi. Pogoji so razvidni, kakor tudi dohodki, v pisarni župnega urada ob delavnikih. Reflektantje naj svoje tozadevne prošnje z vsemi pri- logami vložijo do 1. IV. 1939. Reflek- terajo lahko samo, ki obvladajo mad- jarski in slovenski jezik. Rk. Župni urad Dolnja Lendava. Proda se en par dobrih konjov, en konj i ena kobila v Lendavi na farofi. Pošta. Farkaš Magda, Sar. Lotre. Jan. 5. sprejeli 65 Din. Mencinger Leopolda domači. Novine Mencinger Leopolda so prišle iz Francije nazaj s pripom- bov, da je odišeo v Jugoslavijo. Javite nam njegov Zdajšnji naslov. Adamič Jožef, á Serres. Sprejeli 126.25 din. Na račun staroga duga spisali 6 din, Ovo za 1939. 1. Na koj je Višek naroč- nine? Čeh Marija, Chilleurs — Aux — Bois. Sprejeli 55.25 din, Novine, M. Listi kalendar poslali. Žerdin Ignac, Villers le Tilleuil. Sprejeli 86.75 din, 72 din. spisali na račun lanskoga duga, na letos ostalo 14.75 din. Durič Jožef, Bakovci št 16. Plačali ste z deležom iz zadruge Novine i Marijin list za 1937. i 1938. 1. naprej vam je ostalo 1525 din. Maitz Terezija, Zagreb, Tomašičeva 5. III. kat. Sprejeli 100 din, i po želi razdelili. Prkič Franc, Ba- kovci 11. V zadrugi ste meli 115.50 din, S tem ste plačali Novine i Marijin list na 1934, 1935 1. v celoti, na 1936. 1. 35.60 din. Na to leto ste ešče dužni 4.50 din. To plačajte Horvati, širiteli. Maučec Jožef, Bakovci 42. V zadrugi ste meli 115.50 din. Za Novine i Ma- rijin list ste plačali 1.1936. i 1937. vse, 1938. 35.50 din. Za lani doplačate širi- teli 4.50 din. Ka ste širiteli v gotovini dali, se vam Višek zračuna na letošnje leto. — Ružič Janoš, Bakovci 152. V zadrugi ste meli 94.75 din. Pla- čali ste za 1937. 1. i 1938. Marijin list 32 din, ostane vam za Marijin list naprej 62.75 din. Červek Marija, Ba- kovci 113. V zadrugi ste meli 115.50 din. Za lansko leto ste plačali Novine i Marijin list, naprej vam ostane 75.50 din. Bencak Mihal, Bakovci št. 68-83. V zadrugi ste meli 34 din. Plačali ste Marijin list za lani, naprej vam je ostalo 18 din. Škaper Treza, Dolič. Javite nam, šteri so ne plačali i zakaj. Jeli zavolo siromaštva ali zavolo drügih vzrokov. Kovač Štefan á Qulery. Spre- jeli 97.50 din, lansko leto ostalo 8 din, na letos je vse plačano. Zelenko Te- rezije domači, Filovci 115. Novine Zelenko Terezije so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njeni novi naslov. Po Denša Ivani so nam plačali na- ročnino za letošnje leto v Chicagi sledeči: Vučko Matjaž nam je dao še 26 centov več, Bog povrni. Ritlop Ana za 1937. 1. tüdi. Balažic Anton, Zver Matjaž, Rous Janoš, Žalik Janoš, Ra- duha Štefan, Kramar Jožef, Hozjan Ignac. Hozjan Marko, Toplak Ivan, Špi- lak Ivan, Grüškovnjak Matjaž, Krampač Roza, Kerec Marija, Gjura Martin, Gjura Štefan, Herman Jožef, Salay Ivan, te nam plačao 6 dolarov, pa na lani ne bio dužen, ar nam po poštanskom čeki poslao 3 dolare. Prosimo ga, naj nas obvesti, na koj naj obrnemo više po- slanih 3 dolarov. Tkalec Matjaš je pla- čao za 1937. L 3 dolare. Hvala nabi- rateli naročnine i naročnikom i vsem srčne pozdrave. Sobočan Štefan, Chi- cago. Mi pošilamo oba lista i smo po- slali kalendar na stari naslov i po Mar- ton Štefani sprejeli naročnino. Listi neso prišli nazaj. Prosimo točen novi naslov, stari se etak glasio: 2738, Princeton Ave. Škerget Marta, Lipovci št. 74. Duga za Francijo nega. Lebar-Otroša, Lis- bona. Najlepša hvala za Iskrene poz- drave. Gumilar Aleksander, Vidonci. Za Vrečič Klara v Franciji 50 din na- ročnine. Za Kerec Adelo za lansko leto v Nemčiji 44.50 din. me, zbrala bi vse, kar bi moglo olajšati mojo krivdo. Na ničesar drugega ne bi mislila razen na mene. Dan in noč, noč in dan. In ko ne bi našel nobene milosti ter bi moral umreti kot zločinec, bi vendar našel milost in odpüščanje v srcu svoje matere. In mislim na svojo mater, mislim na tisoče skrbnih, ljube- čih človeških mater in misli na to, kar je rekel Bog: — In ko bi tudi tvoja mati pozabila na te, ne boš: „pozabil na te jaz, tvoj Bog.ˮ Dobroslav. Božja svetlost v Esterhazy, Saškečevan (Kanada), Medtem so pravi; učenjaki in resni ljudje razmišljali; nekaj so čakali. Vsako noč,: oziroma skoraj vsako, se je svetlobe pri- kazovala različnim osebam. Šte- vilni automobili so še nadalje prihajali v bližino pokopališča. Živčna napetosti je posta- jala vsak dan večja. Otroci so so se bali, nekateri kmetje go- vorili, da prodajo svojo zemljo in odidejo daleč. Zelo daleč od tega pokopališča, ker to se go- tovo ne bo drugače končalo ka- kor s posebno božjo kaznijo, ki bo opustošila celo okolico. Protestantje so govorili, da bi katoliški duhovnik moral iti na pokopališče in tam moliti, naj se že enkrat razpoči ta ognjena krogla, ki vse vznemirja; njih duhovniki pri tem seveda niso mogli ničesar narediti. Takrat šele je župnik iz Esterhazy smatral, da je njegova dolžnost, dá spregovori. Edini on je imel ključ do te skrivnosti. Zadnjih 33 let je pustil, da je dobri Bog deloval na svoj na- čin. Ali sedaj ko je bilo prizna- no dejstvo, da obstoja posebna svetlost poleg pokopališča Ta- bor; svetlost, ki je noben uče- njak ne more razložiti; ko se otroci že tako zelo bojijo in pre- bivalci hočejo zbežati. Pri dveh mašah 11. (enajstega) decembra 1938. je ljudem razodel skrivnost. Vsebina njegovega govora je bila sledeča: „Ko sem pred 36 leti prišel v Kanado, kakor sem vam to že pripovedoval, sem prosil škola, naj me pošlje med Indijance; ali on mi je odgovoril: Imam nekaj, boljšega za vasi — Zaupal mi je, da so na velikih planjavah Severo-zapada, med izseljenci na gotovih mestih skupine slabih katoličanov, tako slabih, da so- vražijo duhovnike in celo Boga samega. Misijonarji, ki so de- lovali med Indijanci, so mu rekli in eden izmed njih mu je celo zatrdil, da je dühovnikovo živ- ljenje bolj varno med rdečekožci kakor v gotovih kolonijah belo- kožcev, ki jih je obiskal. Ta mi- sijonar je neko zelo mrzlo zim- sko noč, da bi se rešil strašne snežne vihre, potrkal na vrata nekega kmeta v okolici Dovedale in ta ga je, na Severozapadu ne- kaj nezaslišanega, ne samo med preklinjanjem nagnal, ampak celo pse je vanj napodil ! — Ko je škof to zvedel, je prepovedal svojim duhovnikom, da bi še kdaj šli tja. Vendar pa je meni škof dejal: Pojdite tja in jih sku- šajte izpreobrniti. Če bodo pre- več hudobni, jih prepustite njih usodi. Bodite torej previdni, ker mi rabimo žive duhovnike, ne pa umrle v preriji. Ko sem prišel v Esterhazy, sem našel veliko dobrih ljudi, ali tudi take, kakor mi je o njih škof govoril, ki zviška in javno napadajo vero in duhovnike. Te vi poznate ravnotake kakor jaz, vsi tu okoli so jih slišali.,. Po danih navodilih sem se nastanil V Kaposvar-u med Madžari (5 km južno od Esterhazy), da bi od tu obiskoval Čehe iz Dove- dale in Nemce v Landshut, 30 in 40 km severno; in tudi, da bi sledil, novim izseljencem proti zapadu. Dve ugodni poti, več ali manj vidni, sta vezati Kaposvár in Landshut: ena je šla skoz Češko kolonijo Dovedale, druga pa, 6 km daljša, je Šla skoz angleško kolonijo Kinrae. Katoličani so me takoj opo- zorili, celo prosili, naj nikdar ne grem čez Dovedale, ker je tam nekaj odpadnikov, katerih se zelo bojijo. Izkušnja da jih je izučila, da v samotnih naselbinah Kana- de posameznik zelo lahko izgine, ne da bi se kdaj moglo ugoto- vili, kaj se je z njim zgodilo. Ali jaz kakor sem bil takrat mlad, samoglaven in neodvisen do skrajnosti (kakor: belgijski Va- lonec), jaz nisem mogel verjeti v nevarnost. Nevarnost me je celo mikala. Nisem hojel izbrati daljše poti in koračiti kilometrov radi strahu pred odpadniki. Šel sem torej skoz Dovedale, tako podnevi kakor ponoči, in Čehi, ki sem jih včasih sréčal na poti, so mi vedno izkazali največje spoštovanje; zdelo se je, da so celo zelo srečni, da me lahko pozdravijo. Vendar nekateri brezbožniki iz okolice niso nikdar prišli v Landshut k maši. Čitali so slabe knjige in iz Chicago dobivali dnevnike, ki so jih hujskali proti veri in dühovščini. Napadali so tudi samega Boga. Končno so sklenili med Sabo, da bodo ži- veli, umrli in pokopani brez vere. Zato so samo zase. naredili po- kopališče Tabor. Ko so njih že- ne in otroci hoteli k maši, so morali peš, ker gospodar jih ni hotel spremljati in dati konj ter voza. Zgodilo se je, da je konj ubil mladega dečke, sina enega takega brezbožnika in ker sem jaz malo potem tam mimo šel, sem pomagal staršem, kakor sem pač mogel. Zato je bil otrok po- kopan na pokopališču Landshut. Ali drugi brezbožniki niso skri- vali svojega nezadovoljstva. Nekoliko mescev potem je umrla neka deklica, približno 12 letna. Večkrat je peš prišla k maši 11 km daleč s svojo materjo in sestrami. Umrla je neko soboto zjutraj in isti dan zvečer sem jaz prišel v Landshut, da bi drugi dan tam maševal. Jasno, da so mi katoličani hitro naznanili, da očé te deklice in njegovi brez- božni tovariši hočejo telo sami pokopati na poganskem poko- pališču, kakor smo mi imenovali pokopališče Tabor. Rekli so, da mati joka in milo prosi, naj nje- nega otroka pokopljejo v blago- slovljeni zemlji na pokopališču Landshut. (Dalje.) 4 NOVINE 26. marca 1939. Farkaš Magdlca v Franciji. Velecenjeni gospod urednik! Pri- vrelo je na den hrepenenje, da Vam ob priliki Vašega goda izrečem svoje najiskrenejše če- stitke. Vnogo žrtev je zahtevalo Vaše pozvanje. Vnogo ste že včinoli za nas izseljence. Vi mate očinsko skrb za nas, nas tolažite i bodrite. Za ka Vam bo bogat plačnik On, ki Vas je pozvao v svoje gorice. Boga prosim, da Vam dá lübo zdravje i moči, da te delali še naprej z takšov go- rečnostjov kak ste začeli. To nam bo vsem v veliko veselje. Naj Vam bo živlenje jasno, kak pe- sem slavčka, kak lepo sproto- lešnje vseogrevajoče sunce. Bog naj blagoslovi Vaša delovanja, da žrtev vsaka Vam rodi obilo lepi uspehov, domovji Našemi pa daj še vnogo vzgojitelov kre- posti, kak ste vi. Kda se pa bo približao hladni večer Vašega živlenja i bo lübo sunce vgas- nolo pred Vašimi očmi, naj Vam sveti večna svetlost tam v deželi očinskoj, kje ne nikše noči, nego kje zvoljeni v večnoj svetlobi prebivajo! Bog Vas živi! Vele- častiti g. urednik! Prav lepo se Vam zahvalim na rednom poši- lanji „Novinˮ. Komaj čakam so- boto, kda nam častita s. pred- nica prinesejo pošto i mi z sme- hom izročijo „Novineˮ, ar znajo, da te pošte sem najbole vesela. I tüdi jaz je z veseljom sprejmem i taki preglednem i površno pre- čtem vse, po obedi v prostih vü- raj je prečtem vse po dvakrat. Že bo skoron dve leti, kak sem tü v bolnici (ne mislite kak be- težnica, nego za slüžkinjo) i hvala Bogi se mi dobro godi; pa kak tüdi ne, vse ženske so jako Vrle — jaz delam samo pri ženskaj, to je vse vküp edna soba z 12-timi postelami, za betežnike! operirane — i drüga ravno tak velika soba za stare ženske, ki nemorejo več delati i za občin- ske sirote, — ravno tak je pri moškaj. — Posebno pa sestre. Sestre usmiljenke, o kak lepo živlenje je pri njih, kak so pri- jazne i dosta vsega se na včim od njih; šivati i štrikati. Idem vsako nedelo k meši i večkrat v tedni, posebno pa vsaki prvi pe- tek v meseci. Prve petke v me- seci Francozi majo jako v na- vadi, so drüžine, da te den idejo vsi k sv. obhajili. V nedelo od- večera pa lejko idem tüdi k ve- černicam, či nejdem obiskat pri- jatelice, samo v slabo drüžbo nesmim, ne nikoli, zato pa tüdi nejsam čemerna. V bolnici je tüdi velka kapela Sv. Vincencija Pavlanskoga. V njoj je vsako zajtro meša i vsaki petek večer- nice ob pol 5 vöri. V meseci oktobri pa vsaki den. Leta 1937. je bio tri tjedenski sv. misijon od 5. pa do 26. decembra. O kak lepo je bilo gledati tak velka cerkev nabito puna, posebno možkov i ravno tak pri sv. ob- hajili. Samo, na žalost, sem se ga jaz nej mogla dosta vdeležiti, ar ravno v tem časi sem bila betežna. Hvala materi Mariji, da mi je pomagala prestati tüdi težko operacije meseca marca 1. 1938. Letos se pa začeo sv. mi- sijon 23. februara do 5. marca, vüpam, da se bom letos vdele- žila vsakikrat. Dosta dobroga i pobožnoga lüdstva je v tom mesti, 2 cerkvi i na žalost tüdi dosta slaboga je v njem, ka bole vpliva na Slovence. Dostakrat je gospodarova krivda, da delavec nemre spunjavati svoje verske dužnosti, ali nej vsikdar i pov- sod. Či šče človek z Slovencami gučati, samo trbe zaviti po glav- noj vulici proti sevri i na konci že oddaleč začüje muziko i v njej puno poznani obrazov i to vsako nedelo. Gda pa, šteri Zvedi, ka bo kakša veselica (bao), že daleč naprej naznani prijatelom, da naj pridejo. V cerkvi pa red- ko koga viditi, naj si je veliki svetek kak Vüzem i Božič, ali petek, to je vse gli. Poznam tüdi neštere, da pridejo po mogočnosti vsakokrat v cerkev, če ne morejo k meši i či majo poseo v mesti popodnevi, pridejo tüdi k večer- nicam. Se razmi, da tej nejdejo na veselice. Posebno dve slo- venki sta prišli k polnočnici, či- ravno, ka je bilo jako mrzlo i delata daleč na fermaj (kmetija). Tevi mata tüdi naročene Novine. Drüge pa či človek pita, če je naročena na Novine pravi, kit nej, ka so jako drage; za drüge stvari pa ma peneze. Čelo ednoj sam pravila, da si naročivi obe vküper, obečala mi je, ali gda pa trbelo naročiti, pa več od toga nikaj nej znala. Pozdravlam celo Slovensko Krajino i vse dü- hovnike v njej, posebno pa g. Urednika! Zborovanje je pokazalo... Dne 12. marca 1939. se je vršilo veliko zborovanje ZPD v Murski Soboti. Veliko sezonskih delavcov se je vdeležilo toga Zborovanja, ne samo iz naše krajine, nego tüdi iz sosednoga Medjimurja. Zborüvanja se je vdeležo minister brez listnice g. Snoj. Slovencev dopisnik od 14. marca t. 1. se je pod naslovom „8.000 sezonskih delavcev zbo- rüjeˮ se je v zadnjem stavki svo- jega dopisa tüdi obregno na nešterne elemente rekoč, da se po njegovom mnenji borijo proti Zvezi poljedelski delavcov. Na namigavanja slovenčevoga do- pisnika, odgovarjamo ščista na na kratko sledeče: Elementi, štere ma dopisni- kar v misli, da se borijo proti ZPD, so se borili za naše de- lavce na vsej merodajni mestaj že te, gda ešče dopisnikar „Slo- vencaˮ gotovo niti pojma ne meo od našega delavstva, se borijo zdaj i se zavzemajo za nje tüdi zdaj na vsej merodajni mestaj pri oblastvi, se bodo za nje bo- rili tüdi v bodoče i to iz Čisto nesebičnoga stališča i iz gole lübezni do delavca, z istim tihim, toda nevmornim i požrtvüvalnim delom, kak do zdaj. Ti elementi, ki so telko napravili za našega delavca i sploj za našega člo- veka, so napravili samo to na- pako, da so se nej pred kakšim kričačom razkoračili i delavcom kričali, da vse ka je napravle- noga, so napravili oni. Tem elementom to njihovo skromnost i ponižnost zamerimo zato, ka bi se je lejko vkoristili, kak vsi drügi, šteri se zdaj nemrejo na vse štiri zadosta razkričati i prevaliti vse dobrote, .štere so napravili za delavce i tüdi.... To nikak ne pišemo s kak- šov slabov namerov, nego poz- dravlamo napredek naše organi- zacije v Soboti, z željov za kim vekšo dosego njeni cilov v ko- rist naši delavcov i vsega naše- ga naroda. Zahtevamo pa,to, da se naj s kakšimi namigavanji na elemente, ki so gotovo več brez- plačni korakov i nesebičnoga dela opravili za naše delavstvo, kak pa Slovenčev dopisnikar i se tüdi naprej z istim veseljom i nevmornim trüdom borijo za naše delavstvo i naš narod, pa či ravno nej tak kričav način, te ne žali, nego püsti pri meri. Goto- vo pa, da ti elementi, šterim se v oči meče nekša protiborba, majo pred sebov bodočnost naše krajine i nej svojih lastni interesov. q_ m. poledelavec. i i Navodila jugoslovenskim izseljencom v Franciji. Naši delavci ne smejo nik- da!: svoje delavne moči ponüjati cenej kak to delajo njihovi fran- coški tovariši. Zvün toga morajo büdno paziti, da se ž njimi v vsem ravna po francoskoj delav- skoj zaščitnoj zakonodaji, zahte- vati v vsem enakost postopanja. 14. Nasvet! ob vrnitvi v domovino. Ob priliki odhoda v domo- vino je potrebno, da vsaki naš delavec predhodno da vizirati svoj potni list pri našem najbliž- jem konzularnom predstavništvi. Če potüje prek Nemčije, potem ne rabi nemškoga tranzitnoga. vizuma; če potüje prek Italije, potem si mora prle oskrbeti Ita- lijanski tranzitni Vizum. Zavolo nabave železniških kart, se naši delavci morajo ob- račati izklüčno na uradno jugo- slovensko turistično agencijo „Putnikˮ na naslov: 38 avenue de 1’Opéra, Paris IX; odnosno na izseljenski oddelek te agen- cije, ki je: 18 rue de Ia Micho- diére, Paris II. Omenjeni izse- ljenski oddelek agencije Putnik skrbi ob priliki vrnitve naših iz- seljencov, da jih zbira v sküpne transporte zavolo prevoznih olaj- šav odnosno cenejših železniških kart. Zato se našim izseljencem priporača, zlasti tistim, ki mo- rajo potüvati skoz Pariz, da vre- dijo svojo vrnitev tak, da pridejo v Pariz en petek, da se lehko pridrüžijo sküpnomi transporti agencije „Putnikˮ i se tak oko- ristijo z ugodnostmi i s prijet- nostjov sküpnoga potüvanja. Opomina se vse naše izse- ljence v Franciji, naj si bodo Jugoslovenski ali inozemski dr- žavlani, da ob priliki odhoda na počitnice v Jugoslavijo majo pra- vico do polovične vožnje za po- tüvanje na vseh progah jugoslo- venskih državnih železnic za čas 6 mesecov, števši od dneva vstopa v Jugoslavijo. Omenjeno ugodnost mo- rejo naši izseljenci izkoristiti, če jim v njih potni list šterakoli naša konzulama oblast v Fran- ciji pritisne tozadevni pečat. (Dale.) Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse Informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencijo 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurzu ! Dopisujemo v slovenščini ! „PUTNIKˮ SENO najboljše 50 Din meter. Dobi se na KRAPJI, hišna štev.l. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej razpošilja: Posestvo „GRIČˮ pri Mariboru. Apno, cement, deske, cementne iz- delke i. t. d., küpite najcenejše pri BRATINA ALOJZ, Križevci- pri Ljutomeru. Proti domi. Kim dale i kim duže si od doma, svojih domačih, rodne grüde, tem bole te domotožje vleče nazaj k materi, k hižici očinskoj. To sem globoko ob- čüto, da sem v nedelo zvečer na sušačkom kolodvori küpo voz- no karto do domače postaje. Pogled na vlak, šteri naj bi me potegno v domači kraj, je bio tak prisrčen, da bi se pri tom skoro zajokao. Gda sem stopo v kupé, je bio prazen. Bio sem veseo, ar sem se tak nemoteno lejko prepüsto sladkim senjam, štere napunjajo düšo, gda se vrača med svoje ... Vlak se je zgeno i pomali sopihao gor. Gda je bio že preci visoko, sem Pristopo k okni i Pogledno doli na Sušak, Reko i drüga primorska mesta, štera so se vsa kopala v morji posvetov i lesketajočih se elek- tričnih žarnic. Ves te sijaj se je potem odbijao v mirnoj, sivoj morskoj gladini. Dobo sem vtis, da glédam zvezdnato nebo. Tam dale pa se je smejala naproti šče lepša, šče bole žaréča Opatija, kak kralica nočnih primorskih krasotic. Njeni nočni sijaj i nas- mehlaj je bio tak lübek, da je morao vsakšemi Potniki izvabiti skuzo v oko. Bio je v istini očarlivi prizor. Bilo mi je žao, da se je vlak z vse vekšov hit- rostjov oddaljüvao od te, skoro nadzemelske lepote, štera je ne- premeknjena ostala na svojem mesti. Vse moje hrepenenje po njej jo je ne moglo spraviti z mesta. Samo v svojo düšo sem zapro bežno sliko toga nočnoga čara i jo neso svojim. Dugo sem stao pri odpre- tom okni i gledao doli na to nočno kralestvo. Zdelo se mi je, kak da čüjem tihi šepetaj: „Pridi nazaj!ˮ Potem pa se je vlak naglo zasükno, gorovje ga je sprejelo v svoje naroče, temo i noč. Spred oči mi je zginila bajna nočna prikazen. Vlegeo sem se na kupej i poslühno srditomi hropenji vla- ka, šteri se je čemerio, da ga z svetlosti ženejo v goro i temo. jaz pa nesam delio ž njim čüs- tev. Čeprav je tam doli žarelo i bučalo kralestvo svetlosti i sijaja, vendar je ne bilo tak močno, da bi premagalo hrepenenje po kraji domačnosti, bratstva i lübezni. Tam doli je toti lepo, a je tüje i prazno. Zato sem zasenjao v nove tople dni. Potem sem tiho zaspao. Rano zajtra je kondokter poklenkao na vrata kupeja i me prebüdo rekoč: „Gospod, v Zag- rebi smo. Proti Maribori — pres- topiti Čüdno sem ga Pogledno. V prvom hipi sem se ne mogeo znajti. Pomali sem prihajao k sebi sprevido, da sem ešče ne v kro- gi svojih dragih, liki v mrzlom jütrašnjom Zagrebi i da v istini trbej prestopiti. Pobrao sem svoje stvari i izstopo. Vünej je bilo hladno, skoro malo megleno jütro. Obrazi mimoidočih so se mi zdeli neprijazni i pospani i v njih sem gledao podobo svo- jega obraza. üdložo sem kufer i se zgledavao po vlaki, šteri bi me kem prle potegno iz toga mrz- loga nerazpoloženja. Toda ne sem ga opazo. Pristopim k mi- moidočemi železničari, šteri je ešče bole kiselo gledao iz de- beloga zimskoga kaputa, kakpa jaz i ga zapitam: „Prosim, gda pa ide vlak proti Soboti ? Mladi železničar je naglo spremeno svoje neprijazno lice. Ne vem, ali ga razpoložila bole Slovenska reč, ali pa to, da sem njemi spomeno smer mojega potüva- nja. Skoro z nekšim užitkom mi je odgovoro v prekmurščini: „Gospod, mate ešče celo vüro časa. Lejko te čas stopite malo v toplo kolodvorsko restauracijo, da se segrejete. Ne sem od- klono tanača. Zahvalo sem se njemi za prijaznost. Vido sem, da bi se ešče rad kaj poguča- vao od domačega kraja, a duž- nost ga je gnala naprej. Gda, je. odišo od mene, si je palik na- deo prvejši dugočasni i mrzeo jütrášnji obraz i trüdno odko- rakao proti železniškim ma- gazinora. ' Gda sem edno vöro kesnej sedo v mariborskom vlaki i gle- dao skoz okno, kak zginjajo za nami zadnje zagrebečke hiše, je ešče ne bilo sunca na nebi: Kim bole sem se bližao k Slo- venskim tlom, pa je den posta- jao toplejši. Ne vem, ali je to delalo sunce, štero je pomali lazilo od gor, ali pa je ta spre- memba prihajala od tople za- vesti, da stopam na domača tla. Občüto sem samo to, da mi je pri düši postajalo vedno lepše, kak brati, šteri prihaja med brate. Vlak je razmo moje hre- penenje i zato je priganjao vo- zača: „Le naprej, le hitrej!“ Med potjov so vstopali raz- ni potniki s svojimi zanimivost mi. Posebno me je razveselo eden Polak , šteri je vstopo tam nindri na Murskom polji pa mi s svojim mehkim gučom izvabo smeh na vüsta. Gda sem malo bole poslühno, sem opazo, da sam ne sam Prekmurec v va- goni. Poleg v drügom kopeji se je vozila grupa delavcov i delavk. Iz razgovora sem spoz- nao, da se vračajo s Francosko- ga. Tožili so, da se duže ne splača ostati tam. Tüdi na nji- hovih obrazaj se je opazila vse vekša radost i vznemirjenost, kim bole smo prihajali blüzi Müre. I gda je Müra zašümeta pod na- mi i se potem z naglicov odda- lüvala i skrivala za vrbami i jaušjom, so moji francoski so- potniki ne meli več mira. Niš- terni z mučenjom, drügi z glas- nimi vzkliki so pozdravlali do- mačo grüdo. I čeravno je bio zimski den, je bila okolica ven- dar živa, kak da bi štela poz- draviti i polübiti svoje sinove i hčere, šteri so se razočarani iz tüjine vračali v njeno siromaško, ali vendar toplo krilo. Tüdi jaz sem stao pri okni, opazovao zdaj lepo prekmursko ravnico,, zdaj pa radost mojih sopotnikov. I tüdi meni je postalo toplo prí düši. Slovenske Krajina metropila — Sobota, nas je slovesno poz- dravila. Kolodvor je bio pun ob- činstva. Edni so se odpravlali na jug, drügi na sever, na Go- ričko. Skoro sami znani obrazi. Sprva so me nekam začüdeno gledali, kak da me več ne poz- znajo. Potem pa so se le pomali približavali i opravičüvali: .O, gospod Vrli. skoro vas več ne bi poznali tak ste se spremenili ˮ Stisno sem vsakšemi žülavo ro- ko i občüto sem, da je v njih bilo tisto, ka sem zaman po sveti iskao: vdanost i lübezen. I okoli mene se je naednok zbrala velka gorička drüžina. Sam sebi sem se čüdo, odkec me ti lüdje poznajo. Tüd „goričanecˮ je bio že nemiren. Kad bi že oddrdrao na Goričko. Gda smo vstopili, je veselo zajuvkáo: „Hi, hi,ˮ potem nas pa koražno potegno v go- rički kot. Grački Vili. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.