Gospodarske stvari. Nekaj o vrenji mošta. (Konec.) 3. Beljakovine. V moštu ni veliko beljakovin ali treba mu jih je za to, da vreje. Ko pa je mošt zavrel, ni jih mu več treba in dobro stoii gO3podar, če jih odpravi iz vina. Izgodi se pa to po pretekanji in čiščenji, sicer pa pnstano vino bolno ia se skvari. Cisto je vino še le tedaj, ko ni v njem več beljakovin, prej pa ne. 4. Dišečiue. Dub. in okus pride v vino od trsnih sort, čijih grozdje je dalo vino. Pri izabeli in muškatu prepriča se človek o tem celo lebko. Tvarine pa, ki delajo ta okus, tičijo v koži jagod in iraa jib vino tem več v sebi, čem dalje je bil mošt v dotiki z njimi. Duh je ae ve, da različen, tako različen, kakor so trte, iz Sijib. grozdje je vino. Kdo ne pozna duha, ki ga najde človek v vinu iz rizlinga? 5. Barvila. V koži jagod so tudi barvila ali tvarina, ki daje vinu barvo, višjo ali nižjo. Izprva so te tvarine zelenkaste, pozneje pa so rmene, satno v črnini je barvilo iz začetka modro, pozneje pa rdeče in to zato, ker pride v dotiko s kislinami." 6. Mineralij, poaebno kalija in fosforove kisline, je več ali manj v vaacem moštu. Tudi duh in okus po prsti prihaja od tod, ker ao mineralione tvarine v moštu, vzete iz prati, v kateri se nahaja gorica. 7. Voda. Največ se nahaja v moštu vode, včaaih je je 75 ali se več procentov, t. j. v 100 kilogramih mošta je po 75 ali več kilogramov vode. Zato pa je brez potrebe, če se grozdje škropi; vode v moštu ne bode lehko premalo. Kako ae vrši vrenje ? Tako le: Ako je do volj toplo v kleti, razpada sladkor v moštu in nareja se iz njega vinski cvet ali alkohol ter ogljikova kislina. G-lavna napaka je po takem to, če se ne skrbi, da je v kleti pripravna toplota; če je pretoplo ali premrzlo v kleti, ne razkraja se sladkor po pravilu in noošt ne more preiti v vino, kakor to zahteva njegova narava. Tudi to je krivo, če je posoda, v kateri je mošt, preveč polna ali če zunanji veter lehko pristopi do nje. Ako je namrerj toplote premalo, vreje mošt preveč po času in torej nepopolno; zato pa vreje potlej vino in sicer po več let. Razumeje se, da tako vino ni veliko vredno ter ni zanesljivo, večkrat je tako kalno in loti se ga rada vsakatera vinska bolezen. Jako je skrbeti, da ima mošt pravo toploto in sicer je najbolje, če je v kleti 15 do 20° E,., torej taka, kakor jo imamo radi v hiši, v kateri živimo. Ako je več toplote, kar ni ravno lehko, nareja se ocetova kislina ter se v par dnevib. popolnem preneha vrenje. Mošt pa nima v sebi vselej tolike toplote in mu je moramo dati, če je sam nima, to pa s tem, da ae v kleti kuri, se ve, da ne preveč in ne tako, da je zdaj vrofie v njej, zdaj pa sopet hladno. Toplota mora biti vselej, kar največ mogoče, enaka. V časih kaže, da se v lonci nekaj mošta zagreje in potem vlije v poaodo, v katerem imamo mošt, ki bi radi, da vreje. Velika napaka pa je to, da se napolni sod do vrha in ae mu potem še doliva, ako je vrenje vrglo nekaj iz njega. Pravijo sicer, da je dobro, če mošt izmeee sodrgo, to pa ni reanica. Vino izgubi pri tein mnogo anovi, ki mu jih je treba in zato oalabi. Zraka pride tudi preveč v mošt in zato pozueje vino rado cika; posoda ae ogrdi in ker se ne osnaži hitro in redko po polnem, zato se nareja pozneje rada plesnoba; vrhu tega pa še se izgubi vina in to brez potrebe. Nauk iz tega je toraj ta, da se naj ne napolui posoda preveč, ne do vrha. PUke mo- raš pokriti, da se ogljikova kislina pusti iz poaode, zraka pa vendar ne pride preveč va-njo. Če se pa ravna prav, zavreje mošt dobro in droži vležejo na dno, pri prvem pretakanji pa se odpravijo iz vina. Sejmovi. Dne 26. oktobra na Bizeljskem in dne 27. oktobia v Ribnici na Pohorji. Dne 28. oktobra pri sv. Juriji na j. ž , na Muti, pri sv. Toinaži tik Velike nedelje, v Cmureku in Slov. Bistrici. Dne 29. oktobra v Koprivnici.