Spoštovani clanice in clani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti! Ob bližajocem se mednarodnem prazniku delavstva, ki ga praznujejo v vecini držav sveta in gospodarski krizi, ki še kar vztraja, si je vredno vzeti kak trenutek in se zami-sliti o položaju delavcev. Prav zavedanje o družbeni odgovornosti in njeno uvajanje lahko bogati nas in podjetje, organizacijo. V tokratni številki IRDO e-novic po-objavljamo zanimiv intervju z Jožetom Smoletom, generalnim sekretarjem Združenja delodajalcev Slovenije. Ne spreglejte zanimivega porocila naše clanice mag. Vesne Kovacic, ki se je udeležila mednarodne konference “Socialno podjetništvo—vektor sprememb v EU.” Clan Branko Gerlic je povzel marcevsko razpravo o uvedbi temeljnega dohodka v Švici. Priznana voditeljica in waldorfska pedagoginja Irena Polak Fištravec je spregovorila o vešcini javnega govorništva in retorike. Mednarodno tekmovanje Challenge: Futu-re je predstavilo prvi izbor tekmovalcev za uvrstitev v nadaljnji krog. In še veliko zanimivih novic in vabil na razlicne konference, simpozije in izobraževan-ja lahko preberete v tej številki. Ce utegnete, vas vabimo, da se katere v maju tudi udeležite, saj jih je kar veliko na temo družbene odgovornosti. Maja pa bo seveda objavljen tudi razpis za nagrado Horus 2011. Vabljeni k sodelovanju! Vaš Inštitut IRDO 22. APRIL 2011 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV 1 IRDO E-NOVICE Horus 2011 2 Prispevki 3 Intervju Irena Polak Fištravec 10 Intervju: Jože Smole 13 Konference 16 Novice 22 Razpisi 30 Branje 31 Zanimivosti 34 V tej številki: Foto: Idea go, www.freedigitalphotos.net Velikonocni prazniki naj vam prinesejo veliko veselja, topline, srece in miru! Sodelavke in sodelavci Inštituta IRDO STRAN 2 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Aktualno! Slovenska nagrada za drutbeno odgovornost - HORUS 2011 IRDO - Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi, pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v partnerskem sodelovanju s števil-nimi strokovno – interesnimi organizacijami, bosta predvidoma 15. maja 2011 objavila razpis za pode-litev Slovenske nagrade za drutbeno odgovornost – HORUS 2011. Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo drutbene odgovornosti in jo vkljucujejo v svoje pos-lovanje: v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déletnikov podjetja – poslovnih partnerjev in širše drutbe – ter pri razvoju izdelkov in storitev. Še posebej pomembno pa je, da jo podjetja vklju-cujejo v strateško vodenje ter v svoje poslovanje. Letos bomo podelili tudi dve posebni priznanji: (1) uspešnim slovenskim podjetnikom v zamejstvu in po svetu ter (2) novinarjem. Z nagrado Horus telimo spodbujati celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij in širše drutbe. Krepiti telimo zavedanje o pomenu drutbene odgo-vornosti za nas vse in opozoriti na našo soodvisnost, ki se je še vse premalo zavedamo. Opozoriti teli-mo na to, da je za vsako dejanje najprej odgovoren posameznik, ki deluje v organizaciji in izven nje. In vsi posamezniki, ki jih nekdo vodi, sestavljajo ucinkovito, odgovorno ali pa neodgovorno organizacijo. Promovirati telimo primere dobre prakse v javnosti in s tem spodbujati podjetja k bolj odgovornemu in ucinkovitemu poslovanju. Pobuda za Slovensko nagrado za drutbeno odgovornost je nastala spomladi 2008, pobudnikoma Sekci-ji za spodbujanje drutbene odgovornosti v okviru Slovenskega društva za odnose z javnostmi in IRDO – Inštitutu za razvoj drutbene odgovornosti pa so se z leti pridrutile številne strokovno-interesne orga-nizacije in mediji. V letu 2009 so med 11 finalisti nagrade prejeli: Trimo Trebnje d.d. (velika podjet-ja), Atech elektronika d.o.o. (srednja podjetja) in Informa Echo d.o.o. (mala podjetja). Leta 2010 pa sta med 6 finalisti nagrado prejela: UniCredit Banka Slovenija, d.d. (velika podjetja) in Abbott Laboratories, d.o.o. (mala podjetja). Vabimo vas, da pri projektu HORUS 2011 z vašim primerom dobre prakse sodelujete tudi vi! Prijavite se na razpis HORUS 2011, ki bo predvidoma 15. maja 2011 objavljen na spletni strani www.horus.si. Tudi letos bomo organizirali uvodni seminar za prijavitelje na razpis za nagrado HORUS 2011 za vse, ki telite izvedeti vec o drutbeni odgovornosti ter pridobiti dodatna znanja za izpolnitev prijavnice. O podrobnostih seminarja boste izvedeli na www.horus.si po 15. maju 2011. Ne spreglejte! Kljucni datumi Razpis: 15. 5. 2011—15. 9. 2011 (rok za oddajo prijavnice) Prijave in informacije: nagrada.horus@irdo.si, www.horus.si Pripravila: Lidija Novak STRAN 3 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV KONFERENCA »SOCIALNO PODJETNIŠTVO – vektor sprememb v EU« mag. Vesna Kovacic clanica IRDO V Ljubljani smo se 15. in 16. aprila 2011 udeletili mednarodne konference z naslovom »Socialno podjetništvo – vektor sprememb v EU«. Organizatorji konference, slovenski Inštitut Novum, Evropski liberalni forum in katalonski Fundacio Catalanista i Democrata, so si ob podpori Evropskega parlamenta zastavili cilj konference: spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji in EU ter v Jugovzhodni Evropi. Castni pokrovitelj konference je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je ob tej prilotnosti poudaril, da je pozornost EU trenutno usmerjena v dokoncanje skupnega EU trga in pospe-ševanje kohezivnosti EU. Pri tem se daje velik pomen inoviranju in novim vlaganjem. Socialno podjetniš-tvo izpostavlja kot inovativno obliko trtno usmerjenega podjetništva, povezanega z novimi oblikami vla-ganj. Preprican je, da doslej pri nas na tem podrocju ni bilo dovolj narejeno, zato je nastala praznina, ki jo bo potrebno zapolniti z inovacijami. Gospodarska ministrica mag. Darja Radic je ob tej prilotnosti poudarila, da nudi socialno pod-jetništvo kombinacijo protnih oblik zaposlitve in prostovoljnega dela. Po njenih besedah je to še posebej pomembno v casu, ko se z brezposelnostjo srecuje vse vec mladih iskalcev prve zaposlitve in starejših od 55-tega leta. V socialnem podjetništvu vidi motnost in hkrati prilotnost za zagotovitev njihove trajnostne zaposlitve. Organizatorki in pobudnici konference Felicita Medved, clanica Evropskega liberalnega foruma kot tudi Inštituta Novum, in mag. Zdenka Kovac, prav tako clanica Inštituta Novum, sta v uvodu konfe-rence poudarili, da potrebujemo za izhod iz krize nove razvojne modele, ki bodo prinesli nove mehanizme reševanja socialnih problemov. Socialno podjetništvo je po njunem prava rešitev, saj predstavlja pomem-ben dejavnik konkurencnosti in razvoja EU. Kako pomembna je socialna ekonomija, katere del je social-no podjetništvo, zgovorno prica podatek, da zagotavlja socialna ekonomija vec kot 10 odstotkov vseh zaposlitev EU in ustvari vec kot 10 odstotkov BDP-ja EU. Na konferenci so se predstavili tudi številni domaci in tuji predstavniki dobrih praks socialnega podjetništva. Iz predstavitev je bilo razbrati, da je zakonska ureditev socialnega podjetništva v razlicnih drtavah razlicna. Medtem ko ima vecina razvitih drtav EU omenjeno podrocje zakonsko urejeno, drugod ni tako. Za razliko od Slovenije, ki je meseca marca letos sprejela zakon o Socialnem podjetništvu z velja-vo od 1. januarja 2012, v vecini drtav Jugovzhodne Evrope socialno podjetništvo še ni zakonsko urejeno. Kljub temu smo bili prica nekaterim zelo prodornim in inovativnim pristopom k pospeševanju socialnega podjetništva. Ne glede na to, se socialni podjetniki skoraj povsod srecujejo z istimi tetavami: z majhnim številom socialnih podjetij, z nerazumevanjem okolja, z napacnim razumevanjem pojma socialnega pod-jetništva, s šibkimi kapacitetami in s šibko usposobljenostjo socialnih podjetnikov, idr.. Zakljucimo lahko, da bo v prihodnje zato potrebno vec pozornosti nameniti promociji socialnega podjetništva, razvoju podpornega okolja, krepitvi sodelovanja med socialnimi podjetniki in okolico, ustre-zni usposobljenosti socialnih podjetnikov ter pospeševanju izmenjave idej in dobrih praks. Razvoja soci-alnega podjetništva si torej v bodoce ne moremo predstavljati brez še vecjega medsebojnega povezovanja in sodelovanja. Ali si danes sploh lahko privošcimo nesodelovanje? Prispevki STRAN 4 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV (UNIVERZALNI) TEMELJNI DOHODEK V ŠVICI Pripravil: Branko Gerlic, clan IRDO (Zeitpunkt, marec/april 2011) (Ideja o) temeljnem dohodku postaja dejstvo. V Zuerichu se je 19. marca letos zbralo 600 ljudi, med njimi tudi direktorji bank, nekdanji ministri, števil-ni znani podjetniki in mnogi drugi, na razpravi o uvedbi temeljnega dohodka v Švici. Izhodišce je njihov sistem neposredne demokracije, ki omogoca referendumsko sprejemanje odlocitev tudi o takšnih (vladam neljubih) sistemskih ukrepih. Delovanje švicarskega aktiva za Temeljni dohodek omogocata zlasti sklad »Kulturimpuls Schweiz« in podjetnik Goetz Werner, lastnik verige trgovin z drogerijo. Slednji je pred kakšnimi desetimi leti tudi zas-noval gibanje za uvedbo temeljnega dohodka v Švico. Tivahna razprava se je osredotocala predvsem na argumente, zaradi katerih je tak sistem nujen: poleg pre-karnosti (negotovosti) zaposlovanja (za cimer ocitno boleha tudi Švica, op. BG) so poudarjali predvsem svobodo, ki bi jo v tem sistemu, ki v sedanjem, po besedah ene od razpravljavk »nudi vsestransko in popolno varnost, hkrati pa onemogoca vsakršno gibljivost«, upravicenci vsaj okusili. Te omenjeni Goetz Werner ob tem poudarja, da sistem temeljnega dohodka temelji na medsebojnem zau-panju. Tako med posamezniki kot med posamezniki in skupnostjo. In s tem zavraca mnenja ceš da bi pre-jemniki »pozabili« na ustvarjalnost in delavnost. »Takšno mnenje je posledica nezaupanja v druge. Nes-miselno in nepravicno je trditi, da bi jaz sicer tudi v primeru, da bi dobival tak dohodek, delal enako kot sedaj, vendar pa socasno dvomiti, da bi se enako obnašali tudi drugi« je rekel Goetz Werner. Financiranje UTD bi v Švici potekalo dokaj preprosto: UTD v višini ca 2500 CHF bi stal drtavo cca 200 mrd CHF ali priblitno eno tretjino njihovega BDP. Za razlicne socialne in podobne transferje porabijo te sedaj ca 170 mrd CHF, manjkajocih 30 mrd pa po mnenju udeletencev ne bi smelo biti tetavno najti. (CHF = ca 0,6€ op BG). Zanimiva je bila tudi misel, po kateri vsak Švicar te sedaj utrpi 2630 CHF letno škode zaradi hrupa in za 3200 CHF letno zaradi onesnatenega zraka. Le da mu povzrocitelji hrupa in onesnatevalci teh škode ne povrnejo. Zanimivo je bilo tudi to, da se je v razpravi nekdanji glavni ekonomist banke UBS izkazal kot velik zagovornik UTD, medtem ko je bil njegov najvecji nasprotnik glavni urednik Weltwoche. Sprejeli so še sklep, da po letu dni sprotijo akcijo zbiranja podpisov, potrebnih za uveljavljanje te ideje v Švici. Najbolj utemeljen ocitek UTD-ju je bil, da le-ta niti ne nacenja resnicnih tetav našega sistema, zaradi katerih so razmere kakršne so (in zaradi katerih je UTD sploh potreben op. BG). Ta pripomba je bila argumentirana za dejstvom, da je v vsaki ceni zajetih najmanj 40% obresti kot oblika prikritega obdavce-vanja. Pri cemer ta obdavcitev ni namenjena drtavi oziroma kritju stroškov za zadovoljevanje skupnih potreb, ampak se neposredno pretaka v tepe lastnikov. Ceprav je tudi po mnenju tistih, ki so ugovarjali UTD-ju s tem argumentom, UTD seveda nujen, pa meni-jo, da je UTD lahko le vmesni korak, ki bi vodil v razmere, v katerih bi vsi ljudje imeli korist od avtoma-tizacije in tistega, cemur pravimo napredek. STRAN 5 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV SOCIALLY RESPONSIBLE ENTREPRENEURSHIP AND BUSINESS ETHICS Dr. Dr. Matjaz Mulej, Prof. Emer. University of Maribor, Faculty of Economics and Business, and IRDO Institute for Development of Social Responsibility, Maribor, Slovenia (head of experts board), And IASCYS International Academy for Systems and Cybernetic Sciences, Vienna (president), European Academy of Sciences and Arts, Salzburg (member), European Academy of Sciences, Arts and Humanities, Paris (member) mulej@uni-mb.si Abstract: =Problems cannot be solved with the mentality that has caused them‘. Hence, the 2008- crisis cannot be solved with ethics of one-sided and short-term mentality of the industrial and neo-liberal economics, which has caused the =Bubble Economy‘ of several recent decades. Neither the market nor the govern-ment alone have assured the common benefit of all humans so far, as they were supposed to in the so-called capitalistic or communistic/socialistic socio-economic order over the recent centuries.The pre-industrial mentality has neither been able to assure the common benefit that should resultfrom the =invisible hand‘ or the =visible hand‘ of power-holders. The decisions/actions have always been made and taken by humans, making or heading organizations, be it families, enterprises, non-governmental organi-zations, public institutions, or government bodies. The role of organizations is to provide for synergetic co-operation of specialists toward holism as the basis of the common benefit. These facts make us think about humans, their responsibility, values, culture, ethic, and norms (VCEN), with a focus on entrepreneurial and business life, in this text. They make us think about an innovativec-hange in mentality (both as a process of beneficial change and as its outcome). Thus, we come to think of combining in a synergy (a) social responsibility (SR), (b) innovation, (c) the (Dialectical) Systems Theory (as the theory of attainment of the requisite holism (RH), without which the benefit of all can hardly be yielded). This means that we do not see the (corporate) SR as a simple charity or honesty of owners and managersin their relations with their coworkers, business partners, broader society (including charity as a part of SR) and nature (as a general precondition of human survival after centuries of nature‘s destruction rather than maintenance), but as a/the new socio-economic order after neo-liberalism and its =Bubble Economy‘. The latter disregards the natural and human capacities too much to be allowed to continue destroying humankind and its natural preconditions. Without SR, the current civilization hardly has a chance to survive. In ISO 26000, namely, SR covers (1) governance, management and organization, (2) human rights, (3) labor relations, (4) natural environment, (5) fair business practices, (6) consumer issues, (7) community involvement and development;it links all of them with consideration of (1) interdependence as the basis, and (2) holism as the top intenti-on/achievement.We prefer no limitation of SR to companies: they follow influential humans‘ decisions. SR is a human attribute. Interdependence makes human honest and leads from one-sidedness to holism. Keywords: global economy, invention-innovation-diffusion process, ISO 26000, requisite holism, social responsibility, socio-economic order, (Dialectical) Systems Theory. Conclusions and suggestions: Radical Innovation of VCEN toward SR is unavoidable all over, incl. Businesses Humankind of today is facing the toughest crisis since the triad made of both world wars and the big dep-ression between them in 1914-1945, or even the toughest crisis ever. This crisis cannot be solved with means of so far that have caused it resulting from neo-liberalism that is leaving A. Smith‘s liberalism asi-de. Conditions are too different from the recent decades, namely: • The market is fuller than ever, supply reaches far beyond demand. The =Bubble Economy‘ is bro-ken. • Only 15% of humankind lives on more than four US dollars a day; the others are living in a saving society or even in hunger and illness, many millions with less than a single dollar a day. • Life cycle of needs says that consumption can no longer grow in order for humankind not to destroy its natural preconditions of survival, unless IIDP/innovations become completely in line with SR, including sustainability. • Non-material needs of humans are felt to be more important than earlier, especially with the richer 15% and those among the other who do not have big material ambitions. Therefore: • The problem of existence of the current civilization requires innovative change from un-sustainable and sustainable development to development of sustainability for a sustainable future – as an essential component of human SR. • SR reaches far beyond the old definition limited to some nice and beneficial charity – to the end of owners' right of abuse of property and related humans and nature. • The concept of 'process owners', giving employees the right to use without the right of abuse, is extended to enterprise owners and all other influential humans, too. Thus we might recommend the following actions to governments, non-governmental and similar organi-zation and enterprises (from sole entrepreneurs and SMEs to multinational corporations): • Awareness building about the crucial importance of giving up the one-sided and short-term beha-vior of so far in order to practice RH through SR in order to enable (1) survival of the current civilization of humankind in (2) healthy global and local social, economic, business and natural environment by (3) adding sufficiency to efficiency and effectiveness of life and work. • Promotion of understanding that SR means (according to ISO 26000) attainment of RH by practi-cing of interdependence rather than the fiction that economic and natural independence is possible and that subordination causing dependence and resulting abuse is able to last rather than cause revenge all way to terrorism. • Promotion of understanding that SR includes (1) governance, management and organization, (2) human rights, (3) labor relations, (4) natural environment, (5) fair business practices, (6) consumer issues, (7) community involvement and development; it links all of them with consideration of (1) interdepen-dence as the basis, and (2) holism as the top intention/achievement. • One should prefer no limitation of SR to companies: they act along with influential humans‘ deci-sions. • Promotion of understanding, and including in the prevailing VCEN, of the fact that SR belongs into (1) individual human ethics/VCEN, (2) organizational strategy, and (3) policy of governments on local, regional, national, international, and supra-national levels. • Promotion of understanding that passing a decision or law/act that supports SR is not enough, because this decision is better considered as an invention or potential innovation that must become inno-vation. Therefore, promotion of SR must be considered, and worked on, as an IIDP of a non-technological invention with a potentially radical and crucial impact. • Promotion of understanding that SR, as a tool helping humankind survive and organization pros-per, demands fighting and abolishing any monopolies and oligopolies while supporting a fair total compe-tition in combination with creative cooperation. • Promotion of understanding that SR diminishes and prevents costs resulting from the lack of RH, well-being (based on creation and IIDP rather than on lazy lifestyle) and from dissatisfaction of human masses. The latter is visible in strikes, loss of business partners and customers, riots, unhealthy natural environment and related need for medication and renewal of humankind‘s natural preconditions of life, etc. • Promotion of understanding that results of practicing of SR are hard to see in accountancy, becau-se they show up in =opportunity cost and benefit‘ assessment. This fact requires an innovation in data pro-curement for governance and management to be based on realistic rather fictitious information and disin-formation. • Promotion of understanding that the neoliberal concept of the omnipotent market does not match reality due to monopolies, and the neoliberal concept of =reducing cost at any cost‘ causes =Bubble Economy‘ that cannot work well without RH and SR. RH and SR fight one-sidedness and over-specialization and require consideration of interdependence for decision to come as close as possible to holism. • Promotion of awareness that governments can do a lot for promotion of RH and SR with their rules considering procurement to the entire public sector: nobody is eligible to supply any organization in any part of the public sector from kindergarten and other schools to the governmental offices and bodies and army etc., unless the potential supplier can prove best in systemic quality, business excellence, SR, normal wages and rewards and business funds, including requiring the same from all suppliers, too. • Promotion of understanding that customers have already started to increasingly value and respect, and therefore purchasing from, organizations, which have a good image of practicing SR more than their competitors. In other words: SR supports competitiveness and hence survival in the contemporary market. • Promotion of understanding that customers who are shopping-addicted are less and less. The saving society is showing up; sufficiency is being added to efficiency also in the richest parts of the worldwide population. In other words: the long-term and broad-minded – i.e. dialectically systemic – behavior is gradually becoming normal – via SR/RH. • Promotion of understanding that the monopolies of multinational and other enterprises and gover-nments under their control cannot last, but tend to result in serious difficulties due to the fact that the abu-sed ones rebel against the abuse and related lack of SR/RH. • Promotion of understanding that the =Bubble Economy‘ of so far can last no longer, unless the cur-rent human civilization does not want to survive, because it does not possess three of four Planets Earth. Any other behavior expresses a crucial lack of RH/SR toward our children, grandchildren, and our-selves, too. We may not hate/murder our offsprings. • Enterprises must innovate their prevailing VCEN and knowledge, both on contents and methods, to adapt to the showing up innovation of conditions and resulting preconditions in the market. Details are quoted above and require a quite radical non-technological innovation of VCEN. Many entrep- reneurs practice the modern VCEN with clear business benefits; their criteria of benefit are not only short-term and narrow-minded. Details exceed the available room. What can be expected, including in SMEs, is everybody's capability to attain knowledge and will to enter the interdisciplinary creative cooperation along with his or her specialization. Though: these attributes are rare birds, so far, because schools and bosses leave them to incidental acquisition. This sad fact is visible from data how few books, articles and papers are written in such cooperation (Mulej et al, 2006), and from experience reported about (Barabba, 2004; Quinn, 2006; etc.). Cooperation can receive support, instead of an empty content-poor sitting in meetings and losing time, from several methods such as the combination of USOMID and =6 thinking hats‘ methods (Mulej, M., Mulej, N., 2006). What is essential is to acquire the habit to listen to each other because we disagree: being different specialists we have different bases and complete each other up by different findings. Com-pleting up can be reached with no loss of time and arguing; the said method makes this possible. DEL MEDNARODNE BIBLIOGRAFIJE O DRUTBENI ODGOVORNOSTI Reports European Commission, DG Enterprise and Industry, -Responsible entrepreneurship: A collection of good practice cases among small and medium-sized enterprises across Europe., 2003, Brussels, 53 pp. -Implementing the Partnership for Growth and Jobs: Making Europe a Pole for Excellence on Corporate Social Responsibility., Communication from the Commission to the European Parliament, the Council and the European Economic and Social Committee, COM(2006) 136 final, 22 March 2006, Brussels, 13 pp. European Commission, DG Enterprise and Industry, -Opportunity and Responsibility: How to help more small businesses to integrate social and environmental issues into what they do., Full Report, 2007, Brus-sels, 48 pp. -Corporate Social Responsibility: A business contribution to sustainable development., Communication from the Commission concerning Corporate Social Responsibility, European Commission Green Paper, COM(2002) 347 final, 2 July 2002, Brussels, 24 pp. -Promoting a European framework for Corporate Social Responsibility., COM(2001) 366 final, 18 July 2001, Brussels, 32 pp. Martinuzzi, A., Gisch-Boie, S., Wiman, A. -Does Corporate Responsibility Pay Off: Exploring the links between CSR and competitiveness in Europe’s industrial sectors., Research Institute for Managing Sustainability, November 2010, Vienna, 100 pp. European Commission, DG Enterprise and Industry, -Opportunity and Responsibility: How to help more small businesses to integrate social and environmental issues into what they do., Summary of key messa-ges of Full Report, 2007, Brussels, 4 pp. -Promoting Entrepreneurship and Innovative SMEs in a Global Economy: Towards a More Responsible and Inclusive Globalisation., Second OECD Conference of Ministers responsible for Small and Medium-sized Enterprises (SMEs), Executive Summary of the Background Reports, 3. – 5 June 2004, Istanbul, 43 pp. -Small and medium-sized enterprises and responsible business practice., Allen Consulting Group Report, An initial investigation, May 2008, Australia, 74 pp. Se nadaljuje... STRAN 6 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Se nadaljuje... STRAN 7 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Se nadaljuje... STRAN 8 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Se nadaljuje... STRAN 9 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV -Corporate Social Responsibility: Final results and recommendations., European Multistakeholder Forum on CSR, Final Report, 29 June 2004, 27 pp. Nelson, J. -Building Linkages for Competitive and Responsible Entrepreneurship: Innovative partners-hips to foster small enterprise, promote economic growth and reduce poverty in developing countries., Full Report, United Nations Industrial Development Organization, 2007, 212 pp. European Commission, -Entrepreneurship in Europe., Green Paper, COM(2003) 27 final, 21 January 2003, Brussels, 25 pp. Mujtaba, G, B., Afza, T. -Business Ethics Perceptions of Public and Private Sector Respondents in Pakis-tan., Asian Journal of Business Ethics, October 2010, 27 pp. Sullivan, D, J. -The Moral Compass of Companies: Business Ethics and Corporate Governance as Anti-Corruption Tools., Global Corporate Governance Forum, Focus 7, 2009, 55 pp. Webley, S., More, E. -Does Business Ethics Pay? Ethics and financial performance., Institute of Busi-ness Ethics, London, 47 pp. Bake, M. -Marketing Responsibly: Addressing the ethical challenges., Institute of Business Ethics, Lon-don, 59 pp. Webley, S. -Religious Practices in the Workplace., Occasional Paper 3, Institute of Business Ethics, Lon-don, March 2011, London, 28 pp. Irwin, J. -Doing Business in South Korea: An Overview of Ethical Aspects., Occasional Paper 2, Institute of Business Ethics, March 2010, London, 20 pp. Duquenoy, P., Dando, N., Harris, I. -Ethics in the Provision and Use of IT for Business., Occasional Paper 1, Institute for Business Ethics, January 2010, London, 36 pp. Rudd, A, M. -A logic model for responsible entrepreneurship and sustainable development., Environ-mental Valuation and Policy Laboratory Working Paper, February 2007, Canada, 35 pp. In drugi... Opomba uredništva: Objavljamo le del bibliografije o družbeni odgovornosti, saj je spisek dolg nekaj strani. Tiste, ki jih zanima celoten seznam prosimo, da se obrnete na ddr. Matjaža Muleja (mulej@uni-mb.si). Hvala. Opomba ddr. Matjata Muleja: Za ta spisek se zahvaljujemo prof. dr. Borisu Cizlju, Slovensko poslovno in raziskovalno zdrutenje SBRA v Bruslju. Na njegovo pobudo je bila 21. 4. V Gradcu delavnica KEN Forum, ki se bo nadaljevala v zacetku junija v Mariboru. KEN je kratica za Knowledge Economy Network. Osnovo za delavnico v Gradcu daje študija prof. ddr. M. Muleja, iz katere objavljamo tukaj povzetek. Junija bo na dogodku sodelovala izmed clanov IRDO vsaj še prof. dr. Jotica Knez Riedl, ki predava o tej tematiki na UM EPF. STRAN 10 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Zakaj sta javno govorništvo in reto-rika v današnjem casu tako pomem-bna? Javno govorništvo in retorika danda-nes nista niti znanost niti umetnost, pac pa vešcina, kako nekaj povemo. Svoj cas je bila retorika druti-ca matematiki, astronomiji, filozofiji in podobnim velikanom znanosti. Danes pa je kot Trnuljcica, ki caka poljub obuditve – svojega princa (RETORJA?), ki bo vešcini govorništva zopet utrl pot do znano-sti. Sprico medijskih povezav je svet postal resnicno »majhen« in z vsako obliko komunikacije, dialoga ali debatiranja posameznik, drutba, skupina… kate svojo kulturo in nekulturo. Danes je pomembno zna-nje in obvladovanje besedne spretnosti v vseh sodobnih medijih, v prakticno vseh poklicih, pri vsakodnevnem pogovarjanju in ne nazadnje pri pogovoru v drutini. Z vsako izgovorjeno besedo, stavkom in mislijo smo ambasadorji lepega slovenskega jezika. Slovenski pravopis pozna vec kakor 100.000 besed, povprecen Slovenec pa jih »obvlada« - torej uporablja le nekaj odstotkov! Dober govo-rec ima zmeraj vajeti v rokah, vendar lahko ocara, lahko zacara, lahko pa tudi razocara. Komu so namenjene delavnice govorništva in retorike? Delavnice retorike in govorništva so namenjene ljudem, ki se zavedajo pomena maternega jezika, nje-gove uporabe in negovanja pristne, tlahtne besede. Predvsem pa so namenjene posameznikom, ki telijo delati na sebi, dvigovati raven svoje izobrazbe in kulture. Te v svetišcu in prerocišcu grškega boga Apolona v Delfih je bil napis: »Clovek, spoznaj samega sebe!« S tem ko govorimo, komuniciramo, nastopamo, govorimo pred drugimi ljudmi in javnostmi, išcemo in najdemo samega sebe. Brusimo in pilimo svoje strahove, misli, dvome in prepricanja. Spoznavamo svoje še neodkrite sposobnosti, odkri-vamo talente in se soocamo s svojimi mejami oziroma omejitvami. Delavnice pa so namenjene tudi ljudem, ki pri svojem govornem nastopu opatajo vedno vecjo tremo, udeletencem, ki se bodo podali npr. na novo poklicno pot, kjer bodo potrebovali znanje govorništva ali bodo vec javno nastopali, predavali, vodili konference, sestanke. Dolocene delavnice pa namenjam mladim, ki morajo npr. svoje seminarske ali raziskovalne naloge predstavljati v javnosti, pa jih v šolah ne naucijo pravilnega in suverenega govorjenja. Kakšne vaje izvajate na delavnici in kakšne sposobnosti pridobijo udeleženci? Na delavnici se s pomocjo testa seznanimo s tem, kakšen tip osebnosti smo: vizualni – vidni, avditivni – slušni ali kinesteticni – gibalni. Nato poskrbimo za sprostitev s pomocjo sprostitvenih tehnik ter vaj za premagovanje treme. Sledi ogrevanje glasilk (vaje za izgovorjavo) in preverjanje, ali znamo dihati s trebušno prepono ali diafragmo. Kakor je vsebina prva dama govornega nastopa, tako je trebušna prepona kraljica dihanja. V ta namen naredimo nekaj vaj dihanja, ki jih nadgradimo z govornimi vajami ter vajami za izgovorjavo. Za ogrevanje uporabljam tudi jezikovno vecglasje ali jezikovni kanon, iskanje najugodnejše lege glasu pri vsakem posamezniku ter seznanjanje z dejavniki, ki vplivajo na govorni nastop. Nekaj casa nameni-mo govorici telesa ter simptomom strahu pred javnim nastopanjem in vrstam pogleda pri nastopu (drutabni, poslovni, javni pogled….). Odvisno od strukture udeletencev, pricakovanj in telja, ki si jih zaupamo ob zacetku ali ob prijavi na delavnico, najvec udeletencev teli vedeti, zakaj imajo tremo in kako jo lahko cim latje in cim prej pre-magajo. Zato tremi, simptomom in vajam za premagovanje treme v uvodnem delu namenim najvec casa. Drugi del delavnice namenim kratkim predstavitvam ali nastopom udeletencev po metodi »lerning by doing«. Nastopamo, opazujemo drug drugega in se na ta nacin ucimo ter izboljšujemo svoj nastop. Opatam, da te po štiriurni delavnici udeletenci postanejo boljši opazovalci samega sebe in predvsem drugih govorcev (ponavadi se iz svojih napak in napak drugih najlatje in najvec naucimo), postanejo bolj kriticni in samokriticni ter samozavestni (predvsem ko razbijemo slepilo, da nekateri ljudje nimajo treme – skoraj vsi ljudje imamo tremo!). Bolje znajo uporabljati roke in gestiko, kadar imamo motnost snemanja s kamero, tudi mimiko obraza in svojo izgovorjavo, prepricljivost, stik s publiko ter potovanje z vsebino svojega govora. Koliko delavnic, tecajev je potrebno, da osvojimo dolocena pravila retorike? To pa je odvisno od vsakega posameznika oz. skupine, kadar telijo udeletenci delati v okviru iste sku-pine. Na svojih delavnicah zmeraj poudarjam, da: »Vaja dela mojstra, ampak, samo ce mojster dela vajo!« Ce vam nekdo obljublja, da vas bo na enem sre-canju »ozdravil« in naucil, kako premagati tremo in postati dober govorec, bi sama zelo zastrigla z ušesi in bila previdna. Takšna oseba je mazac ali pa le nekdo, ki mu je zgolj do zaslutka. Tako kot v šoli ucitelji ne morejo »vliti« znanja v ucen-ce in dijake, tako je tudi pri retoriki: treba je vaditi, se izobratevati, veliko brati in bogatiti besedni zaklad, nastopati ter izkoristiti vsako prilotnost za zborno govorjenje - ali povedano z drugimi besedami: nabirati kilometrino. Tudi vrhunski športniki ali baletni-ki to ne postanejo cez noc, temvec so potrebna leta in meseci treningov ter tekmovanj… T.i. carobne palcke in blitnjic prakticno ni. Ce nam je vešcina govorjenja polotena te v zibelko, seveda hitreje nap-redujemo, vendar nobeno mojstrstvo ne pade iz nebes. Drugace pa se da govorništva z vztrajnostjo in ljubeznijo do materinšcine nauciti. Kaj vi kot strokovnjakinja s podrocja retorike opažate pri javnih govornikih v Sloveniji, kje delajo naj-vec napak, katere so te napake in kako jih lahko odpravijo? Opatam, da se je pri nas v Sloveniji razprostranila neka grda razvada, da govorci svoje govore predv-sem berejo. Govorec, ki bere, ni govorec, ampak je bralec. Še huje je, kadar si govorci vsebine govo-ra ne napišejo sami, potem niti ne poskušajo niti ne morejo vzpostaviti stika s poslušalci – delujejo abs-traktno in neprepricljivo. Ceprav so casi socialisticne samoupravne retorike »karnaprejgovorcev« mimo, so govori nekaterih (zlasti politikov in kulturnikov) predolgi in premalo izpiljeni. Francoski drtavnik Charles de Gaule je bil znan po tem, da si je zmeraj sam napisal govore (ure in ure jih je vadil pred ogledalom, z rojstvom radia in TV se je tudi snemal in pilil svoje govore), ki so bili kratki in ucinkoviti. Ljudem so segli v srce. Zlasti pri politicnih osebnostih opatam, da je retorika vcasih puhla in sama sebi namen, kar se odrata v glasu, monotonosti, prehitrem ali prepocasnem govorjenju, nerazlocnosti ipd. Nekateri se poslutu-jejo taktike avtoritete, podtikanj in podcenjevanja. Mnogi se stika s publiko sploh ne trudijo vzposta-viti. Tudi pri nekaterih mojih kolegih in kolegicah iz radia in TV je tako – v našem targonu radi rece-mo, da »odpikajo svoje« in se ne potrudijo v nek nagovor vnesti osebne note oz. zavedanja, da je vsa-ka prilotnost enkratna in neponovljiva. Zato me ne cudi, da v zadnjem casu za vodenja prireditev najemajo dramske igralce in igralke, ki se najmanj 4 leta na fakulteti posvecajo študiju govorjenja, interpretiranja, izgovorjave, nastopanja, vzpostavljanja stika s publiko…, da omenim samo nekatere vsebine študija. Potem pa so tukaj še mašila, ki jih opatam pri govorcih : ahm, mmm, aaa, no, kajti, namrec, pravzaprav…… in trenutno najbolj razprostranjeno mašilo: pac. Kaj pomaga? Delati na sebi, snemati se, opazovati, teleti biti boljši…. Ali nam lahko zaupate tudi kakšno zanimivo anekdoto s podrocja retorike? Ce si boste ogledali film »Kraljev govor« boste v njem našli eno samo anekdoto…Ali pa morda iz francoske oz. evropske zgodovine niste vedeli, da je izumitelj t.i. »trotl bobna«, valjastega bobna, ki se je vcasih vrtel pod kamero in na katerem je tekel tekst, katerega je voditelj porocil ali neke oddaje bral, gledalci pa so bili prepricani, da ves tekst obvlada na izust (danes je to racunalniški zaslon pod kamero)– torej, da je izumitelj tega pripomocka bil Napoleon Bonaparte. Tudi on si je svoje govore temeljito pripravil, potem pa so jih (ali pa samo oporne tocke) njegovi podlotniki zapisali na velikan-ske panoje, ki so jih poskrili za zavese v dvorani, kjer je imel svoj govor. Napoleon je svoje govore zacenjal zelo vehementno, s tem je pritegnil pozornost obcinstva, njegovi pomocniki pa so tacas odgrnili zavese in iz velikanskih plakatov oz. panojev je Napoleon lahko bral svoje govore ali si pomagal vsaj z opornimi tockami, da ni izgubil niti govora. Kdaj in kje potekajo vaše delavnice oziroma kje lahko dobimo informacije o izvedbi delavnic? Delavnice opravljam na razlicnih lokacijah: za potrebe mladih raziskovalcev »Mladi za napredek Maribora« v prostorih Zveze prijateljev mladine Maribor, ki je ena izmed mojih partneric, za zdomce in Slovence v tujini delavnice retorike skupaj s pisateljem Tonetom Partljicem, ki ima delavnico dra-matike, izvajamo v Nemciji ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za zavod PIP in nevladne organizacije delavnice trenutno organiziramo na Ptuju v Kinu Ptuj ali v CID-u (Centru interesnih dejavnosti mladih). Drugace pa delavnice organiziram glede na povpraševanje in potrebe zainteresiranih (npr. za Bibliopedagoško šolo Zavoda za šolstvo RS, za dijake in študente, za telefoniste, izterjevalce, knjitnicarje…). Informacije o izvedbi delavnic dobite na IRDO, pri ZPM Maribor, na telefonski številki 031 874 992 ter na el. naslovu pixie@amis.net. Se nadaljuje... Intervju Pogovor s priznano voditeljico in waldorfsko pedagoginjo Ireno Polak Fištravec, ki te vrsto let uspešno moderira dogodke ter izvaja delavnice javnega govor-ništva in retorike. Spoznajte svojega RETORJA Se nadaljuje... STRAN 11 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Termini naslednjih delavnic: cetrtek, 5. maj 2011 ob 17.h (5.5. ob 5.h - zani-mivo:)) v prostorih Zveze prijateljev mladine (Dom ustvarjalnosti mladih, Razlagova 16, 1. nadstrop-je, ucilnica 1.3). Za nevladne organizacije pa 16. oz 19.5. ob 17.h, v prostorih Centra interesnih dejavnosti, v Osojnikovi 9, na Ptuju. STRAN 12 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Pripravila Sabina Kojc Opomba uredništva: Z Ireno Polak Fištravec smo se dogovorili, da clani inštituta IRDO lahko izkoristite 20% clanski popust, ce se odlocite za njene delavnice retorike in javnega nastopanja za vaša podjetja, organizacije (interne skupinske delavnice). Predvidoma junija bomo organizi-rali tudi brezplacno predstavitveno delavnico za clane inštituta IRDO (udeležba: po en predsta-vnik podjetja, organizacije, individualni clan). Datume sporocimo naknadno. STRAN 13 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV -Naš motiv je spodbuditi podjetja in organizacije k drutbeno odgovornemu ravnanju. Drutbena odgovornost – nacin poslovanja, kjer pod-jetja skupaj z deletniki vkljucujejo drutbene in okoljske vidike, kar prinaša prednosti in koristi za vse strani – še vedno ni samoumevna praksa podjetij in poslovanja? Drutbena odgovornost podjetij (DOP) ni zgolj lep in všecen izraz, temvec dolgorocna strategija za razvoj podjetja. Veliko podjetij pri nas se tega te zaveda. Kljub temu pa je treba temo drutbene odgo-vornosti še promovirati in podjetja spodbujati na tem podrocju, predvsem srednje velika in mala pod-jetja (SMP). Kako aktualna tema je drutbena odgovornost v casu krize, zlasti ce upoštevamo njene temeljne postavke – ekonomsko, zakonsko, eticno in prostovoljno? Drutbena odgovornost je tudi v krizi nadvse aktualna tema. Prestrukturiranje v skladu z drutbeno odgovornostjo pomeni usklajevati in upoštevati interese in potrebe vseh, na katere spremembe in odlocitve vplivajo. V praksi je proces usklajevanja ravno tako pomemben kot samo bistvo za uspešno prestrukturiranje. Pri tem je zelo pomembno vkljucevanje in sodelovanje vseh vpletenih z odprtim dialogom in posvetovanjem. Pri samem prestrukturiranju je potrebno opredeliti vsa tveganja, preracu-nati vse stroške, tako direktne kot indirektne, ki so povezani z alternativnimi strategijami in politika-mi in oceniti vse tiste alternative, ki bi zmanjšale potrebo po odpušcanju. Kako ocenjujete stopnjo ozavešcenosti in razvoja drutbene odgovornosti v Sloveniji? Kakšna je razlika med javnim in zasebnim sektorjem? Ozavešcenost je precej dobra med velikimi podjetij, ki delajo na mednarodni ravni in imajo razvito strategijo za DOP. Ozavešcenosti pa po naši oceni manjka med SMP – srednjimi in malimi podjetji. Potrebno bi bilo razviti strokovni forum ali platformo v Sloveniji, kjer bi se podjetja lahko informira-la, izmenjala izkušnje in nacrtovala skupne aktivnosti, in bi bilo tudi mednarodno povezano. Po naši oceni bi se moral tudi javni sektor bolj angatirati na podrocju drutbene odgovornosti podjetij. Veliko ljudi namrec vidi DOP le kot odgovornost zasebnega sektorja. Kateri faktorji spodbujajo drutbeno odgovornost podjetij? Na kakšne nacine se podjetja lahko ucinkovito angatirajo? Zavedamo se, da je temelj drutbene odgovornosti zdrava gospodarska klima, v kateri podjetja razvi-jajo dolgorocno uspešne strategije in prispevajo k trajnostnemu razvoju. Veliko podjetij pri nas se angatira na lokalni ravni, na vseh podrocjih DOPa. Podjetja nosijo najvecji delet drutbene odgovornosti na podrocju zagotavljanja delovnih mest, kjer velja pravilo, da je uspe-šen delodajalec najboljše zagotovilo za rast in trajnost delovnih mest. Zaradi vedno vecjega zavedanja o kljucni vlogi zaposlenih za gospodarsko rast in o posledicah, ki jih imajo odlocitve delodajalca na trgu dela in na delovnem mestu za druga podrocja tivljenja zaposlenih, pripada skrbi za zaposlene na podrocju DOP eno najvidnejših mest. Drutbeno odgovorno ravnanje podjetij vkljucuje okoljevarstvo, spoštovanje clovekovih pravic, nediskriminacijo oziroma zagotavljanje enakih motnosti za vse, zdra-vje in varnost na delovnem mestu, integriranje principov trajnostnega razvoja v upravljanje nabavne verige, poslovno etiko in razvijanje odnosa do lokalne skupnosti. Pomembno je, da dobijo podjetja motnost za angatiranje. Pred leti je ZDS pripravilo projekt, katere-ga namen je bil boljše sodelovanje med podjetji in dobrodelnimi organizacijami predvsem na lokalni ravni. Koncept je bil razvit v Nemciji od fundacije Bertelsmann in podjetjem KPMG in se imenuje »Marktplatz gute Geschäfte« (Trtnice „dobrih kupcij-). Na talost drtava projekta takrat ni podprla. Na kakšen nacin je lahko drutbena odgovornost tudi konkurencna prednost? Drutbeno in ekološko odgovorno ravnanje podjetij spodbuja razvoj inovativnosti, ki omogoca konku-rencno prednost ter zagotavlja varno prihodnost vseh udeletencev na trgu. Slovenska podjetja v okviru drutbene odgovornosti dalec najvec vlagajo v šport, sledi kultura in nato izobratevanje. Zakaj je ravno šport prioriteta? Ker je bil donatorstvo športu te tradicionalno dobro razvito v Sloveniji in ker se podjetja najraje angatirajo za lokalno skupnost, predvsem podjetja na deteli. In pravzaprav je vlaganje v šport tudi pomembno za zdravje tako zaposlenih kot njihove širše okolice in drutine. Ena od oblik drutbene odgovornosti je tudi donatorstvo. Kako ocenjujete stanje na tem podro-cju, katere so glavne ovire, da donatorstvo pri nas ni bolj zativelo? Ce primerjamo razvoj donatorstva z Ameriko ali drugimi zahodni drtavami je donatorstvo res manj razvito v Sloveniji. To pa je rezultat prejšnjega sistema, kjer smo bili navajeni, da je dolocene aktiv-nosti financirala drtava. Dobro razvito pri nas pa je štipendiranje in prepricani smo, da se bo tudi donatorstvo še razvijalo, dobrodošle pa bi bile verjetno tudi davcne spodbude s strani drtave, ki bi še dodatno pritegnile eventuelne donatorje. Pojavila se je pobuda po ustanovitvi Foruma slovenskih donatorjev, ki bi zdrutevala interese nevladnega sektorja in gospodarstva. Ali bi ZDS podprlo to obliko sodelovanja? S pobudo še nismo seznanjeni, ko bomo, se bomo do te lahko opredelili. Pri pozitivnih ucinkih drutbene odgovornosti se vecinoma raziskuje velika podjetja. Kakšna je vloga ali morda prednosti srednjih in malih podjetij? Vpeljevanje drutbene odgovornosti v mala in srednje velika podjetja mora biti prilagojeno njihovim znacilnostim, kot so velikost, sektor poslovanja, regija v kateri delujejo, strukturi podjetja ali organi- zaciji dela. Prednost malih in srednje velikih podjetij je fleksibilnost in s tem hitro prilagajanje zahte-vam trga in drutbe, v kateri poslujejo. Veliko podjetnikov se te instinktivno zaveda, da je poceti prave stvari – skrbeti za stranke, za vzdušje med zaposlenimi, skrb za dobavitelje, biti dober sosed in zašcita okolja smiselno tudi v poslovnem smislu. V zadnjih letih so se pojavile zahteve po odgovornem pod-jetništvu s strani strank, lokalnih skupnosti, zakonodajalcev, bank, posojilodajalcev in zavarovalnic. Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje-ta nagrado Horus za drutbeno odgovorna podjetja. Pri tem sodeluje tudi Zdrutenje delodajal-cev Slovenije. Kje vidite motiv za to? ZDS ne sodeluje samo pri nagradi Horus, ampak tudi pri znaku Drutini prijazno podjetje in na veliko drugih podrocjih promocije drutbene odgovornosti. Na primer – zdaj smo zaceli projekt za izboljšanje enakih motnosti tensk. Naš motiv je spodbuditi podjetja in organizacije k drutbeno odgovornemu ravnanju na podrocjih, na katera s svojim vsakodnevnim delovanjem neposredno in pomembno vpli-vajo zaposlovanje, trg, okolje in drutba. V kolikšni meri je osnovno vodilo podjetij še vedno maksimiranje donosov lastnikov? Kako pre-preciti, da je sklicevanje na drutbeno odgovornost le pro-forma, zgolj promocija in varovanje ugleda podjetij? Osnovno vodilo podjetij ni »še vedno« maksimiranje donosov lastnikov, ampak po osnovni ekonom-ski teoriji mora biti maksimiranje donosov lastnikov. Brez tega si tudi drutbene odgovornosti ne bi mogli »privošciti«. Smernice za drutbeno odgovornost ISO 26000 so dober koncept za uvajanje DO v podjetju, njihova promocija in vpeljava bi bila smiselna tudi v Sloveniji. Vir: e-revija ZSU, http://revija.zsu.si (7. april 2011) Intervju opravila: Tatjana Greif Intervju objavljamo z dovoljenjem ZSU. Iskrena hvala. Pogovor z Jožetom Smoletom, generalnim sekretarjem Združenja delodajalcev Slovenije. Se nadaljuje... STRAN 14 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Se nadaljuje... STRAN 15 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV NOVE INVESTICIJSKE PRILOŽNOSTI & NOVI TRGI Ste razvojno in inovativno podjetje, ki mu je slovensko podporno okolje premajhno, ali podjetje z uveljavljeno slovensko blagovno znamko, ki išce svoj potencial na kitajskem tržišcu? Vas zanima implementacija medkulturnega pristopa na podlagi specifike kitajske kulture v strategijo vašega podjetja? Predstavili vam bomo model svetovanja in posredništva za kitajski trg ter izobraževalni moduli prakticne uporabnosti kitajskega nacina mišljenja. Želite izvedeti vec? Pridružite se jim na dogodku NOVE INVESTICIJSKE PRI-LOŽNOSTI & NOVI TRGI, v sredo, 4. maja 2011, ob 13.00 uri v Štajerskem tehnološkem parku, Pesnica pri Maribo-ru 20a, 2211 Pesnica pri Mariboru. Vec: Štajerski tehno-loški park: info@stp.si (za dodatne informacije poklicite na 02 / 6540 – 229). STRAN 16 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Podjetje Prosperia 10. maja 2011 na Brdu pri Kranju organizira konferenco Energetika in Okolje 2011, katere podporni partner je tudi Inštitut IRDO. Na strokovnem srecanju se boste lahko seznanili z aktualnimi prakticnimi primeri (ne)ucinkovitega umešcanja v prostor. Predstavili bodo uspešno uporabo komunikacijskih mehanizmov mediacije v okoljevarstvenih in energetskih projektih. Srecanje odgovarja na vprašanje: Kako lahko dosetemo okoljsko uspešne energetske projekte in njihovo ucinkovito umešcanje v prostor? VSEBINA: • okoljski vidiki in energetika skozi programiranje in nacrtovanje (celovita presoja vplivov na okolje, mednarodni elementi, novi viri financiranja, NEP, drtavni prostorski nacrti, lokalni energetski koncep-ti), • okoljski in prostorski predpisi skozi prizmo energetike, (pregled okoljske zakonodaje in kako vplivajo na umešcanje energetskih objektov v prostor), • naravovarstvenik - ovira ali partner v energetskih projektih? • problematika vkljucevanja linijskih objektov v prostor z vidika inteniringa, • mediacija v energetiki in okolju - reševanje konfliktov v casu postmoderne. Prijavite se lahko na http://www.prosperia.si/aktualno/, kjer si lahko preberete tudi vec o dogodku in govornikih, ki bodo prisotni na konferenci. Vir: prejeto po elektronski pošti od info@prosperia.si Energetika in okolje ‘11 9. junija 2011 bo potekala 3. strokovna konferenca na DOBA Fakulteti, ki jo fakulteta orga-nizira v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. Na konferenci bo govora o motnostih in spodbudah za internacionalizacijo podjetij, vlogi visokega šolstva pri odzivu na potrebe podjetij, predstavljene pa bodo tudi nekatere aktualne izobratevalne vsebine in informacije za vstop na tuje trge. Strokovna konferenca teli odgovoriti na izzive okolja, spodbuditi dialog med gospo-darstvom in visokim šolstvom, prikazati nekatere motnosti in spodbude za internacionalizacijo slovenskih podjetij ter nekatere motnosti vsetivljenjskega izobratevanja za uspešno internacio-nalizacijo slovenskih podjetij. Udeletba na konferenci je brezplacna, vec o dogodku pa si lahko preberete tukaj: http://www.fakulteta.doba.si/konferenca_2011/o_konferenci. Partner konference je tudi Inštitut IRDO. Vir: prejeto po elektronski pošti od andreja.kostanjevec@doba.si 3. strokovna konferenca na DOBA Fakulteti: BITI KONKURENCEN NA SVETOVNEM TRGU Konference, simpoziji, izobratevanja, tekmovanja STRAN 17 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Od 29. 06. do 01. 07. 2011 bo v Raziskovalno izobratevalnem središcu Dvorec Rakican potekala 1. mednarodno znanstvena konferenca na temo »Izzivi, pasti, tetave sodobne drutbe«, katere cilj je prispevati k ozavešcanju o aktualni problematiki tako iz teoreticnega kakor iz prakticnega vidika. Na konferenci lahko sodelujete s prispevkom v enem od naslednjih sklopov: . DRUTINA (naloge in potrebe drutine, otrok in mladostnikov; partnerstvo, starševstvo; cus-tva; enostarševstvo; nasilje v drutini; alkohol v drutini;…) . OSEBNOSTNA RAST OTROK IN MLADOSTNIKOV (prosti cas mladostnika; razvijan-je nadarjenosti pri mladih; nasilje med vrstniki; nasilje v šoli; spolno nadlegovanje in druge oblike izsiljevanja; razvajenost; odvisnost; otroška integrativna terapija…) . VARSTVO STAREJŠIH IN DRUGE STISKE (medgeneracijsko sodelovanje; nasilje nad starejšimi; prisilna namestitev v dom za ostarele; izguba slutbe; brezposelnost; mobing na delovnem mestu; talovanje; osamljenost; zapušcenost;…). Ce telite na konferenci sodelovati z vašim prispevkom, pišite na admin@ris-dr.si, kjer boste dobili potrebne informacije. Dodatne informacije lahko dobite tudi na spletni strani http://www.ris-dr.si/. Rok za prijavo teme je 15. maj 2011. Vir: prejeto po elektronski pošti Izzivi, pasti, tetave sodobne drutbe 12. in 13. maja vas vabimo na 5. mednarodno konferenco Poti drutbene odgovornosti: Dileme teorij in prakse in letno konferenco imetnikov certifikata Drutini prijazno podjetje. Konferenca se bo odvijala v EKO Park Hotelu Bohinj v okolju Bohinjske Bistrice. Na konferenci bo tudi clanica partnerske organizacije Inštituta IRDO Lidija Novak (PRSS) predstavila Slovensko nagrado za drutbeno odgovornost - HORUS 2011. Prvi dan bo posvecen naslednjim temam: odnos podjetij do okolja in lokalne skupnosti, dileme okoljske politike in njihov vpliv na gospodarstvo, drutbo in posameznika, clovekove pravice in delovna razmerja, dileme porocanja o drutbeni odgovornosti, predstavitev ISO standarda 26000 in pa podelitvi certifikatov Drutini prijazno podjetje. Drugi dan konference bo povsem terenski, saj si bodo udeletenci ogledali posledice posegov v nara-vno okolje, na primeru smucišca na Soriški planini, izvedeli nekaj vec o biotski raznovrstnosti alp-skega sveta, nato pa se spustili v Teleznike na ogled dobrih praks podjetja Domel d.o.o. Za registracijo na konferenco ter informacije glede prizorišca konference obišcite spletno stran kon-ference http://www.ekvilib.org/mednarodna-konferenca-trendi-na-podrocju-druzbene-odgovornosti, kjer je tudi podroben program konference. Za vse informacije klicite na 01/430 37 51 ali preko elektronske pošte petra@ekvilib.org oziroma julija@ekvilib.org. Vir: www.ekvilib.org STRAN 18 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV TEMPO je prvi vseevropski magistrski program za drutbeno odgovornost. Udeletencem ponuja mot-nost izmenjave izkušenj na nacionalni ravni, kakor tudi vpogled v najnovejše raziskave o drutbeni odgovornosti v podjetjih in v praksi. V programu sodelujejo številne izvrstne univerze: Radboud University Nijmegen, Central European University Budapest, Université Toulouse, University of Glasgow in Universität Duisburg-Essen. Program vsebuje sedem modulov, od septembra 2011 do junija 2012: V treh dneh bodo udeletenci intenzivno delali na študijah primerov, obiskovali pionirska podjetja in si bogatili izkušnje z izmenjavo vseevropskih izkušenj. Cas, ki je potreben za sodelovanje v programu je vseh 21 dni na razlicnih lokacijah ter ustrezna priprava in po-zakljucno delo. Kandidati morajo govoriti angleško, imeti najmanj pet let delovnih izkušenj in osnovno znanje o drutbeni odgovornosti podjetij. Vec o programu si lahko preberete tukaj: www.CSR-TEMPO.eu. Vir: prejeto po elektronski pošti Berlin [DE] 29. sept – 1. okt. 2011 Dolocanje podrocij Toulouse [FR] 17. – 19. nov. 2011 Inovacije Glasgow [UK] 26. – 28. jan. 2012 Upravljanje tveganja Nijmegen [NL] 23. – 25. feb. 2012 Upravljanje sprememb Essen [DE] 22. – 24. mar. 2012 Strateška zavezništva in Vodenje Budimpešta [HU] 26. – 28. apr. 2012 Implementacija in izvajanje in nadzora Dunaj [AT] 6. – 8. jun. 2012 Rezultati in vplivi TEMPO – Trans European Master Class Programme for Corporate Social Responsibility Oddelek za filozofijo, Fakulteta za humanisticne študije Koper in Znanstveno raziskovalno sre-dišce Koper organizirata 14. in 15. oktobra mednarodni znanstveni sestanek na temo okoljske etike. Zateleni so izvirni prispevki iz naslednjih podrocij: izobratevanje za trajnostno prihod-nost, politika, gospodarstvo in okolje, tivali in ljudje, drutbeni in kulturni vidiki trajnosti, strate-gije 'prehoda', razmerje med spoloma in okolje, vrednote tivljenja in drutbe. Upoštevali se bodo tudi ostali prispevki, ki obravnavajo problematiko znotraj okvira splošne tematike sestan-ka. Rok za oddajo prispevkov je 17. junij 2011. Vsi povzetki bodo objavljeni v knjitici povzet-kov, ki bo na voljo na kraju dogodka. Vir: prejeto po elektronski pošti Mednarodna konferenca: Tiveti s posledicami 2011 STRAN 19 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV PRO.PR 2011: »Ste pripravljeni na krizno komuniciranje?« PRO.PR Networking in motion organizira letošnji kongres PRO.PR 2011 na temo »Krizno komunici-ranje«, udeletenci pa bodo lahko slišali še veliko drugih, zanimivih tem. Kongres bo potekal od 11. do 14. maja 2011 v mestu Subotica v Srbiji. Pokrovitelj letošnjega kongresa je mesto Subotica in tupan Saša Vucinic. Predavali bodo svetovno znani strokovnjaki, med drugimi tudi predsednik Mednarodnega zdrutenja za odnose z javnostmi (IRPA), Richard Linning, ki bo poskušal predstaviti krizo kot prilotnost. V okviru kongresa bo 12. maja potekala tudi okrogla miza: »Pogled menedterjev na PR«. Kljub temu, da razne raziskave, teorije in komunikacijske strategije menedtmenta te vec let katejo, da morajo biti tudi PR strokovnjaki sestavni del strateškega odlocanja v vsakem podjetju, pa je v praksi velikokrat drugace. Ta vecna disharmonija, pa tudi pozitivni primeri in sugestije iz prakse bodo tema okrogle mize »Pogled menedterjev na PR«. Vec o kongresu, programu in okrogli mizi si oglejte na http://www.pro-pr.com/english.php?link=pro_pr_congress_2011. Alp-water-scarce: zakljucna konferenca ''Alp-Water-Scarce (»Pomanjkanje vode v Alpah«) je evropski projekt, sofinanciran v okviru progra-ma Obmocje Alp, v sklopu Programov transnacionalnega teritorialnega sodelovanja 2007-2013. Projekt se je zacel prvega oktobra 2008 in se bo zakljucil 30. septembra 2011. Glavna tematika proje-kta je razvoj strategij upravljanja z vodnimi viri ter sistema zgodnjega opozarjanja na obdobja poma-njkanja vode v Alpah''. 20.-22. septembra 2011 bo v Gradcu, Avstrija, potekala zakljucna konferen-ca. Vec informacij o konferenci lahko dobite na naslovu: alpwaterscarce@gmail.com ali na spletni strani www.alpwaterscarce.eu. Vir: prejeto po elektronski pošti Mednarodna fakulteta za drutbene in poslovne študije v sodelovanju s poljsko univerzo Maria Curie-Sklodowska in Mednarodnim Inštitutom za poslovne analize organizira mednarodno konferenco Management, Znanje in Ucenje (MakeLearn), ki bo potekala v Celju, 22.-24. junija 2011. Vec informacij o konferenci lahko dobite tukaj: http://www.mfdps.si/en/strani/791/MakeLearn-2011.html Management, Knowledge and Learning (MakeLearn) Interna-tional Conference 2011 STRAN 20 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Challenge:Future 2011/12 has finished it’s First Round judging. Some information on the First Round: . Among 340 teams registered for the competition and 180 teams with eligible submissions, 151 have been selected to proceed to the Semi Finals (see http://challengefuture.org/competition/) . 47% of participating teams consisted of members from different schools . 26,8% teams are with members from different countries . 40% of solutions are focusing on social innovations; 21% on innovations in education; and 39% on business and technology . 180 teams have received total of 3.770 votes from community . According to the selection criteria, 10% of the teams that advanced to Semi-Finals were selected by community votes (18 teams), and 16 of these teams have also received more than 51 points by judges grades . Solutions with the highest placement by community votes are “Student... teacher.. Who is Who?” from Morocco (206 votes), “The Think Tank: Art for Expression” from Pakistan (182 votes and 2nd place on overall ranking), and “A step in the Future” from Montenegro (161 votes) 149 teams received more than 51 average grade by judges, with the highest ranked solutions by “We built: AFRICA” from Nigeria with average 93,5 points, “New channel for happiness and motivation” from France and “The Think Tank: Art for Expression” from Pakistan each with 88,5 points, and “ARCHIVIE: A new way of living our spaces” from Romania with 86 points. The teams will now have time until June 15 to prepare for the more elaborated next round submis-sion. In the meantime, all C:F community members will have other possibilities for engagement, such as participation in Baikal Water Bank Challenge (http://challengefuture.org/quick/25) and other smaller contests, discussions, webcasts, interesting articles and other food for thought, as well as events and initiatives in local C:F chapters! Vir: Olga Veligurska, Challenge:Future Vice President Alliances, CEEMAN Coordinator / Head of Projects Konferenca "Socialno podjetništvo = Humano podjetništvo" Vse se je zacelo s profesorjem in Nobelovim nagrajencem, Muhammadom Yunusom, ki je 40 rev-nim vašcanom iz Bangladeša razdelil 27 dolarjev, da odplacajo dolg in zacnejo z majhnim biznisom. Od tega dne do danes je professor Yunus pomagal milijonom majhnim socialnim podjetnikom. Ustanovil je skupino Grameen, s podružnicami po razlicnih koncih sveta. Njegove najtesnejše sode-lavce bodo gostili v Sloveniji, na mednarodni konferenci "Socialno podjetništvo = Humano podjet-ništvo" 17.-18.6.2011, v Jamskem dvorcu v Postojnski jami d.d. V Klubu evropskih žensk so se odlocili predstaviti možnosti in pasti, ki se nam postavljajo na poti po sprejetju Zakona o socialnem podjetništvu. Med sodelujocimi bodo renomirani profesorji ter kariz-maticni podjetniki – predvsem podjetnice, ki so nosilci idej in vpeti v podrocje družbene odgovor-nosti, ženskega podjetništva in socialnega podjetništva. V okviru konference bodo med drugim pos-kušali razbiti stereotipe, ki se v slovenski javnosti povezujejo s temi tremi pojmi. Zdi se, da so razu-mljeni precej ozko in jim je potrebno dati novo, ustreznejšo širino. Predstavljene bodo dobre prak-se s podrocja socialnega podjetništva v Sloveniji, tako s predavanji kot skozi prakticne delavnice in zanimive debate na omizju. Konferenco organizira Klub evropskih žensk ob podpori obcine Logatec ter v sodelovanju z Inštitu-tom za razvoj družbene odgovornosti IRDO in znanim slovenskim podjetjem Postojnska jama d.d. ter v partnerskem sodelovanju z Yunus Social Business Centre iz Italije, cigav ustanovitelj je profe-sor Muhammed Yunus. Moderatorka dogodka bo izvrstna novinarka in mentorica Vida Petrovcic, za sprošcen zakljucek bo poskrbel kreator in modni oblikovalec Zoran Garevski. Vir: Jasna Breznik , http://cew.si/slo/objava.html VABILO NA POSVET MREŽE MINVOS O BELI KNJIGI O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V REPUBLIKI SLOVENIJI V skladu z dogovorom, sprejetim na 1. srecanju mreže MINVOS, vas v imenu delovne skupine vabi-mo na posvet mreže MINVOS o Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, ki bo v cetrtek, 28. aprila 2011, ob 12:00 na Univerzum Minerva, Gosposvetska cesta 84, 2000 Maribor. Vabilo na posvet se nahaja na: http://www.minvos.org/images/stories/VABILO_NA_POSVET_MREE_MINVOS_-_BELA_KNJIGA_O_VZGOJI_IN_IZOBRAEVANJU.pdf 11. Festival za tretje življenjsko obdobje Vabljeni k sodelovanju na 11. Festivalu za tretje živ-ljenjsko obdobje, ki bo tudi letos potekal v Cankarje-vemu domu 27. do 29. septembra 2011. Letos bodo beležili enajsto obletnico, zato se bodo organizatorji potrudili, da bo letošnji festival še posebej kakovos-ten in odmeven. Na festivalu pricakujejo vec kot 160 razstavljavcev, vec kot 2.500 nastopajocih, vec kot 200 dogodkov in vec kot 15.000 obiskovalcev. Vec podrobnosti si lahko ogledate na www.f3zo.si. PROJEKT SIMBIOZ@ Podprite vseslovenski projekt Simbioz@ - e-pismena Slovenija 2011, ki ga je zasno-val Zavod Ypsilon. Namen omenjenega projekta je predv-sem združiti medgeneracijsko solidarnost in prostovoljstvo v spodbujanju starejših nad uporabo racunalnika. STRAN 21 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV UP Znanstveno-raziskovalno središce Koper vabi na brezplacen seminar POSLOVNE KORISTI DRUŽ-BENO ODGOVORNIH PODJETIJ, ki bo v cetrtek, 12. maja 2011, s pricetkom ob 10.30 uri, v knjižnici UP ZRS, Garibaldijeva 1 v Kopru. Dogodek je namenjen podjetjem in ostalim organizacijam, ki želijo: . izboljšati svoj ugled, . pozitivno vplivati na potrošnike in stranke, . doseci vecjo motiviranost in produktivnost delavcev, . izboljšati odnos z lokalno skupnostjo in javnimi organi, . vplivati na odlocitve investitorjev, . zmanjšati poslovne stroške,... Prijave zbirajo do petka, 6. maja 2011, e-naslov: een@zrs.upr.si ali telefon: 05/663 77 80. Vir: Maja Cergol Lipnik, www.zrs.upr.si Challenge:Future 2011/12 has finished it’s First Round judging. POSLOVNE KORISTI DRUŽBENO ODGOVORNIH PODJETIJ STRAN 22 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV V soboto, 21. maja, Mlade face - pobuda za vseslovensko mladinsko akci-jo, prirejajo vseslovensko akcijo, s katero bodo mlade spodbujali k delan-ju dobrih del. Mlade face si telijo prispevati k boljšemu jutri, se povezati in skupaj narediti svet vsaj nekoliko boljši. Akcija, ki poteka v okviru Mednarodnega leta mladih, spodbuja mlade, da se ozrejo okrog sebe, se vprašajo in razmislijo, kaj bi lahko naredili 21. maja in s tem pomagali drugi osebi. Vec o akciji si lahko preberete tukaj: http://www.letomladih.si/mladeface.html Mlade face spodbujajo k dobremu delu Senat DOBA Fakultete je na svoji 3. redni seji 4. aprila izvolil novega dekana docenta. dr. Viljema Pšenicnya. Doc. dr. Pšenicny kot visokošolski ucitelj z DOBO sodeluje te tri leta in sicer kot nosi-lec dveh predmetov v magistrskih visokošolskih programih. Leta 2003 je doktoriral na podrocju poslovodenja in organizacije z disertacijo "Pogoji in motnosti za dinamicno podjetništvo v Sloveni-ji." Dekan dr. Viljem Pšenicny bo s svojimi izkušnjami in odlicnimi znanji sooblikoval uresniceva-nje izobratevalnega in raziskovalnega poslanstva DOBA Fakultete. Tudi v IRDO mu iskreno cesti-tamo! Vir: http://www.fakulteta.doba.si/aktualno_na_vpsm&aiid=1027 Novi Dekan na DOBA Fakulteti Priznanje TARAS TARAS je priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenorazis-kovalnega okolja in gospodarstva na podrocju inoviranja, razvoja in tehnologij. Priznanje je namen-jeno spodbujanju sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami in skupinami ter razvojnimi sku-pinami v industriji in gospodarstvu. Predmet razpisa za priznanje TARAS je izdelek, rešitev ali sto-ritev, ki je bila v celoti ali v bistvenem delu razvita v sodelovanju med partnerjem iz znanstvenora-ziskovalne sfere in narocnikom iz gospodarstva. Priznanje podeljuje organizator Industrijskega foruma IRT in izdajatelj strokovne revije IRT3000. Razpis se je zakljucil 21. aprila 2011, podelitev priznanja pa bo 6. junija. Lani je priznanje TARAS prejelo podjetje Domel d.d. Vir: http://www.forum-irt.si/priznanje-taras/#TARAS_2010 Komunikacijski strokovnjak, Alastair Campbell, prihaja v Zagreb 5. maja 2011 prihaja v Zagreb na celodnevno konferenco, eden najvecjih komunikacijskih strokov-njakov in strategov, Alastair Campbell. Na konferenci bo govoril o kriznem komuniciranju, obliko-vanju najprimernejše strategije, postavljanju ciljev in izbiranju uspešnih komunikacijskih taktik. Na okrogli mizi v okviru konference bodo o kriznem komuniciranju spregovorili tudi najvecji hrvaški strokovnjaki za komuniciranje. Izkušeni govornik bo poskušal odgovoriti na vprašanje »Kako zma-gati v vrtincu medijev, politike in gospodarskih sil?« Vir: http://www.piar.si Novice STRAN 23 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Cisco Networking Academy je najvecji in najdlje trajajoci program podjetja v okviru izpolnjevan-ja drutbene odgovornosti. Letos imajo prvic doslej vpisanih natanko milijon študentov. Casnik Finance je 21. aprila 2011 porocal, da je v Sloveniji trenutno 200 aktivnih študentov, ki študirajo na petih lokalnih Ciscovih akademijah in na vseh programih akademije: CCNA, CCNA Security in CCNP. Cisco nacrtuje letos v Sloveniji še tri nove Ciscove akademije. Vec informacij na http://www.cisco.com/en/US/hmpgs/index.html in http://www.cisco.com/web/SI/learning/index.html. Uspešne Ciscove akademije Emerald Reading ListAssist Emerald je vodilni neodvisni zalotnik globalnih raziskav z vplivom na podjetja, drutbe, javni red in izobratevanja. Na portalu lahko najdete veliko raziskav, ki so jih prispevali številni strokovnjaki. Emerald Reading ListAssist je brezplacen, edinstven, uporabniško pregledan seznam del, ki je na voljo vsem narocnikom Emeralda. Te obsetne in predmetno naravnane sezname so pripravili stro-kovnjaki z razlicnih fakultet in olajšujejo tako poucevanje kot ucenje ter tudi spodbujajo širjenje dela strokovnjakov. V zbirki strokovnih clankov lahko najdete tudi clanek prof. dr. Jotice Knez Riedl z naslovom Corporate social responsibility from the viewpoint of systems thinking. Povezava: http://www.emeraldinsight.com/products/listassist.htm Vir: prejeto po elektronski pošti Velika akcija zbiranja papirja Star papir za novo upanje te poteka Društvo Ekologi brez meja je po uspešni akciji »Ocistimo Slovenijo v enem dnevu« pripravilo novo akcijo »Velika akcija zbiranja starega papir-ja », ki te poteka. Do sedaj se je zbralo te 60 ton starega papirja. Star papir za novo upanje je geslo spomladanske dobrodelne okoljevarstvene akcije zbiranja starega papirja, ki bo v mesecu aprilu potekala po vseh kra-jih Slovenije. Sredstva, ki bodo zbrana s pomocjo starega papirja, bodo šla na dva naslova – polovica sredstev bo namenjenih pomoci potrebnim v Sloveniji, druga polovica pa za financiranje humanitarnega projekta v Afriki. Projekt podpirata tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki bosta vzgojno-izobratevalne ustanove s pisnim povabilom pozvala k udeletbi. Vir: http://ebm.si/p/star-papir/ STRAN 24 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Razstava Umetnost revije Der Spiegel: Pet desetletij naslovnih ilustracij V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je od 30. marca dalje na ogled razstava Umetnost revije Der Spiegel, ki predstavlja pregled petih desetletij naslovnih ilustracij revije. Razstava bo na ogled do 2. maja 2011. Vir: http://www.mao.si/ Zakljucila se je prva, konstitutivna seja Sveta za trajnostni raz-voj v novi sestavi Svet za trajnostni razvoj se je sestal na svoji 1. seji v sredo, dne 6.4.2011 v Ljubljani. Sejo je vodila dr. Lucka Kajfet Bogataj. Udeletenci na seji so bili iz drtavnih organov, gospodarstva, organizacij civilne drutbe in inte-resnih skupin. Seje Sveta za trajnostni razvoj so odprte za predstavnike javnosti, drtavnih organov, socialnih in regionalnih partnerjev, gospodars-tva, organizacij civilne drutbe in interesnih skupin, ki za to pisno izrazijo interes. Predstavniki lahko sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice glaso-vanja. Naslednja redna seja bo konec maja ali v zacetku junija oz. najkas-neje pred dopusti, najverjetneje pa bo naslednja nujna seja Sveta za trajno-stni razvoj obravnavala Nacionalni energetski program, ko bo ta javno predstavljen. Seja se je zakljucila z obcutkom, da je med prisotnimi potekala uspešna in konstruktiv-na izmenjava mnenj, ki lahko v prihodnosti pomembno vpliva na procese odlocanja in s tem prispeva k vecji vkljucenosti vseh dimenzij trajnostnega razvoja v sfere politicnega nacrtovanja. Vir: http://www.svps.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/3/55/26f3ce4d7b/ Po sprejetju Sporocila Evropske komisije z naslovom Nacrt za prehod na konkurencno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (Katipot 2050), Slutba Vlade RS za podnebne spremembe nadaljuje s pripravo dolgorocne podnebne strategije. V tem procesu objavlja prenovljeno in dopol-njeno delovno gradivo - Izhodišca za pripravo Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljicno drutbo do leta 2050. Foto: Idea go, www.freedigitalphotos.net Magdalena bo bienalni festival V organizacijski ekipi Mednarodnega festivala kreativne komunikacije Magdalena so se letos po teh-tnem preudarku odlocili, da naredijo "prestopno" leto ter Magdaleno od sedaj dalje organizirajo kot bienalni festival - delno zaradi sredstev, predvsem pa zaradi kakovosti programa, za katerega verja-mejo, da bo lahko, ce bodo imeli za njegovo pripravo vec casa, še boljši. Tako letos Magdalene v takšni obliki, kot smo je bili vajeni, ne bo; naslednji festival nacrtujejo za maj 2012. Bodo pa to leto med drugim izkoristili za to, da pripravijo novo, izboljšano spletno platformo, ki bo delovala preko celega leta in obiskovalcem - mladim kreativcem in drugim - ponujala motnost sodelovanja pri raz-pisih (briefih) narocnikov in drugih ustvarjalnih izzivih. inštitut IRDO. Inštitut IRDO bo naslednje leto (kot te vec let doslej) na Festivalu Magdalena podelil nagrado za najbolj drutbeno odgovorno delo na festivalu. Vir: prejeto po e-pošti, pojasnilo od Nike Logar iz Festivala Magdalena STRAN 25 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/ Evropska unija si prizadeva za zmanjšanje porabe energije do leta 2020 in obli-kovanje nizkoogljicnega gospodarstva do leta 2050. Trije poglavitni cilji, ki jih doloca strategija za gospodarsko rast Evropa 2020 so: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20%, povecanje deleta energije iz obnovljivih virov na 20% in zmanjšanje porabe energije za 20%. EU je sicer na dobri poti do uresnicevanja ciljev na podrocju emisij in obnovljivih virov, vendar pa zaostaja pri porabi energije. V nacrtu za energetsko ucinkovitost 2011, na podlagi katerega bi gospodinjstva prihranila do 1000 evrov letno in ki bi ustvaril do 2 milijona delovnih mest, Evropska komisija poziva: . drtave clanice naj zmanjšajo porabo energije v vsaj 3% javnih zgradb letno in naj vkljucijo pogoj o energetski ucinkovitosti v vse postopke javnega narocanja blaga in storitev; . podjetja, naj zmanjšajo porabo energije v svojih poslovnih stavbah; . k zmanjšanju porabe energije gospodinjskih aparatov; . k povecanju ucinkovitosti pri proizvodnji elektrike in toplote; . k sprejetju zahtev za energetsko ucinkovitost industrijskih strojev; . k uvedbi energetskega nadzora in upravljanja v velikih podjetjih; . k uvedbi pametnih omretij in števcev, ki bi zmanjšali porabo energije in uporabnikom omogoci-li, da izracunajo prihranek energije. Vir: http://ec.europa.eu/news/energy/110309_1_sl.htm Evropska unija zmanjšuje zaostanek pri porabi energije Foto: Pixomar, www.digitalphotos.net Evropski teden trajnostne energije 2011 Evropski teden trajnostne energije te od leta 2005 spodbuja rabo energije iz obnovljivih virov in opozarja na to, da lahko s svojim ravnanjem vsi prispevamo k manjši porabi energije. Delet energije iz obnovljivih virov, tj. sonca, vetra, vode, biomase, znaša nekaj vec kot 10% vse porabljene energije v Evropski uniji. Evropski teden trajnostne energije sodi k prizadevanjem Evropske unije, da uresnici cilje, ki si jih je zadala za leto 2020. Med 11. in 15. aprilom, v Evropskem tednu trajnostne energije 2011, se je v 43 evropskih drtavah zvrstilo pribli-tno 600 prireditev, katerih osrednja tema je bila ucinkovi-tost in obnovljivi viri. V Sloveniji so prireditve potekale v Ljubljani, Crnomlju in na Ptuju. Vir: http://ec.europa.eu/news/energy/110411_sl.htm Foto: Pixomar, www.freedigitalphotos.net STRAN 26 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Raziskava - zeleno potrošništvo v porastu Raziskava Green in Economy, ki raziskuje podrocje zelene ekonomije je bila prvic narejena leta 2009. Tokratna razis-kava je bila namenjena ugotavljanju sprememb na tem pod-rocju v primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2009. Razis-kava je potekala po spletu in je zajela 1.647 odraslih v ZDA. Green is Universal je okoljska iniciativa NBC Universal, ki je namenjena =‘zelenemu‘‘ ozavešcanju in spodbuja k pozitivni spremembi v okolju in okolju prijaznejšemu poslovanju. Skozi vse leto NBC Universal z uporabo številnih medijev in zabavnih platform javnost izobratuje o okolju. 78% potrošnikov verjame, da z zeleno potrošnjo izkazujejo svo-je vrednote in eticnost. Raziskava je pokazala, da se je med pot-rošniki pojavil vecji apetit po zelenih produktih, kjer pa kljucno vlogo igra tudi zvestoba doloceni znamki. 68% potrošnikov je pripravljenih za zelen produkt ali storitev placati vec, seveda ce gre za znamko, ki ji lahko zaupajo. 93% potrošnikov meni, da so osebno odgovorni za skrb za naravo in Zemljo, 91% pa jih meni, da bodo, ce ne bodo odgovorni do narave, negativne posledice cutile prihodnje generacije. Podpredsednica Green is Universal, Beth Colleton, je povedala: “Ti rezultati poudarjajo, da potrošniki vedno bolj nakupujejo z vrednotami, še posebej ko gre za okolje.” Potrošniki tudi menijo, da bi podjetja morala postati bolj odgovorna na podrocju zašcite narave. Devet od desetih potrošnikov je mnenja, da so podjetja v odnosu do varovanja narave drutbeno odgovorna, 77% pa jih meni, da so podjetja drutbeno odgovorna predvsem zaradi ugodnega ugleda v drutbi kot pa zaradi samega varovanja okolja. Še nekateri podatki iz raziskave: . 62% potrošnikov si zavestno prizadeva za nakupovanje izdelkov okoljsko odgovornih podjetij, . 68% posveca vec pozornosti na to, ali so izdelki, narejeni iz recikliranih materialov, . 84% ceni podjetja, pri katerih so izdelki latji za recikliranje, . 78% ceni podjetja, ki prednostno uporabljajo reciklirane materiale, . 57% potrošnikov pravi, da obstaja verjetnost, da spodbujajo druge, da kupujejo izdelke, ki so nare-jeni iz recikliranih materialov Vec o raziskavi si lahko preberete na spodnji povezavi. Vir: http://www.csrwire.com/press_releases/31984-New-Green-is-Universal-Poll-Reveals-Green-Consumerism-is-on-the-Rise-With-Two-Thirds-of-Consumers-Willing-to-Pay-More-for-Eco-Products-from-Brands-They-Trust Foto: Salvatore Vuono, www.digitalphotos.net Potrošniki vedno bolj nakupujejo z vrednotami, še posebej ko gre za okolje. STRAN 27 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Zdravniki za drutbeno odgovornost opozarjajo: katastrofa v Fukušimi na stopnji cernobilske Zdravniki za drutbeno odgovor-nost (Physicians for social responsibility), ki so zdruteni v neprofitno organizacijo, njihovo poslanstvo pa je spodbujati k politikam, ki bi preprecevale jedrske vojne in orotja, upocas-njevale, ustavljale in zmanjševa-le globalno segrevanje in unice-vanje okolja s strupi, opozarjajo na posledice katastrofe v Fuku-šimi. Tudi japonska vlada je koncno priznala, kar Zdravniki za drut-beno odgovornost dopovedujejo te vec mesecev; fukušimska katastrofa bo vplivala na zdravje sto tisocev ljudi. Opozarjajo tudi, da je jedrska industrija po cernobilski katas-trofi zagotovila, da se podobna nesreca ne more vec pripetiti. Sedaj je jasno, da je katastrofa v Fukušimi veliko resnejša, kot je bilo mišljeno v zacetku. Japonci so nesreco klasificirali na najvi-šjo stopnjo 7-stopenjske medna-rodne lestvice za spremljanje jedrskih dogodkov (International Nuclear Events Scale - INES), to je tudi stopnja cernobilske katastrofe iz leta 1986. Stopnjo ogrotenosti so Japonci zvišali po ponovni meri-tvi radioaktivnega sevanja v zra-ku, morju, vodi iz pipe in zelen-javi v okolici elektrarne Fukuši-ma Daici. Sedma stopnja pome-ni, da gre pri jedrski krizi za "veliko nesreco s širšimi zdravs-tvenimi in okoljskimi posledica-mi". Vir: http://www.enewspf.com/opinion/23437-physicians-for-social-responsibility-statement-on-fukushima-equal-to-chernobyl-crisis.html Kopp Online, Xander News in druge ne-angleško govorece tiskovne agenci-je porocajo, da je Evropska unija izvedla tajni ''nujni'' ukrep brez obveš-canja javnosti, ki povecuje kolicino dovoljene radioaktivnosti v hrani za do 20 krat glede na prejšnje standarde. V skladu s podzakonskimi akti EU so lahko meje sevanja povišane v primeru jedrskih nesrec, da se prepreci pomanjkanje hrane. Vendar pa je to sprotilo veliko jeze po vsej Evropi, saj je bil ta nalog izdan v sili, med tem ko uradniki pravijo, da nevarnosti za hrano ni. Nemška organizacija za zašcito potrošnikov in nadzor tivil Foodwatch tudi pravi, da so takšna pravila sedaj absurdna, saj v Evropi ni jedrske nesrece in hrane gotovo ne primanjkuje. Foodwatch teli tudi takojšnjo prepoved uvoza vsega blaga, ki prihaja s prizadete pokrajine na Japon-skem. Bruselj se je odzval na številne kritike, predvsem na kritike Inštituta za okolje v Münchnu in organizacije Foodwatch, tako je EU dolocila nove nitje meje pri uvozu tivil iz Japonske. Vir: http://www.darkgovernment.com in http://umweltinstitut.org/pressemitteilungen/2011/2011_04_11-869.html Foto: Suat Eman, www.freedigitalphotos.net EU skrivno povecuje dovoljeno stopnjo radioaktivnosti v hrani STRAN 28 Z biodinamicnim kmetovanjem v obrambo pred radioaktivnostjo Biodinamicni preparat iz krav-jeka po Mariji Thun se je "pokazal kot izjemen po cer-nobilski katastrofi. Kljub sicer mocni kontaminaciji obmocja, pridelki vrtnarjev, ki so pogosto uporabljali preparat iz kravjeka po Mariji Thun, niso pokazali nikakršne radioaktivnosti. Kate, da ima preparat tako mocno lastno pozitivno sevan-je, da negativno radioaktivno sevanje zavrne." Zgornji citat je iz knjige Preparati (ga. Meta Vrhunc stran 26; poglavje Splo-šno). Preparat s tem imenom je razvi-la Marija Thun. Namenjen je spodbujanju in pospeševanju pretvorbe tivljenja v tleh. Prvo-tno je bil namenjen za uporabo v predelih, kjer ni bilo motnosti za blagodejno delovanje kom-postnih preparatov na obdelo-valnih površinah. ''Preparat iz kravjeka po Mariji Thun izbolj-šuje strukturo tal in poveca pri-delke, krepi in dopolnjuje delo-vanje kompostnih preparatov in preparatov za škropljenje, ki pa jih seveda ne more nadomesti-ti.'' (Ajda, http://www.ajda-vrzde-nec.si/files/file/prakticno/preparati/podnaslov_12.pdf) Maria Thun, kmecka hci, se je v letih ukvarjanja z vrtom poda-la na pot iskanja odgovorov na vprašanja, ki so se ji iz opisa biološko-dinamicne metode porajala. Njeno vrtickarstvo in kmetovanje je postajalo razis-kovalno. V svojem obsetnem delu je odkrila zakonitosti, ki so za bodocnost cloveka na Zem-lji izjemno pomembne. Ukvar-jala se je z astrologijo in vplivi energij, ki pritekajo iz ozvezdij zodiaka. Med tem ko je astrolo-gija utemeljena pred priblitno 3000 leti iz intuitivnega zazna-vanja, pa je delo g. Thun znans-tveno utemeljeno. Dokazala je, da z delom v skladu s kozmic-nimi ritmi lahko pridelamo vec-je kolicine bolj zdrave hrane. Maria Thun svoja odkritja obja-vlja v vsakoletnem Setvenem koledarju, ki ga prevajajo tudi v slovenšcino. (povzeto po clanku: http://www.ajda-vrzde-nec.si/l2.asp?L1_ID=8&L2_ID=16&LANG=slo) Opomba uredništva: Naš clan in vodja ZRC IRDO dr. Andrej Fištravec je tudi podpredsednik Društva za bio-dinamicno gospodarjenje Pod-ravje. Preberite si zanimiv cla-nek: http://www.ekomagazin.si/Samostojne-vsebine/osebno/Dr_-Andrej-Fistravec-druzbene-in-kulturne-okoliscine-zdravega-kmetovanja.html IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Japonsko je 11. marca 2011 prizadel najmocnejši potres v njeni sodobni zgodovini z magnitudo 8,9. Najbolj je bil prizadet severovzhod države, kjer je imel potres žarišce. Potres je sprožil tudi orjaški popotresni val, ki sta poškodovala hladilne sisteme reaktorjev v elektrarni Fukušima, kar je sprožilo eksplozije in požare, to pa povzrocilo izpust radioaktivega dima v ozracje. Za hlajenje reaktorjev so porabili tisoce ton morske in sladke vode. S tem so ustvarili velike kolicine radioaktivne odpadne vode, del katere je zalil stavbe turbin treh od šestih reaktorjev, del pa je tudi odtekel v morje. Sredi aprila so v zelenjavi in ribah iz okolice poškodovane jedrske elektrarne v Fukušimi izmerili visoko stopnjo radioaktivnosti. Po podatkih japonskega ministrstva za zdravje so v kilogramu zelenja-ve izmerili 12.500 bekerelov, kar je 25-krat nad dovoljeno ravnjo, pri ribah pa 12.000 bekerelov oz. šestkrat vec od omejitev. V morju severno od nuklearke so namerili prisotnost radioaktivnega joda, ki za 2800-krat presega normalne vrednosti. Radioaktivni jod so zaznali tudi v vodi tokijskega vodovo-da. Po zadnjih podatkih je umrlo 12876 ljudi, pogrešajo pa še 14.865 ljudi. Vir: povzeto po razlicnih medijih STRAN 29 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV In nekako ko dotivljam te dogodke na Japonskem, lahko cutim, da se moje srce odpira zelo široko. Moj brat me je vprašal, ce se zaradi vsega tega, kar se dogaja, pocutim majhno. Ne! Namesto tega se pocutim kot del nekaj veliko vecjega od mene. Ta val rojevanja (na svetu) je tetak, pa vendar velicasten. Še enkrat hvala za vašo skrb in ljubezen do mene, Z ljubeznijo za vas vse, Anne Pismo iz Sendaia, Japonska Stvari tukaj v Sendaiu so precej nadrealne. Vendar pa sem lahko zelo vesela, da imam cudovite prijatelje, ki veli-ko pomagajo. Odkar je moja baraka še bolj vredna tega imena, stanujem pri prijatelju. Delimo potrebšcine, kot so voda, hrana in kerozinski grelec. Spimo v enem prostoru, jemo ob svecah in si delimo zgodbe. Je toplo, prijazno in lepo. Cez dan pomagamo drug drugemu pri cišcenju nereda v domovih. Ljudje sedijo v svojih avtomobilih in spremlja-jo novice na svojih navigacijskih zaslonih, ali pa v vrsti cakajo, da bi dobili pitno vodo, ko se odpre vodni vir. Kdor ima vodovod v svoji hiši, je zunaj izobesil znak, tako da lahko ljudje pridejo in napolnijo svoje vrce in ved-ra. To je popolnoma neverjetno. Kjer sem, ni ne ropanja, ne potiskanja v vrstah. Ljudje pušcajo svoja vrata odprta, saj je varneje, kot takrat, ko so dotiveli potres. Ljudje kar naprej ponavljajo: "Saj to je tako, kot je bilo v starih casih, ko so si vsi pomagali med seboj." Potresi se kar naprej ponavljajo. Sinoci so se tla zatresla priblitno vsakih 15 minut. Neprestano lahko slišimo sirene in helikopterje, ki nas preletavajo. Sinoci smo za nekaj ur v svojo hišo dobili vodo. To popoldne je prišla tudi elektrika. Plina še ni. Ampak vse to je odvisno od lokacije, kjer si. Nekateri imajo vse, drugi ne. Nihce se ni umil te nekaj dni. Pocutimo se umazane, vendar imamo trenutno veliko pomembnejše skrbi. Všec mi je ta obcutek, ko so misli stran od nebistvenih reci. Tivljenje v celoti poteka na ravni nagona, intuicije, skrbi za to, kaj je potrebno za pretivetje, ne samo mene, ampak celotne skupine. Obstajajo cudni vzporedni svetovi. Nekatere mestne hiše sov polnem neredu, drugje hiše z vrtom ali perilom, ki se suši na soncu. Ljudje v vrstah cakajo na vodo in hrano, in le redki peljejo na sprehod svoje pse. Vse to se doga-ja ob istem casu. Drugi nepricakovan dotik lepote je tišina ponoci. Brez avtomobilov, nikogar ni zunaj na ulici. In nebo je ponoci posuto z zvezdami. Obicajno vidim kakšni dve zvezdi, zdaj je z zvezdami posuto celotno nebo. Gore Sendaia so trdne in vidimo lahko, kako retejo svet zrak, mogocno obrnjene proti nebu. Japonci so tako cudoviti. V svojo barako pridem, da preverim, kakšno je stanje, zdaj pošiljam ta e-mail, saj smo znova dobili elektriko, našla sem hrano in vodo. Nimam pojma, od koga, vendar je bila tam. Starec z zelenim klo-bukom hodi od vrat do vrat, da preveri, ce so vsi v redu. Ljudje nagovarjajo popolne tujce in jih sprašujejo, ce potrebujejo pomoc. Znakov strahu ni zaznati. Vdajo da, ampak strahu ali panike ne. Povedali so nam, da lahko pricakujemo popotresne sunke in še druge vecje potrese v prihodnjem mesecu ali vec. In prisotno je stalno tresenje, ropot. Hvaletna sem, da tivim v delu Sandaia, ki je locirano nekoliko višje in je trdnejše sestave, kot drugi deli. Torej je v tem pogledu ta predel veliko boljši kot drugi predeli. Sinoci je prišel mot moje prijateljice. Prinesel nam je hrano in vodo. Blagoslovljen, znova. Nekako v tem trenutku se zavedam, iz neposredne izkušnje, da se v resnici dogaja ogromen kozmicen evolucijski korak, ki je prisoten po vsem svetu. STRAN 30 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Se nadaljuje... 3. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative MNT-ERA.NET II Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je objavilo razpis, ki predvideva sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih, aplikativnih, trtno orientiranih raziskovalnih in razvojnih projektov na podrocju mikro in nano tehnologij, vkljucno s proizvodnimi postopki in tehnologijami, ki omogo-cajo poglobitev znanja, znanstvenega napredka, gospodarske ucinkovitosti ter hitrejšega gospodar-skega razvoja Slovenije s sodelovanjem slovenskih in drugih evropskih nacionalnih partnerjev. Na razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije. Rok za oddajo je 29.6.2011. Vir: http://www.minvo.si/ Javni razpis za dodeljevanje sredstev projektom na obmocju avtohtonih narodnih skupnosti za leto 2011 Slovensko regionalni razvojni sklad je objavil razpis, katerega predmet je dodeljevanje ugodnih posojil in nepovratnih sredstev Sklada, in sicer za namene: . A1 projekti primarne pridelave v kmetijstvu (nepovratna sredstva in posojila), . B projekti podjetništva (nepovratna sredstva in posojila), . A2 projekti kmetijske predelave, trtenja in dopolnilnih dejavnosti (nepovratna sredstva in posojila), . C pripravljalna dela in vlaganja v javno infrastrukturo (nepovratna sredstva). Do sredstev so upravicena velika (razen pri namenu A1), srednje velika, mala in mikro podjetja in sicer: . gospodarske drutbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, . zadruge ter zadrutne zveze, . kmetijska gospodarstva (vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev in so lahko organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in kmetija, ki ni pravna oseba ali samostoj-ni podjetnik posameznik) – v primeru namena A1 in A2. Roki za oddajo razpisa so sledeci: . prvi rok 29. 4. 2011, . drugi rok 15. 6. 2011, . tretji rok 19. 8. 2011 in . cetrti rok 7. 10. 2011 Vir: http://www.minvo.si/ Foto: graur razvan ionut, www.freedigitalphotos.net Razpisi STRAN 31 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Branje STRAN 32 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Se nadaljuje... Javni razpis za sofinanciranje projektov s programskega pod-rocja LIFE+11 Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju ministrstvo) obvešca vse pravne osebe, da lahko zaprosijo za sofinancerska sredstva za izvajanje projektov iz programa LIFE+, ki jih bo ministr-stvo dodelilo po odlocitvi Evropske komisije o sofinanciranju predloženih projektnih predlogov. Ministrstvo za okolje in prostor bo sofinanciralo le projekte, ki jih bo potrdila Evropska komisi-ja in zanje s projektnim prijaviteljem sklenila tudi pogodbo. Ministrstvo bo financiralo le tiste akcije posameznega projekta, ki se bodo odvijale na ozemlju R Slovenije in ki jih bodo izvajali izvajalci s sedežem v R Sloveniji.Rok za oddajo vlog je 18.7.2011. Dodatne informacije: Minis-trstvo za okolje in prostor, Kontaktna oseba: mag. Julijana Lebez Lozej, Tel: 478-74-83 ali 478-74-75, E-mail: julijana.lebez-lozej@gov.si.Prijavitelj mora za pridobitev sofinancerskih sredstev sofinancerju predložiti izpolnjen obrazec A6, ki je dosegljiv na spletnih straneh: http://ec.europa.eu/environment/life/funding/lifeplus.htm. Vir: www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ra/r2011030.pdf Povabilo k sodelovanju v naboru inovacij v okviru 6. Slovenskega foruma inovacij Vabijo vse avtorje izumov, invencij in inovacij, ki želite sodelovati na osrednji slovenski priredi-tvi – 6. Slovenskem forumu inovacij, ki se bo odvijal 22. in 23. novembra 2011 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišcu. Imajo priložnost, da svoje inovacije predstavijo širši javnosti. Pomagajte osvetliti dejansko stanje na podrocju inovacij in inovativnosti v Sloveniji ter s tem prispevajte svoj doprinos k razvoju in napredku, pomembnem za širšo družbo. Kdo se lahko prijavi? . posamezniki - fizicne osebe: študenti, dijaki, mladi raziskovalci, inovatorji, upokojenci in drugi, . skupine posameznikov, . mikro, mala in srednje velika podjetja, . raziskovalno-razvojne institucije. Kaj lahko prijavite? . inovativni proizvod, . inovativno storitev, . inovativni poslovni model. Kaj pridobite s prijavo? V okviru dogodka bomo predstavili skupno vsaj 45 najbolje ocenjenih inovacij. Avtorji izbranih inovacij bodo imeli na samem dogodku možnost BREZPLACNE predstavitve s plakatom in eksponatom na posebej opremljenem razstavnem prostoru, tudi v živo na odru in/ali na plazem-skem zaslonu in/ali na spletu. Nacin predstavitve in prisotnost na spletni strani ter v tiskanih gradivih dogodka, vkljucno z nacionalnim Katalogom inovacij za leto 2011, bo dolocen po meri vsake izbrane prijave. Prireditev bo širše medijsko pokrita, kar vam omogoca dobro promocijo v javnosti. Nacin in rok za prijavo: Prijavite se preko spletnega obrazca (potrebna je predhodna regis-tracija) najkasneje do 12. septembra 2011, do 24:00 ure. Vaš prijavni obrazec bo odprt do zakljucka prijav, zato ga lahko do takrat po potrebi dopolnjujete in nadgrajujete z dodatnimi informacijami. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije Dodatne informacije: Spletna stran: http://www.foruminovacij.si/, E-pošta: sfi@japti.si Razpisi STRAN 33 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Razpisi Certifikat »Družini prijazno podjetje« Podeljevanje certifikata Družini prijazno podjetje je revizorsko svetovalni postopek, katerega namen je izboljšanje situacije pri prijaviteljih na podrocju upravljanja s cloveškimi viri, ki je pomemben ele-ment razvoja v trenutnih zaostrenih financno gospodarskih razmerah. Projekt se izvaja v okviru Evropskega socialnega sklada. Skupna okvirna višina, ki se dodeluje v okviru tega projekta je 1.006.184 EUR od tega je prispevek EU 85 % in slovenska udeležba 15 %. Projekt pa bo trajal od 1.1.2011 do 31.11. 2015. Javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje 2011 je odprt s 1. marcem 2011. Poziv je odprte narave in se za leto 2011 zakljuci 30. novembra 2011. Vec informacij na spletni strani Ekvilib Inštituta: http://www.certifikatdpp.si/o-certifikatu/ Javni razpis za sofinanciranje operacij za povecanje ucinkovitosti rabe elektricne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1 Razpisana sredstva: 6.5 mio EUR (sredstva za pokritje upravicenih stroškov), od tega 2.0 mio EUR v letu 2011, 2.0 mio EUR v letu 2012 in 2.5 mio EUR v letu 2013 Roki za oddajo vlog: od 02.03.2011 v trimesecnih razmikih vsako prvo delovno sredo v mesecu, do porabe sredstev. Vec informacij na: http://www.mg.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1[show_single]=893 Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011 in 2012 (DOLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Upravicenci do državne pomoci po tem razpisu so vsa podjetja, organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št 65/09 UPB 3) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Upravicenci niso mikro podjetja s sedežem v manjših naseljih. Prijavitelj ne more biti podjetje, ki proizvaja naprave ali komponente naprav, ki so del operacije. Podrobnejše informacije so na voljo v razpisni dokumentaciji. Skupna višina nepovratnih sredstev: 6.000.000 EUR za leta 2010, 2011 in 2012. Roki za oddajo vlog: vsak prvi delovni cetrtek v mesecu, v trimesecnih razmikih, do porabe sredstev. Vec informacij na: http://www.mg.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=866 Konstitutivno in strateško srecanje mreže Plan B za Slovenijo Celodnevno srecanje clanov mreže Plan B za Slovenijo z dopoldansko moderirano delavnico o konstitutivnih in strateških izhodišcih mreže in popoldanskim družabnim delom. Na dopoldanski delavnici bo s kratko predstavitvijo avstrijske mrežne organizacije Ökobüro, ki povezuje 15 okoljskih organizacij, gostoval Thomas Alge, vodja dejavnosti okoljskega prava. KDAJ: 9. september 2011 KJE: ekskurzija zunaj Ljubljane, natancna lokacija bo sporocena naknadno KONTAKT: Nina Tome, 01 439 71 00, info@umanotera.org STRAN 34 IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV Zanimivosti Naravni antibiotiki BRUSNICE Že stari Indijanci so vedeli, da so brusnice ucinkovite pri zdravljenju ran in tumorjev. No, tudi sodobne raziskave kažejo, da bioaktivne snovi, ki jih brusnice vsebujejo, preprecujejo vdor bakterij v organizem, so pa tudi bogat vir oksidantov, ki delujejo na proste radikale v telesu. Delujejo proti boleznim mehurja, inkontinenci, protinu, sklepnemu revmatiz-mu... Sestavine v brusnicnih jagodah zelo uspešno razkrajajo bakterije, ki povzrocajo bolezni dlesni. Po zadnjih raziskavah naravni ekstrakt brusnic deluje antibioticno na infek-cije in to brez nevarnosti za razvoj odporno-sti organizma. Uživanja jagod ne priporocajo ljudem, nagnjenim k nastajanju ledvicnih kamnov, ker brus-nice vsebujejo oksalno kislino, ki tvorbo kamnov pospešuje. Foto: FreeDigitalPhotos.net , CEBULA V etericnem olju cebule najdemo aliin, alicin in polisulfiden, vsebuje veliko vitamina C in antioksidantov. Priporocajo jo kot naravno sredstvo za pomoc pri zmanjševanju holeste-rola, nižanju krvnega tlaka, aterosklerozi, priporocljiva je pri prehladnih boleznih in pri sladkorni bolezni, saj zaradi vsebnosti kroma znižuje sladkor. Nekatere raziskave kažejo, da je uživanje cebule - najmanj trikrat na teden - povezano z manjšim tveganjem za raka na crevesju. Deluje antialergijsko, antisepticno in varuje pred infekcijami. Doma si lahko pripravimo zdra-vilni sirup. Kilogram cebule sesek-ljamo, dodamo pol kilograma meda ali rjavega sladkorja in malo vode. Segrevamo, dokler se ne zgosti. Prelijemo v steklenice in hranimo na hladnem. Pri prehladu vzamemo vsako uro žlico sirupa, 3 žlice na dan pa so dobra pre-ventiva pred boleznimi. Tako pripravljen sirup iz cebule imajo radi tudi otroci. Vir: prejeto po elektronski pošti AMERIŠKI SLAMNIK Ameriški slamnik je eno najpogosteje uporabljanih in tudi najbolje preuce-nih zelišc za izdelavo pripravkov proti bakterijam in virusom. Vpliv na krepi-tev obrambnega sistema organizma je znanstveno dokazan. Pripravki iz ameriškega slamnika varujejo zdrave celice pred napadom virusov in bak-terij, še posebno pred okužbami dihal. Zelo ucinkovit je pri urinarnih infekcijah, klinicne raziskave pa kaže-jo, da opazno skrajša cas okrevanja, ko ga uživamo hkrati z antibiotikih pri okužbah zgornjih dihal. CESEN Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi cesen zanesljivo med najucinko-vitejše. Priporocajo ga za zdravljenje bronhitisa, pri prehladu, kašlju, pri povišani telesni temperaturi, vnetju žrela... Je eno najboljših preventivnih živil - z rednim uživanjem cesna se uspešneje borimo proti bakterijskim in virusnim okužbam. TIMIJAN Timijanovo razkužilno moc so poznali že v starem Egiptu, njegov zdravilni ucinek so poznali tudi stari Grki in Rimljani. Priporocamo ga pri prehladnih boleznih, kašlju, astmi, bronhitisu, gripi, vnetju sinusov, vnetju grla in žrela. Zavira rast bakterij, blaži vnetja secil, prebavil in dihal. Lajša težave pri želodcnih in crevesnih boleznih, od nekdaj so ga upora-bljali proti nespecnosti. Njegove sestavine dajejo tudi v kreme, saj omili revmatske bole-cine. Za dobro pocutje si lahko omislimo kopel iz timijana. V kad damo pest suhega zeliš-ca in ostanemo v kopeli približno 20 minut. Potem se brez brisanja zavijemo v toplo bombažno rjuho, ležemo v posteljo in se dobro pokrijemo. Kopel s timijanom pomaga pri obolenjih dihal. CIMET Cimetova najvažnejša zdravilna ucin-kovina je cinamaldehid. Zanj je klinic-no potrjeno, da unicuje bakterije, viruse, zavira rast kvasovk in odprav-lja zajedavce. Pomešan z medom blagodejno deluje pri artritisu, kroni-cni utrujenosti, prehladu, gripi, ob oslabljenem imunskemu sistemu, proti slabemu zadahu... Cimet je antioksidant, ki šciti telo pred škodlji-vimi prostimi radikali in prezgodnjim staranjem. Nekatere raziskave so pokazale, da znižuje krvni tlak in pomaga pri razkroju mašcob v preba-vnem sistemu ter znižanju holestero-la v krvi. Uživanja cimeta ne priporo-cajo nosecnicam. Foto: Michelle Meikle-john, www.freedigitalpho Foto: Suat Eman, www.freedigitalphotos.net Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si Www.irdo.si IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na pod-rocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktiv-nosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k pre-nosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o dru-žbeni odgovornosti in prispevati k razvoju le-te! 1 Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževa-nja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. IRDO E-NOVICE ŠT.IV/IV STRAN 35 Spoštovani clani, predstavite vaše delo na podrocju družbene odgovornosti v IRDO e-novicah, da bodo z vašimi dosežki seznanjeni tudi drugi clani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzor-niki prispevali k hitrejšemu razvoju družbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, ce pripravljate zanimiv dogodek, ce bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri poslovanju ter prakso, teorijo predstavili tudi drugim, ce ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bilo to zanimivo tudi za druge clane inštituta. Spodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših pri-merih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podrocju družbene odgovornosti. Izkoristite te e-novice - predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo, svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zani-mivosti, itd. Besedilo naj obsega maksimalno 3000 znakov. Pošljite ga na naslov novice@irdo.si do 20. v mesecu. Hvala. Inštitut IRDO tudi pridno pridobiva nove clane. Zdrutuje te skoraj 100 clanov, od tega priblitno 40 kolektivnih. Soustvarjajte e-novice Ne bojte se napredovati pocasi, bojte se le tega, da bi se ustavili. Kitajska modrost