27 Ti n a B i l b a n Inštitut Nove revije, Ljubljana MLADINSKA KNJIŽEVNOST MED SCILO IN KARIBDO KVALITETE IN PRILJUBLJENOSTI Vprašanje o razmerju med kvaliteto in priljubljenostjo mladinske literature je ključnega pomena za popularizacijo branja, vendar se stroka z njim redko ukvarja. S kvaliteto se v zadnjem obdobju kompleksno ukvarja Priročnik za branje kako­ vostnih mladinskih knjig (Priročnik), ki ga izdaja Mestna knjižnica Ljubljana, Pio- nirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Popularnost pa je bila do sedaj v slovenskem kulturnem prostoru, z redkimi izjemami, skoraj neraziskana. Ta manko vsaj delno zapolnjuje pričujoči prispevek, ki kvaliteto in priljubljenost spravi v dialog in išče odgovor na vprašanje, kako kvalitetna je najbolj priljubljena mladinska literatura. Priljubljenost literature smo merili s števili nakupov v knjigarnah našega največjega knjigotržca – Mladinska knjiga trgovina, in izposojo knjig v splošnih knjižnicah, analizo pa omejili na obdobje 2010–2015. Dialog med kvaliteto in priljubljenostjo pokaže, da je najbolj priljubljena lite- ratura razmeroma kvalitetna. V začetnem obdobju (2010–2011) opazimo izrazito polarnost med šablonsko »popularno književnostjo« in kvalitetno »književnostjo, ki je popularna«. Nato pa delež manj kvalitetne literature s spreminjanjem trendov (od Somraka k romanom Johna Greena) počasi izginja, predvsem v prid najbolj kvalitetne literature. Zdi se, da bralski sladokusci bolj ali manj sledijo svojemu okusu, medtem ko manj zahtevni bralci sledijo bralskim trendom ne glede na njihovo kvaliteto. Manj kvalitetna trendovska dela pričnejo po krajšem obdobju izgubljati svoje mesto na lestvici najbolj priljubljenih knjig, medtem kot se kva- litetna dela na njej obdržijo. Ocene Priročnika so tako dober pokazatelj, katero izmed priljubljenih del utegne obdržati svojo priljubljenost. Ob hiperprodukciji knjig in omejenih finančnih zmožnostih knjižnic se Priročnik ponuja kot koristno vodilo pri oblikovanju knjižničnih zbirk, ki bodo uspele nagovarjati tudi prihaja- joče generacije bralcev. Uvod Vprašanje o razmerju med kvaliteto in priljubljenostjo je eno od temeljnih vprašanj popularizacije branja. Obenj trčimo, ko se ukvarjamo z vprašanjem, 28 katere knjige in kako ponuditi mladim bralcem, kakšne knjige vključiti v sezname obveznih ali priporočenih branj, kaj vključiti v zbirke splošnih in šolskih knjižnic. Pa vendar se stroka s tem vprašanjem le redko ukvarja. Zakaj – kakšno je sploh stanje na področju analize kvalitete in priljubljenosti mladinske literature? Kvaliteto mladinskih in otroških knjig že vrsto let analizira uredniški odbor1 Priročnika za branje otroških in mladinskih knjig – v nadaljevanju Priročnika – (katere članica je tudi avtorica pričujočega prispevka), ki ga izdaja Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana. Priročnik, ki izhaja vse od leta 2009, je naslednik Preglednega in priporočilnega seznama mladinskih knjig po temah, zvrsteh in žanrih.2 Od leta 2010 je v Priroč- nikih vrednoten večji del produkcije (z izjemo otroške ustvarjalnosti, didaktičnih pripomočkov, učbenikov in neformalnih učbenikov, manj dostopnih del, knjig, ki primarno niso namenjene branju (pobarvanke, knjige z nalepkami), pomanjkljivih ali pogrešljivih ponatisov). Priporočene knjige so v Priročnikih vse od leta 2010 dalje ocenjene z ocenami bodisi dobro (3), zelo dobro (4) ali odlično (5), slednje dobijo tudi oznako zlata hruška. Nepriporočena dela pa so v večini Priročnikov nadalje razdeljena v skupini pomanjkljivo (2) in pogrešljivo (1). Vprašanje kvali- tete torej kompleksno razrešujejo Priročniki, bistveno pa svoj glas, predvsem pri izpostavljanju kvalitetnih del, dodajo tudi nagrade in literarne kritike. Bolj problematična pa je analiza priljubljenosti mladinskih del oziroma analiza priljubljenih mladinskih in otroških del nasploh. Kot v svojem prispevku Popu- larna mladinska fantazijska književnost in njen položaj v slovenskem literarnem prostoru ugotavlja Kaja Bucik Vavpetič, ima popularna književnost »v literarnih krogih slab sloves. Kritiki in strokovnjaki ji posvečajo le malo pozornosti – največ- krat zaradi njene minljivosti in plehkega značaja.« (Bucik Vavpetič 2015: 20). Pri tem ni problematična le kritiška ignoranca do popularne mladinske književnosti, temveč ignoranca do popularne književnosti nasploh. To problematiko na primer izpostavlja Lara Paukovič v svojem intervjuju tujih gostov – priznanih literarnih kritikov, na 3. kritiškem simpoziju, ki je potekal konec oktobra 2016 v Ljubljani: »Kritika, vsaj v Sloveniji, namenja zelo malo ali nič prostora žanrski literaturi […]. Zakaj bi se kritika sploh izogibala popularni literaturi? Po eni strani se kritiki pritožujejo nad dejstvom, da pišejo kritike o delih, ki jih ljudje ne berejo, po drugi pa zavestno izpuščajo tista, ki so brana ‘na veliko’.« (Paukovič 2016). Glede na odgovore tujih gostov (Insa Wilke iz Nemčije, Daniela Strigl iz Avstrije, Dinko Kreho iz Hrvaške in Olga Pek iz Češke), gre za situacijo, ki je lastna slovenskemu literarnemu prostoru in jim v tujini (oz. v literarnih okoljih, od koder prihajajo našteti literarni kritiki) »ni znana«. So pa se bolj ali manj vsi intervjuvani literarni 1 Uredniški odbor Priročnika je sestavljen iz zaposlenih Mestne knjižnice Ljubljana – Pionir- ske in zunanjih sodelavcev, strokovnjakov s področja mladinske književnosti (za natančnejšo analizo sestave uredniškega odbora v preteklih letih glej Okorn 2015). V zadnjem letu se je komisiji pridužilo še strokovno svetovalno telo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja nara- voslovnih ved, ki svetujejo pri vrednotenju poučnih knjig s področij, ki presegajo ekspertizo članov uredniškega odbora, ter ilustrator in oblikovalec, ki odboru svetujeta pri ocenjevanju knjige kot celovitega izdelka. 2 Evidentiranje in vrednotenje knjig ima dolgo tradicijo v Pionirski knjižnici. Prve objave biblio- grafij in vrednotenj se tako pojavijo v prvi izdaji revije Otrok in knjiga leta 1972. Priporočilni seznam pa prvič izide kot samostojna publikacija leta 1999. 29 kritiki dotaknili problematičnega razmerja med označencem in označevalcem v primeru priljubljene in/ali popularne literature. Kot v svojem odgovoru zapiše Insa Wilke: »Ključno je to, kaj razumemo pod pojmom ‘popularna literatura’. Obstaja popularna literatura, ki je kompleksna, pa tudi takšna, ki sicer ni kompleksna, je pa zanimiva, ker nam odstira nekaj specifičnega o naši dobi, razmerah, v katerih živimo.« Vprašanje, kaj termin »popularna književnost« sploh označuje, spremlja pravzaprav vse razprave o popularni literaturi. Pregledno razumevanja tega termi- na predstavi v svojem prispevku Kaja Bucik Vavpetič (2015), poglobljeno pa se z razumevanjem tega termina v svojem prispevku ukvarja Igor Saksida v pričujoči številki revije Otrok in knjiga. V pričujočem prispevku se tako ne bi spuščali v poglobljeno analizo tega termina, ki jo celovito pokrivata omenjena prispevka, v kontekstu dialoga kvalitete in popularnosti, ki bi ga radi vzpostavili, pa bi izposta- vili pristop Johna Fosterja, ki ga kot enega izmed bolj celovitih v svojem prispevku izpostavlja tudi Kaja Bucik Vavpetič. Foster v svoji monografiji Popular Literature for Children and Adolescent ob ukvarjanju s popularnostjo mladinske književnosti izpostavlja dva pola popularnosti mladinske književnosti, in sicer razlikuje med »popularno književnostjo« – plehko, šablonsko napisano literaturo, ki želi ugajati, in »književnostjo, ki je popularna« – kvalitetno, (a) množično prodajano literaturo (Foster 2003: 5). Izkaže se, da se znotraj slovenskega literarnega prostora sicer ukvarjamo s kvaliteto mladinske književnosti, ne pa (razen zelo redkih izjem, glej Bucik Vavpetič 2015) tudi z njeno popularnostjo. Ta manko bomo vsaj delno zapolnili v pričujočem prispevku. Kvaliteto in priljubljenost bomo spravili v dialog: zanimalo nas bo, kako kvalitetna je najbolj priljubljena mladinska literatura. Pa tudi, ali je delež kvalitetnih knjig med najbolj priljubljenimi knjigami fiksen – ali imamo na eni strani bralce, ki vseskozi posegajo le po nekvalitetni literaturi, ki zagotavlja pričakovano šablonsko napisano zgodbo in instantni užitek, na drugi strani pa bralske sladokusce, ali pa se delež kvalitetnih knjig med najbolj priljubljenimi knjigami spreminja. Ob odgovarjanju na to vprašanje se bomo spustili tudi v premislek, ali je potemtakem mogoče vplivati na kvaliteto najbolj priljubljene literature. Opredelitev izhodišč Ker nas je ob pregledu najbolj priljubljene literature zanimalo predvsem razmerje med kvaliteto in priljubljenostjo/popularnostjo, priljubljene/popularne literature nismo že vnaprej vrednostno opredelili, saj bi bila analiza razmerja med njima potemtakem nesmiselna oz. že vnaprej določena. Kot priljubljene/ popularne literature tako nismo razumeli tiste literature, ki je pisana šablonsko in konzervativno ter sledi trenutnim trendom, da bi zadostila (trenutnemu) okusu manj zahtevnih bralcev, niti zimzelenih klasikov, ki priljubljenost gradijo na svoji kvaliteti. Osredotočili smo se na tisto literaturo, ki je pri splošni populaciji bral- cev najbolj priljubljena, ne glede na razlog za njeno priljubljenost. Zaradi večje jasnosti uporabljamo izraz priljubljena (namesto popularna) literatura, ki je manj obremenjen s predhodnimi nalepkami o njeni kvaliteti. V analizi smo se omejili na mladinsko literaturo, torej na tisti spekter literature za otroke in mladino, ki jo bralci, lahko sklepamo, večinoma izbirajo sami, medtem 30 ko se pri priljubljeni otroški literaturi pogosto postavlja vprašanje, ali je primarno priljubljena pri otrocih ali pri njihovih skrbnikih. Priljubljenost literature smo merili s števili nakupov in izposoj posameznih knjig. Pri tem smo izhajali iz prosto dostopnih podatkov sistema COBISS in iz podatkov o prodaji v knjigarnah našega največjega knjigotržca Mladinska knjiga trgovina. Kot kaže raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji iz leta 2014, si večina bralcev (48 %) knjige izposoja v knjižnici (Odgovor na vprašanje: Kje ste dobili knjigo, ki ste jo nazadnje prebrali?), med tistimi, ki kupujejo knjige (zadnjo prebrano knjigo je kupilo 13 % vprašanih), pa jih je 75 % v zadnjem letu knjigo kupilo v knjigarni (možnih je bilo več odgovorov, a je ta odgovor daleč naj- pogostejši). (Kovač et al 2015) Zato se zdi omejitev na izposojana dela in nakupe v naši največji mreži knjigarn smiselna. Osredotočili smo se na prodajo in izposojo v letih 2010–2015. Analizirali smo lestvico sto najbolj prodajanih mladinskih del v knjigarnah Mladinska knjiga trgo- vina v posameznem letu iz evidence Mladinske knjige. Delež prodaje sto najbolj prodajanih knjig predstavlja v zadnjih dveh letih približno 75 % celotne prodaje (komunikacija z Rokom Gregorinom, analitikom za področje založništva v Mla- dinski knjigi), tako da analiza kvalitete teh del ni le relevantna za oceno kvalitete najbolj priljubljene literature, temveč ponuja tudi dober razgled po splošni kvaliteti tega, kar berejo mladi. Nadalje smo analizirali tudi mladinska dela, zastopana na lestvicah 250 najbolj izposojanih knjig, ki so prosto dostopna v sistemu COBISS. Ker nas je zanimalo predvsem prostočasno branje, smo svoje iskanje omejili na splošne knjižnice. Na letnih seznamih najbolj branih knjig se pogosto pojavljajo predvsem knjige, namenjene za domače branje, zato smo analizo razširili še na pregled najbolj branih knjig v mesecu juliju in avgustu (prikaz poletje upošteva seštevek izposoj mladinskih del na seznamih 250 najbolj izposojanih del v obeh mesecih), ko, sklepamo, mladi bralci prebirajo predvsem knjige za prostočasno branje. Pri analizi smo kot mladinska dela upoštevali dela, ki so v Priročniku zavedena kot dela, namenjena bralcem 2. in 3. bralne stopnje. Lestvica 100 najbolj prodajanih mladinskih knjig v knjigarnah Mladinske knjige trgovine vključuje knjige, ki jih pri Mladinski knjigi vodijo kot blagovno skupino mladinske knjige. Nekatere knjige, ki jih obravnavajo kot mladinske, so znotraj Priročnika označene kot otroške ali pa v Priročnik niso vključene, ker so v sistemu Mestne knjižnice Ljubljana zavedene kot knjige za odrasle. V tem primeru knjig iz nabora najbolj prodajanih knjig nismo povezali s pripadajočo oceno. Kvaliteto obravnavanih knjig smo merili z ocenami posameznih del v Priroč- niku za branje kakovostnih mladinskih knjig. Nekatere starejše izdaje ali manj kvalitetni ponatisi so tako ostali neocenjeni, medtem ko so dela v tujih jezikih označena z oceno, ki jo ima v Priročniku prevod. Dialog med kvaliteto in popularnostjo Kako kvalitetne so najbolj kupovane knjige? Leto 2010, s katerim pričenjamo našo analizo, stopi v obdobje sage Somrak – v Priročnikih ocenjene z oceno 2. Izjemno popularnost sage, katere prvi del je izšel 31 Graf 1: Seznam 20 najbolj prodajanih knjig (knjigarne Mladinska knjiga) v letih 2010–2015 z ocenami iz priročnika. 32 Graf 2: Stolpci 1–6: Delež knjig (posameznih naslovov) med 100 najbolj prodajanimi knjigami v letih 2010–2015 glede na oceno v Priročniku. Neocenjene knjige iz nabora 100 najbolj prodajanih knjig v prikazu niso upoštevane (njihov delež je v povprečju 26 %, gre pa tako za kvalitetne zim- zelene knjige, ki v zadnjem obdobju niso bile ponatisnjene, in kvalitetno otroško literaturo kot za manj kvalitetno literaturo za odrasle (npr. Vampirska akademija), tako da njihov delež ne bi bistveno spremenil deležev posameznih ocen). Stolpec 7 pa prikazuje povprečni delež vseh mladinskih knjig, izdanih v letih 2013–2015, glede na oceno v Priročniku. Podatki o deležu knjig med 100 najbolj prodajanimi knjigami glede na oceno v Priročniku imajo namreč svojo težo le, če jih pretresemo v kontekstu siceršnje kvalitete mladinske produkcije. Graf 3: Stolpci 1–6: Delež prodanih izvodov med 100 najbolj prodajanimi knjigami v letih 2010–2015 glede na oceno v Priročniku. Neocenjene knjige iz nabora 100 najbolj prodajanih knjig v prikazu niso upoštevane (njihov delež je v povprečju 26 %, gre pa tako za kvalitetne zimzelene knjige, ki v zadnjem obdobju niso bile ponatisnjene, in kvalitetno otroško literaturo kot za manj kvalitetno literaturo za odrasle, tako da njihov delež ne bi bistveno spremenil deležev posameznih ocen). Stolpec 7 pa prikazuje povprečni delež vseh mladinskih knjig, izdanih v letih 2013–2015, glede na oceno v Priročniku. Podatki o deležu knjig med 100 najbolj prodajanimi knjigami glede na oceno v Priročniku imajo namreč svojo težo le, če jih pretresemo v kontekstu siceršnje kvalitete mladinske produkcije. 33 v letu 2008, v svoji analizi izpostavi tudi Kaja Bucik Vavpetič (2015). Kvaliteta najbolj prodajanih knjig (Graf 1 in Graf 2) je izrazito polarna – zdi se, da bralci bodisi posegajo po šablonsko napisanih, nekvalitetnih populističnih knjigah, bodisi po zimzelenih klasikih, kar se ujema tudi s Fosterjevim razlikovanjem dveh vrst popularnosti v mladinski literaturi (Foster 2003). S tem se smiselno povezuje tudi obstojnost teh del na lestvicah najbolj branih knjig: Med najbolj priljubljenimi je tako stalno delo Mali princ, ki je bilo, kot je mogoče razbrati iz podatkov sistema COBISS, prvič izdano v slovenščini pred dvema desetletjema. Že v letu 2011 knjig iz sage Somrak ne najdemo več med dvajset najbolj brani- mi knjigami, v letu 2013 pa na lestvici sto najbolj prodajanih knjig ni več nobenega dela iz omenjene serije. Izginjanje serije Somrak z lestvice najbolj prodajanih knjig se kaže tudi v porastu deleža kvalitetnih knjig med najbolj prodajanimi knjigami (Graf 2). Zdi se, da mesto Somraka najprej zasedejo, na nižjih mestih lestvice že prej prisotna, dela iz serije Harry Potter. Ponovno gre za serijo fantastičnega žanra, ki prihaja iz anglosaškega okolja, njeno priljubljenost med slovenskimi bralci pa podpirata njena uspešnost v tujini in nedavne ekranizacije. A dolgoži- vost serije o Harryu Potterju (prvi del je bil v slovenščini izdan leta 1999), ki se povezuje tudi z njegovo oceno v Priročniku (4), nakazuje, da ne gre za popularno delo v smislu šablonsko napisane literature, ki bi zagotavljala instantni užitek. Podobno bi lahko trdili za delo Hobit, ki zasede prvo mesto na lestvici najbolj prodajanih knjig v letih 2012 in 2013, v času ekranizacije tega odličnega romana fantazijskega žanra (Graf 1). V letu 2012 se na račun pogrešljivih del (27 %), poveča predvsem delež dobrih knjig (19 %). Pri tem je bistven poudarek, da je v kontekstu Priročnika prav meja med ocenama 2 in 3 najbolj bistvena, saj gre za dela, ki jih uredniški odbor Priročnika ne priporoča ali pa ravno še priporoča za knjižnični nakup oz. branje. Leto 2013 zaznamujeta dva prihajajoča trenda. Prvi je prihod odličnih reali- stičnih romanov Johna Greena. Ti sledijo slogu popularnega realizma, tematizi- rajo najstniško iskanje samoidentitete in nesrečne ljubezni in se ne ustavljajo ob tabuiziranih tematikah. Green emocionalno nabitost prepleta z duhovitostjo, kar poskrbi za »ravnotežje med svetlobo in temo, lahkotnostjo in težo ter akcijo in refleksijo, kar [njegovim knjigam …] zagotavlja tako kvaliteto kot izjemno berlji- vost (Kos 2014). Njegov šesti in najuspešnejši roman Fault in our Stars (izvirnik izdan leta 2012) smo v slovenščini kot prvi v slovenščino prevedeni Greenov roman dobili leta 2013, manko pa so, se zdi, bralci zapolnili tudi z branjem angleškega izvirnika. Angleški izvirniki so na lestvicah najbolj prodajanih knjig pogosto zastopani, predvsem kadar gre za dela, ki so del priljubljenih angleških serij ali pa so s serijami povezana – npr. delo J. K. Rowling: Fantastic Beasts and Where to Find Them, ki se navezuje na serijo o Harryu Potterju. Pogosto gre za dela, ki v slovenščino (še) niso bila prevedena, in postavlja se vprašanje, zakaj se za- ložniki ob stalni priljubljenosti tovrstnih del ne odločijo za njihov prevod. Drugi pojavljajoči se trend, ki zaznamuje bralno kulturo mladih od leta 2013 naprej, pa je prihod številnih komičnih, pogosto obilno ilustriranih romanov, kakršni so npr. dobro ocenjeni Dnevnik nabritega mulca ali pa odlična serija Prdoprašek doktorja Proktorja. Pred tem je bil tovrsten žanr zastopan predvsem s Kapitanom Gatnikom, ki ga prav tako najdemo na seznamu najbolj prodajanih knjig. Na lestvici najbolj prodajanih knjig v letu 2013 najdemo tudi prvo mladinsko delo, ki je prejelo nagrado Modra ptica – nagrado Skupine Mladinska knjiga, ki 34 nagrajeno knjigo podpre tudi z obsežno marketinško kampanjo – Kot v filmu Vinka Möderndorferja se s 171 prodanimi izvodi nahaja na 26. mestu. To kaže, da za prodajo mladinskih knjig ni bistven (samo) tuji marketing svetovnih uspešnic. V tej luči je zanimiv tudi prihod dveh sodobnih slovenskih del (klasiki slovenske literature, predvsem pesniške zbirke, npr. Majnice: fulaste pesmi so na seznamih stalno prisotni) na vrh najbolj prodajanih del v letu 2011 – gre za deli Oči Andre- ja Makuca in Na zeleno vejo Andreja Predina, ki sta bili izbrani za Cankarjevo tekmovanje (za 8. in 9. razred osnovne šole), zaradi v medijih izjemno odmevne polemike pa so delo Andreja Predina s seznama umaknili kot določeno in ga ponudil kot izbirno branje. Pojavnost v medijih, pa čeprav polemična in pogosto negativna (Bevčič 2011, Siolnet 2011, Tomažič 2011), je, kot kaže lestvica najbolj prodajanih knjig, doprinesla k prodaji omenjenih del, saj se sicer dela, izbrana za Cankarjevo tekmovanje (čeprav gre pogosto za sodobne tekste, s katerimi knjižnice niso založene, so pa na voljo v knjigarnah), izjemno redko uvrščajo tako visoko na lestvice najbolj branih knjig (Graf 1). Prihod odličnega sodobnega realizma in dobrih do odličnih komičnih del je bistveno vplival tudi na izjemen porast deleža kvalitetnih knjig med najbolj pro- dajanimi knjigami. Bistveno se je povečal predvsem delež odličnih knjig, ki je v letu 2013 kar 51 %. Trend se nadaljuje in v letu 2014 vrh lestvice najbolj prodajanih knjig povsem obvladujejo tako prevedena kot izvirna dela Johna Greena (Graf 1). Dejstvo, da odlična Greenova dela ne nagovarjajo le bralnih sladokuscev, ampak tudi bralce, ki sledijo trenutnim trendom, se kaže v razporeditvi deleža knjig s posameznimi ocenami. Delež knjig z oceno 2 (ki je v obdobju 2010–2012 prevladoval), pred- stavlja sedaj le še 10 %, predvsem na račun deleža odličnih knjig, ki predstavljajo 48 % vseh prodanih knjig (Graf 2). Priljubljenost knjig Johna Greena je še posebej očitna, če se ne ozremo le na mesta na lestvici najbolj prodajanih knjig, temveč tudi na število prodanih izvodov: delo Krive so zvezde, ki kraljuje lestvici najbolj prodajanih knjig v letu 2014, je bilo prodano v kar 2157 izvodih, njegov angleški izvirnik pa v 934 izvodih. To v kontekstu prodaje mladinskih del v Sloveniji predstavlja svojevrsten fenomen, tako so bili najbolj prodajani naslovi v letih 2010–2013 prodani v več kot enkrat manjših količinah in so nihali med 932 (Hobit v letu 2012) in 747 (Hobit v letu 2013) prodanimi izvodi. Zaradi izjemne prodaje odličnega Greenovega romana je delež kvalitetnih prodanih knjig še precej večji od deleža kvalitetnih knjig (naslovov) med ocenjenimi knjigami lestvice stotih najbolj prodajanih knjig. Ta razmerja se v letih 2010–2013 niso bistveno razlikovala (Graf 2 in Graf 3), v letu 2014 pa je razlika lepo opazna, delež odličnih knjig med vsemi prodanimi izvodi je tako kar 59 %. Leto 2015 je ostalo v znamenju Johna Greena, lahkotnejših komičnih romanov in kvalitetne literature. V splošnem se kvaliteta najbolj branih del še povečuje, tako je delež odličnih knjig med vsemi prodanimi izvodi v letu 2015 kar 64 %. Zdi se, da so romani Johna Greena zadostili okusu ljubiteljev trendov, bralskim sladoku- scem, verjetno pa tudi marsikateremu odraslemu bralcu, kar bi pojasnilo izjemen porast števila prodanih izvodov tega v analiziranem obdobju najbolj prodajanega mladinskega avtorja. 35 Graf 4: Seznam mladinskih knjig z ocenami iz Priročnika, ki so se v letih 2010–2015 uvrstile na sezname 250 najbolj izposojanih knjig 36 Graf 5: Seznam mladinskih knjig z ocenami iz Priročnika, ki so se v juliju in avgustu 2010–2015 uvrstile na seznam 250 najbolj izposojanih knjig 37 Kako kvalitetne so najbolj izposojane knjige? Pregled knjižnične izposoje se ujema s trendi, ki smo jih opazili ob analizi najbolj kupovanih knjig, ponudi pa tudi nekaj specifik. Leto 2010 obvladuje saga Somrak, ki pa se v letu 2011 že počasi umika s seznama najbolj branih knjig, v letu 2012 pa jo najdemo samo še na poletni lestvici najbolj branih knjig (Graf 4 in Graf 5). Serija Harry Potter po drugi strani vztraja kot stalnica na letnih, predvsem pa na poletnih seznamih. Na teh, kot smo sklepali, ni knjig s seznama za domače branje, z izjemo prve izmed knjig o Harryu Potterju in Matilde Roalda Dahla. Ker je Dahl izjemno priljubljen avtor, čigar knjige se stalno pojavljajo tudi na seznamih najbolj prodajanih knjig, sklepamo, da gre tudi v tem primeru za prostočasno branje. V letu 2013 serija Somrak z lestvice povsem izgine. Za razliko od lestvice najbolj prodajanih knjig se knjige Johna Greena na seznamu najbolj izposojanih knjig še ne pojavljajo. Pokaže pa se že ob analizi prodaje zaznani trend komičnih ilustriranih romanov, ki jih v poletnih mesecih dopolnjuje izjemna izposoja stri- pov o Garfieldu. Ti se na tržišču pojavljajo v različnih, bolj ali manj kvalitetnih izvedbah (v Priročnikih ocenjenih z ocenami od 5 do 1), med najbolj izposojanimi pa najdemo le kvalitetne izdaje z oceno 4. Na seznamih sto najbolj prodajanih mladinskih knjig v knjigarnah Mladinska knjiga trgovina stripov o Garfieldu ne najdemo, saj stripi (razen redkih izjem z jasno mladinsko ciljno publiko) niso klasificirani kot mladinska literatura. Vprašanje, kdo bere stripe, ki v zadnjem obdobju postajajo vse bolj popularni, presega tematski okvir tega prispevka, je pa gotovo zanimivo; njegova raziskava pa bi prinesla boljše razumevanje povezav med različnimi skupinami bralcev in literaturo, ki jo berejo, s tem pa pripomogla k učinkovitejšemu nagovarjanju bralcev. V letu 2014 se Greenove Krive so zvezde že pojavijo na seznamu najbolj izposo- janih knjig tako na letni ravni kot v poletnih mesecih. Na seznamu pa ni angleškega izvirnika. V splošnem, za razliko od prodajnih lestvic, na lestvicah ni knjig v tujih jezik. Postavlja se vprašanje, ali gre za (praviloma nizko) ceno angleških izvirnikov ali za drug spekter bralcev, ki si bodisi izposojajo slovenske knjige bodisi kupujejo tuje (in slovenske?) knjige. Na lestvici najbolj branih knjig v letu 2014 najdemo kar nekaj mladinskih knjig, ki ne spadajo pod obvezno, temveč pod prostočasno branje: prevladuje kvalitetna literatura z izjemo vodilne knjige na lestvici – Zguba: dnevnik (Graf 4). Pri tem je smiselna opomba, da gre za knjigo, ki se jo zavaja kot eno samo delo, gre pa za več del v isti seriji. To lahkotno branje o najstniških težavah se sicer zares uvršča na seznam najbolj branih knjig, zagotovo pa ne, če bi upoštevali, da gre za različne knjige, v njegov vrh. V letu 2015 se nadaljuje podoben trend. Je pa količina mladinskih del znotraj seznama najbolj izposojanih del, predvsem v poletnih mesecih, znatno večja kot v predhodnem analiziranem obdobju 2010–2014 (Graf 5). To je mogoče pripisati dej- stvu, da gre za dela, ki so v Priročniku obravnavana kot mladinska, a nagovarjajo tudi starejše bralce, takšni so na primer romani Johna Greena pa tudi v zadnjem obdobju izjemno priljubljeni stripi, morda pa gre porast izposoje mladinskih knjig pripisati tudi dejstvu, da mladi bralci, ki v zadnjem času pogosteje posegajo po stripih in ilustriranih mladinskih knjigah, te knjige hitreje preberejo in si posle- dično izposodijo več naslovov iz serije. 38 Razmislek ob dialogu kvalitete in priljubljenosti Analiza najbolj priljubljene (najbolj kupovane in izposojane) literature pokaže, da je ta razmeroma kvalitetna. V začetnem obdobju, ki ga vključuje analiza, še opazimo izrazito polarnost med šablonsko »popularno književnostjo« in kvalite- tno »književnostjo, ki je popularna«, kot pojava razlikuje Foster. Nato delež manj kvalitetne literature, skupaj s sago Somrak, počasi izginja, v zadnjem obdobju pa z odličnimi Greenovimi romani pride predvsem do porasta deleža najkvalitetnej- še literature. Zdi se, da bralski sladokusci bolj ali manj sledijo svojemu okusu, medtem ko manj zahtevni bralci, ki sledijo bralskim trendom, posežejo tudi po kvalitetnejši literaturi. Takšne ugotovitve se sicer ne skladajo z analizo Kaje Bucik Vavpetič v pri- spevku o popularni mladinski fantazijski književnosti, kjer avtorica ugotavlja, da »statistike kažejo, da si mladi bralci v splošnih knjižnicah največ izposojajo prav popularne fantazijske serije, ki v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig ne dosegajo dobrih ocen.« Razliko v rezultatih je mogoče pojasniti z ome- jitvami analize, Kaja Bucik Vavpetič se namreč v svoji analizi omeji na analizo izposoje posameznih del s področja fantastike, izdanih med leti 2008 in 2013, v prvih treh letih po izidu. V analizo tako niso vključena dela iz serije o Harryu Potterju, ki so bila izdana pred tem obdobjem, a vztrajajo na lestvici najbolj branih knjig. Kot nakazuje analiza najbolj kupovanih in izposojanih knjig v pričujočem prispevku, so tri leta »magična meja«, po kateri priljubljenost nekvalitetnih serij, ki predstavljajo trenutni trend, izzveni. Tako je saga Somrak, katere prvi del je izšel v letu 2008, obvladovala vrh najbolj izposojanih knjig do leta 2010, nato pa počasi zdrsnila z lestvic. Enak pojav lahko razberemo z lestvic sto najbolj prodaja- nih knjig, le da so bralci nakupovalci še bolj odzivni in je padec Somraka hitrejši. Ocene Priročnika so, kot nakazuje pričujoča analiza, dober pokazatelj, katero izmed priljubljenih del se utegne obdržati na lestvici priljubljenih knjig. Na njih tako že desetletje in pol vztraja zelo dobro ocenjeni Harry Potter, še mnogo dlje pa odlične zimzelenke, kot sta Mali princ in Pika Nogavička. Gre za informacijo, ki bi jo bilo vredno pretresti v odnosu do knjižničnega nakupa – razprava o tem, ali in v kolikšni meri naj knjižnice odkupujejo literaturo, ki jo stroka ocenjuje kot manj kvalitetno, bralci pa si jo, kot trdijo zagovorniki odkupa, želijo, se v sloven- skem kulturnem prostoru odvija že nekaj časa (glej npr. Rugelj 2008). Pred dvema letoma je tako Mestna knjižnica Ljubljana tej tematiki namenila tudi enodnevni posvet (Knjižnica, srce mesta: Vrednotenje književnosti za potrebe knjižnic), ki je precej jasno razprl stališča različnih akterjev (glej Bilban 2014, Vrbnjak 2014). Mladinska in otroška književnost sta pri tem v posebnem položaju, saj Pionirska, Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, s Priročnikom in knjigometrom (sprotnim pregledom produkcije, ki svetuje, katera dela se priporoča za knjižnični odkup) ponuja orodje, s pomočjo katerega lahko knjižnice, če to želijo, omejijo svoj nakup na kvalitetno literaturo. Podrobneje se s takšno vlogo Priročnika v svojem magistrskem delu ukvarja Tatjana Okorn, ki Priročnik prepozna kot zgled, ki predstavlja izhodišče za nadaljnje vrednotenje literature v kontekstu splošnih knjižnic (Okorn 2015). Tudi Andrej Blatnik prepoznava v situaciji hiperprodukci- je knjig na eni in manka javnega denarja za odkup knjig, Priročnik kot delujočo možnost oziroma prakso vrednotenja, ki javnosti in knjižnicam »ponuja strokovna izhodišča za selekcijo.« (Blatnik 2013: 142) 39 Kot nakazuje pričujoča analiza, bodo nekvalitetna dela, ki jih knjižnice na- kupijo v večjih količinah, da bi zadostile trenutnim željam bralcev, v nekaj letih obležale na policah. V času pisanja tega prispevka (6. 11. 2016) je tako med 89 izvodi dela Somrak Stephenie Meyer, ki jih ima na voljo Mestna knjižnica Ljublja- na, izposojenih le še 15 izvodov knjige. O problematiki takšne konzumacije, kjer danes priljubljena dela »čez leto, dve končajo kot izločeni izvodi«, je v kontekstu posveta Knjižnica srce mesta, razmišljal tudi Aljoša Harlamov (2014). Po drugi strani dejstvo, da je posamezno delo v Priročniku ocenjeno z oceno odlično, še ne pomeni, da bo desetletja dolgo vztrajalo na seznamih najbolj kupo- vanih ali izposojanih knjig. Med takšnimi deli so klasike, h katerim se obračajo in vračajo številni bralci – med njimi npr. dela Astrid Lindgren in Roalda Dahla, ki so jih brali naši starši, mi, po lestvicah najbolj kupovanih in izposojanih knjig sodeč, pa tudi sodobne generacije mladih bralcev. Med odličnimi deli pa so tudi manj kupovana in izposojana, bolj hermetična in specifična besedila, ki bistveno bogatijo kulturni prostor, pa čeprav morda bralci za pot do njih potrebujejo dodat no spodbudo – pri tem gre izpostaviti predvsem dela manj uveljavljenih slovenskih avtorjev ter poučno literaturo. Pogosto gre za dela, ki bi morda sicer našla pot do bralcev, a jim ta ni (dovolj) odprta: založbe jih ne izpostavljajo, še manj knjigarne, knjižnice se odločijo za odkup manjšega števila izvodov, promotorji branja se z njimi redkeje ukvarjajo. Vloga vseh teh akterjev – od avtorjev in prevajalcev, preko urednikov in založnikov do knjigotržcev, knjižničarjev in promotorjev branja – še zdaleč ni nepomembna. Mladim bralcem (dobre) knjige, pa čeprav velja prepričanje, da je njihov bralski okus v največji meri odvisen od globalnih priporočil in priporočil prijateljev (glej Bucik Vavpetič 2015), le ne padejo v naročje same. Izbira tega, kaj, v kakšni obliki in po kakšni poti ponuditi mladim bralcem, je odvisna od vseh na- štetih akterjev. Odločitev, da se v slovenski prostor prinese kakovostna popularna dela, kakršno je Krive so zvezde Johna Greena, sloni na urednici (Alenki Veler) in založbi (Mladinska knjiga), prav tako odločitev za kvalitetnega prevajalca (Boštjan Gorenc Pižama) in kvaliteten celovit izdelek. Tudi nadaljnja promocija del ni pre- puščena le dobremu glasu med prijatelji. Medijsko odmevna nagrada modra ptica in promocija Möderndorferjeve knjige Kot v filmu je tako tudi sodobni slovenski roman, ki ne pluje na krilih globalne popularnosti in/ali ekranizacije, ponesla med najbolj prodajane knjige. Pri vlogi aktivne promocije slovenskih knjig bi omeni- la tudi dva »posebneža« iz leta 2016, ki se sicer še ni zaključilo in tako tudi ni vključeno v analizo. V letošnjem letu sta se na vrh najbolj prodajanih mladinskih knjig v knjigarnah Mladinske knjige zavihteli dve slovenski deli: Slolvenski klasiki Boštjana Gorenca Pižame so bili prodani v približno 2500 izvodih, kar presega rekordno prodajo dela Krive so zvezde iz leta 2014. Drugi posebnež je delo Od genov do zvezd Saša Dolenca, ki se bi, glede na števila prodanih izvodov mla- dinskih del na lestvici najbolj prodajanih mladinskih knjig iz obdobja 2010–2015, zavihtel v prvo dvajseterico. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za deli iz žanra poučne literature za otroke in mladino, ki je v slovenskem literarnem prostoru že nekaj let pomaknjeno v ozadje in ga le izjemno redko najdemo na lestvicah najbolj prodajanih mladinskih knjig. Nedvomno gre za dve zelo kvalitetni deli, ki sta bili tudi v Priročniku ocenjeni z oceno odlično, a urednica (Ana Ugrinović) in založba (Cankarjeva založba) svojega dela nista zaključila z izdajo dveh kvalitetnih del za mladino, par Gorenc in Dolenc je v medijsko izjemno odmevni kampanji potoval 40 po Sloveniji in mlade pa tudi starejše bralce navduševal za branje kvalitetnih (slovenskih) knjig. Priljubljena dela so torej lahko tudi (izjemno) kvalitetna in akterji, ki soobliku- jejo knjižno ponudbo, gotovo niso brez glasu pri tem, katero kvalitetno literaturo bodo brali mladi bralci. Mogoče je prepoznati kvalitetne trende, poskrbeti za nji- hovo kvalitetno prestavitev v slovenski prostor in poskrbeti za dodatno promocijo (naj)kvalitetnejših del. Zahvala Hvala Mladinski knjigi, predvsem Roku Gregorinu, analitiku za področje založništva v Mladinski knjigi, za podatke o najbolj prodajanih mladinskih knjigah v knjigarnah Mla- dinska knjiga trgovine. Hvala mag. Darji Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske, centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, za komentarje in informacije o zgodovinskem razvoju Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig. Literatura Alenka Bevčič, 2011: Sporni knjigi za Cankarjevo priznanje. Tednik, objavljeno na multi- medijskem portalu RTV SLO. Pridobljeno 7. 11. 2016 s spletne strani https://www.rtvslo.si/ kultura/knjige/sporni-knjigi-za-cankarjevo-priznanje/267655 Tina Bilban, 2014: Bodo knjižnice skladišča slabih knjig ali točke kvalitetnih dialogov med knjigami in bralci? LUD Literatura: Pridobljeno 6. 11. 2016 s spletne strani http://www. ludliteratura.si/kritika-komentar/bodo-knjiznice-skladisca-slabih-knjig-ali-tocke-kvalitet- nih-dialogov-med-knjigami-in-bralci/. Kaja Bucik Vavpetič, 2015: Popularna mladinska fantazijska književnost in njen položaj v slovenskem literarnem prostoru. Otrok in knjiga 93. 19–37. Andrej Blatnik, 2013: Slovenski popularni žanr misija nemogoče? Literatura 25. 131–143. John Foster, 2003: Popular Literature for Children and Adolscents. Wagga Wagga, New South Wales: Centre for Information Studies. Aljoša Harlamov, 2014: Vse te slabe knjige. Ljubljana: Airbeletrina. Pridobljeno: 6. 11. 2016 s spletne strani http://www.airbeletrina.si/clanek/vse-te-slabe-knjige Knjigi Na zeleno vejo in Oči sta po mnenju zavoda za šolstvo kakovostni, 2011. Siolnet. Pridobljeno 7. 11. 2016 s spletne strani http://siol.net/trendi/svet-znanih/knjigi-na-zeleno- -vejo-in-oci-sta-po-mnenju-zavoda-za-solstvo-kakovostni-269905. Gaja Kos, 2014: John Green: Kdo si Aljaska? LUD Literatura. Pridobljeno 7. 11. 2016 s strani http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/john-green-kdo-si-aljaska/ Miha Kovač et al, 2015: Knjiga in bralci V. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Javna agencij za knjigo ter UMco. Tatjana Okorn, 2015: Vrednotenje knjižne produkcije za otroke in mladino. Ljubljana, ma- gistrsko delo. Lara Paukovič, 2016: Prebirati knjige pomeni prebirati svet. LUD Literatura. Pridobljeno 6. 11. 2016 s spletne strani http://www.ludliteratura.si/intervju/prebirati-knjige-pomeni- -prebirati-svet/ 41 Samo Rugelj 2008: Najbolj brane knjige kot priložnost za branje manj branih knjig. Knjižnica 52(2008) 4. 125–129. Agata Tomažič, 2011: Kdo cenzurira knjige za osnovnošolce? Pogledi. Pridobljeno 7. 11. 2016 s spletne strani http://www.pogledi.si/druzba/kdo-cenzurira-knjige-za-osnovnosolce. Eva Vrbnjak 2014: Berem, torej sem? Knjižnice med javnim interesom in cenzuro. Pogledi 5(12). 7–12. Alenka Spacal med osnovnošolci