IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« • UREJUJE- UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJA\ - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 807-11-1-133 KRANJ, SREDA, 18. APRILA 1962 ST. 45 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 KOT POLTBDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Uspehi še ne pomenijo zm Zavestne akcije so uspešne Te dni v naših podjetjih volimo nove delavske svete, ki bodo nedvomno podedovali kopico bogatih izkušenj, ki jih je prinesel dosedanji razvoj oziroma krepitev delavskega samoupravljanja. Prav tako se bodo morali novi samoupravni organi spoprijeti še z novimi težavami, ki tudi v njihovi mandatni dobi ne bodo izostale. Cas in družbeni razvoj bosta tako terjala od slehernega samouprav-ljavca čedalje več znanja in temeljitega poznavanja razmer v podjetjih. Nedvomno so prav razgledani in samostojni upravljavci eden izmed najpomembnejših porokov, da se bo gospodarska organizacija lahko uspešno uveljavljala ne samo na domačem, temveč tudi na tujem tržišču. Uspešno poslovanje pa Je osnova za napredek slehernega podjetja. fodmlad pod brezami Foto: F. Perdan V dneh, ko novi samoupravni organi prevzemajo odgovorno nalogo, pa se nam vsiljujejo nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba še posebno v tem času temeljito proučiti. Zastavimo si lahko vprašanja, ali smo pokrennili vse, da je sleherni proizvajalec res postal tudi upravljavec in da niso bila ta prizadevanja bolj ali manj politična parola. Analiza posameznih let zlasti še preteklega leta ko smo v naših podjetjih začeli s široko akcijo za neposredno upravljanje v ekonomskih enotah, kaže, da smo na tem področju dosegli velik napredek. Toda kljub temu se srečamo v borbi za krepitev delavskega samoupravljanja, ki čedalje odločneje zahteva neposredno sodelovanje celotnega kolektiva, še na nekatere ovire. Kot tako oviro lahko omenimo informiranost delavcev; šele ta jim namreč lahko omogoči razpravljanje in zavzemanje določenih' stališč. Iz anket o kadrovski politiki iz leta 1959 povzemamo, da je bilo to leto samo dvajset odstotkov anketiranih delavcev seznanjenih s proizvodnim planom podjetja in le nekaj odstotkov delavcev M več vedelo za važnejše 6klepe delavskega sveta. Položaj glede informiranosti delavcev v podjetjih se je leta 1960 izboljšal, še večji napredek pa je bil dosežen lansko leto. V letu 1961 je že 48 odstotkov anketiranih delavcev odgovorilp, da so seznanjeni z važnejšimi sklepi delavskega sveta, 25 odstotkov anketiranih delavcev pa je vsaj načelno poznalo investicijsko politiko v podjetju. Analiza posameznih let glede informiranosti delavcev v delovnih kolektivih torej kaže, da se omenjena situacija izboljšuje, vendar pa v celoti še vedno ni zadovoljiva. Ti podatki kažejo tudi to, da se z zavestno akcijo položaj glede informiranosti lahko spreminja in da 6o nekatere črnoglede napovedi, da delavcev ni mogoče zainteresirati za probleme podjetja, češ da se zanimajo le za osebni dohodek, neutemeljene. Zato je nedvomno težnja po še popolnejši informiranosti vseh proizvajalcev ena izmed pomembnih delovnih nalog novih delavskih svetov. Ti naj bi začeli z akcijo zavestno in prizadeto in nanjo ne bi smeli gledati spet kot na politično zahetvo, temveč kot na dejstvo, da je* izpolnjevanje planskih nalog in drugih obveznosti, ki jih podjetjem nalaga družba, odvisno od naporov in prizadevanj slehernega proizvajalca. (Nadaljevanje na 2. strani) Škodljiva „svoboda" Ljudje na zborih volivcev (seveda na podeželju) veliko govorijo o žagah. Tako so ocenili na nedavni seji ObLO v Kranju. V razgovoru z odborniki, Id so se teh zborov udeležili, pa je bilo moč ugotoviti, da tudi na podeželju ni to širši problem, marveč le stvar posameznikov. Se bolj zanimivo pa je, da med temi niso kmetje in lastniki gozdov, ki bd v resnici imeli pravico do besede, marveč so to v glavnem razni last-niki žag itd Res pa je tudi, da je bilp slišali razprave okrog tega Neporavnani računi skrivajo posamezne slabosti in ovirajo njihovo odpravljanje ALI STE V KOLEKTIVU ZE RAZPRAVLJALI O UPNIKIH IN DOLŽNIKIH? - ZA PRI. BLIZNO 15 MILIJARD DINARJEV NEPLAČANIH RAČUNOV Ko m v soboto, 14. aprila, razpravljali na seji IO Okrajnega •d bora SZDL o nekaterih po-nvmbnej.ših gospodarskih problemih našega okraja, so govorili tuđi o neporavnanih račundh med gospodarskimi organizacijami. Počasno plačevanje obveznosti, ki te Je skozi leta in leta domala spremenilo v neko ustaljenost, je včasih tako močno izmaličllo pravo sliko ekonomskega stanja posameznih podjetij, da se mnogokrat skoraj res ne ve, kdo pije hi kdo plača. Hkrati pa are tudi za neporavnane obveznosti med ljudskimi odbori'In raznimi družbenimi službami na eni strani in gospodarskimi organizacijami na druiri. Po predpisih je treba letos le siv ari povsem urediti.' A kot so menili na seji IO OO SZDL, so se doslej za te stvari še premalo zavzeli v posameznih kolektivih in marsikje prevladuje mišljenje, da je to stvar bančnih in računovodskih oziroma administrativnih krosov. Problemi, ki se ob tem od ni rajo, morajo biti predmet najrazličnejših razprav občinskih organov, zlasti pa zainteresiranih delovnih kolektivov. Po evidenci o stanju 20. febru-srja letos so imela vsa naša podjetja na Gorenjskem za okrog 8 milijard in 500 milijonov neporavnanih računov svojih dolžnikov. Prav z Istim dnem pa so tonela podjetja našega Območja tudi za 6 milijard in 272 milijonov dinarjev neplačanih obveznosti tistim, ki so Jim dobavili surovine. Skoraj ni podjetja, ki ne W bilo prizadeto z ene ali druge strani. Skupna primerjava torej kaže, da so naša podjetja končno r dobrem za 2 milijardi in 228 milijonov dinarjev. Se hvaieftnej-le pa je to, da so v pičlih dveh mesecih (od 31. decembra lani do 20. februarja letos) naša podjetja že znatno zmanjšala dolgove. Toda odslej naprej bo dokaj težje in ni moč pričakovati enakega tempa na poti h končnemu cilju do »čistih računov«, kot. je to zaželeno. Železarna Jesenice, ki je s koncem lanskega leta v resnici izkazovala velike neurejenosti glede tega, Jo že do 20. fe- bruarja zmanjšala višino terjatev za okroglo 4 milijarde dinarjev in tudi dolgove do drugih za približno 2,5 milijard dinarjev. Pri nadaljnjih naporih bodo morala prizadeta podjetja v glavnem iskati notranje rezerve in možnosti, zakaj sicer bodo ostala brez obratnih sredstev, brez reprodukcijskega materiala, brez sredstev za osebne dohodke itd. ZASKRBLJUJOČE ŠTEVILKE Razlike med pozitivnimi in negativnimi računi, ki so še ostale v nekaterih podjetjih, pa so zelo zaskrbljujoče. Tako te primerjave kanejo v tovarni LTH v Skofji Loki za okroglo 120 milijonov dinarjev pasive, toda tu še ni všteta neprodana proizvodnja, ki bi v trgovskem Kranju 32, v te račune v nekaterih podjetjih že znatno zaostrila. V tovarni Plamen v Kropi izkazujejo pasive za okroglo 125 milijonov dinarjev, v Tekstilindusu v Kranju 49 milijonov, v tovarni Veriga v Lescah 73 milijonov, podjetju Merkur v tovarni NIKO v 2elezniikih 35, Sukno Za puže 27, SGP Bled 19, SGP Radovljica 18, trgovsko podjetje Universal Jesenice 17, Kroj Skofja Loka 15 in prav toliko Almira v Radovljici itd. Po dejstvih je glede tega v najboljšem položaju industrija, ki je imela ob prej omenjenem pregledu milijardo in 510 milijonov dobrem, v dobrem tijstvo, KJE SO VZROKI? Seveda te številke same po sebi s« ne povedo vsega. Možno je celo, da ima neko podjetje, ki izkazuje negativni saldo, dokaj lepše in ugodnejše perspektive kot neko drugo, ki na svojem žiro računu kaže trenutno dobro stanje. Stvar je odvisna od stanja v pod-(Nadaljevanje na 2. strani) tudi po drugih krajih in ne le v kranjski občini. Ob tem je bilo seveda slišati besede na račun svobode in demokracije. Ta stvar je prav te dni še toliko aktual-nejša, ker bo prišlo do končne izvršitve ukrepov. Gre namreč za 190 raznih zagonskih obratov z ve-neciankami (pravtno lasfništvo), ki so jim inšpekcijski organi začasno prepovedali obratovanje. Te dini pa bodo te žago dokončno prepovedali in njihovim lastnikom preprečili vsako možnost dovoljenega đ'ii nedovoljenega razreza lesa. Ti ukrepi so bili neizbežni, nujni in potrebni. Sklicevanj© posameznikov na svobodo itd. pa nikakor ni na mestu, zakaj posameznik se mora interesom širše flJcupnosti podrejali. Da bi bila stvar razumljivejša, opustimo teorijo in poglejmo te stvari v naši praksi. Polni dve leti je okrog občinskih in okrajnih odborov tekla razprava o nujnosti preusmeritve oziroma reorganizacije nekega podjetja. Toda nekaj lju-eno — drugi samo drugo). Ta W drobljenost, ki se včasih kaže CC v škodljivi ljubosumnosti m# enim in drugim, se kaže od orr nizacije proizvodnje pa do prod; in nastopanja na inozemskem 1 žišču. Ko je tovariš Kraigher p voril o teh naših težavah in si bostih, je dejal, da bi na.prirrv za tekstilno industrijo veliko T' menilo že stalno skupno skladišč To bi lahko služilo zlasti za neV tere uvozne artikle, kot na prirr' za kemikalije, barve, lake in vr dobno. Doslej uvaža vsako podi' ' je po svoje, kar drobi naša sredstva in možnost redne oskrbe s temi reprodukcijskimi materiali. Kot glavno slabost v našem izvozu in prodaji sploh pa je omenil nepoznavanje potreb in kispne moči našega potrošnika kakor tudi tržišča v inozemstvu. Te stvari *bl morali bolje poznati, spremljati in proučevati in tem potrebam bi se morala prilagajati samo proizvodnja. Priznanja najboljšim tabornikom dinarjev v je tudi kme-promet, gozdarstvo itd. Sejem ali razprodaja? NEKAJ MISLI OB »SPOMLADANSKEM SEJMU« ZAVODA »GORENJSKI SEJEM« Podjetje Modna oblačila« iz Ljubljane ima v Kranju že nekaj dni v svojih prodajalnah razprodajo. Naval potrošnikov v majhnih in bolj ali manj urejenih prodajalnah je skoraj preveilk, da bi mu bili prodajalci kos. Isto podjetje te dni sodeluje tudi na -SPOMLADANSKEM SEJMU« v Kranju, seveda ne kot podjetje, ki razprodaja, temveč kot podjetje z morda največjim popustom med vsemi udeleženci sejma. Povsod — v prodajalnah in na sejmu podjetje prodaja enake Izdelke po istih cenah, vendar je v prodajalnah precej večji naval (»razprodaja«!') kot na sejmu (-znižane cene«!). Podoben primer je tudi z ostalimi podjetji, ki so sejem izkoristila za razprodajo blaga, čeprav potrošniki ne vedo, da gre za razprodajo. Reklame o kakršnemkoli popustu pa so postale v zadnjih letih med potrošniki bolj ali manj neuspešne. Zaradi nesolid-nosti potrošniki napisom »znižane cene« skoraj ne verjamejo več. Po vsem tem ni težko zaključiti, da bosta obisk in komercialni efekt ene same bi mo- precej manjša zaradi besede - namesto sejem, ralo biti razprodaja. In končno ob vsem tem trpi tudi ugled tradicionalnega vsakoletnega osrednjega -GORENJSKEGA SEJMA«, ki je običajno v avgustu. Ob takšnih sejmih, ki so med letom v Delavskem domu (prostor 6eveda za -prodajalno« takšne oblike sploh ni. primeren!), potrošniki kaj lahko neupravičeno izgube zaupanje tudi v osrednjo prireditev, ki brez določenega obiska in promfeta vsekakor nimata nikakršnega smisla. Seveda bi bilo napačno, če bi trdil, da dosedanja dejavnost zavoda »Gorenjski sejem« nima pozitivnih bilanc, vendar pa je aktualna misel, če 6edanje oblike dejavnosti izkoriščajo vse obstoječe možnosti. Potrošniki 60 brez pomislekov željni cenenih nakupov, ki jim Jih lahko dajejo takšne ali drugačne sejemske oblike prodaje, toda če bi šlo v posameznih primerih vendarle za razprodajo, bi na ugledu pridobil zavod, promet bi bil večji in zadovoljnih bi bilo lahko večje število potrošnikov. — B. Fajon Preteklo nedeljo je bila v Celju izredna skupščina Zveze tabornikov Slovenije, na kateri so dodelili nekaterim najboljšim slovenskim tabornikom in tabornisk;m enotam priznanje za delo v preteklem letu. Najvišje priznanje, ki ga lahko doseže taborniška enota, je naziv partizanska, za posamezne tabornike pa naziv tabornik — partizan. Od posameznikov sta bila odlikovana Franjo Klojčnik in Nace Pirjevec, izmed enot pa odreda iz Kranja in Jesenic in samostojna taborniška četa iz 2irovnice. Ime partizanske enote se podeljuje za eno leto. Ce pa si enota zasluži to ime trikrat zapovrstjo, ga obdrži za stalno. Zirovniška četa si je letos že drugič pridobila to priznanje. Kljub temu, da je le četa, zelo aktivno sodeluje pri vseh akcijah in na tekmovanjih dosega lepe uspehe. Lanskoletno priznanje žirovniške tabornike ni prav nič uspavalo, zato lahko pričakujemo, da bodo letos pi"av ^a^° delavni, kot so bili doslej. Med posebne uspehe tabornikov iz jeseniškega odreda -Jeklarjev« gre prišteti to, da je odred razširil svojo organizacijo v številne okoliške kraje. Razen tega e prostovoljnim delom oskrbujejo kočo na Planini pod Golico. Kranjski odred -Stražnjih ognjev« ima velike zasluge pri vzgoji najmlajših, to Je -medvedkov« in -čebelic«. Najmlajših članov je v tem odredu več kot polovica. Zgodnja vzgoja članstva pa je zelo dobra, saj so izkušnje pokazale, da so taborniki, ki. so se že zelo zgodaj navdušili za delo v taborniški organizaciji, ostali dobri člani tudi v poznejših letih. - M. S. TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI Pri novi zgradbi, ki bo stala na temeljih nekdanje enonadstropne hiše v dveh traktih pravkar Jejo z deli na ostrešju. H gradnji bo podjetje »amo prispevalo 40 odstotkov vseh sredstev ostalo t* bo do črpali iz drugih virov. (J. Z. «. Fo'to. ,» p^^j TE DNI PO SVETU • OROMIKO NA OBISKU V BEOGRADU Zunanji minister ZSSR Andrej Gromiko 3e prispel v ponedeljek na 5-dnevnJ uradni obisk v Jugoslavijo. Preden Je Gromiko zapustil letališče, je odgovoril novinarjem, da je zadovoljen, ker je prišel na obisk v Jugoslavijo. • NOVA FRANCOSKA VLADA V palači Matognon, sedežu francoske vlade, je imela nova vlada prvo sejo. Seji je predsedoval novi predsednik vlade Pompirlou. Po seji vlade so sporočili, da bo Pom-pidou po velikonočnih počitnicah zahteval zaupnico v skupščini. • SEJA ZUNANJIH MINISTROV V PARIZU V Parizu se je začela konferenca »unan.iih ministrov članic Skup- Obisk tržaških žena V ponedeljek, 16. t. m, je obiskala Gorenjsko delegacija tržaških žena - komunist k pod vodstvom tovarišice Jole Burlo. Razgovar-jale so se s predstavniki občinskega in okrajnega komiteja ZK v Kranju in se tako spoznale z nekaterimi oblikami dela političnih In družbenih organizacij pri nas in Izrazile željo po takih stikih. Med drugim so si ogledale muzej inter-nirancev v Begunjah In Bled. Škodljiva »svoboda" (Nadaljevanje s 1. strani) vanju do take ozke in enostranske -svobode je tudi vse ostalo pri starem In se kontno šele zdaj začelo premikati. Toda delavci kolektiva so zato dobri dve leti imeli dokaj težke razmero, dosegali so v povprečju najnižje prejemke v občini. Taka -svoboda« je torej prizadejala v prvi vrsti kolektiv, s tem pa tudi širšo skupnost. Se težji so ti problemi pri koriščenju gozdov In predelave lesa. Ta dejavnost ima sorazmerno najboljše pogoje - saj je edina, ki ima zadostno lastno surovinsko bazo. Toda 3500 delavcev, zaposlenih v podjetjih lesne industrije prihaja v vse večje težave. V letošnjih prvih dveh mesecih so v celoti pod predvidenim planom proizvodnje za 3 odstotke. S tem so seveda ogroženi tudi njihovi prejemki in interesi celotne skupnosti. Tesa fo najmanj krivi delavci. Krivda je v organizaciji. nenacTtnoist', v razdrobljenosti in brezpersVktivni politiki. Žagarski obrati, ki so se prav v zadnjem ca.su razširili povsod, saj jih je bilo že 199. pa so popolnoma onemogočali načrtno usmerjanje te dejavnosti. Zato je izmed vseh teh obratov trenutno samo še 9 v obratovanju, kar zadostuje celotnim današnjim potrebam. Številno resolucije, stališča in priporočila niso našla poti v življenje. Predvidevale so se stihijske težnje in interesi posameznikov, kar vse je preraslo v neocenljivo škodo. Taki ukrepi, ik so trenutno zadeli žagarske obrate, bi bili verjetno potrebni in koristni tudi v nekaterih drugih dejavnostih. Marsikje namreč delavci ob -svo-bodii« posameznikov nimajo prave perspektive, nimajo zagotovljenih ustreznih prejemkov in življenjske ravni skladno s svojimi prizadevanji. V tem smislu pa so besede o -svobodi«, kot je bilo slišati na zborih volivcev in kot se ponavljajo še danes, popolnoma v nasprotju s pravp svobodo in interesi orctaniziratie družbe. K. Makuc nega trgs. Na konferenci razpravljajo o obliki političnega združevanja držav članic te gospodarske skupnosti. Nizozemska zahteva, da bi v te razgovore pritegnili tudi Veliko Britanijo. Predvidevajo, da se bodo konce maja sestali v Rimu predsedniki vlad. OJ^LHAUDOVA USODA JE ODVISNA OD de GOULLA Ftfen Izmed najpomembnejših voditeljev teroristične organizacije OAS general Jouhaud jc bil pred dnevi obsojen na smrl. General Jouhaud je na tako odločitev vrhovnega vojaškega sodišč* vložil prošnjo za pomilostitev, ki jo bo proučil predsednik republike de Gaulle. *"KRALJ JUŽNEGA k as Al a - pred sodirc f.M Pred dnevi se je začel v L*>o-poldvillu proces proti Albertu Ka-londžiju, ki se je sam imel za ••kralja Južnega Kasala«. Obtožen je bil zaradi »hudega fizičnega nasilja« proti dvema političnima nasprotnikoma. Aretirali so ga ob koncu decembra, potem ko so mu najprej odvzeli poslansko imuniteto. Kon soški javni tožilec je zahteval, naj ga obsodijo na pet let zapora. O SREČANJE ZA SVOBODO ŠPANSKEGA LJUDSTVA -Problem Španija je pr,u tako problem -Evrope«, je Izjavil zvezni ljudski poslanec in nekdanji španski borec Veljko Vlahovlć po mednarodnem SREČANJU ZA svobodo španskega ljudstva pred kratkim v Rimu. V inetrvjuju z novinarjem Unita je med drugim dejal, da boj za špansko demokracijo prehaja meje te dežele in zajema boj za dokončni poraz fašizma, za zmago demokracije in naprednega družbenega razvoja. "Miiii!iiitiiHiii!:iiii!iiiiiiii^:::!^ ,. •• !• •::!:ri!iit!iinmiiiiiiiuiii iiN,i!iii!iii:;i;iii!ii!i!!!i!ii:,iii:!iii!;iiiiiiiii:ni:i 1 ve pripombe in oceno. Ameriški Odpor proti ameriškemu načrtu načrt o ureditvi berlinske krize je Iz kanclerjev e palače prišel z neugodo P* ima nekaj točk, ki kažejo, da so Američani spustili ceno s popotovanj« Kennedjjevega bor- razuma na raven, ki bi jo bili linskega stražarja generala Clay- Rusi pripravljeni plačati. V krat-ja cez -velike luže« jo ozbudilo kih obrisih so Američani razlo-vtis, da je na berlinski gugal- iHj svoj načrt v štirih točkah, ntel vedno manj vrt©gl»vioe. Ze ki urejajo celoten problem Ber-ženevski razgovori, ki sta jih po lina. Vojaške sile Varšavskega diplomatskih kolesih načenjala in Atlantskega pakta bi ob.iavi-zunanja ministra Sovjetske rve- le razglas o nenapadanju z jam- močjo velike politične vihravosti. Adenauerjevo vlado moti način, s katerim so Američani praktično priznali vzhodnonem-ško vlado in ji priznali pravice, lri se jih Nemci z druge strani Labe z vsemi silami upirajo. v povojni zgodovini odnosi med VVashinglonom in Bonnom nikoli niso prišli v tako čisto kri- Berlinska gugalnica ze in ZDA Gromiko in Rusk, so pokazali, da tudi Amerikanci o Berlinu ne govorijo več z zaprtimi usti. V ponedeljek sta v \vashinftonskih sobanah, k >r nastaja svetovna politika, spregovorila o berlinskem in nemškem problemu ameriški zunanji minister Rusk in sovjetski ,st\om, da se ne bo umetno vzdrževala nestrpnost vzdolž demarkacijske črte »hladne vojne« v Evropi. Velike nukle.-rne silo bi se obvezale, da ne bi razširjale jedrskega orožja državam, ki ga ne izdelujejo. Američani so s t<> gesto želeli potolažiti Ruse. da Nemcem ne bodo dali v roke z o. Napetost med zavezniki rasle, raste pa tudi nezaupanje med Bonnom in VVashingtonnm. Američani so svoje nezadovoljstvo izrazili v uradni obliki, ko so nemškemu velepos!an;Uu sporočili, da so Nemci odkrili amc-r;"ki načrt in s tem spravili svo- je zaveznike ▼ žaj. V površniku -hladns je Adonauer kot stari nergač in razgraja« sporočil M* riškemu predsedniku, da je s* šel na pot političnih UJJ* Adenauerju ni všeč potrpežljivost v berlinski to« in njihova pripravljenost, d» • pogajanji pridejo do s«***""*: Začetni odpor v botuna* I palači je bil na meji med J»J» I in začudenjem. To razbor*** pripeljalo do odkritega n» ; •olovan ja ameriškemu načrt* ; Bonnske kroge so najbolj vae p-irile tiste določbe nore** črta. ki prinašajo poHtlčJri P«-sli/, Vzhodni Nemčiji *n k> P" /na vajo kol suvereno ' vc naglo približuje, je čas.* nekoliko pomudimo pri vseK; ga posvetovanja, saj bomo ' seljem spremljafi urtsnie*5 njegovih sklepov. Mnogi sk£ vezani predvsem na prest* sadjem v turističnih centri je ta zaradi močnega niha.".* vila turistov velikokrat r ta* Zato je podjetje »Agraria« t pripravljeno uvesti ambuk prodajo sadja in zelenjave, predvsem na področjih Bled* čevega bajerja, Bohinja in** To zamisel bodo uresničili i do občinski 1 judski odbori & vali del sredstev za nabav? in ureditev paviljonov ati s nabavo specialnega vozili t služilo za prevoz, hkrati pi* urejen tudi kot stojnica, to na s sadjem in zelenjavo veliko večjo elastičnost ket ^ vina z drugimi težje pokvarS« živili. Ker pa nabava in pt^ sadja in zelenjave velikokrat" potekali dovolj hitro, at> «^ živila propadla. Na omenjene svetovanju so menili, da K rali grosisti pokazati večjo & npst in sprejemati nazaj sai* posebno v turističnih cen:^ vedno prodano. Z dobrim \\ vanjem tržišča in s stiki l ^ mi potrošniki, bi lahko 4.^ da bi neprodana živila proaV preden bi se utegnila pobi Pri nas že dolgo pofr^ možnost, da bi lahko hipovi bal i rano in umito sadje. Tij stinska podjetja so pnpti dobro plačati prvoraa*i>o1 mizno sadje. Agraria Krir predvideva nabavo nt Predvidena izgradnja novih šolskih prostorov NAJVEČ NOVIH ŠOLSKIH POVRŠIN ZA OSNOVNO ŠOLSTVO Šolstvo Je bilo zadnje čase predmet številnih uradnih in -neuradnih« razprav. Vendar pa 60 se te razprave omejile predvsem na novi sistem delitve osebnih dohodkov, ki se zadnje čase uveljavlja tudi v tej družbeni službi. Se starejši, a vendar še vodno alftualen problem v šolstvu, ki je ponekod bolj ali manj občuten, pa je pomanjkanje šolskega prostora. Za rešitev tega vprašanja so bili v Preteklosti storjeni že odločilni ukrepi. Toda ta prizadevanja ni-6o mogla rešiti položaja. Pomanjkanje šolskega prostora je občutno predvsem v nekaterih osnov-' ™h šolah. Kljub temu, da v pri-n<«nje pristojni organi ne pred-vioevajo bistvenega povečanja to-Nadine, pa bo treba IZ^l™?*8* spreminjanja soci-&if2KUTe prebiv*lstva in ob-ort^l novih fol-skih.Peršin To velja predvsem središča in večja Podatki kažejo, da smo imeli na Gorenjskem leta 1960 ukupno 56.551 m! šolskih površin. Ta številka se je do danes sicer nekoliko spremenila, vendar pa nam lahko kljub temu služi kot orientacijski podatek. V tem letu je odpadlo najmanj šolske površine na posameznega učenca v šolah za kvalificirane delavce, in sicer le 1.4 m':. V stiski za prostor so bile tudi osnovne šole. kjer je znašala povprečna šolska površina na učenca 2,2 m', pač pa bo bile glede tega na dokaj boljšem gimnazije, srednje strokovne šo> in ostale oziroma posebne šole. V teh šolah se je gibala povprečna šolska površina na enega učenca od 4.4 do 6,5 kvadratnega mp-tra. V celoti pa je odpadlo predpreteklo leto na enega učenca 2,3 levadratnega metra šolske površine. Ze v uvodu smo omenili, da se v prihodnjih letih ne predvideva povečanje šoloobvezne mladine, saj nekatere študije kažejo celo na upadanje. Vendar ta predvidevanja problemov glede pomanjka- nja lolsklh prostorov ne blažiio. Trenutno imamo nam-eč na Gorenjskem še več šol, ki so v dotrajanih in za šolski pouk neor-nvrnih prostorih. Kot tak primer naj navedemo samo stavbo osnovne šole v Zalem logu v Selški dolini, o kateri nekateri sodijo, da je med najslabšimi na Gorenjskem. Takih ali podobnih primerov pa je še ve;". Za zrmeniavo dotrajanih prostorov in za ukinitev tretje izmene bi bilo treba samo za potrebe osnovnih šol zgraditi 157 novih učilnic ali nad 18 tisoč kvadratnih metrov nove šolske površine. V vsem šolstvu pa bi bilo treba za ukinitev tretje izmene zgraditi 10.500 kvadratnih metrov novih šolskih površin, za nadomestilo neustreznega in dotrajanega prostora na še nadaljnjih 14.500 kvadratnih metrov. Tako bi se fond šolskega prostora povečal za 25 tisoč kvadratnih metrov, šolska povrSina pa bi tako znašala 81.551 kvadratnih metrov. Največ šolske površine bi zgradili za potrebe osnovnih šel, manj pa za potrebe Sol za kvalificirane delavce in za ostale šole. Gimnazije. 1n srednje strokovne šole pa v naslednjih letih ne bi dobile novih šolskih površin. Sole za kvalificirane delavce naj bi razvijale tudi šolske centre z enostopenjskim ali tudi večstopenjskim študijem. Se posebno pa bi bilo potrebno poskrbeti za izobraževanje visoko kvalificiranega kadra. Zakon o posebnem šolstvu in neprimerna lokacija sedanjega zavoda za posebno šolstvo narekujeta gradnjo okrajnega zavoda za potrebno zgraditi dva tisoč kva-imel tudi internat in bi vključeval 160 defektnih otrok. Zanje bi bilo potrebno zgraditi dvi tisoč kvadratnih metrov nove šolske površine. V naslednjih letih naj bi vključili v obvezno posebno šolstvo vso defektno mladino v okraju- Omenjene številke Je narekovala potreba po izgradnji novih šolskih površin. Razumljivo pa je, da bodo pri tem igrala odločilno vlogo finančna sredstva, vendar bistvenih in pomembnejših odstopanj od predvidene izgradnje ne bo mogoče opravičevati. Ob realizaciji izgradenj novih šolskih površin bi tako razpolagale osnovne šole nad 60 tisoč kvadratnimi metri šolskih površin; šole za kvalifici I rane delavce bi imelo 8408 kva-.dratnih metrov šolskih površin in posebne šole 2808 kvadratnih metrov šolskih površin, medtem ko bi se šolske površine gimnazij ln srednjih strokovnih šol ne povečale. Ce bi nam uspelo zgraditi predvidene šolske površine, bi se povprečna površina na posameznega učenca znatno povečala. V osnovnih šolah bi tako znašala 3.2 m:, v šolah za kvalificirane delavce 2,7 mJ in v posebnih šolah 15 m2. Šolska površina na učenca v gimnazijah in srednje strokovnih šolah se ne bi povečala, saj bo še tako visoko nad povprečjem ostalih šol. V celotnem šolstvu pa bi odpadlo na posameznega učenca 3,4 m1 šolske površine. Predvideno izgradnjo novih Šolskih prostorov naj bi realizirali v obdobju do leta 1965. To leto bi po teh predvidevanjih imeli 44 odstotkov več šolskih površin kakor pa leta 1960. V republiškem merilu pa bi se šolske površine povečale le za 38 odstotkov. Število učencev bi na Gorenjskem v tem času poraslo za dva odstotka in še to predvsem na račun lanskega in letošnjega leta. Republika pa predvideva v tem obdobju porast učencev za 13 odstotkov. Za radi obsežnih predvidenih gradenj novega šolskega prostora bi se tu di povprečna površina ma učenca povečala v letu 1965 v primerjavi , z letom 1960 za 4S odstotkov, v 1 republiškem merilu pa za 21 od I stotkov. — P. sortirnega stroja, 6 čemer V liki meri sprostilo delavce n ga sortirna opravila. Na posvetovanjih so $m rili še o nekaterih dnifihrvV kljivostih. Pogosto se dof^ je sadje slabše kvalitete v označeno; včasih je cdo m ljeno s kemičnimi sredstrjl bilo obrano, preden *" ali zelenjavo opral itd. Da se take pomanjklji nevarnosti za zdravje so na posvetovanju menili, e&tTil i na predlog občinskega safctA inšpektorata v kranju W| vo v doJll i'aliteto jiV jal uraiM zdravstveno varstvo podjetjem »Agraria nI nadzor nad kvaliteto zelenjave in izdajal uradJ nje o potrebnih ukrepih n Sanje. DVE NOVI GLASIH Krajevni cffganizaciji lesovo in Besnica svoji glasili, ki jih dmi> ne organizacij« ze že nekaj časa s jajo. Ker sta ti dve domala zadnji v kra ki teh glasil Še nimata, o da bi čimprej Izšli. »PLANSARJI« V Danes zvečer ob 20.3» Tržičanorn in okoličan obeta prijeten večer. Ofai bodo -VESELI PLAN$A!lJ bodo izvajali evC ' karjevem domu. V MESECU POKLICNEGA USMERJANJA MLADINE Kam naj gre moj otrok? AKTUALNO VPRAŠANJE ZA 909 MLADIH L TUDI IN NJIHOVIH STARŠEV V KRANJSKI OBČINI OB UGIBANJU IN ISKANJU ZAPOSLITVE ALI SOLE NA POTI V ŽIVLJENJE Po vseh kranjskih popolnih šolah se v tem mesecu, ki je posvečen poklicnemu usmerjanju mladine, pripravljajo na to, da bi pomagali mladini pri njihovih odločitvah ob končanem osnovnem sedanju. Na Soli »Lucijana Selja-jca- v Stražlšču pripravljajo posebno razstavo o poklicih. Podobno razstavo pripravljajo tudi v preddvoru. Na Soli v Dupljah bodo posvetili razstavo gostinski stroki, v Goricah zidarstvu in podobno. V Stražišču delujejo celo posebni krožki med višjimi razredi o poklicnem usmerjanju mladine. Starše pa so še posebno razgibali razgovori o tem problemu. Ti razgovori so bili zelo dobro obiskani zlasti v Goricah in Dupljah. Razgovori med starši in zainteresirano mladino ter predstavniki odseka za poki i.-no šolah. Sicer pa ima vsaka ?o'a izdelan svoj celoletni program te dejavnosti, tako da je skrb za opredeljevanje mlad ne v poklice stvar stalnega dela. Tako so letos tudi ekskurzije v daločena pod- KRANJSKI jetja predvidene šele v poznejšem času, t. j. pred zrtključkom šolskega leta, ko se bo večina prizadete mladine že odločila kam in kako. Letos bo končalo osnovno šolanje fOT mladincev in mladink v tej občini. S posebno anketo so že ugotovili, da jih 172 želi nadaljevati šolanje, vsi ostali pa s? v usmerjanje mladine pri Zavodu 1 anketi še niso opredili. 5C2 jih je za zaposlovanje delavcev v Kra- i izrazilo bc'azen, če bodo nprejofi nju so n* V**fl <"-7i po drufffh 'v nadaljnji uk oziroma šolo, 270 NAS RAZGOVOR Kongres Ljudske mladine Slovenije kažipot za bodoče delo V tem smislu je izzvenel pogovor s predsednico 6kupime za delo mladinskih aktivov na osemletkah v kranjski občini Polonco Cafuta. Povedala je, da se je delo pri Občinskem komiteju LMS Kranj po kongresu v marsičem spremenilo. Kongres je predvsem posredoval nekatere nove oblike metode dela z mladino pripravami za snrejem učencev lz šestih razredov — teh Je okrog 500 — ki bodo na dan mladosti sprejeti v mladinsko organizacijo. Ob tej priložnosti bodo mladinske organizacije priredile tudi iziete v znane partizanske kraje. V zvezi s ŠTAFETO MLADOSTI k-.že in omeniti, da so mladinske organizacije in pionirski odredi »Po kongresu smo komisijo svojo nalogo častno izpolnili.« ta strokovno izobraževanje razdeJIH v tri skupine, in sicer: v skupino za osemletke, ki jo vodim sama, v skupino za srednje strokovne šole in vajenske domove ter skupino za Izobraževanje po tovarnah.« — Koliko mladinskih aktivov deluje na osemletkah v kranjski občini? »Mladinski aktivi delujejo na osemletkah v Preddvoru, Pre-doaUafa, Cerkljah, Dupljah, na Primskovem In na šolah »Staneta Žagarja«, »Lucij&na Seljaka«, -Franceta Prešerna« in -Simona Jenka«. Včlanjeno Je okrog 1000 mladincev iz sedmih ta osmih razredov.« — Doslej smo o delu mladine na osemletkah razmeroma malo pisali. Povejte kaj več o tem. »Za gotovo lahko rečem, da se je delo mladinskih organizacij na teh šolah v zadnjih letih precej spremenilo. Zlasti še po kongresu mladine Slovenije. Zastarele oblike dela smo zamenjali z novimi obli - Pripravljate še kaj za zaključek šole? »Sole bodo zaključile pouk z raznimi kulturnimi priredit- vami, razstavami, izleti itd. Hrati pa mislimo tudi na to, da bo okrog 500 učencev končalo osemletko. Poskrbeli bo treba, da se bodo lahko vpisali na zaželene šole ali pa, da se bodo primerno zapodili v pro- kantf - s takimi, ki so pogo- IzvodnJI in drugih poklicih. Ne jene z vsakdanjim življenjem. Tu naj omenim, da so pri organizacijah na teh šolah zelo delava! klubi OZN, pa prometni krožki, krožki za tehnični pouk, ponekod so zelo delavni tudi mladi zadružniki. Nekatere organizacije Izdajajo s pomočjo šolskih vodstev tudi svoja glasila. Uspešni so tudi foto krožki. Ne smemo pa pozabiti tudi drugih dejavnosti — denimo - samoupravljanja, gospodinjskega pouka Itd.« - Kakšno delo se obeta do konca šolskega leta? »V teh dneh smo pričeli s sme se ponoviti lanski primer, ko je več kot 200 mladincev v kranjski občini ostalo brez zaposlitve niti niso mo^H nadaljevali šolanja. V teh dneh organiziramo tudi seminarje ln predavanja o poklicnem usmerjanju. Pripomorejo naj, da se bo mladina lahko pravočasno odločila za ustrezne poklice.« - Imate v zvezi s tem kakšne posebne želje? »ZelBm, da bi vsi uspešno končali šolanje in da bi se odločili za tiste poklice, ki Jim bodo prinašali kar največ veselja ln zadovoljstva.« - R. C. je zaskrbljenih, če bodo sposobr, za poklice, za katere so se že delno opredelili, 235 jih je povsem neodločenih, ker še premalo poznajo poklice in podobno. Čeprav je v zaposlovanju že dokaj drugače kot pred leti, ko je drmala vrako večje podjetje prosilo in iskalo delavce, vendar tudi zdaj z zaposlovanjem že ni težav. V glavnem gre za v^klaje-vanje med željami mladine in stvarnimi potvebOlRl rri nas. Prav v tem pa so ne OjCOlej pokazale velike neskladnosti. Tako je na primer doslej samo 8 kandidatov za poklice kovinske stroke, go-spodaroke ornsvi^aoljo pa so že same javile 58 razloži'ivih delovnih ment. Pcdobno je v mizarski in zidarski 6troki, kjer Jo samo 13 interesentov, prostih mest pa jo 45. Za gumarsko stroko jih ž?lijo 35, a se je doslej javil sr-mo eden. To «e pnj-vi, <)a bo delovnih rok še premalo. Na drugi strani pa je prevelik pritisk mladine zn posamezne poklice, kjer so zelo majhne možnosti 'a zaoo-litev. Tiko je na primer 57 kandidatov za avtomerurrKke, čeprav je tam le B delovnih mest; za '"adiotehnike in meh-mike M je že javilo 17 prosleev, čeprav ni zagotovljeno niti eno delovno mesto in tako naprej. Mladina 6e mora sipcznati z možnostmi solen j a. priučevanja in zaposlovanja v posamc^ih dejavne«'ih skladno z željr.mi in sposobnostmi. Odločitve ob teh prvih korakih v življenje la za rezervo. Premalo seminarjev Elektro Žirovnica — rajon Bohinjska Bistrica gradi v Bohinjski Bistrici večjo stavbo, v kateri bodo skladišča, Inštalaterska delavnica in tri stanovanja V Domu »Staneta Žagarja« so bili v zadnjem mesecu kar trije seminarji, in sicer za predsednike in tajnike KO SZDL, sekretarje osnovnih organizacij ZK, predsednike sindikalnih podružnic, predsednike mladinskih aktivov in člane občinskih odborov ome- Z RAZŠIRJENEGA PLENUMA SZDL Smernice krajevnim skupnostim VREDNO POSNEMANJA Do nedavnega so avtobusi v Mli-nem ustavljali na cesti. Ker pa je tako ustavljanje nevarno in ogroža varen promet, so na pobudo Mestnega odbora Bled in s pomočjo SZDL sklenili zgraditi avtobusno izogibališče. Vsa dela pri tem izogibališču opravljajo Mlinčani s prostovoljnim delom, pri tem pa sodelujejo pripadniki JLA iz Bohinjske Bele. Z deli hitijo, ker si želijo dokončati izogibališče do 1. maja. Ta akcija prizadevnih Mlinčanov zasluži vsekakor vso pozornost in je vredna posnemanja. — St. S. „Agroservis" Kranj razpisuje prosta delovna mesta za: 1. VEC KVALIFICIRANIH AVTOMEHANIKOV 2. MEHANIKA ZA SERVISNO SLUŽBO KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE Pogoji: večletna praksa v avtomehanični stroki in večletna praksa na popravilih kmetijske in gozdarske mehanizacije. Ponudbe je poslati na upravo podjetja »Agroservis« Kranj, Ljubljanska cesta 22. Radovljica, 17. aprila — Včeraj je bil v vel'ki sejni dvorani ObLO razširjen plenum Občinskega odbora SZDL, na katerem so razpravljali o ustanavljanju in vlogi RADOVLJIŠKA KOMUNA krajevnih skupnosti in o problemih, kj pri tem nastajajo. Predsednik Občinskega odbora szdl Ivan Cerkovnik je v uvodu omenil, da so v krajevnih skupnostih razpravljali na minulem seminarju predsednikov in tajnikov KO, nato pa je prebral referat, v katerem \4 konkretno analiziral možno !; ustanavljanja krajevnih skupnosti in vsebino dela le-teh. Dosedanji krajevni odbori, ki jih je v radovljiški komuni 19. so delovali ket nekakšni podaljški ObLO — reševali so naivažrv-j'-a komunalna vprašanja. Krajevni odbori niso povsem zaživeli spričo pomanjkljivih i«redstev. Pri tem pa nastaja potreba po ustanavljanju krajevne samouprave, ki ne bo reševala samo komunalnih problemov, temveč bo razvijala nov moralno-politični odnos ljudi, ki se bo izoblikoval ob nenehnem reševanju vsakdanjih problemov občanov. Krajevna skupnost mora biti nosilec materialno-tehnične onsove za vsakdanje življenje družine oziroma posameznika. Iz tega pa je razvidno, da KS ne bo samo zadeva državljanov ln njihovih sredstev, temveč tudi ko-| mune in njenih sredstev, proble-I mom KS pa naj bi prisluhnile tu- di gospodarske organizacije. Na podlagi živahne razprave o sredstvih, namenu in problemih raznih 6ervisov, obratov družbene prehrane, vzgojno-varstvenih ustanov, ki jih bodo ustanavljale po potrebi krajevne skupnosti, je komisija za sklepe sprejela nekaj okvirnih zaključkov. Sklepi so naslednji: ObLO naj obravnava KS in jih z občinskim statutom uzakoni, prav tako naj sprejme določila o območjih KS, ki jih je predlagal plenum in uvede postopek za njihovo ustanovitev. — ObLO naj prouči materialna sredstva v zvezi s formiranjem KS oziroma naj formira sklad za KS. — Naloge in pristojnosti se morajo določiti načelno v občinskem statutu. — KS naj izdelajo svoje statute prilagojene prilikam, potrebam in možnostim. — KS bodo morale vsako leto izdelati program dela na svojem območju, v katerem naj bodo poudarjeni najvažnejši problemi. — Zaradi problema družbene prehrane in raznih servisov je pol robno, da se novoustanovljene KS povežejo z vsemi krajevnimi institucijami. — Za boljšo koordinacijo KS naj se imenuje skupni organ v občinskem merilu, ki bo posredoval izkušnje posameznih KS. Ta naj bi večkTat skliceval delovne posvete. - KS naj prevzamejo obstoječe vzgojno-varstvene ustano-nove in naj ustanavljajo nove. — Prouče naj se možnosti prenosa pristojnosti socialno—varstvene službe. — Občinski odbor SZDL in krajevne organizacije SZDL morajo nuditi vso pomoč pri ustanavljanju KS in pri njihovem delu. Krajevnih skupnosti bo v radovljiški komuni 13: BOHINJSKA BISTRICA (od Soteske do Zlatoroga), SREDNJA VAS (od Stare Fužine do Jereke), KOPBTVNIK-GORJUSE, BLED (ZasipT Bohinj, ska Bela), RIBNO (s štirimi vasi cami), GORJE (z vsemi zaselki), LESCE, RADOVLJICA (Lancovo), BEGUNJE, ČRNIVEC (Brezje, Mošnje), POSAVEC (Ljubno, Oto-če), PODNART in LIPNICA (Sr. Dobrava, Kropa, Kamna gorica). St. S. njenih organizacij iz tržiske oe čine. Za vse seminarje je znači-no, da so bili skrbno pripravlj« in da so bili udeleženci semias jev z njimi nadvse zadovoljni, ilustracijo za to ugotovitev m navedemo nekaj cdgovorov, ki jI je dala anonimna anketa na seminarju, ki ga je priredil 0V SZDL: »Izkušnje, ki sem jih dobila a tem seminarju, mi bodo odslužile pri nadaljnjem delu.« »Seminar nam je zelo koristil' »Zal je bil čas za tako obfc* gradivo prekratko odmerjen« »Seminar je poglobil moje t nje.-« »Na tak način je treba som zevati naše ljudi.« Takšne in podobne izjave lažejo, da si Tržičani v prihod^ želijo več podobnih semksrjs zlasti še, če bodo tako crgar^: rani, kot so bili nedavni. Iaobtt zevanje na tem področju : takšni obliki pa je prav fjtev v korist vsem občanom in ceV> nemu gospodarstvu rrHške av čine. - F. Na kratkem ValU boditeljev Begunj. Na vsej x*. bodo polagali ob vznožju sp-O Dane! se je v Radovljici menihov in obeleiij vence. Po- končal tridnevni seminar za izdelavo profila kmetijskih, gozdarskih in grafičnih delavcev, ki ga je priredila republiška 'Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo skupno z Zavodom za strokovno izobraževanje LRS. Namen tega seminarja, ki se ga je udeležilo nad 20 slušateljev iz vseh okrajev, je bil, da se določi obseg znanja, ki je potrebno pri opravljanju določenega poklica. % Pred dnevi je bil ustanovljen pripravljalni odbor za proslavo krajevnega praznika v Begunjah, ki bo 4. maja. Sestavljajo ga predstavniki iz Tržiča, Begunj in Radovljice. Ko-kr'ski odred bo v soboto, 5. maja, začel svojo pot v Krizah, jo na- posneli /UssV hod bodo trak. % V ponedeljek je napotiti izginila pločevina iz parkt r Radovljici. Nekaj ur trusl* « kamion z oznako 2G je oift-Ijal »kamen spotike*. % Delavci Komunalne »trm so zaieli v parku Izkopati zemljo, posadili bodo več tt£k okrasnega grmičevja in drtvttt % V prvem tromeseč'w ■> f> slov&lnica »Izletnika* V Rtin-Ijici priredila dva ptiinent izleta v Avstrijo in Italijo, izlete po domovini in 3S jws> zov na razne prireditve. 0 "Občinska komisiia 21 «t<-jo in varnost v cestnem v Radovljici namerava posta* na vidnem mestu vitrin* I I daljeval preko Kovorja, Les (kjer bo miting) in mimo ostalih teri bodo razstavljene MM I vasi »pod gorami" v Begunje, metnih nesrtt v komw. m kjer bo v nedeljo dopoldne bodo nedvomno vzgojno vfht slovesen sprejem nekdanjih o sv o- le na ostale koristnike ct<:. IREC A 1*. aprila 1»W mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam sladko seno, slamo, fttreftnf le« (šperovei), late za kozolec ln kravo, 6 mesecev brejo. -J. Mejac, Topole 11. Mengeš 1467 Nujno prodam hišo z vrtom na Gorenjskem. - Naslov v oglasnem odHelku 1513 Prodam motorno kolo Puch« — 25» eem. letnik 1953 (avstrijski) -Zgoša M, Begunje. 1514 Prodam dobro obran jen "S! MaJd~. z 9500 prevoženimi km. -M. Lakota, Tavčarjeva 11, Jose-nice |51l Zaradi selitve prodam dobro ohranjene kuhinjsko pohištvo. Bakarič, C. Kokrškrga odreda 1 1516 Prodam dobre shranjen levi TBidljiv štedilnik in 50 kom. kokn-M, rjavih nesnic. - Jelenčeva 23, Primskovo. tW Prodam klaftro hruševih drv. - Voglje 44 1518 Prodam dobro ohranjen štedlhVk -Tebi*'. — Naslov v oglasnem o-i-delku . (510 Prodam vola. .130 kg težkega. -Pangeršica 6. Golnik. 1520 Prodam kobilico. 3 lela staro. -Trboje 61, Smlednik. 1521 Prodam 1* mesecev starega bikca. - Z: ganja vas 45, Krizo. (523 Prodam 14 tednov brejo svin'o. • Ludvik Gtihanr, Vodice 83 1523 Prodam looo kg sena in eiave, Zerovnik, Valburga 14, Smlednik Kupim malo posestvo v bil/.ini Kranja ali Škofje Loke. - Ponudba oddati v oglasni oddelek. 1529 Kupim psa - volčjaka. - Nas'"'1 v oglasnem oddelku. 1530 J Novejši voz — zar»ravl.;»vrck. kupim. - Ah!in. Rudnik 13, Ljub- I ljana. 1531 , Kupim smrekove deske, debeli ne 30 mm, suhe. - Vilko Mlakar, Zič- ; no pletilstvo, Staneta Žagarja 6. '. Kranj. 1532 med 300 telovadci Štirje zmagovalci ostalo 1524 :woo Na-1525 NSU-Primo« - 175 cem, s km. nujno uvodno prodam. -•lov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam v Kranju 2-sta-novanisko hišo z lokalom. — Naslov v oglasnem oddelku. 1526 (»odno prodam rabljeno kredenco in samsko pohištvo. — C Klane 24, Kranj. Prodam plemenskega vola, 4R0 kg težkega. — Egidij Rehberger, Nova vas 12, Preddvor. na 1527 1523 Vsem okusom ttstreza ledena kavu. postrežem v »Park- restavraciji. t. maja vab; k"'ek'i\ restavr&eHe ••Tark« na otvoritev rcstavra°i ■fcSgl vrti. 1477 Partia, k' ima ve«clie ''o k en'a, *>rc;mo Gostilna Bonerlik, S*r«-/I e. 1511 Trgovini im:i !K ATKSA v Kra-niu n»»fjme sezonsko prodajal"'" sl-Hrieda. 1533 ?"'e7ohe< omVa okna g| hlev. ■raraže, dpMvnice, betonske cevi, knMsfcrblfrke. 'ma na zagori CTH-EAR An«. Jezica pri L.Jubl'-":. tri n fon 31-073. 15.14 Pazila bi otroka od 1 do 3 let « moč napredovati v pod-zveznn ligo. Tako bo v Preddvoru tekma med Preddvorom in ProrWljami, v Naklem med domačim moštvom in Partizanom I rbejo-Voglje ter v Britofu med Visokim in Železniki. Tudi v tem tekmovanju nastopajo razen članov še pionirji. — Z. za delo ravnem UHG. Pogoj: Izučen rezkalec-strugar s 5-letno prakso na omenjenem rezkalnem stroju. NESREČE Glas športnikov Kakšen nogomet gledamo v Kranju? požar v sobi V noči od 14. na 15. april je začelo goreti v sobi gradbenega tehnika Luka Božiča v samskem bloku gradbenega podjetja Tržič. Domnevajo, da je ocjenj zanetila železna pečica, ki jo je Božič zakuril, nato pa je odšel ven. Zaradi hude vročine so se vne'.i bližnji predmeti. Zgorela je po- |^jjeVJTrwia in nekaj pohištva. Ker C? J«''WU soba zaprta, se rnržar ni Srbgel %z5!riti. Škode je za okrog •50.000 ^VI^Bjj^^i^. dfi.avf.C pod hlodi V ponedeljek, 16. aprila, nefeaj prod drugo uro je prišlo rw cesti, ki pelje proti Zimopreji v Straži-šču do hude prometne nesreče. -Jože Jenko iz Praš je tedaj peljal po tej cesti traktor s prikolico — last KZ Sloga Kranj. Traktor je vlekel tudi prikolico, ki je bila naložena s hlodovino. V bližini mosta, ki drži čez tamkajšnji potok, je 6rečal vprežni voz, ki ga Je vodil Gregor Dolenc. Traktor s« je umaknil na skrajni desni rob cestišča. Zaradi prehude obremenitve pa se je zmehčani rob ceste pod prikolico udri. V tem trenutku so popustile tudi ročice in vezi, s katerimi je bila hlodovina povezana. Hlodi so zdrknili čez nasip, z njimi vred pa tudi trije delavci, ki so sedeli na prikolici. Naključje je hotelo, da je Janez Ziherle iz Srednjega Bitmija obležal pod hlodi. Hudo poškodovanega so prepeljali v Zdravstvena dom v Kranj. Ze več let se ljubitelji nogometa v Kranju s-irašujemo, kaj je s kranjskim nogometom, NI moj namen, da bi sedaj razpravljal o dobrih in slabih ukrepih, do katerih je pri ilo v zadnjih letih in to z namenom, da bi se kvaliteta nogomet« izboljšala. Namen tega sestavka naj bi bil predvsem poučnega značaja: kranjski nogometaši morajo uvideti, da s tako igro nc rnoario doseči nobenih uspehov. Uvodoma naj še povem, da niti najmanj ne mislim osebno' Žaliti cn^ga ali drugega nogometaš, temveč hočem brez o'epšav našteti de'stva. ki jih na tekmi lahko opazi najbolj povprečen gledalec. Moštvo Triglava, sestavljajo igralci, od katerih ima večina za seboj že precej do'co dobo igranja. Na žalost lahko vsak laik opaz;. da o kaki skupni igri ali smiselnih potezah na kranjskem igrišču ni govora. V nedeljšk'i tekmi .<; Slovanom se je prav lahko videlo, da je Triglav moštvo individualistov. nd katerih vsak lahko prevari dva ali tri nasprotne igralce, ko pa bi moral svoje nanorno delo zakliučiti s podajanjem žoge — odpove. V modernem nogometu težiio za tem. da se čimveč ig-a preko kril, ki morajo z mirno padajočimi žogami prod aol nuditi igralcrm sre'hvoga naoada možnosti za" zadetke. Vs^n trga seveda ne more biti, če krilo domala vso Htmo igra po sredini igriVa, kot je bil to primer v tekmi proti Slovanu. Kako pomembno vlogo imaio krila, pa smo tako lahko videli v nedeljski tekmi, saj so bili kar trije goli od štirih doseženi s posredovanjem kril. Druga taktična napaka pri Tri-glavanih je bila, da so Norči-ču večino žog pošiljali po zraku, čeprav je imel v nasprot- niku v/ aj 20 cm višjega spremljevalca. Razumljivo je. da so bile vse take žoge obsojene na neuspeh. Mnogo se je že pisalo o Bajžlju in menim, da so bili prav ti hvalospevi usodni za mladega, nadarjenega nogometaša. Njemu in vsem ostalim priporočam več trdega in neprisiljenega dela na treningih. Ena od osnovnih prvin nogometa je vsekakor obvladanje žoge v različnih položajih, /.uto je nujno, da se vsak zamisli in — če ima veselje do napredovanja — skuša odpraviti napake; med njimi so celo take, da igralci -stopajo« žoge za nasprotnika. Vsakdo bi #e moral zavedati, da je postavljen v moštvo zato. da bo zastopal barve društva; če pa kdo zastopa samega "sebe, mu moram odkrito povedati, da je na popolnoma napačni poti in bo najbolje, da opusti nogomet. So ena slab.^ btran je pri moštvu zelo očitna; sicer je videti nebistvena, v resnici pa igra pri nogometu sila važno vlogo — to je tovarištvo. Ce ga na primer soigralec -polomi«-, se večini ne zdi vredno, da bi poskušal popraviti napako in s tem pomagal, češ — saj nisem jaz kriv. Vidite, tukaj se konča tovariški duh, ki mi-a nastopajočo enajstoriro ir,-c-diti za eno samo veliko d-u-žino. Noben korak ne sme biti pre'ožak, nobeno delo. s katerim bi zaščitil svojega soigralca pred kritiko gledalcev, pretej&ka, V skupni igri. kjer se vsak in vsi borijo za skupni cilj — športno premagati svo-jega nasprotnika - je vsa skrivnost uspeha, ki potem krasi osebno in skupno delo moštva pa tudi mesto Kranj. Tekmovanja še ni konec in kranjski nogometaši bodo lahko še popravili svojo uvrstitev na tabeli. - Bojan Jan B&mmmđ tema 38 »Kje pa jc potem bil?« »Nič, nisem rekel, kje ic« »In kako je z njegovo ženo?« »Ona ni ničesar povedala.« »Ah ve, kam so spravili Sohrcuderja: »Morda sluti, toda povedala ni.« Vstal je in p« zjbal ko ^ jp nenadoma vso svojo težo naslonil, prevrnila. miza, na katero se je »Kdo mora?« Sundc je udaril z roko po mizi. »Poslušajte mc torej, gospodična. Jaz nisem še nikoli nikomur ničesar povedal, ali vidite? Nekoč sem bil že v rokah gestapa pa tudi nisem ničesar povedal. In tudi zdaj nc bom ničesar povedal, tudi čc gre za življenje kakšnega tovariša.« »Tovariša? Kako menite to?« je vprašala JflI. »No da, saj jc vendar tovariš, ali ne? Saj smo bili vendar takrat •kupaj.« »Moški, ki ste ga davi potegnili iz vode?« Jill je prijela Sundcja za roko in ga stresla. »Saj sem vam povedala, da je to neki avstrijski Zid, ki je dobil tukaj državljanstvo in je pozneje delal za Nemce.« Zopet si je Sundc utrujen šel z roko čez obraz. »Cisto ste me zmedli,« je dejal. »Zdaj sploh ne vem prav nič več, kaj sem rekel. Saj to je hujše kot pa poostreno policijsko zasliševanje. Pustite me vsaj malo, da se odpočijem. Potem bomo lahko zopet mnogo jasneje mislili« »Prav,« jc dejala Jill utrujeno. ' Tedaj sem stopil v kajuto. »Halo Sunde,« sera dejal. »Kako vam gre zdaj? Ali je vaša roka v redu?« »Nič ni hudega,« je odgovoril. »Hvala lepa za vse kar ste storili, gospod Gansert. Tale Lovaas je pravi razbojnik.« »Ali ste bili danes popoldne v Nordhangerju?« sem vprašal. »Da,« je ponavljajoče odgovoril. »Je bil Lovaas tam pred vami?« »Da. Videl sem ga v Bovaagenu, ko se je vrnil z izvoščkom.« »In potem ste se sami odpeljali v Nordhanger?« »Točno.« »Ali je Lovaas kaj izvlekel iz Einarja Sandvena?« ■ 'i »Einarja sploh nI bilo tam.« Zopet sem ga porinil na njegov sedež. »Sedite.« Bem rekel. »Se dve ali tri stvari so, za katere bi vas rad vprašal. Kaj se je zgodilo davi — oziroma bolje - včeraj zjutraj? Vi ste vendar slišali, kako ji kitolovka v megli plula mimo vas. Verjetno ste je celo videli. Potem ste slišali klice in nekaj minut kasneje je priplaval do vaših čolnov neki človek. Ali ste bili tedaj pod vodo?« *Ne, tedaj sem bil na čolnu, da bi zajtrkoval in pokadil pipo tobaka. Imel sem še oblečeno potapljaško obleko. Prav tedaj sem malo legel.« -In kaj se je potem zgodilo? Dvignili ste ga v čoln. In kaj vas je pripravilo do tega, da ste tako naglo dvignili sidro in izginili? Saj ste morali vendar vedeti, da bo kitolovka iskala tega človeka.- »No, da, saj smo vse zvedeli od njega. Kakor hitro je torej dejal -« Nenadoma je utihnil. »Kako mislite to, da ste vse zvedeli od njega?« sem vprašal. •►Tako izsprašujejo kmete.« Zopet je vstal. »Pustite me tu ven in mi dajte mir, ali morete? Do smrti sem utrujen in to je zares čista resnica.« Dejal eem: »Sedite!« ►»Toda glejte vendar, moj gospod, pustite me vsaj -« »Jezik za zobe,« sem dejal. »Poslušajte me. Vedeti hočem, kje Je tisti možak, tisti Schreuder. Gospodična Somers bi rada to vedela, ker je prijateljica Bemta Olserta oziroma Farnella. Rad« bi vedela, kaj se Je zgodilo tam zgoraj na ledeniku Jdstedall. Jaz bi to prav tako rad vedel lz drugih razlogov. In kar pomeni še več, Sunde: to hočem ugotoviti.« »Prav, toda te mene tega ne boste izvlekli,« je trmasto odgovoril. »Poglejte,« sem dejal jezno, »kdo vas je rešil pred Lovaasom?--♦To ste bili vi,« je odvrnil. »Povedal sem že, kako sem hva- »Ne želim si vaše hvaležnosti,« sem ga prekinil. »Nekaj hočem vedeti. Ali ne morete uvideti, da smo vaši prijatelji? Saj Schreuder-ju prav nič nočemo. Vedeti hočemo samo, kaj se je zgodilo, in drugega nič.« Curtis je vtaknil glavo skoz; vrata kajute in dejal: »Juha je pripravljena.« »Okay,« sem rekel. »Prinesi. Morda mu bo to pomagalo, da bo spregovoril.« Toda ni pomagalo. Dve polni uri sem sedel pred njim kot kakšen zasliševallec pri obveščevalni službi, ki zaslišuje sovražnega ujetnika. Poskušal sem na vse načine, zlepa in zgrda, samo z udarci ne, čeprav sem bil tudi že blizu tega, tako zelo sem bil h sebe. Toda pri vsem tem nisem ničesar zvedel. Vsakikrat sem stal vedno znova pred zidom brez oken in vrat: .Vprašajte mojega družabnika.' Slednjič sem dejal: »Da, toda kje pa je ta vaš družabnik?« Pokazal je slaboten nasmeh. »Ce bi vam to povedal, bi ven••!•• ,i tudi vedeli, kje je tisti drugi mol, al L ni res?« »Kakšen smisel ima tedaj, da ml pravite, naj vprašam vašer družabnika?« sem razdraženo planil. »Povedal vam bom, kaj nameravam storiti,« je nenadoma deja' »Ko bomo pripluli do naslednjega kraja, me boste izkrcali na ko no in jaz bom telefoniral Peeru, naj vas poiščo v kraju, kamor s namenjeni. Kateri kraj je to?« »Fjaerland,« sem dejal. »V Sognefjordu?« Prikimal sem. »Potem je to zelo enostavno,« je dejal. »Danes zjutraj boste prišli v Leirvik. Tam me postavite na Icopno. ja* bom telefoniral svojemu družabniku in potem ga boste lahko srečali v Fjaerlan-du, ko se bo vračal.« »Vračal od kod?« sem vprašal. Toda on se je le smejal in stresal z glavo. »Tako me n« taft« ujeli, gospod Gansert. Vračal od tam, kjer je bil.« »Ali je Schreuder j a odpeljal naravnost v Sogne fjord, kaj?« »Da. To lahko veste. Odložili me bmste na kopno v Leirviku in jaz bom telefoniral Peeru, da se najdeta v Fjaeriandu.« \ »In vi se boste peljali z nami do FjaerlandaV« »Okay,« je dejal. Potem se bomo lahko vrnili vsi skupaj, jaz in moj« oprema.« W/ • W J 0 < O • _ W Priredil: Stanke ŠIMENC KriStOt tPimaC Riše: Janez GRIDFV 1. Pisal se je Krištof Bcllcvva. Na vseučilišču so ga prekrstili v štolfo Belevv, v lahkoživih krogih San Franclsca so mu pravili kar Kriš Bellcvv. Navsezadnje pa ga je svet poznal samo kot Dimača in sodelavca lista »VAL«. 2. Pravkar sta se menila z urednikom O' Haro o izboljšavi lista. Iz uredništva bo treba nagnati tistega tepca, ki piše neoV.u ne glasbene ocene in poiskati živahen podlistek. Zaradi po.r^čenh domis'.ekov ga je O' Hara postavil za pomožnega urednika in ga prepričal, da je obljubil pisati ocene. 3. Kriševi dohodki so bili majhni. Teden za tednom je trpl hlače na uredniškem stolu, se prepiral s stavci in si ,zn"fJ*\r tisoč besed vsake vrste. O' Hara pa nikdar ni imel toliko denarja-da bi ga plačal. Zato je Kriš začel misliti, kako bi kaj tw zaslužil. Obisk v kranjski ambulanti za ortopedijo in rehabilitacijo Aktivna term sodobna metoda zdravljenja Večina gorenjskih Šol brez telovadnic - Slaba drža otrok ■ premalo fiziotera-pevskih delavcev . preskromni prostori - Dnevno okoli 300 storitev — Morda mi bo kdo zameril, če bom začel z majhno anekdoto. — Zakaj pravzaprav gre? Nekega dne je neki deček prišel v recepcijo kranjskega Zdravstvenega doma in vprašal: »Oprostite, ali je tu moj očka?« -Da, je, doli v oddelku fizioterapije,« je dobil odgovor. »Kje pa je to?« »V kleti.« »A, to je pa tam, kjer pri nas cepijo drva. Ali jih pri vas tudi?« Je dodal mali deček. - Pravijo, da so vsi oddelki fizioterapije po vseh zdravstvenih ustanovah pri nas največkrat v kletnih prostorih, češ da zanje vedno zmanjka prostora. Tako jo tudi v kranjskem Zdravstvenem domu. Takoj ko vstopiš, te na zidu opozori puščica in napis FIZIOTERAPIJA. Ni bilo težko najti, zakaj klet jc samo ena. To pot v hodniku še ni bilo veliko ljudi. Sicer pa ni treba prav dolgo čakati. Gotovo ste že uganili, za kaj gre. Prikazati vam hočem (vsaj delno) novo področje zdravstveno dejavnosti v AMBULANTI ZA ORTOPEDIJO IN REHABILITACIJO kranjskega Zdravstvenega doma, seveda v sodelovanju z vodjem ambulante dr. Slobodanom Grobclnikom in drugimi sodelavci. Od obsevalnice do sodobne fizioterapije V starih prostorih kranjskega Zdravstvenega doma so imeli samo obsevalnico, kjer so ljudi zdravili le z obsevanjem z različnimi žarki. y. poštev so prišla le manjša obolenja, kot so vnetje nosnih votlin in podobno. S pravo fizioterapijo ro začeli leta 1958, ko so dobili prvo kvalificirano fizioterapevtko (z ljubljanske višje šole za fizioterapev-te). Normalno pa je delo v tem oddelku steklo šele takrat, ko so se preselili v nove prostore v sedanjem -poslopju Zdravstvenega doma. Sedaj dela v tej ambulanti B kvalificiranih fizioterapevtov in nekaj pomožnega osebja. Štipendirajo pa še dva. Omenjeno število fiziotc-rapevtskih delavcev je v začetku zadoščalo, ko so imeli leta 1959 več kot 12.000 storitev. V letu 1960 so je to število povečalo na 32.000 storitev in lani na 48.500 storitev. Ti podatki jasno povedo, da je S fizioterapevtov, ki so zaposleni od 6. ure zjutraj pa do 18. ure zvečer, občutno premalo. Tudi prostori podajajo iz dneva v dan pretesni, kar posebej velja za telovadnico. Da bi problem kadra v bližnji prihodnosti rešili, štipendirajo še 2 fiz.oterapevta na ljubljanski šoli. Kako pa bo k prostori, ni še nič točnega. Obljubljeno imajo. Računajo, da bodo dobili telovadnico z okoli 200 kv. metrov površine v r. o vem poslopju porodnišnice. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju je prispeval tudi nekaj sredstev 7A d. njo zimskega tožena v Savskem logu. Menijo namreč, da je plavanje najboljša oblika fizlotera-pevtskega zdravljenja, še posebej za šolske otroke. Slaba drža -največji problem Vodja ambulante dr. Grobelnik je takole pripovedoval: Slaba drža šolskih otrok je eden izmed največjih problemov. Cim bolj otroci doraščajo, tem slabšo imajo držo telesa. Vse to pa kaže na zapostavljanje telesne vzgoje na šolah. Kjer telesne vzgoje ne zapostavljajo, jih ovirajo prostori. Nimajo telovadnic. Nič koliko je še primerov, ko otroci telovadijo kar v razredih. Vse to pa ni nadomestilo za vsaj približno dobro in sodobno telovadnico. Tudi šolske klopi so ponekod izdelane tako, da kvarijo držo telesa šolarjev. Zato imamo precej primerov deformiranja hrbtenice, nog itd. Vse te vrzeli pa skušamo pri otrocih vsaj delno odpraviti. Ker nimamo dovoli velike telovadnice, vzamemo na zdravljenje res najnujnejše primere.« Skrb za zdravljenje otrok se ne neha v oddelkjh ambulante v Zdravstvenem domu, marveč je to povezano še naprej. Lani po organizirali za zdravstveno najšibkejše otroke letovanje ra otoku Sten jaku. Z njimi je bila tudi fizioterapevtka. tako da so bili Otroci ood stalnim nadzorstvom. Vsak dan so v določenem času telovadili, plavali in podobno. Ta oblika zdravi «enja se je pokajzala kot zelo koristna. Zato nameravajo tudi med letošniimi počitnicami spet o-fan;zirati no-'o'-m štovan' e. RazdoVli ga bodo v J dva de^a in v dve skupini otrok. R-r.čunaio. da bo šlo na letovm'e ckoli 300 otrok iz kranjskega okraja. Tudi pri odraslih aktivna terapija V ambulanti za ortopedijo in rehabilitacijo v kranjskem Zdravstvenem domu so mnenja, da je aktivna terapija najboljša oblika tovrstnega zdravljenja. Zato obsevanju niti ne posvečajo tolikšne skrbi. Pacient naj sam telo- vadi ali giblje posamezne sklepe, ker bi le na ta način ozdravel v kratkem času (ne pa da mu n. pr. fizioterapevt giblje posamezne sklepe). Aktivno terapijo (ta J« anglosaksonskega izvora) delijo v kranjski ambulanti na poškodbe in obolenja hrbtenice in podobna druga obolenja, kjer pride v poštev aktivno razgibavanje. Kakšne so težave pri fiziotera-pevtskem zdravljenju: Največ jih seveda povzročajo bolniki sami. Ce pridejo na zdravljenje pravočasno, so zdravi po treh ali štirih tednih. Ce pa zdravljenje zanemarijo, posamezni oboleli sklepi otrdijo in potem se jih ne da nikoli več popolnoma ozdraviti. Ne samo v Kranju ... mi bodo pomagali pri zdravljenju ljudem, ki so bolni na pljučih, fizioterapijo bodo nudili nosečnicam za lažje porode, uredili si ttodo ambulanto za škilavce in opravljali govorne vaje za jec-^javce itd. Za vso Gorenjsko je edina ambulanta za ortopedijo in rehabilitacijo v kranjskem Zdravstvenem domu. Kot smo že omenili, prostori postajajo preskromni, če upoštevamo naraščanje fiziotera-pevtskih storitev. Zato so se od- I ločili, da bodo fizioterapevtske ambulante odprli tudi v nekaterih drugih krajih na Gorenjskem. S tem bo precej olajšano ljudem, ki morajo prihajati na zdravljenje v Krani iz zelo oddaljenih krajev, in to celo skoraj vsak dan. V kratkem nameravajo odpreti tako postajo v Železnikih in kasneje tudi v Tržiču, seveda pdd nadzorstvom kranj^Vh fiziotera-pevtsklh delavcev, Šolsko fiziote-rap'V* bodo uvedli še letos tudi na Bledu, in s'cer v obliki redne telovadbe in plrvanja. Ko bo kranjska porodnišnica dnVončma. se bo sedania kuhinja Zdravstvenega dom t prešel M a v to peslooje. Tu pa bodo pridobili le nekaj prostora. Kasneje, ko bo zgrajena še centralni kotlarna za vse zdravstvene objekte na Zlatem polin>. mislijo v sedanjih prostorih kotlarne urediti svoj plavalni bazen. S pridobljenim prostorom se bo dejavnost ambulante za ortopedijo in rehabilitacijo še bolj razširila. Z raznimi dihalnimi vaja- Fizioterapevtka takole Izmeri kot, koliko je še gibčen sklep »1» molcu, potem pa je na vrsti razgibavanje, ki ga opravlja bolntt popolnoma samostojno omenjene pripomočke. Ta čas pa je za današnje razmere še vedno predolg. Toda razen v Ljubljani (pa še tam samo eno) nimamo nikjer nobene delavnice, ki bi izdelovala ortopedske pripomočke. In še organizacija dela v ambulanti Kot smo že omenili, delo v ambulanti poteka od jutra do večera. Dnevno opravijo okoli 300 fi-zioterapevtskih storitev. Delovni čas je zato ves dan, da ljudje, ki niso v staležu in redno delajo v podjetjih, ne zapuščajo delovnega mesta dopoldne, marveč lahko pridejo tudi v prostem času. Ambulanta za ortopedijo jn rehabilitacijo v kranjskem Zdravstvenem domu je pod nadzorstvom strokovnjaka — zdravnika za odrasle in posebej za šolske otroke. Oddelki pa so naslednji: Na nanravl za obešanje zdravijo največ ljudi, ki imajo bolno hrbtenico Kako je z ortopedskimi pripomočki? V ambulanti za ortopedijo in rehabilitacijo imajo urejen tudi poseben ortopedski oddelek, kjer izdelujejo (toda ne še vseh) posamezne pripomočke. To so razni stezniki, proteze, vložki itd. Vložke in pasove izdelajo že v Kranju, medtem ko steznike in proteze v Ljubljani. Vsak ponedeljek pride v ambulanto iz Ljubljane tudi strokovnjak, ki pregleda posameznike, jim vzame mere in čez čas dobijo pacienti ortopedska ambulanta za oh in odrasle, fizioterapija (sem sodi telovadnica z vsemi napravam; obsevalnica itd.), mavčama i« bandažist (mehanik za izdelovanje pasamezmh ortopedskih pripomočkov). Začasno bodo nadzirali tudi ft-zioterapevtske ambulante v Zelei-nikih in Tržiču, kasneje pa boš« tudi tam dobili kvalificirane flašo-terapevte. % Osnovni problem so torej ki dri in prostori. Toda razum*-vanje imajo povsod. Tako * na primer republiški Zavodu socialno zavarovanje v Iju*-Ijani prispeval nad pol milU* na dinarjev za opremo amb*-lante v Železnikih. Prav tolik* sredstev bodo dobili tudi n opremo v Tržiču itd. - MImU zdravstvena dejavnost — fu*- i terapija — si tudi pri nas otfc» pot. — Milan Zivkovič Pravijo, da je aktivna terapija najboljša metoda zdravljenja. To nam prikazuje tudi posnetek v telovadnici ambulante za ortopedijo ln rehabilitacijo v kranjskem Zdravstvenem domu Foto: F. Perdan A Sončno vreme me je preteklo nedeljo zvabilo na motorizirani sprehod. Medtem ko sem se vozil po cestah, sem se kratkočasil s tem, da sem štel motorna kolesa in avtomobile pred gostilnami. Matiček, kar za glavo sem se držal ob misli, da ti motorizirani vitezi popivajo po gostilnah. Nisem imel miru, preden nisem vtaknil nosu v gostilno »Pri Gorjancu* v Hotemožah. No, in kaj sem videl! Vsi od prvega so pili. Pa veste kaj? Cockto, limonado, šabeso, malinovec in čaj. Videti je bilo, da je gostilničar čisto obupan, saj se ti motorizirani ljudje alkohola sploh ne dotaknejo. 2e vidim, da mi verjamete. Vseeno bi pa bilo zanimivo. Če bi te pivce preizkusil z alkotestom. Eden bi prav gotovo lagal: alkotest ali jaz. §) Prav žal mi je, ampak to pot bo morala tržiška Pekarna vgriz niti v kruh, ki ga je sama zamesi-la. Tako nam je ondan pripovedoval znanec iz Podbrezij: »Otrok je zbolel, pa sem naročil, naj prinesejo iz tukajšnje trgovine struco mlečnega kruha. Fant je jedci kruh, na vsem lepem pa se mu je ustavilo. Le malo je manjkalo, pa bi ugriznil v lepega črva. Če menijo tržiški peki, da je črv dodatek k boljšemu pecivu, potem naj si jih napečejo, kolikor hočeio. Potrošnikom bi pa kazalo s črvi prizanašati.* — Vidite, tako je pripovedoval znanec,, pa hud je bil kot paprika. Ko sem si ogledal tisti košček s črvom, se mi je srce od žalosti kar refralo. Da le morejo biti tisti peki tako hudobni. Meni nič — tebi nič zamesijo ubogo živalco v kruh in jo povrhu še spečejo kot največjo čarovnico. Vraga — kaj ne bi mogli bolj paziti! Če bi moko pre- sejali, bi znabiti uboga živaktfc sedaj živela in se veselila pomiti In še mrtva je imela tako lepe ~ pa otožne oči. Nikar te ne čud*\ če boste lepega dne našli v krm pravega peka. 9} Se še spominjate, kako s» včasih ljudje »nergali*, čel it Kranj nima javnega stranišča. Kis na lepem pa se je huda kri poltfa Pa veste zakaj? Preprosto x*t<\ ker so se liudjc znašli. Primct\ kotiček so odkrili v zakotnem ft* hodu, ki pelie iz Vodopivčeve «i\ ce na Seimišče. To področje jt 4 ponedeljkih, ko je seiem, še f\ sebno prizadeto. Menda je ob ^ jemskih' dneh v tem prehodu & vahno, da nikoli tega. Le lastx\ treh kuhinj, katerih okna t,led*\ prav na to novo stranišče, niso f\ sebno navdušeni. Zda] grozijo, bodo začeli koristnike ilegahti^ stranišča polivati z vodo. To ^ beseda! V ponedeljek .stopim ' Mogoče se bom prav imenitno \ baval. # Ko sem prvikrat slišal L Preddvor, so zabavljali zoper tlt\ triko. Takrat so imeli še istosmtr^ tok. Pozneje so iim napeljali izm^ ničnega. Pri priči so se menjali c^ si./Zdaj imajo svetlobe na osUiy nje. Ja, ampak ne vsi. Nekattrit\ bivalci ob cesti, ki pelje na ]ttt\ sko, še vedno kolnejo kot rija^ Predvsem imajo težave z e/etrrik kadar je vetrovno. Pa boste i*^v Električna luč pa le ni sveč: \\ ter pihne in sveča ugasne. Vijk prav to ie tista uganka, hi n y pridem do konca. MoČan W^ upihne tudi tamkajšnio elektn\ Pa nikar ne mislite, da vas mk za norca. Ljudje se še posebne /j/o, kadar začne pihati v crćfflto urah. Na lepem so brez luči, fu^ radijski in televizijski sprejeuntL umolknejo. — Zdaj r««iJl)W kako bi se dalo iz te »0*ttttfy električne* nevšečnosti natrnL turistično zanimivost, korist mora konec koncev /VJ*»L tudi elektrika. Vas pozdravlja VJ3 BODICA