jMtued d»Uy Hohdays. leto-vbar xxv, Pfl GLASILO SLOVENSKE Oma lista Jmumt ts. iti«, ai ta* VETA PODPORNE JEDNOTE Uršiki in uprnvnilki pro »t ari i 8. Lawndaie Avs. Offios of 86*7 8outh Tslegjkoae, * mmžai smmms a_______jl. Acf»|)Unw far m«ilinK Ti »ptK-i.il r»tr »f pontage providad for Idealizem pravlaifie tH nov. radarski uniji ni., sobota, 22. oktobra (October 22), 1932. ■aetion 1108, Ten^cTT^SlTTuthoriSdo^ SubecripUon *.00 Tfftf^r 8TEV.—NUMBER 250 Namera \ a organizirati vae rg-dane. 1'rogreeivni zaključki zadnji* Kun vasici ja. Ustava je demokratična in ureditev lewitbiu | chicago. — Glaailo nove rudarske unije "Progreagive Mi-Ber * jc v zadnji izdaji priobčiti zaključke prve konvencije nove Progressive Miners unije, iz katerih je razvidno stremljenje novega g?banja med rudarji. Ker je bila unfcaj^priznana po iscjera številu operatorjev v Illinois u in je a tem dobila podlago za nadaljnji razvoj, go njeni zaključki večjega pomena in bo dobri izgledi, da se bo gibanje razvilo in ukoreninilo tudi nt ostalih poljih premogovne industrije. ■Vsaj namen novega gibanja, ki ima te prrfdnosti v primeri g prejšnjimi revoltami pro« lewi-lizmu, da se je otreslo veeh ko-ritarjev in reakcionarnih voditeljev ter je dobil idealizem joln razmah med rudarji — ta namen je, da se rafcširi po vsej premogovni industriji. Pneme-gati bo moralo številne ovire, predvsem Lewisovo unijo, ki ma zaveznike pri velikih ope-ntorjih in bo najbrž rogovllila ie par let predno popolnoma zaton, (Konvencija v Gillespieju, ki je kreirala prvi diatrikt notfe ttije, je tudi sklenila, da se vrii »plodna konvencija rudar-Jiv za formiranje mednarodne ■nizacije v bliinji bodočno-| enkrat po novem letu. Pe- Ears* li nove ustave in zaključkov butajo oblasti hi Peabody [razvidno, da rudarji etmn» kompanija e svojimi peiranju moderne lil 46*1*...... gaivne unije. Nič več lewi-IDano je tudi slovo smer- Bm in politiki kot jih zastoji Ameriška delavska federacija. njej pridružene unije kakor ljudi neodvisne unije g motno ttjerio Amalgamated Clothing Porkers unije. Proti razvoju lewiaimia v no-gibanju so rudarji polivali ta korak, da ne bo mogel |en uradnik biti izvoljen več dvakrat zaporedoma v leti irad. Službena doba je dve leti, f ^eh oziroma štirih letih se [to moral dosluienl uradnik vr-■ti nazaj v rov, če bo hotel biti iiven ^ nadalje v organiza-aji. stalno uposleni organiza-pji in drugi nameščenci nitjo na konvenciji pravice ne | besede niti glasovanja. Naj-plača za uradnike je $1700 •eto. Kadar so na poti po Pj«kih opravkih, jim unija P zmerne stroške, ne več kot ■ dolarje na dan poleg vožnih »ro»ko LTe '"1'edbe so povsem nekaj r7a v amerilklli unijah, ki ■ domini rane po močnih vodi- " j-inah in v nekaterih l»v mnogih J tirjih^H Namen teh odredb je, poleg preprečenja levvteizma, da bo lahko vsak zložen član imel priliko do izvolitve in pa da ee članstvo kot organizacijo projektira pred nepošten Jaki in tistimi, ki imajo le osebne interese na vidiku. Socialne težnje nove organizacije so razvidne iz načelne izjave, v kateri je rečeno, da go rudarji "upravičeni do polne socialne vrednosti svojega dela," kar praktično pomeni, da ee je unija iadirektno izrekla za socializiranje industrije. Nadalje se je konvencija is-relda, ne patom resolucij, pač pa potom to$k v pravilih, za popolno socialno zavarovanje — starostno to bolniško in proti brezposelnosti —; za neodvisno politično akcijo delavstva; za solidarnost delavstva v narodnem in mednarodnem emislu; ga popolno versko in politično svobodo svojih članov in proti rasni diskriminaciji ali zapostavljanju. Važen je tudi zaključek ia organiziranje iena in hčera rudarjev v posebni ienaki organizaciji, ki bo oziroma je ie priključena uniji, ter za vsgojevalno delo. Krajevne unije ee urgira, naj Imajo vsaj enkrat v dveh mesecih sejo sa razmotrivanje organizacijskih in delavskih vprašanj. V tekočem boju so posebno ftenske pokazale velik idealizem. Ustanovile so svoje organizacije. ki štejejo tisoče članic r«vo- mi Mami ok tfcorno ne. disciplinirane in z Idealizmom pnešete rudarje in njihove družine. Redki so slučaji v zgodovini Mivskega gibanja, ki bi se po navdušenju in stremljenju magM primerjati s sedanjim gibanjem ilHnoiaklh rudarjev. Koliko se bo to gibanje razvilo aa ostala premogovna polja, je v veliki meri odvisno od neorganiziranih rudarjev samih. " / *v'i i Na obtožni M ete Čepek ih Hevliček, Mvša uradnfca1B lard Stat^ banke ■ avil Ul>ertlgi unija | | I I jega rapreaentanU v stavkovno okrožje Chicago. — (FP) — Unija za ameriške civilne svobodščine je poslala B. Meyersa, enega od svojih odvetnikov, v Taylor-ville, v središče rudarske stavke, kjer so miličniki ubili enega rudarja in ranili dva druga. Podvseta je bila tudi legalna akcija proti morilcu in njegovim predstojnikom. Milica, katero je poslal proti rudarskim stavkarjem *gover-, ner Immerson, da pomaga baronom premoga pri ratbljanju stavke, je pod kontrolo Peabody Coal Co., ki lastuje več premogovnikov'v Taylorvlllu in okolici. To trdi mestni odvetnik v Taylorvillu Leal W. Eeeee. W. C. Argust, distriktni su-perintendent Peabody Coal Co., je poznan kot brezobziren človek, čigar prvo načelo je, dobiti premog iz zemlje za vsako ceno, pravijo mestni uradniki v Tay-lorvillu. Ako eo sa to potrebne strojnice, puške, bajoneti in plini, nima Argust ničesar proti temu.,/ i rtjS* - - '■■■M Njegova kompanija zalaga čete narodne garde s žganjem hi gasQlinom, da brutalno streljajo in ubijajo rudarje. Civilne pravice so bile suspendirane in miličniki delajo kar hočejo. "Informiran sem bil," js izjavil mestni odvetnik Reese, Mda mm so rezultat skrbno Izdelanega načrta. Najprej so pregovorili govePnerja, da je poslal miličnike v stavkovno okrožje, ki so takoj prepovedali, piketim-nje premogovnikov. Na Šeljo Peabody Coal Co. je bilo več pro-minentnih osebnosti v Taylor-villu aretiranih in pridržanih v zaporu nepoetavno, ker so ee postavile sa pravice rudarskih stavkarjev. Načelniki milice eo potem prepovedali zborovanja, zastratili ceste in pričeli izvr- PoUclja aai šteo, ki je . WL. okt — Policija na konjih je endčl navalila na večjo množieo brezposelnih delavcev, ki ss je zbris v blitini novega poslopja sa mornarje, katerega je slovesife otvoril princ George, naj mlaj 4 sin angleškega kralja. ■Ceste so bile i okrašene, raz streh so vihrale testave, velika množica pa se je abrala v bližini novega poslopja,! da posdravi princa. Med mnotko je bilo veliko breapoaelnihl ki so, ko je prispel princ v svojem avtomobilu poslopja, bričeli vsklikati: "Mi zahtevamo kruha", in "Proč s novim sramom razdeljevanja podpore)0 (Ts sistsmr ki je bil nedavnb^veljavljen, je reduciral podporo brezposelnim ze več odstotkov.) J^ž^ ; M Policija je sprvega poavarila nekega delavca, ki je stal v bližini železne ograje pred poslopjem in z glasnimi »Tik lik i zahteval kruha, naj u$hne. On pa je ignoriral svarilo, nakar ga je. akušala policija ojtetranitl s silo. Ko so brezposeln) to opazili, so1 «e vrgli proti polciji in pričela se je bitka. V akcijo je bila potem posvana policija na konjih, kl se je zapodila med množico in pričela mahati a količki po glavah brezposelnih. Predno je prf*c prispel, je grupa komunistov navalila na mornarsko poslopje, a je bila odbita. Komunisti ^o potem s kredo napisali na stene poslopja svoja gesla: "Mornarji stradajo" in "Hočemo kruha." V bitki, ki je sledila, je bilo več mm IMt.....—■ bili aretirani. KUBANSKE lEtE NATRPANE Z JETNIKI Prebivalstvo v pomanjkanju. Proaperiteto uživa le diktator, njegovi prijatelji ln dobro pht* J Waehington,—Če bi wa«hing-tonska vlada ne podpirala ku> banskega diktatorja Gererda Machada, bi bil že davno teleb-nll s trona. Mednarodna ženska liga za mir in svobodo poroča, da js na otoku edino diktator, njegovi prijatelji in pa dobro plačana armada, ki uživajo pro* speriteto. Med ljudstvom pa je silna revščina in obup. } Vse ječe in trdnjave so natlačene s političnimi jetniki In 0-pozicionalniml voditelji. Katerih še nl zasegla diktatorjeva roka, se skrivajo bodisi na Kubi ali so pobegnili v druge dežele. Diktator je pomoril že na stotine vodilnih nssprotnikov ln delavskih voditeljev. Ts dni so bil! sa vratno umorjsni Gonsale de Andrade ln njegova dva brata* "Informacije, kl jih liga prejema is zanealjivih virov," se glasi njena lajava, "nas utrjujejo v mišljenju, da je 88 tamkajšnje razmere odgovorna ameriška dominacija kubanskih financ in pa da je ilegalna Macha-dova vlada podpirana po sllak v Washlngtonu. "Mogoče je ameriško ljudstvo še vedno mišljenja, da js bila rešitev Kube ispod španske dominacije 1. 138S plemenit projekt, Tisti tuneV* ftfe ._ • ševati aretacije na debelo, da tako ubijejo odpor a strani rudarjev v tej ekonomski borbi." Glauford podal ostavko Kot načelnik waeklngtonake policije ee je spri b zvonim! ar-toriuiemi, kar je eedaj re-zuHlrale v raaignaclji lwaahlngton, a €» 21. okt— Brlgadni general Pelham D. Glassford Je včeraj podal osUv-ko kot načelnik wgshingtonske policije. ■"Uvidsl sem", pravi Glassford v pismu, v katerem naananja resignaciJe, "da moja poaiclja aličl položaju, v katerem se nahaja večje število drugih policijskih našelnikov v Združenih državah. To se pravi, da ml postelja nalaga velike odgovornosti, ne moNm pa izvrševati svojih dolžnesti, ker ms pri Um ovirajo druge sile" Glassford ima sa seboj burno kariero kot policijski načelnik. Spri ss Je z Belo hišo ln zve-znim justlčnlm tajnikom, ko js slednji objavil poročilo v sveži z evlkcljo vojnih veteranov is kapitola. Justičnl tajnik Je namreč v svojem poroči u, katerega je objavil predsednik Hoover, zatrjeval, da Je bilo med bivšimi vojaki, kl so prišli v Wa-ahlngton sahtsvat lsplačllo bo-nuaa, veliko število kriminalcev in radikaleev, kar pa je Glaaa-ford zanikal. PoetavU Je na laž Hooverja ln tajnika Mltoheila, ker je slednji v poročilu trdil, da je bila wa*hingtonska policija brez modi In ni mogla satrett Izgredov med veterani, vsled tega so bile federalne čete prisiljene vstopiti v akcijo, Glassford js dejal, tU Js bila policija kos n* logi in da so bils federalns čete, kl ao pričele požlgatl šotoriš-ča bonuane armade, odgovorne vlada podprla viroiejce v | kaliforniji m Prejeli ee poeojilo fl.ft00.000 ed vladne finančne korporacije Waehington. D. C. 21. okt.— Včeraj je bilo naznanjeno, da vladna korporacije za rekonstrukcijo financ sledi zgledu zveznega farmskega odbora pri dajanju federalnih subvencij vl-norejeki industriji. Objavljeno Js bilo namreč poročilo o isdat-klh korporacije za tretje četrt-letje. To poročilo poka.zuje, da dosedanja posojila, kl Jih* je na-kazala korporeclja, snašajo 91»-MM),000,000. Zaeno s tem Je bilo naznanjo-no, da js Sun MaJd Halsin Gro-wers of Callfornia, kl js članica zadružne kombinacijo kallfornij-aklh vinorejcev, prejela posojilo $1,500,000. Dajanje subvendj vlnorejcem je doslej spadalo v območje zveznega farmskega odbora. Skupne subvencije, ki so jih prejeli vlnorsjcl od vlade, znašajo nad dvajsst milijonov dolarjev od te vsote je 8un Maid organizacija prejela pet milijonov. M. ■ Poročilo dalja pokazujs, da so pleče uslužbencem ln uradnikom knrporaodl ter upravni stroški znašala 9«,002,790 v zadnjih o-«mlh mesecih. Povprešni mea* dni stroški korporacije so bili 9876, m. Korporeclja js imela 90. septembra na svoji plačilni listi 198 uradnikov, katerih po-vprečna mesečna plača Js sna-šala 9400, Od uradnikov prejemata najvišjo plečo, 911*900 na leto, Morton Bogus, glavni pravni svetovale«, m Unn P. W- Mehlška država omejila število 4tikovulu»v -; Guadalajara, Mehika, 81. okt. — Postavodaja države Jalisco js včeraj sprejela zakon, kl dolota enega duhovnika na vsakih 50,-000 prebivalesv, kar pomeni o-mej l te v žtevlla katoliških duhovnikov v Uj državi na 59. Zakon je bil sedaj predložen guvernerju v podpis. ( lučajih celo po ra-■>wisove*a ali Capo- E^tipa. Izgleda, da so P*'!« na konvenciji dobro P '1 t i,osti rudarjev in pod-r r 1 (ia se v novem gi-7kJ" -.1 > mogla razpasti. B^'l;t <* službene dobe ee na-B^J" ' di na uradnike kra-n Član krajevne uni-KkrT' ti izvoljen v urad le m^Uj>oredoma, •kupno T) enem letu "počit-P«hko kandidira v Isti * let! •r,"ikl so nominiranl in >"m splošnege gla-» povedana je vsaka Us. Pri štetiu gle m> vsak kandidat ali J a svojega sestop-•je stroške. Potver-"ic, kradenje gia-unijskege pre-■kazmUe s sUlno lz-v do kandidature ,r«d pod okriljem Chicago, 21. okt. — Včeraj se je otvorlla obravnava proti Ru-dolphu Cepaku, bivšemu predsedniku propadle Millard SUte banke, in John Havlicku, bivšemu blagajniku te Institucije. Obtožen s sU, da sU predložila fal-sificirana porodila o sUnju banke bančnim pregledovelcem. Porota Je že sesUvljens in pričelo se je z zasliševanjem p ril. Obravnavo vodi sodnik Philip L. Sul-llvan. Pomožni državni pravtfcik Charles J. HueUer je v svojem otvoritvenem govoru pred porotniki dejel, da ima v rokah e- vldenco. kl ka^. 4* izposodil iTtSoe od banke, toda v poročila, ki Je bik) predloženo pregledovelcem, U vsota ni bila oenešena. Hevllšek, kl je podpiael peročilo. deal je vedel, de je fiEpicireno, je s Um poeta! sokrivec. Otvoritev te«s procsse Je obnovitev kampanje, katero jedr-žavnl pravda* »wanaon podvzel proti bančnim uradnikom, kl so obtoženi raanih P«^opk^ zvezi z benčnimi polomi ia kampanja je bile sečeene at pendlrana. ke ao se aodniki mu- J. - znana Slovencem, ki bivajo na zapadni strani ssesU. in nekateri so Izgubili večje vsote, ko je baaka zaprla vrata.) ford v svojem pismu, "ne spoaobnoetl, da ne bl bil Igrača političnih la drugih vplivov. Načrta nisem mogel Uvesti, ker so ms pri mojsm delu vedno ovirali predstojniki. To Js vzrok, da iMiiagam rsslgnecljo." Glassford Je bil Imenovan u načelnika Vmlngtonske policije, ko je njegov prednik major Hemr O, rrett reeignlral, ker ni mogel ustavit! zločinskega vala, ki je iffultlral v večjem žte-vilu umorbv v kapltolu. Umt ■av Mit v M« VlVw Kingptoe, Oat., 21. okt. — V jatnlšnlcl v Portsmouthu je sno-c*l spet labruhnll upor. Jetniki so ujeli štirideset stražnikov ln tfMIli, da Jih bodo ubili sko bo vojaltvo, kl Js bilo poslsrfo v Portsmouth, podvselo drestl čne korake, de potlači upor. Jetniki kontrollrsjo elektrsr no. delavnice ln kuhinjo. V Jet-nlšnicl je krog devetsto JetnI kov in od teh Jih je dvesto v rs- I volti. To Je drug upor v tej Jstnišni cl. Zednji pondcljek so Jetniki prvič rebslfrali In upreve JetnI-šniee Je morale pogvstt vojsške čete, kl so po večuml bitki za trle upor, * Italija ee pripravlja ae vojno I Um, 21. okt. — Vledno glg silo Je včeraj objavilo neredbo o ustanovitvi centralnega delev skega urada v minUtratvu zs korporacije, katersmu Je bila poverjene naloga, de zbere liste deUvcev, kl ao sposobni previs-ti mesta v munlcijeklh In dru-glh tovarnah v slučaju vojna. vealt Vel Is ia dfMtO IfUHlt i enjaklk kil MJv|am j lm- alaiii rflMMP BoaoJIU tem državam la sklada korporacije sa rekonatrukcijo financ ^znašajo dva la pal sM- Waahlngton, D. ('.. «1. dkt. - Države Navada. West Vlrgl-nlja, Ohio, Minnesota ln Virgini-Ja so včersj prsjsls poeoJUa v skupni vsoti 92.500,000 U skU-da vladne korporaeija sa rekonstrukcijo financ, ki fa je kongres na svojem zadnjem iaai» dan J u določil sa nasičevanje brezposelnih. Država Ohio je prejela 9449,-790. To vsoto bo porabiU sa p> bljsnje bedo v Youngste*nu, To-Isdu In okraju Mehonlng. Prej« šnja poaojlla, kl so bila nakasaaa OMu, znaŠaja'94.«^M79. Minnesota Je dobila 9*55,878. Deaar bo rabila sa naalčevenja bednih v dvajsetih okrajih In v enem mestu. Navada, kl je doslej prejele Iz sklada vladne korporeeije 947,-*>o, Je sedaj dobiU Največjo vsoto, 9022,^2, kl js bila včeraj nakazana, Je prejela država Weat Vlrglnla Denar bo razdeljen med sedsmnsjst okrajev, kl so najbolj prlzadstl redi dcpresljs, PrsJ Js državs prejela vsoto 9858J81 za flnan-clranje pomožne akcije. Vlrglnla je preJeU 9808JM8 1 pobijanja beda v šestnajstih okrajih In dveh mestih. Prejšnje poeojlle, kl Jih Je ta države prejela od vledne korporeeije, eo snešela 9®8J»7. » / i 1 pet eden magnat Izvršil ee- Tajfaa v ladoklei sakteval vei Hevežklh žrtev Pariz, 91. okt. — Porodilo Iz Henolje, ia francoske koloni le v Indokint, gg gla«i, de je tajfun, ki je sadaje dni divjal ob obrat Ju severno od Qulnhona, sahte- ^ „ ______ val večje število človeških živ., R«kU ja tudi, da je pogoetome IJenj in nepravll ogromno mate. govoril, de si bo končal žlvlje-riamo škodo. _ , ^ njg. ^ ______ • Chicago, 21. okt. George M. VVilletts, bivši podpredsednik klsvnlške f«rms Armour 4 Co., Je včeraj «k^ll akozi okno enajstega nadstropje epertmeatne hiše ne 442 Wellingten sve. In se ubil. Njegova žene je povede-U policiji, de njen mo* še nI o-kreval od poškodb, katere je do-bil pri neki avtomobilski koNgl-j|, kar ga je pr»gnalo v aamomor. fKQgy/Tl I jem in tš katero tobijo plačilo. •JLtopil je tmtf Tom Tippet, LrdEor z brosETsOdsksga de-lankcft kolegij« v New Yo^ ku. •ovoril je precej dolgo » razumi! sedanji gnili vladajoči ■Kali ter republikansko in de-motflleko stranko, Id »ta o b** e naki. Dejal ne bo pnjv nit boii*e, le pridejo na površje U- delavstva ih *§#Hrjrf re praviee. b je bfl zaključen tpomin-ogram Naša dolžnoat, dol-▼ietra Šavednega delav at- tiSTltfML postjfli trtve v boju ns svoje pravice pred S4. leti. Obenem je! ta praznik določen v jpočast spo-1 mfnu (»kojne rudarske boritelJI-l ce, znane "Katere" Jones, ki tudi počfva ifttd rudarji v Mt O-live. Iti. Nad njenim grobom se je čuta pesem in govori, in marsikatero oko je postalo molzno. Ako bf ona vsUla ln bl vldtla pred seboj lt tisoč premogarjev zbranih kroT sebe, kateri so stf-daj organizirani v novi progresivni rudarski uniji. M refK, dd je bil skrajni čas, da smo se nebili njenega in našega največjega sovražnika, Johna Lewi-aa hi njegovega hlapca Walker-ja. i Program je bil Ule: Sprevod iz mesu Mt Olive na pokopsM-sče ob •:*> dopoldne, na Mi lokalne zastgve in godba. Prišli! so Iz bfižnjfh mest — Gillesple, Benkf, Wilsonvllle, Stauton in Mt. OHve. Godbh je zaigrala žn-loatinko, nato je najprej peja potem pa govorila gdčna. Jenny Borel iz GilleSpieja. Nastopil je govehift L. E. Wilhite, okrajni s uperf ntendent carlinviUakih srednjih m. Benldaka godba je za-igrala ialostinko. potem pa ae je povorka vrnila nazaj v mesto. Sledil- je odmor do 1 ' Popoldanski program. Nastopilo #e več govornikov. Prvi je govoril župan mesta Mt. Olive. V svojem govoru je omenil pomen ' d*ma*njetf*?lrazrfikai, za Potit v jami—kaznovan! Fetfest CHj, Pa^-pne > oktobra je bil tokaj pri nočnem delu poškodovan neki premogu- v jemi. Od 3. do 15. oktobra se ni delalo v dotičnem rovu, na ll okt, pa so obnov& obrat Med tem časom ae je omenjeni rudar pozdravil da jO lf okt. pr»j3 apet na dele, todg b<*< ** |>*a kazen, ker se je poškodoval v pouki doHSOV 84 za fett dni, z motivacijo, če bf stal n« drugem mestu, St §Ift z delavci? Zato, ker Mae zdrn-ieni. dmenM mdrart, da tukaj Ite elsi/rara—na pef#|e^wi-[sovi tmfja. Komentar riepotre-l tm opisovat jjlilii- j aotti\ijaje\ n Povečini vsf stto grrcizirs aU dasi nI Mo reno ae jlv , Jt . » č. - an mestu, >» ••• . ■ Mčevo Opisovanje razmer tfi M ffedstavljaio aamo edne vtise, povzročene v renf pojmovan, iu potem do-p, ki so se odigravali n* lt jpred njegovimi očmi. On p w Glasov Zanimive Iz Po s»eti^ ,, ^ | Bridgeport, O. — Zadnjič sem [poročal, da se še oghpfm f poji. V Forest Cftjju ae razmere pod nlčlo| t otoHrt le Se 81 Iu v prid delavske mase. In Hm, da bi se zopet videli. Tovarna, v kateri sem bil za peelen, ft pričela if. okt. s o-N'*JvePj! rov | bratom po 4 meseci (Wpfli }(* samo Jktf^ak Baroefton. se pozno % noc. b8i prav dobre volje. Naše pe slovenske pesmi so se ie ena sa dmgo. Meni se še sedaj čudno vidi, kako da smo Jake Aro frispdi naša! v Wt-■ Pi ašti a JjMjgM fM^ A £! rstf iffact«; ko ae pride v Forest CKyt pa io na Ude n in dva moža na enem mi rekli: "Kadar pridej do, delu. Zato & odprli, da bodo teb konca svata, se ustavi, in tam par tednov pesek nam v oči np-bo Forest Cim." Ampak srvedfUaJi. Par rovov obratpje, drufi | ni tako. Mesto je kamemto.lše vedno počivejo. Pla2 sloro imajo pa f okolici lepe farme, na nič ni. V politiki je velika fi-najlepfem prostoru v okolici pa vahnoet SUre stranke In ' UfcpLt^ pril^n m m rne- Ua Jos. Shartz, kamflJat za ^^ rajo drugi naionn atiti. Seveda governerja na soc. listi za Ohio. jih imajo še več, ki se zanimajo Tam je klub šele organiziran in za napredek delavska! mase. so hoteli dobiti James Maurer Trudi ss jih več, kot društna j ju, pe ai bilo mogoče. Drasler, F. Zaje, Povha In drugi, j v Bridgeportu bo zadnji shod Iz Forest OKyja smo 01 z 129. okt. ob 7. uzvoečr. Govorni Rataičevo druiino v Uttle Fdfti, ki bodo; Carfon Foltz ln Robert N. Y. Tam je dosti zanimivega gdwarda, tajnik novegn kluba jt i— največja satvomica v kana- v Martina Ferry. Po shodu bo Iu na svetu. Dobe se tudi nad U^na zabava, na kateri bodo posestvom F. Petavca "Lfttle Ij^rah sinovi in Mere M. Tdftka . Falls diamanti". Pršd njegovo mb f. BerganU Iz WeSf Polnta, jhičo jI v^lk fn zanimiv prepad 0, Zabave duševne in ptetie bo Tam sU si mladenič (!>e1) in Hi- Lj^tj. Ker to je tik pred voli |dfjansko dekle vzela življenje; tvemi, poaetite to priredbo od skočila sta v prepad. Ako na- blteu in daleč. Pripeljite avojo neke prilika lu&ega rojaka sko- mhufino. Nastopil bo tudi pev-izi Lltfle FdBs, naj se tam nsU-1xbor a par peamhni. , vi, kajti omenjene stvari so ze-1 Mnofi ^ jc te SOBOTA, 22. OKTOBKA tipu Vprašanji da-U razbrati človekov ie davno, zfcati pa 1770. ifdal svoje po potezah obinu j, je snanost zaninuiiu od časa, ko je Lavater L delo "Fiziogno-«a to uguuv. ------ja v samih zunAnjih poUzah nimamo. Ljudje S prijetnim obraz«, afifr vedno prijetni po značaju in nar«>- Father Povedali sem še, kako J . Jj katoliškega tednika -The Commonweal krt-MO med seboj, kateri predaadniškl kandidat je najbolj veren. Charles Willis Thompsoa, Člankar tega lista, je dognal, da je Thomas še najboljši kristjan, čepfav je socialist Thompson je pozval katoličane, naj volijo Thomasa. Med tam, ko so se tako kregali In menda ae še kregajo glede vere treh kandidatov, ao po-zabili, da je bil takrat med pred^imSklmt a«piranti tudi katoliški duhoven James B. Co* iz Pittsburgha. Očka Coz, ki je vodfl armado bretpeselnUi dslevcev v Wasbingt> da je Cozova kandidatura navadna farsa J le manever aa kaline. Župnik Co* je toliko časa vlekel nezadovoljne katolike delavce, da jih je .«#»<> privldSl v demokraUkl tabor. Cox je trobil delavcem, da jih Je kapitallaem oele-paril, da so trtve ka*taHsW| potrešdoatl in nsnasitnosti ^ nuto pa #h je navlekel v kapitalistično stranko, v tfato stranko, katero financirajo Voun* Baakob — katero Jt financiral tudt^|>ropadl| flaaaPni car InauH — in drugi veleba%kirjl in velemagnatje V Near Yorku! V tisto atmpko, o kateri ao Cozovi bratje v Kristu v uredništvu katoliškega ted- ______ Bika "The Commonvaala" zapisali prod par ustanovili smo tišdi Um soc. po- M wando,Ž80miUod LittkIWlaa.iZj|to ^ tvM takaj z vlMlkim Tem šM dostj naših 1/udS. I- dnevom dobiva več podlage. Se ma^> dve društvi SNPJ in svoj ^ vgJ nlfmo ^^^ Mto ^ d6m. Industrija: uenjama, ^Mramo pa drugi malo bolj delat , obratuje a polno paro, in tovaf-Lja gre stvar naprej. Saj z vena za Hm, v kateri Je pa aanm aaljem delamo, ker ae zavemo, polovica aeposlenife. 0 napred- da delamo polteno delo — za tt ' oavobodltev zatirane t delavake v vači« Vlada tam Glas #aro-Ida, k! je Aoro v vaak i hiši. Ni 'ma^i utovora, ampak je tako telko naročiti Proaveto ali Pro-letarca, ki zastopa njihove flP tefeee. Pri vaem tem ima pa napr< v prid pokreia bodočnost, kajti italijanski kriminalist Lembro^J u glavnem delu, ki je isftlo 1§90, trdil iivi poseben zločinski Up. *o njem imajd pravi zločinci celo vrsto telesnih znakov, jflf laraktefizirajo neodviano od njihovezi socialnega m dragega pologa. Ti znaki ^ pred vsem tako zvani degeheracijski znaltl, n. pr. abnormalna oblika lobanje, "bet^e" čelo m itd. Po ljombrosu inrtajo Utovi v Splošnem zelo va fttrom sveta M» da se združimo 1 pbčne obrane poteze W roke, majhne, nego. v ehi vdHki politični organiW J t. Morilci imajo leden, strm pogled, močne čelju-sti, široki lica i (d. Te thHtve so zlasti nensUu učenjaki ie dav. ne aavrrfR. BerUnaki jetniški adravnik dr. Ri*r je n. pr. dokazal, da nahajamo U dege-neracijeka znamenja čeale tudi pri navadnih Ijadeh in določnih zločinakih tipov ni. Vsak iiMen kriminalist ve, da deU zločinec na mmej često prijeten vtia, da, marsikak6en zlo- aje bil ie mogoč aamo na podlagi zločinče-I prijetnega obraza. Spomnimo ae samo na ^eklidne sleparje, ienitbene aleparje itd. pa zločinaki ^ecialisti, ki ei utegnejo iz-avoj "tip", n. pr. iaparjl, ki kažejo neke znake v obrazu Hi ak rokah. Sploh so karakterizacijo človeka morda važnejše nego obraz, ki se da Spremin|ati z vaako-vrsfniifH sredstvi, - - + dMtfcgiMMT meseci, da sa v glavnem po svoji platformi nič ne raallkuje od ffoevreve republikanske stranko? «* ^ -MM* * ■ 4' >aevelta. Za časa demokratake konvencije je župnik Cough-Ihi grmel, da je treba Krista v Belo hišo. Zdaj ae val skopaj našli Krista v — Rooseveltu. Čudovito! Kot rečeno: Cozu prav nič ne zamerimo, ker vemo, kam je apedal ln kam še spada. Omenjamo pa to akrobatsko politiko ameriških katoiiiko-eociahtih duhovnov, teh "velikih prijateljev delavstva", le zaradi tega, da bodo naši čitatelji. ki so še mlačni katoličani, vedeli, kako gre U reč. Da bodo videli in vedeti, da iammo prav, ko vedno trdimo, da vera — pa naj bo katrliika ali katera druga — ne igra nobene vloge v a me ritki gospodarski politiki. Dane« ao ekonomski problemi v ospredju — morajo biti. le kdo hoče ali noče! — in religija ae je umaknila dal«* v ozadje, kjer je fte od nekJaj njeno mesto. Se nekaj je treba omeniti. Al Smlth, katoliški politični prvak v Ameriki ia eden voditeljev kapitalistične demokratake sfranke, danes agltlra za Žida l>ehma-na, kl je demokratski kandidat za governerja dršave Nevr York. Zviti republikanci so pa nominirali za ta urad irskega kstollčsna Do-aovana. Ali je Smlth v zadregi! Kaj Ae! Po-piha ae on na katoliškega kandidata in irskega rojaka! Njegovi ekonomaki in politični tnte-real ao na strani lldovakega bankirja Lehma-na in ta je njegov kandidat! Smithov verski bratec je njegov politični naaprotnlk in nje#ov verski nasprotnik je njegov politični bratec. Vera naj >e gre farbat v politiki i« ekonomiji! Tako gre u reč — ln drugače ne more Iti. Rdino za nezavedne delavce tega ali onega verakega Ispovcianla hočejo »katra klobaso. Za katoliškega kapitalistu, kot je Smlth aH I Raakob, js pravilno, če glasuje za Mda aH pro-r teatanta aH brezverca, ako imata akupne eko-nevrske interese — ampak katuliftki delavec, kl je prav tak reve! kakor protentantovakl. Židov-akt ali brezvsrski delavec, m ne ame brigati za skupne ekonomske Interese vseh delavcev. Ne ame poal0«ati sotlsllatm, ki hočejo vsem 4riavovm dobra, temveč mora voHtl kapftaTT-fna«toiia«mi|# 4 «s Ker je nai "Javornik" ______________ več ne zanimajo aa polrtiko, mi- MJ majhen po itevflu, zato smo «» slim reči, za delavsko politiko. dobtJi ^ nekaj naAfh prijat€. Omenil je, da ae je Moram se smejati enemu, ki j« Hfv petja in smo najeli avtobus, ud€,€Žil sUvkarskega mu ^.r*?,,^," JEmt vnti»r mm d«, j;1 Ste" Lr4*'"1"" flt^ Oratt*. » rojaki Um ^^"uLTl za delo je veBka ki se tp m ^ govoriti o napredni stranki, voda je nekaj dobrih, kl se boje resnica; ti pa lostno, ampak M^ree. je bila revno tifcatev, je grozdje dorna^ Ampak, prav dobro dela, ga —" bo mogel kupiti, čara ceni. Za delom tjš svetujem, poamo ne ne morejo sebe Krotiti 17 r m /111 svojega politič lavskega prepričanja. napačna" beaedlca jih e< sto med dni#a, ki ao so Is šli aked ta proces, tega kriv? Samts organizirani. Pa pra Slovenci sušo bratje I kaj ša. Naj m fie bratstvo In aknOnatvo usnjar nI v Ootvandl. mogoče todf Um pos\ ka reč do svoje meje. ™™ nim pa: pojdite naprej T bo čaa, ki be dNečtmal I iKMtopanjem. H^H Za čaaa moje tritedc re smv dobHi precej ročnliov in podpore OrganhlraM smo tri ■ — Boranton, Pd., Uttle Oo^aada, If. t. Ne rfti posebej in>< noVal. ta vaem. kl lo mt Ml v ensm aH drugem ozlru aš roko. Želim _________ vam obilo uspslia pri vašem de- moratorij ta aveja sovjetske Seveda ima toHt Tr-gnn ljubeznijo vialjo neke-I deželi, katera je ie novemu druia^ ter pMm#da SteMt-iaštvo in najetfhejSo svetu. Ta velika lja-delavake republike pač Ks kiillk lrre ienen-|o dsattšs milijoni na delašo, kjer aa . «.. ■ » .... 11 Djeno delavstvo proti itanko^i Md raAHje lim zaprekam, kate-vedno šUvfjafjo na , da ne dovoRmo ni-dasiMramd vat BuaiJI, Karkoli po-vlada, brsshibno ki nikakor ne koristimo t vi, še manj pa de-s gibanju vobče. > • ' opb nt »adlmri nRi , »a ša tšftm strastnen Ka- Judnič >e podaja al vidtl ničesar la-laa ja godilo nepo-njegovimi očmi, kar priti de zeklj*-teh M vzrokov za W I «M jt ai Ml* U Rusija gred 10. silne boje ia aepre-to re\ no, , aaosta- pramagati. Judnič al g A 11 • O/O pre je pašam pf#- m .Kttod nK vetM MaoCaranje. Pri ff '». strast.) Organizmi omirajo Iz raahčnih vzrokov. Ce je vzrok znnanji, n. pr. bolezen, označujemo smrt za patološko. Njeno naaprotje je naravna aH fiziološka an t^. Znanost se za smrt na um pianj zanima nego aa dogajanja in spremembe, ki ee kaiejo na organizmu pred smrtjo Hi ki povzročajo smrt, naravno smrt: staraffA, , Dne za zrsjno ziv-Ijenje. Stenice se tako rekoč obrabljajo in smrt je plačilo aa dovršenost njih posamecne-fa ŠMoviaM^ i' * ^t-"• :'• 'fcrtimivo je, da d je posrečilo gojiti sUniee — v primernih hranMh, ne da znaka sUranjs. Za mM* l tdrej nisU nujna po-prihajajo tu v nencirane. Ker vse v sUnicah, mo-bki nekatere, ki trfdejo smrti. To so ne-kHcne aH spolne stenice, iz ka-nastajajo nova bitja. Todi aaioaUnična pri Katerih ao vtt življenjske fonkcije, gibanje, prebava, sprejemanje dražljs-mruštne v eni sami aUnici, staranje kk smrt nfsU nujni uiedbi, ker natUjsjo iz njlfi nova bitja z nespohio, preprosto delitvijo. ^HH JMKBM ' 4 io / .■''žjjStoii^ W Svoje flobe še ni še nihče ktaal, M# ai nikdsr priznal, da je tftt v resnici zloben. izftajdjjiv v sovraštvu, v gft tm ta tadtnt popolnoma zs- tf, ds smejo oje s pestjo. razumeti, H zamenjavajo iakre-r zšradT teiga, ker sma-besedo za nesramnost. Ljudje ao pač Še vedno tako neumni, da ^ lahko norčujejo iz li/ih največji norci. H^j^^^f' i' mtirt n jP^iiBh V-mi' MeMUtf wateljica Karin v Mihaeli* je s polno pravico rekla ob tej knjigi: "Ce bi moj glas odločal, bi morala dobiti Noblovo nagrado Agnea 8medley. Se nikoli nobena žena ni zaslužila te nagrade za Mzno dalo tako, kot bi jo fils Smedley za Ivojo "Sa-t- V tem delu se razvija _ čltateljevimi očmi življenja fttte, rojene na fcsj mi na STfteri&kem ta bttz ordlije se bori za življenje, za vsak korak naprej, ta kruh, se obvarovanje svojega ponosa, za neodvisnost s strani ntoške nadvlade, za svobodo svojega čutenja in človeka sploh. V vsej tej boj-bi je zmerom sama. Težke dneye svoje "sončne mladosti" prešjvljs v pomaganju, služi si s težkim de- ) vese-pa se kot človek, ki £le-rejeho stv. te (Nadaljevanj^ a 8- stran«.) nju razmer ni skušal biti pravičen in dosleden, temveč je dal duška svojemu razočaranju — to pa so posledtice nesmiselnega, brezmejnega hvslisanja ameriškega komunističnega časopisja, katero i*Še prizneM niti možnosti, da so tudi v Rusiji mogoče velike napake, is manj pa, da so absolutno neisoglbne, kakor so neizogibne v vodstvu industrij in gospodarstvu najvišje razvitih kapitalističnih i držav, kjer delujejo ne podlagi dolgoletnih izkušenj. Zadnje valja seveda za napake v tehničnem oziru. Vzemimo possmesns točke Ju* itiajhni tit- dnfrtevi* pritdšb. Kongestijs ne piQft Sama v trgovinah in v mestih, n^ rv lu razkrije almo kot iti tfst^' n NOVE rE HKIrBc 'inkaaanta Voj natakarja Šaba radi njunega na; kadr. Mileta Bi ienca priznaval ; lovala pri napadu 'dsku, zanikata pe, darila Budaka pO ne priče pa s6 i obtoženca tolkla po glavi in mu prizad uradi katerih se pravil nad mesec dni. (vi ae bo nadaljevala še | ali dva, nakar bo ri ko j razsodba. TsH fre za napad na J ! človeka, gre naglo od rok Mtm milijard MMtftih Kmetijsko ministrstvo je zsd nje mesece zbirato nodetkf or am | Je ps seveda dunsv-vina mnog« obširnejša Ijenje vojvodinskih mest, pur-gerje in defevce, jtrote fn spo- zdaj v knjigo, je ob' prt j y rsznih reviji pozhe, da so ■ lca, ki ni skmo I ob tftškl stvari I vodinsktti Upov in njih usod zs-jsl precej strshi vojVodinskegs žlvljenjs^In naslikal ^o je pre- sb s^lebo ljubezni- jo. Popovič ljubi Vojvodino odkrit o, zsto jo riše brezobzirno, čšpriv včssl boli. Nove% io stvarna poročila In visoke umst-niške kvalitete. Novele j^ ilustrirsl hrvsUki slikar Hsgeduftič. Risbe niso zgolj ilustracije, to risbe tekst izpopolnjujejo In so n m že tvsr, | To-h hoče J «rtAovrethšl€vd, žrtve bogšstvi ln moči. bojevniki za veliko stvar. Ne-kateri rnro &Š razočaranja v ve-Hki ljubezni. A a« večino naš Izvirajo iz razvalinv ze mel jfelcegs novi vrelci življsnje. mo semljl Hi zs d.nnml* nogomir PR08VET* GLASOVI 12 nšscLBm ns oesti sli v uradih. Raj to meni? Predvsem vidimo, da v A Rusiji ni mrtvile, kakor ga poznajo kapitalistične države. Vlaki so pfensfrotajeni, ne ulicah vlada živahno vrvenje, uradi šo prenapolnjeni, trgovine polne kupcev, tudi hrti potrebnih zalog. Ljudstvo ime denarja dovolj, toda primanjkuje #n potrebščin. V Ameriki, kakoc^rtudi v vseh drugih kapitalističnih državsh je baš obratno: Preveč blsgs ln vseh vrst isdclkov, toda nihče nima denarja, ds bi to kupil.. V^ ruskih mestih nsjdemo nstrpsns stanovanja. Tovnme rastejo is tel ko g<^>e po deiju; tisoče delavcev potrebujejo ns vseh straneh, toda se vse te mase ni po-trebnih stenovsnj. V kspiUHsU-čnlh deželah najdemo povsod tisoče praznih stenovenj, medtem ko živi tisoče družin v brlogih ali pa so vržene popolnoma ne cesto. dpekuledja še vedno ni zatrte v Rusiji, te sfaetra Judnič ie velik *reh, ne reiume pa, da mora sovjeteke viseti* In s njo r tiski narod esiiodej trpeti ta posledicami nesmiselnega rede, ki je vtedsl ske« stoletja v te j deželi. h vrst p^opndlegs plemstva in buržoazlje, iz vrst slojev torej, ki so imeli »late čase pod cersko^ftado, MAankMM (poseona vasca jO oprdv! teri se i knjige is^edno Mile Klopčlč. BI' Akronl,,, O .. .. . . nrezposeini ljerlfi " hh fffi, kt so ftofh 1 delavcev pričelo nositi na? stšnovanje pohištvo neke žine, ki je Min Vržene i*JbJ Dsvis previ,-« tirsti 0'Lertje, ko ie Mnji skelel govoriti Ustrelil gs je, ker ge je nerede! in seMistav-ljel aretaciji. Zdravrrfki>a plavijo, da jo bil 0'Uri oitre-Ijen v hrbet. Po strehi je fhno-žtca neverne ne pottcsjel močno pretepla. z se /e rekrutirsila ljudi, kateri neče- poštenja, posebno pa vsak, čut iporalne odgovornosti napram družbi kot celota. Take stvari aa bodo pojavljale v vsaki bodoči socialistični državi, ker vssflte, tudi najpopolnejša aocialističns vlada bo rtiorala računati s človeškimi ras v a linam i, kot dodščl-na prejšnjih krivičnih razmer. ln glavno, čeear Judnič ni, u-pošteval, je to-le* Kaj je bifc.Re-sija pred 10. aH laž. leti? RmWb lina! Vojna, revolucijs in proti-revolucija, kasneje pa še strelna suša to lekota -r v*® to js vrglo deželo k Uko strešen iir pred svetovno vojno ao bile ruske im^strije v slabem stanju. Zastareli stroji, zaostala tehnika, nesposobnost odgovornih čhvtteljeV, vrhu te*a pe le v«š-trenske korupcija. V teku svetovne vojne so se te rssmste le poslabšale in sa česa protlrevo-1 ucije so belogardisti uničili večino tudi teh slabih indostitf. Znsno dejstvo je, ds so bili eko-ro vsi premogokOpi poplsvljeni • vodo ali ps stroji p dinamltom porumeni. Belogardisti in dru«e protirevolucionarn«, tolpe so dejali 3800 železniških mostov, razstrelili železniške predore, u ničili oljne vrelce in vse napč tovarne sli stroje om razdejali In Tad etl polfehegs dele, ke-poslulujejo viseh sredstev. da šivi jo neračim drugih. HpeKuiacija z aotsrjf. Razmere še niso ursjene; ves svet je ns-sproten delavski vlsdi in to povzroči nenortasfcte razmere posebno ne denarnem trgu. Te ne-normslne rszmers pe slutijo se-bičnežem hi lopovom, de se prs-tivljajo ne ričnn drugih. Razmere vstvarjajo zločince, razmere pa obenem silijo gotove ljudi, de vršijo protipostavna dejanja, oziroma jih v to zapeljevejo. Brezposelne in rašcšpane I. je videl S. v Rusi«. 160 milijonov ljudi se bo vedno našlo tisoče fttih. Hteri se bodo ne vše načine skušaM otresstl pet štenegs dela in zaafužks. Te vt> ste Ijtfdje priiHmo iz vrst ftf-kdanjega lumpefTproteterisU, krtefega so potisnfll v to šteh-je prejtfhje, neznosne rszmere ln ubile v mnogih ljudeh vsak čut HlaaMb n< f i mm* ksos nsj spVavl nova vTada v kratkih letih in ustvari Is m*» vslin nekaj novega — novi red, novo šivljsnjol Tode vsHc vsem tem saprekem je sovjetska vlada isvršlla čudeža, izvršila je toliko, da stoli pred temi uspehi kepitallstični svet poln začudenja. Petlstni načrt je predatevljal nekaj teko ogromnega, da so modri ljudje smatrali izvršitev tegs nič/te kol nekaj nsmofočegs, toda načrt je bil dosledno lsvedsn ln to ne v petih, temveč v štirih letih. Tode koliko trpljenjs ln po-msnjksnjs je morslo rusko ljudstvo prenašati zaradi tega. Pet let stradanja, pet let poman j Kanji n skflfi udoi nje ih proti zafitavširf ljudstva, da fl mu nudi vsaj deloma pošteno ti- njen je. Stalin ina in njegove pristale so obsojsli in jih obsojajo še Maj, češ: Zakaj naj bi sodanje generacije šrtvovela vse ze bodočo, zakaj bi mi, ki smo si hivojevsli svobodo, nf,smeli umivati nekaj možje so se zavedeli stva, ki js bilo je; Ako ne duftrlj svobodo, ne smeli utiveli nekaj dobrin iivljsnja? -/Me vodilni * enega dej-lajno, in to imo svojih industrij, ako se ne dvignemo go-spo8KR ■AJk *šlMhril... >vNV (R .....g. piup ck)dina, john molek. tks...SSA7 Uw»4a1« Ara., GMssgs, QL I^awnd«i« ■fii vhmm IM ' awndal« Av«., Chleago, 1U. a#nda1a Ava., Chleago, IIL resdalo Avs^ Chleago, 11L ,..w.«š6t 8. Lswsdsle Avew Cklesgo, IIL VKVt ' v b i I KvinII Ah., Johnttefira, Pa. % dfstl *xtjred.., 1M7 s. TrumbaM A ve., OhU-«*o, IIL 1K, gl. sšravntk.,,..., S7t4 W. 86ih 8t. Chleago, IU. L GOSPODARSKI OD8EK: PltANK AtBStt, predsednik......... .»Ttl 8. Cra#ford Ave. Chleago, IIL ItIHN OUP;...., R. tis S Prna^ Avš^ Clawndon Sina, IIL JOSGPH 818KOVICH.............1S11H HsntmSre A ve., Clivelanil, Ohlo. POROTNI ODSKKt •«.».'«•• m w I « « t I | ( « • « I I M M • I M t < I I t • M • • I «t «,«. t ..... t ... v .«'•'...«. t • .... • f • fL« ,,«*,•*«« f »*•' •*,•*••*•*«,,,««»wv< vi, ran mu, n, VftKK..................101« Adama st., Ne. Chicago, IIL ogRotNilAHTorttmtf r 2JL. prto ekrolJe...... 117 Main Ave,. W. Aliquippa, Pa. ekft»ijr......1H»H K. !7tHh m., Oteveland, Ohlo. tVStJe iikrotile,,V|. *,,,,,., . Hut ffiH, Chiaholm, Mino. C0V1CH, Četrto okroftje..........H. R. B, PlUahorg, Caaa. peto okrožje.......tttsr Rt 4, Bna 81, Cl» Rlum, Wa>h, NADZORNI ODSKt. KKKD Memšlt • • 11«, i,« ,M ' '1 JOHN ANTON p edidJK,. LN los St., sprtagfteld, IIL f T, Arma, Rasa, , Park Blll Pa. :ar JR frank kmfn, loibpb mratkov Frank klopCiC, .H Contr«! park, PenK IIL H ^, i^l jps »^i a r sskk «tu^jSttaf' > iHime «SMc« M)n (»tUSM Wt«k aH w »■Slftele m leia S|vtte, ii>Sa»iU > premoge, kakor tudi d s leč prekosi [udi ne o Oljke Industrije je ila zahteve in določbe petletnege nsičrte M prkieš* sedej stelne, ogromne dohodke n ss šs vodno hitro rnlvlje. Je-tlarska industrijs, vodne sils, vss to je zadostno razvito, da za-doščava domačim potrebam In o-mogočava l lrt«e »i ■fVrrt Htii AkO ilHi l uSUllI hjhUI, aofletS'! iSTsMMI Še ttšV^ »»■■Mk posteje ------ — prole- umi dšisli korsks % n žljlvo lito proti popolni Zaslišan bo CalHeotte. ki pravi* dajesn nevelepoložll kevleg ■ ffkMlH). neyjev obrambni odbor be sku-šel ponovno pvlnssti Mooneyje- ---j ----- MklAi Ii .1III.iiMI.1II 11.. vo zadevo pren veiepoi mo, luje ne tem, ! tel1 nosili B%, o-bresti, jš bil department skoraj zeaut s ponudbsmi. Več dni pred fzdanjsm bondov Je bilo vlsdi »mnudenih osem mttljsrd 80» milijonov ^lsrjev sli 18-krit več kot je potrebovsli. Vsslej kader vlsds Išče posojilo. to je Isds honde, ss denar mshoms privnii Iz skrlvsllšč. Densmeti ssdnj« čs#s posebno redi vlsgsjo v svetne zsftoMnl-oe, ker so proste dsvkov, ksr Js v korist bogstešsm. Lfft k- S i . mu Huhsf ss illholepN sa socialisti- r. Mi MMI ' Ran Frsneiseo. -r Ruheškl demagog Robert Rhuter se je pri primarnih volitvah oilhotapll ne seeiellstlčeo listo in Izpodrinil Oeerge Kirkpstrlka, stran, kandidata ve svetnega tor je. 8heler je ksndtdlrsl štirih listah, najbolj ps je trlrsl svoje sile ns socl-Htrsnks gs bo sku-šsls vreči z glssevnlre s sodnlj-aklm po«tnp«njem. SVETA Imigrant Janez Mihevc Hodnik prod blokom it bfl pol« različnih ljudi; imigraati. katerih «xnanj<-t jt rmu**-%ala da ao še novinci v Kanadi; sUrejši pri-•d^nci in domačni, ki »o »tali v poaebnih grupah; zastopniki vseh mogočih narodnosti: Poljaki. Rusi. Slovaki. Cehi Nemci. AngUši. Amerika««, itd. Slovenska dežela £ Mla tisti čas reprezentirana po Janezu. Med to medenico vseh narodnosti ao atali ogoreli, ko-ičeni farmarji Ur berantali, prigovarjali ln silili. Povpraševanj« j« bilo veliko. deUvcev tedaj ie premalo; zato je slednjim r««Ul greben. Za štiri ali pet dolarjev dnevnice ni nihče maral delati; šest. celo sedem eo zahtevali Ur ae norfeveil iz farmarjev, ki eo bili v »tiski zaradi deUvcev. Janez je kmalu naletel na skupino Hrvatov, ki so ae boš poemehovali farmarju Nemcu, ki je iakal delavcev, a bil pripravljen plačati on* no štiri dolarje dnevno. Prijatelj, če ne miališ plačati več, potem je najbolj, da odideš domov, kajtt za U denar ti ne bo šel nihče deUt!" mu je etneje ee avetoval kreoak Ličen. "Nas ne dobiš drugače kot za šestdolarjev." Janez, vesel, da je našel rojake is Jugoslavije, je pristopil Ur jih nagovoril; po nskaj minutah so si bili ie stari znaad. "Zakaj ne sprsjm«ur je Izrazil pred njimi svoje pomisleke Janez. "Štiri dolarje ni siebe pleča." lAfrn ae je grotriko zaamejsd: "Ho, ho. lep* plača, kaj! Bj, fant, vidi ae na tebi, da el še precej zelen, ker sicer ne bi Uga zinil! Počakaj. boš videl, še proeili nas bodo, da bi jim šli delat za sedem dolarjev dnevno. DeUvcev je malo, potrebe pa velika.. Kar M ae drti, bo bolje zate." Janša ee jih je držal in z njimi vred savra-čal farmarje, da jim ne bo zastonj garal, čeprav ao ponujali še po pet dolarjev. Zvečer eo ga peljali novi aianci a seboj ter mu preskrbeli prenočišče za 26 centov. Toda spal je tisto noč jako slabo, kajti njegovi novi tovariii so vso noč premeUvsl! umazane igralske kar-Ur. kadili kot TurU in robontili, da eo ae tresle šibke stene lesene hiše. Petkrat eo povabili tudi Janasa medse, toda fant jim je povedal, da ae sna igrali e kartami; na zatrdila, da ao pripravljeni dati mu poduk v tej umetnosti, je odgovoril, da je preveč utrujen, da M ae učil.. *; J2 Dragi dan je bilo prav tako kakor prvega dne: farmarji so Iskali delavcev, delavci pa ao se jim poemehovali, češ, več naj obljubijo, pa jih kodo dobili. Neki farmar je vssi troje de-lav cev Ur Jkn obljubil eedem dolarjev; to Je zadostovalo, da nihče ni maral delati za manjšo Zvečer so Jsneae znanci zavlekli v neki "pooi-room" In Jenez j« dobil prvi poduk v suvanju pisanih kregal po zelenem suknu; stalo ga je U en dolar. Mimo grede je zvedel od svojih novih tovariiev, da prihajajo U Brit-ske Kolumbije, kjer so delali v gozdovih in aa-sliišIH lepe denaree; ker pa ee jim je zaželelo lažjega dala, ao nastopili pot proti vzhodu. Par measeev bodo oetali tukaj, da pri mlaivl zaslužijo par stoUkov, nato bodo odšli dalje ns vakod. Janes jim je prav«, da na induetrij-ekem vzhodu al kaj prida aa delavce, vendar oni niso polagali poeobne važnosti na njegov« informacije, šsš, kaj on ve, ki je še zelenec v TRINERJEVO GRENKO VINO Mtaa Umika ia oSv»j»l« KOBILICE v tiskarsko obrt spadajoča dela VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJM DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa f»JuoUa d«>. Mdatvo tlakam Cm* aaMraa, uuij.k« dalo prr.