« za koristi delavnega ljudstva v Ameriki SKU-LIKIJA. •UVW V slogi |e moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEKIK.I Od boja.do zmage! Štev. 24 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post Office at Chicago, 111., under Act oX March 3rd, 1879 Chicago* 111., 16. junija 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti s& svobodo! alu pošla. Ta lej vest obsega 57v "ba snopiča sl —''e s teni že Razgled po svetu. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V AVSTRIJI. Krščanski socialci tepeni. Dunaj, 14. junija, 1911. — Cela dežela se je oddahnila po izvršenih državno zhorskih volitvah. Pri volitvah so krščanski socialci boljša prišli iz hoja, kot so si to sami prestavljali. V samem mestu Dunaju, kjer je bila do smrti dr. Lueger-ja, njihovova glavna zmaga. so bili pa pri včerajšnjih volitvah hudo tepeni. Na Dunaju je posebno pozornost vzbujal hoj med socialnimi demokrati, krščanskimi socialci in nemškimi radikalci. Skoro vsi kandidati krščanskih socialcev so bili na Dunaju tepeni, in še tisti ki so bili izvoljeni, pridejo v ožjo volitev, kjer jim b0 huda prela, ker bodo nasprotniki porabili vse moči in sredstva, da nekdaj tako ponosno klerikalno stranko strejo za večno. 'V tem mestu je prišlo pri volitvah do večkratnih krvavih pretepov, v katerih je bilo ranjenih mnogo policistov in volileev. Jugoslovani izvolili 24 poslancev. Dunaj, 14. junija. — Od 244 izvoljenih državnozborskih poslancev so izvolili Slovenci oz. Južno-slovani 24 poslancev. (Težko, če je narodno napredna (liberalna) stranka v Sloveniji kaj boljše prišla iz hoja kot je bilo to 4 leta nazaj, op, ured.) Čehi so izvolili 34 svojih poslancev, socialni demo-kratje so izvolili 43 svojih poslancev ; nemški liberalci so izvolili 44 svojih poslancev. Pride tudi d0 mnogo ožjih volitev. Za Poljake. Rusine, Italiane in Idruge manjše skupine se še neve izzida. Zanimiv« je, da se je za 516 sedežev, postavilo 2,987 kandidatov. KLERIKALNO PADLO. Prišel, 13. junija. — Klerikalno ministrstvo je padlo in s tem je usoda klerikov zapečateua. — Belgijski klerikalci se vzdržujejo na vladi z vsemi mogočimi, nemoralnimi sredstvi. Večina prebivalstva je j'm nasprotna in vendar se je drznila belgijska vlada predložiti nov šolski zakon, ki določa, da so samostanske, klerikalne šole ravnopravne posvetnim državnim šolam. Vsako leto je dajala privatnim klerikalnim šolam vlada po 20 milijonov podpore, sedaj pa pripravlja prav jezuitski sstem denuncijacij. da spravijo vso mladino v klerikalno šolo Ni zemlje, ki hi bila raz-ven Francije tako svobodomiselna, nego Belgija. Zato je boj, ki ga bijejo zdaj svobodomiselni poslanci proti tej predlogi veleva-žen. Poročali bodemo o tem redno. ker ta boj pomenja, da bo tudi v Belgiji kmalu zasijala prava vera, enakopravnost in svoboda za vsacega. Štrajk ne bo v Ameriki. Antverpen, 15. jun;ja — Svetovni mornariški štrajk ne bo vznemirjal Ameriko. Tukajšnji biro za večje pomorske in oceanske proge so izjavile, da se bo težko jripetilo, da bi se tudi eden od 200 vleikih parnikov, ki se se-Sdaj nahajajo v' svetovnih pristaniščih, bil od mornarjev Amerike pripuščen usodi, da ne bi mogel pluti nazaj v domovino, kot to štrajkarski vodje na Angleškem pričakujejo. DENARJE V SUHO DOMOVINO pošiljamo : za $ 10.35 ................... 50 kron, za $ 20.50 ................. 100 kron, za * 41.00 ................. 200 kron za $ 102.50 ................. 500 kron za $ 204.50 ............... 1000 kron, za $1020.00 ............... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh srotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš* denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje sam poslati je najprilične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Ba- k Draft: FRANK SAKSER CO. 83 Cortland St. ti»w York 8104 St. ClaiT Ave., N. E. C«v«l»ad, Ohio GIGANTIČEN ŠTRAJK MORNARJEV. Proklamiran za Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Holandsko in Skandinavijo. London, 14. junija. — Štrajk mornarjev in kurjačev se je ofi-eielno pričel danes v Liverpoolu in dragih pomorskih angleških mestih, kakor tudi v Holandiji, Belgiji, Franciji in Skandinaviji. Parnik “Olimpic” od White Star črte, bi kmalu ne mogel nastopiti iz Southampton svojo prvo “deviško” vožnjo v New York — a se je kapitanu ljudi posrečilo pregovoriti, da so se podali na krov. Berlin, 14. junija. — V nemških pristaniških mestih se ne čuti nič o splošnem mornarskem štrajku Vse je mirno. Rotterdam, 14. junija. — Ker je tristo mornarjev odložilo delo, je prišlo vladi poročilo, da so se Kitajci ponudili za skalO, v slučaju, da bi bil poštni morski promet v nevarnosti. Ker pa tega do sedaj še ni, ni tudi vlada na to ponudbo nič odgovorila. Zmaga mornarjev. # Hamburg ameriška črta, je že od mornarjev zahtevano povišanje dovolila in ravno tako Severno nemški Lloyd in njihovi mornariški delavci in kurjači ne bodo prekinili niti za eno uro delo, ker so takoj dobili vse ugojeno. Ce se bodo tudi druge družbe tako mirno podale, je pa vprašanje. Španija nagaja Francozom. a f Jp junija. — Iz tega me-s, „. "- -m ^velesilam uradno demontira, da je Francija vse int-e-resovane dežele v Marokko obvestila, da je Španiji povedala, da Francija ni zadovoljna s t da je bpanija zasedla El Arals v ma-rokkanskem ozemlju, in da je tudi zahtevala old Španije, da se izjavi, če je El Araiš njena zadnja postojanka, ali bo še bolj globlje zasedla marokkansko ozemlje. — Tudi se ne bo Francija pogajala z velesilami, ki so bile zastopane na Algecirski konferenci, temveč le s Španijo. Aviatik Frey ponesrečil. Ronciglione, Italia, 14. junija. — Na svetovni tekmi Pariz — Rim — Turin, katero so zasledovali trije Francozje in Nemec Frey, se je nehala z zadnjo točko Rimom, ker je prehod čez A-penine pretežaven. Le Nemec Frey je bil, ki se je poskušal na novo vzdigniti, kar se mu je sicer posrečile, a zaključek je bil nesrečen. Blizu mesta Viterbo je padel iz velikanske visočine, si zlomil roke, nos. levo nogo in grozno razmesaril po obrazu. Da se ni ubil, je pripisovati slučaju, da ni stroj, ki se je popolnoma razdrobil, padel nanj, in ¡drugič, ker je padel na mehko travo. — Frey je izjavil, da pravega vzroka padcu neve; bil je od oblakov zagrnjen in močni vetrovi, deš in led, so zrakoplov preobrnili, sam je zgubT balanco in tako padel na zemljo. Frey ne bo poskušal priti v Turin. Turčija ponuja mir. Carigrad, 14. junija. — Uradno se poroča, da je turška vlada brzojavnim potom naročila turškemu poveljniku turških čet v Albaniji, Turgut Šefkat paši, naj ponudi upornim Albanezom mir in pomilostitev, s pogojem, da re-beli v teku desetih dnih odložijo orožje. Atene, 15. junija — V turški Albaniji vlad!a po zadnjih poročilih mir. Avstro-Ogrska je Turčiji svetovala, naj ponudi Albaneom mir. Amnestija se je vzela z od-dobravanjem na znanje. Poroča se tudi, da bo Turčija dala Albancem razne privilegije na prigovarjanje evropskih velesil. Iz uredništva: Dopisi, ki niso v tej izdaji, pridejo prihodnjič. Opozarjamo dopisnike na naš nov naslov: 2020 Blue Island ave. Chicago, 111. Razne novice. TUKAJ JE ZRCALO! “Haverhill Gazette” se ozira na zadnji njuyorški tovarniški o-genj, kjer je po zanikrnosti tovarniške uprave zgubilo čez 150 mladenk svoje življenje, in zakaj? Haverhill Gazette pove: Nek mlad mož je spoznal svojo mrtvo zaročenko po tem, ker je i-mela v žepu tri dolarje —- svojo tedensko plačo. Smrt ubozega dekleta je bila grozna tragedija, ampak če resno premislimo, kaj ni bilo celo njeno življenje ravno isto ? Predstavite si: mlado dekle, v velikem mestu boreče za košček kruha, za svoj obstoj, s — tremi dolarji na teden. To pomeni dnevno stradanje, odreka vsaki želji, podrtje vseh nad in up. Kakšni počutki v jutro, ko je 'deklica pomislila na svojo usodo, na postelji, na kateri in misliti na odpoči-tek. Nobene prostosti; nič zveže-ga zraka iu telesne vaje, nobenega solnca! . . . Kaj za en zaju-trk revo čaka! Kakšna obleka! In potem pogled v razbito škrbino zrcala — kakšen odsev! Potem dolga pot na delo in potem 12 ur težko delo; zvita in upognjena s šivanko čez obleko. . . in potem pot “domov”, zopet lačna v postelj! Ni čuda, da je 160,000 prostitutk ! In kar Haverhill Gazette piše, ne zadene samo sto, dvesto, temveč: deset, stotisoče mladenk, ki morajo žrtovati za kapitalistični moloh svojo mlado telo in dušo! — Sveta podoba. Ker je menda v tej moralieni deželi še premalo humbnga, ga pa dajmo še več “narediti.” In delajo ga na debelo in raznaša ga rumeno časopisje po ei-fUisko. Ti ljudje so sedaj “odkrili” v Los Nietos Valley, Cal., “sveto” podobo od Madre San-tissima ;da Guadalupe. “Sveta” podoba pripada “pobožni” seno-ri Paiz. ki sedaj noč in dan moli za svojo grešno dušo. — Pravijo namreč, da se v temi Svetnik blišči kot luč. To je pa za Američane velikanski čudež! (Podoba je čez 150 let stara in je lahko od lesa ta evolucija za vzeti; nič druzega kot pfosfor.) Na stotine ljudi hodi sedaj “moliti” pred “sveto” podobo. - “Chicago Evening American” nriporoča, da bi se na mestu, kjer sedaj stoji podoba — sezidala božja pot. Hudičev humbug! Velik potres. V Meksiko je bil velik potres; ker je ljudstvo še grOzno nevedno in Zanemarjeno (v kar je Porti-fio Diaz mnogo pripomogel) se neve, koliko ljudi je postalo žrtev potresa, ker se v nekaterih hribovskih krajih neupajo “izdati” mrtvih. Soldi se pa, da je kakih 5000 ljudi prišlo ob življenje. V mestu Ocotlan, v deželi Jalisko je ostalo na ulici 50 mrtvecev. V Gudaljari je število veliko večje. Da so si vse vlade v nečem enake, je pokazala tudi ta zadnja katastrofa. Za kanone in bajonete ni škoda milionov, za pomoč ubogim prebivalcem, ki so skozi potres vse izgubili, pa se ne sme dati podpore, ker denar se rabi za kanone. — Za denar se vse stori. V Chieagi so prišli “na sled”, modri in “zviti” detektivi “po-žigalnemu trustu”. Je namreč tu neka banda ljuldS, ki za dober de-, nar store vse; posebno racijo imajo za zažiganje poslopij, če se jih dobro plača. Ti falotje se bi lahko polovili in bi se tudi lahko od njih zvedelo, kdo in kaj so ljudje, ki jih plačujejo za tak zloben namen, a ne; policija jih pusti “mirno” delovati, dokler ne bodo šli čez “meje dostojnosti”, to se pravi bolj po kranjsko, dokler ne bodo začeli tudi tistim zažigati, ki jih niso za to drago plačali. Na eni strani te policija pobije za malenkost, da. si plav, na drugi pa vellke huldJodelce pusti nekaznovane vznemirjati poštene ljudi. Lep sistem! VLADA DELA Z “RAZDIRANJEM” TRUSTOV: VOLILNO POLITIKO. Nič druzega več zanimivega ne čitamo v kapitalističnem časopisju, kot o “velikim” veselju nad tem, ker gre “naša” vlada tako “ernergično” pod suha rebra o-boževanim trustom. Povedali smo že, da je vse samo pesek v oči. —-Posebno jekleni trust se prokleto malo boji vlad in kar je ž njo v zvezi. Tem tičom se ne more tako hitro odsekati glave, kot si na-farbano ljudstvo to v iluzijah, povečanih še od takih novic, predstavlja ! 1 Nekaj pa je res: dela se volilna politika. Proti trustom gre torej politično ekonomična vojska. Lahko se bi dalo z zakoni res malo omajati njihovo moč, a resno se ne misli. In, če bi se trustom v resnici z eneržijo stopilo na vrat, bi imela Amerika povod — za bati se. Ampak Izrael, ne boj se! Vlada, njena stranka v Zjed. državah, z svojim Taftom na čelu, se res tako dela, kot bi hotela moč tru-stov zlomiti. Ampak to se ne zgodi. Dela se le volilna mašina po starem ameriškem vzorcu — stroške plačamo še po vrhu mi. Kapitalistična dežela ne bo svojih ljubljencev (trustov) zadavila. To je delo, na katerega morajo ¡delavci z vso inteligenco paziti. Zanjka se nastavlja! Slabo mleko. Listi avare ljudi pred slabim mlekom. Ker današnji sistem namreč išče le dobička, se mleko ne prodaja ljudpm za to (kakor tudi vse druge stvari), da se potrebe ljudstva uteši, temveč, da se profit naredi iz vsake bilike, ki jo prinese skrbna gospodinja na mizo. Da se prodaja po mestih slabo, naravnost pohabljeno in torej zastrupljeno mleko, se i-mamo zahvaliti gonji po profitu. Oblasti sicer nekaj tja in sem ka-terikrat groze, resno pa ne mislijo nikoli zaorati z ljudskimi sleparji in dolarja iskalci med revnim ljudstvom. Sedaj zdravstveni urad priporoča naslednje : kupi mleko le v čistih in zaprtih steklenicah , kupi mleko le v snažnih prodajalnah ; hrani mleko na mrzlem prostoru; glej, da se ti mleko nerazlije, kapljica mleka zadostuje (bacili), da okuži vsa druga živila; tudi muhe ne smejo do mleka ; zavri mleko, prej ko ga daš piti otrokom. Ljudje se pač smešijo. Na letni konferenci Lutrovih nemških in angleških bratovščin, ki seidaj zboruje v Washington, D. C., je C. E. Kennedy svaril zborovalce pred “rumeno nevarnostjo, ki preži tudi na to deželo.” Bojazen gre pa iz tega vira, ker se naseiniške Kinezarje in Japa-nezârje, ki so zmožni že “vsega”, ne pouči tudi v “pravi” Kristusovi veri. “Čas bo prišel,” je gonil plačan tribun iz Baltimore, “ko se b0 rumeno pleme uprlo in vzdignile nad svojimi učitelji (belimi ljudmi, učitelji militarizma!) in ga, belo pleme, tudi premagali ” Ravno tako, kot če bi kristjan-stvo katerikrat vojske med brati poskušalo preprečiti ! Ravno mi-sionarji so tisti prvi ljudje v Kini in Afriki, ki kot pionirji militarizma ogledujejo tujo deželo. Boljših hlapcev kot bojevitih Na-zarenčanov si kapitalistični mili-tarizm ne more kupiti ! Če se pa hoče vedeti, kaj Konfucij pravi rojaku Kinezarju, je pa to, da mu prepoveduje vsako rabe orožja, preklinja vojaštvo; krščanstvo je pa ld!o danes še vedno orožje blagoslavljalo, in sicer obojne, če so bili obojni bojni bratci Kristjani. Nevarnosti ni nobene, da se 400 milionsko pleme vrže na nas in nas “pokonča”. Če bi se pa to zgodilo, bi lahko pripisovali to na račun krist-janskega boga, da nas je zapustil in šel med Kinezarje! SENATORJE SE BO VOLILO SKOZI LJUDSTVO. Iz Wasliingtona se poroča, da se bo senatorje volilo skozi ljudstvo Poglejmo si kakšne senatorje imamo sedaj. Vsaka (dežela ima nekaj resničnih ljudskih poslancev — Amerika izuzeta. Mi imamo tu senatorje, ki delajo celi deželi škandal. Fina figura .1° Lorimer iz Illinois. Lori-mer je bil izvoljen z kupljenimi glasovi; to so dokazali. V senatu je pa vseeno za njegovo “nedolžnost” glasovalo 46 proti 40 glasom — dobil je torej tudi ofieiel-no plavo oko! — Sedaj se je pa pričela zopetna nova preiskava in vse kaže, da bo vržen iz senata, Lorimer mora imeta občutke kakega rinocerosa, če ga rii sram v senatu v “togi” sedeti med drugimi lumpi (ki pa niso javno znani njihovi grehi, od boljšega prikrivanja!) V senatu danes stoje falotje na desni, sleparji na levi in osleparjeno ljudstvo na sreidi! Da bi se moralieno jezili čez to u-mazano afero, se ne splača; da se pa korupcija od senatorjev uganja. ,je že vsakemu otroku znano. Ljudstvo ni gospodar Amerike. O “ameriškem bogatstvu” piše Anglež George Parish, v London Statistk*, denarni položaj A-merike, kot se je preHaval v Ruval Statificial Oociety: Velika Britanija (angleški kapitalisti) i-majo 3,500,000,000 dolarjev naloženih v vseh mogočih tvornieah. Trije bilioni dolarjev padejo samo na železniške družbe, njih honde in akcie. V drugih besedah: Mi, amer ško ljudstvo moramo delati za interes angleškim volkom ki vlečejo kje v Parizu ali Mont e Carlo velike rente in svoj kapital nalagajo v Aziji in Afriki Temu bi se pa še lahko prištelo miliarde dolarjev kapitala iz Nemčije, Francije in Rusije. Tako je bogatstvo Amerike v rokah ljudi, ki morebiti še Amerike videli niso! — Ljudstvo pa glej, kje boš jutri večerjalo. Zakoni za državne delavce. Ker social iz m vstaja vedno bolj in se ga oprijemljejo tudi državni uslužbenci, se vladni hlapci tega boje. Dokaz: V obeh zbornicah se je prebrala predsednika Taft posebna'poslanica, kjer se zahteva, da vlada bolj skrbi za svoje delavce, ki so se pri delu pohabili in za kat*ere Se. je v mnogih slučajih, prošnjo za kako podporo, ovrglo in jeJiil tako poškodovan delavec z družino vred v pomanjkanju. Taft nasvetuje, da se v vseli takih slučajih da državnim delavcem letna penzija, ali pa, da država za nje skrbi popolnoma, Kaj so samo državni delavci takega zakona potrebni ? Znoreli ljudje. Kar časopisje piše zadnje čase, je za znoreti. Posebno slavnost kardinala Gibbons, katere se je udeležil prezident Taft, eks-pre-zident, Roosevelt itd., itd., je pač nora slika današnjega sistema. — Kaj se na temu, Če je Gibbons 25 let kardinal? Koliko ima delavsko ljudstvo od tega? Nič! hi zato ga tudi zraven ni bilo. (Če prav je plačalo račun!)” Prišli so pa “veliki možje” za bogato mizo, možje, katerih predniki se ne bi ponižal; kaj tacega storiti in so pri čašah šampanjca nagovarjali Gibbons,; Velika Milost, rumeno časopisje je potem še od kiklje pa do križa Gibbonsa fotografiralo in kričalo, koliko je storil za — Ameriko. Na vratih v Ameriko se lahko nabije napis: Pozor! Norišnica ! — Naročena umorstva. Vsakemu je še znano, kako so tako imenovani “sluggers” leto nazaj ubijali male dečke, razna-šalee kapitalističnega časopisja v Chieagi. Preiskava je dognala, da so listi, oz. izdajatelji gojili plačano naročeno umorstvo. NOVA KRIZA 1913. ■Socialistični kongresman Viktor L. Berger napoveduje za leto 1913 novo krizo, ki bo obiskala “suverene” Zjed. držav po vseli paragrafih stare krize, ki je nemilo plavala od 1. 1907 pa do danes, vsaj posledice sezajo še do danes. Berger pravi, da se trustjani grozno jeze, ker ljudstvo več tako ne pleše, kot oni hočejo. Boje se Pa tudi, da pridejo socialisti na površje. Da se ljuidstvu pokaže, kdo je gospodar, se bo zaprlo jedilne shrambe in suverene pustilo sistematično leto dni in še več — stradati in se iz obuba metati pod vlake! Pripravimo se! Naš trošt. Pod današnjim kapitalističnim sistemom nimamo in nemoremo mi delavci imeti nobenega trošta v lepšo bodočnost. Poglejmo samo svoje glavne rablje: Smo pribiti z žebljevim trustom ; vodeni od beefnega trusta; odvisni od kruhčnega trusta; zvezani od knjižnjega trusta; bičani od jermenskega trusta; bo-deni od čevljarskega trusta; pribiti od usnjarskega trusta; tro-štani od nobenega trusta; zastrupi je vani od drugistnega trusta; sleparjem od doktorskega trusta: vrtani od zobozdravniške-ga trusta; zmečkani od avtomobilskega, trusta; potopljeni od vodnega trusta; pobeljeni od moke trusta: lačni od kruhčnega trusta ; osoljeni od solnega trusta; pocukreni od sladkornega trusta; stisnjen: od modrc-nega trusta; ščipani od strojnega trusta; pečeni od premogarnega trusta; o-kajeni od tobačnega trusta; o-mrznjeni od ledenega trusta; o-čiščeni od žajfnega trusta; osušeni od mlečnega, trusta; zboksani od rokavičnega trusta; tepeni od lesnega trusta; izkoriščani od kapitalističnega trusta in za neumne držani od cerkvenega rimsko katoliškega trusta. Vse za to, ker mi nimamo trustov. — Equity News. Kaj trust naredi. Podamo lepo sliko k današnjim dragim živilom. Naslednjo statistiko smo povzeli iz deželnega poljedelskega in življenskega de-partmenta: od mleka dobi far- mer polovico, od tega, za kar prodajalec proda. Železmške družbe zaraeunijo 7 odstotkov, ostane torej še 43 odstotkov za med reba-tom. Ogoljufan je torej farmer skoro za polovico; old jajc dobi malo več, 69%. Qd jabolk dobi 56 odstotkov, od jagod 49 odstotkov, od čebule samo 28 odstotkov, od krompirja 59%. Kako trust še drugače “deluje” za prebivalstvo sprevidimo, če pogledamo naslednje številke: braziljansko kofe ima ceno od 7.8 centov na. funt. Vožnja iz Rio de Janeiro do New Torka 0.28 old e-nega centa, ali četrtino enega centa na fluid. Kupovalec pa mora plačati od 20—35 centov funt, torej 60—77 odstotkov več, kot je kava vredna! Trust hoče, da smo vsi od njega odvisni, zato: dol ž njim ! Vse je nezadovoljno. Današnji sistem jo je zavozil tako daleč, da je sam svoj grobo-kop. Vse je nezadovoljno! Pri tem pa ne mislimo samo “socialiste”, temveč če hočemo po pravici govoriti: masa je nezado- voljna in nemirna, in ta razburjenost in nezadovoljnost ste rezultat današnjega gospodarskega položaja. Ne samo (delavno razredno ljudstvo, tudi srednji stan ameriški je danes med nezadovolneži. In razred ljudi ki bi mogel biti povprečno zadovoljen, tudi danes ni zadovoljen, to je farmer. To je Taft dosegel s svojo kanadsko pogodbo, čeprav ne bo pogodba iprav nič farmerjem škodovala. Kapitalistični uredniki pišejo, da je zadnja ura, da se krene drugo pot drugače jo bo vedela — revolucija poiskati! — Luteranska doba il V podrobni gDALE, je cvetelo jool niška Jednota. WASHINGTON. decembra 1908. pomanjkanj aPriia ia l«“”rpor»r*n» 24. spuščal- GLAVNI ODBOR: Šeuj§<: frank JERAS, Bix 44, Taylor, Wash, bjjdiednik: PAVE L KOS, 13ox 10, Ravensdale. Wash, walk: J/R i NK TOSTOVRŠNIK, Box 102, Ravensdale, Wash. /Zapisnikir: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. S' Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Bjx8J, Eaiim: aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURS AR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. WTash. POROTNI ODBOfc: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalr, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. IZ GLAVNEGA URADA Z. BOL. P. JEDNOTE. Novo sprejeto društvo. Novo ustanovljeno društvo “Planinski raj” št. 8 v Taylor, Wash.; sprejto v Z. B. P. Jednoto 4. junija 1911 s sledečimi člani. Martin Mežnar, Frank Muizga, Jožef Tevž, Josip Solasek, Anton Span, Ignac Žnidaršič, Ivan Crnkovich, Matevž Koren in Alojzij Cmkovieh. Novo pristopla člana. K dr. št. 1 v Ravensdale, Wash.: Ivan Rosenstein, Alojzij Fink. Odstopli člani in članice. Od! dr. št. 1: Frančiška Gore, Josipina Arko; od dr. št. 2 John Verdinek. Suspendirani člani. Ciril Ermenc, Marko Ermenc, Ivan Petrič, Matija Troja, Matija Pece, Frank Kune in Josip Frangež; vsi od dr. št. 1. Od dr. št. 2 Frane Frangeš, iz Cie ElumpWyo. Frank Tostovršnik, gl. tajnik. DRUŠTVENI URADNIKI. Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Predsednik I- van Arko; tajnik Ivan Škufca; blagajnik Anton Logar. — Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Društvo “Svoboda” št. 2 v Cie Elum, Wash.: Predsednik Jakob Petkovšek; tajnik Ignac Mervar; blagajnik Alojz Oman. Frank Tostovršnik, ta j. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. VIII. ‘ * Nym : Eliee. I say ! pauca. pau-ca; slice! that’s my humour. The anchor is deep: will that humour pass? The humour rises; it is good: humour me the angels. Cains : Fe, fe, fe, fe ! ma foi. il fait fort chaud. Je m’en vais a la cour, — la grande affaire”. Shakespeare. Masten se je obrisal s servije-to in se odpovedal začasno mesnemu poželenju, posvetnemu veselju in ocvrtemu petelinčku. In rekel je krilate besede in jih je izgovoril v obrokih nekako takole: “Ljubezen je neumnost. . . Od ljubezni še ni bil nihče sit . . . Narobe . . zaljubljeni človek slabo prebavlja . . . Neumnost, kakor . . . pravim, sama neumnost . . . humglim! Prigodilo se . . . je že večkrat, da ... so zaljubljena . . . mghm . . . zaljubljena dekleta potresla ... sol namesto v juho ... po kompotu .. . Humghm! To je . . . žalostno, da ljubezen . . . človeka tako zmeša! S . . . tega stališča moram . . . ljubezen ostro obsoditi ... in jo raznamovati kot kužno bedarstvo, ki . . . mghm... je že mnogo zdravih . . . želodcev in ljndij . . . končalo na vekomaj. In ... od ljubezni se nihče ne zredi.” “Ali nisi bil nikdar zaljubljen, Masten, hm?” je vprašal zopet major Stojan. Družba okolo mize je začela postajati zopet harmonična in vesela ob stroških debelega mnogojedca. “Sam0 jedenkrat sem se . . . zaljubi!, pa . . . mi ni nič škodovalo. Dobro . . . vem, da je življenje . . . moža odvisno . . . od kuhinjske . . . mghm . . . u-metnosti njegove žene . . . Ljubil sem vdbvo . . . izvrstno ku-. harico ... pa sva se pozneje razdražila radi ,. . . pokvarjenega zosa.” Iz Mastna so tačas govorili napol učlovečena svinjska krača, salame, klobase, telečja pečenka, jajčki in petelinček v lepi slogi. Kako brezsrčno, neusmiljeno, poniževalno je bilo vse to! “Niti sama mi ni.hotela pisati! — Odtod torej njena mrzlost v zadnjem času ! :— Iu jaz nisem videl, nisem slutil, nisem —” Sovraštvo in preziranje se mu vzbudi, in z njima je bojevala ljubezen ljut boj. Naposled se je polaktil njegove duše čuden mir. Vojnik je začel skrbno urejevati stvari, raztresene na vse strani po pisalni mizi. Pozno v noč je sedel doma in pisal dolgo pismo. Ko je je dovršil, je hlastno bral, kar je napisal. Toda še ni prišel do srede, ko je segel po Stankinem listu in ga zopet prečital. Na ustnicah se mu je pojavil' kratek, onemogel poskus slabega nasmeha — in Vojnik je vzel svoje pismo in je raztrgal jezno na drobne kosce... Čemu še pisati? — Za ljubezen beračiti? — “Za Vami se ne b0 nihče jokal!” To je jasno dovolj ! —- Čemu se pogajati za srce?” - Izbrano-uljudno in hladno-ponosno je občeval odslej z Mile no. Kar tak0 najedenkrat ni mogel izostati. Ona si čudnega vedenja Vojni kovega ni mogla razložiti. Kako vse drugače je bilo prej pri lawn tennisu! Dočim sta bila govorila doslej z očmi oni sladki interna eijonalni jezik zaljubljencev, jezik, ki nima nobene slovnice, nobenih pravil in nikakeršnih izjem, jezik, katerega ne uči in ne pretvarja nobeden filolog, in ga mladi ljudje vender umejo tako izvrstno — dočim sta se torej prej tako blaženo pogovarjala s srečnimi pogledi, se jih je zdaj inženir ogibal in sukal svoj “racket” tako pazno in previdno, kakor da hoče postati prvi “champion” te igre še pred božičem. Vender se glas ljubezni ne da goljufati! Kadar sta si stala nasproti, sta pozabili te čudni njiju srci popolnoma fizijološko predpisano, normalno število udarcev minuti in sta utripali, se krčili in zastajali tak trmasto, da sta se Milena in Ivan oba jezila — na tihem . . Ako je stal on proti jugu. je obrnila ona brž “v gorenjsko se skalnato stran”! In ako je ona gledala proti vzhodu, se je postavil on, ako je le mogel, proti zahodu! Ah, in vender sta se ljubila in se ljubila tako neznansko, da sama nista vedela, kako se pravzaprav šele ljubita iz vsega srca, iz vse svoje duše! Saj je hotela Milena početko-ma svoj dekliški ponos nekoliko zatreti in vprašati Ivana, zakaj ji ni odgovoril na zadnji listek, zakaj ga ni bilo takrat k parku, zakaj kuja? Toda on'je delal take temne obraze, da si je vselej zopet premislila, predno je zvršila svoj sklep. Ponos zoper ponos! Baron Gundi pa je imel zadnje čase svoje zlate urice! Dan za dnevom je bil intimnejši, predrz-ne.jši ir silnejši! Njegov vsakdanji bouquet je dosegel spoštljive dimenzije, in goreeerdečih rož je bilo čedalje več v njem . .■ . In ako si je vzela Milena iz šopa jed-no, jo povonjala in obdržala, ga je bil sam “Hocjenuss!” S takim mal:m koketiranjem je hoteli; nekoliko kaznovati Vojnika, da mora radi njegove “neodpust-ne trme” tolikrat milo jokati — na skrivnem . . . “Svojeglav-než” so je seveda delal, kakor da se ga vse to prav nič ne prime — narobe. še celo hvalil je galantnost gospoda barona na glas! V resnici pa ga je “neoprostno početje” Milenino vroče skelelo... Da je ona taka “brezsrčna koketa”, tega si ne bi bil nikdar mislil o svoji ponosni in tako malo pristopni ljubici, k je znala tako otroškonedolžno gledati... Baron Lahnberg je postal zvest trabant. Milenin in gledal za lepim dekletom bolj pohlepno, “kakor Berolin po Trstu.” Teti Emiliji je bilo vse to prav pogodb “Počasi se bo erez ušesa zaljubila v barona, katerega se je početkoina tako zelo branila. Milena je pač, kakor vsaka druga mlada devojka.” Gospa pl. Jeli-čeva je bila zadovoljna. Tudi guvernanta se. je skrivaj veselila. Toda ona je gledala in videla o-streje. — Zamišljen se je bližal Voj-n:k robu visoke terase nad Savo. Globoko dol: je šumelo in pe- zopet zažene, zablisne, trepeče in se razlije, pogrezne, gine, belite ?..,.,..... Ali so Vam nosnice čiste ? Ali ste hitro utrujeni? Ali ste raztreseni ? Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižju srca?... Ali imate kilo (bruh) ?............. Ali so Vaši otroci zdravi?.......... Ali imate prehlajenje v plečih? .... Ali so Vaše roke in noge vnete ?.... Ali so Vaši členi trdi in otečeni?. . . . Ali slabo slišite?.................. Ali ste slabovidni?................. Ali imate bolečine v nesu?.......... Ali je Vaš jezik nečist?............ Ali težko dihate ?.................. Ali je Vaša koža snha in vroča?..... Ali je Vaše grlo suho in kedaj?..... Ali je Vaša voda motna ali gosta?... Ali je Vaša slina gosta/............ Ali slabo prebavljate/.............. Ali kašljate, suho in na kratko?.... Ali kašljate po noči?............... Ali imate slab okus V ustili?....... Ali ste vrtoglavi?... ............. Ali Vam teče iz ušes?............... Ali pljuvate rumene ali sive izmečke? Ali dobro spite?.................... Vas spanje okrepča?................. Ali pijete mnogo vode?.............. Ali pijete mnogo opojnih pijač?..... Ali pušite mnogo tobaka?............ Ali opažate, da izgubljate moč?..... Ali Vam je slabo po jedi ?........ Ali so Vam noge iu roke težke? ..... Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih? Ali ste hripavi po kašlju?.......... Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?.... kedaj?..... Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?. Ali velikokrat vodo puščute?......... Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?.. Ali imate bolečine v sapniku?...... Ali imate kake rane na telesu?...... Ali imate katar v nosu?, .vratu?.... Ali imate reumatizem?............... Ali imate slabosti v želodcu?....... Ali imate kake notrau je bolečine?Kje? Ali Vas boli temem, vrh glave?...... Ali Vas ledioe bolijo?.............. Ali ste otečeni pod očmi?........... Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?.... Ali imate bolečine v trebuhu?....... Ali imate kako spolno bolezen?...... Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike,kolikoje bolezen stara? Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. IZREŽITE TO Vrhovnemu Zdravnuku Collins N.Y.Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tičoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj da je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj. Ime. Naslov. Dr. E. C. COLLINS. Slavni profesor, ustanovitelj naj-večjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute. TA KNJIGA VAM DtUHUKS. su»°N° 7-A” J 1 ZAMORE REŠITI ŽIVLJENJE \> w- i Vo C®1 ,\VW3 To je naj večja in najobšimeja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spi-sanili.in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti. Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, iu sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige. Pridite osebno ali pa pišit-e iu pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S. Hyudman-a Medikalnega direktorja od 140 W. 34th ST., NEW YORK CITY. Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od7-8 nre zvečer. S.S.P. v % Zveza s Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KaLiAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHOlilK, 1145 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benke, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. IZ URADA GL. ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE. Izvleček iz 5 redne seje glav. odbora S. S. P. Zveze. Seja otvorjena ob 8 uri zvečer dne 29 uiaja 1911 v navadnih prostorih. Navzoči so: Ant. Mladič, Jos Benko, Wm. Rus, John Kalan, Ferd. Glojek, Ant. Duller, M. V. Konda, Jos. Cvetkovič, Jos. Tvanšek, John Mladič, Jakob Ti-sol, John Levstik. Zapisnik zadnje seje se sprejme kot je bil eitan. ( Št. 8 McGuire, Colo. Društvo prosi, da bi se dala kaka podpora na očesih poškodovanem bratu Miliču, kateri je že nad 1 leto bolan. — Po daljši debati se sprejme predlog 'brata Kalan-a podpiran od brata Rusa, da se v prvi vrsti poizve, v kaki bolnišnici- še dotični nahaja, ter da mu naj glav. tajnik s pomočjo vrhovnega zdravn:ka V dotičnem kraju preskrbi dva dobra zdravnika, (spe-cijalista za očesne bolezni) katera ga naj preišeeta. Daljše ukrepe se preloži na prihodno sejo, da se izve mnenje zdravnikov. Št. 10 Moon Run, Pa. V zadevi gosp. Josip Gruber-ja se naj ravna po pravilih. Št. 12 Sublet, Wyo.; po preči-tanju dopisov v zadevi brata Kecman a in po 'daljši debati se sklene, vso zadevo prepustiti bratu Kecmanu osebno, da se porav- Glavni tajnik brat Benko predloži razne račune v odobrenje, katere se po daljši debati sprejme. Na predlog brata Kalan-a podpiran od brata Levstika, se upe-1 je nov čekovni sistem, po navodilu glav. tajnika. Tajnik brat Benko poroča, da, ker se nahaja vrhovni zdravnik Zveze sedaj na počitnicah, zato je preiskanih samo 20 zdravniških izkaznic oziroma prošenj za sprejem v Zvezo, kateri se tudi Vsi sprejmejo. Bratu glav. tajniku se dovoli tudi po končani reviziji knjig sklicati enkrat izvanredno sejo, da se reši več nujno potrebnih stvari. Seja zaključena točno ob 1 uri v jutro 2. izvanredna seja glav. odbora S. S. P. Zveze dne 9. junija. Predsednik otvori sejo ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih v navzočnosti bratov: Anton Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, J. Kalan, F. Glojek, A. Duller, M. V. Konda, Jos. Ivanšek, Jak. Tisol in J. Levstik. na. Št. 16 Clinton, Ind. Prečitajo se poročila glav. porotnega odbo-; ra o zadevi g. LadJia. Po daljši | debati se pa sprejme predlog br.; Tvanšek-a, da se odobri pogoje | stavljeno društvu od strani gl. u-rada. Daljša poročila se pričakuje. Št. 31 Farmington, W. Va. Dotični sestri, ki je vplačala pri vstopu za 6 mesecev nazaj ases-ment mora društvo denar povrniti, ker ženske, po točki 34. pravil, niso da istega opravičene, kot moški člani. Št. 40 Salida, Colo. Na željo društva, se sklene poslati dopis, katerega je pisal ne:menovani, na društvo. Društvu se pa priporoča, da ako je kaj v stvari resnice. da denar iztirja, ter ga povr-n0 na Zvezo. Št. 59 Conemaugh, Pa. Mladoletni hčerki pokojnega brata Anton Planinšek-a se dedščina izplača takoj, kot hitro ji sodnija (Probate court) pripozna postavnega varuha. Št. 33 Livingston, 111. Pogrebne stroške za pokojnim bratom Bizjakom, v kolikor oporoka dovoljuje, se izplača kot hitro se dobi potrebno pobotnico. — Sklene se tudi, dati v liste oglas s katerim se išče zakonitih dedičev, oziroma bližnih sorodnikov pokojnega Prečita se •dopis dedičev po pogojnem bratu Mavriču nahajajočih se v stari domovini, ter se sprejme izplačati jim še ostali del, sveto $50.00, zapuščine kot hitro se prejme pobotnico. SLAVNOSTNA PRIDIGA. Izvirna slika iz nekdanjega samostana v Kostanjevici na Dolenjskem. Kdo izmed vas ne ve za staro mestece Kostanjevico na Kranjskem, katerega obdaja počasna reka Krka krog in krog, da je pravcata podoba malega otoka? Mestece je dokaj staro in se v nemškem jeziku imenuje “Land-strass”. Zakaj tako, to naj učeni jezikoslovci preiskujejo. Četrt ure od Kostanjevice proti Gorjanskemu hribu stoji staro poslopje ogromne velikosti, nekdaj last menihov Cistercijancev, sedaj pa že od časa cesarja Jožefa II. erarično. Tu notri v samostanu so se godile čudovite, a dostikrat tudi grozovite reči, ki sp še ostale med priprostim ljudstvom kot pravljice in govorice v dobrem spominu. Ako starega kmeta povprašaš to in ono, bode ti drage volje povedal toliko, da si vsega niti zapomniti ne moreš. Naj zapišem samo eno' tako do-godbo, katera še jako dobro živi med ljudstvom, dasi mogoče ni povsem resnična. Vendar pa bode čitatelj posnel iz tega, kako so se radi poviševali in slavili nekdanji ondotni duhovni. Ti menihi so imel navado, da so vsako leto na eno n isto nedeljo napravili takoimenovano cerkveno žegnanje. Pravzaprav pa je 'bil njih smoter, da so sami sebe poviševali in uboge kmete sužnje sleparili in še bolj priklepali na verigo. Ob takih prilikah, tako pripoveduje stari kmet, ki je še kot deček. od svojega dedka, slišal, je bila navada, da je prišlo tudi,dokaj zunanje duhovščine na to veliko slavnost. Vselej pa je moral ed,en zunanjih duhovnov imeti cerkveni govor pri sv. maši, v katerem je moral seveda, brez konca in hra-ja le ubogo ljudstvo za najnižje stvari na svetu imenovati, a menihe pa visoko — nad deveta nebesa povzdigovati, slaviti in častiti. Gorje pa duhovniku, ako ni bil zmožen prav po njih volji, jih za- dosti v svojem govoru, počasjiti. Že pri vratih leče ga je čakala' s Brat predsednik pozove tajnika, da poroča zakaj se je seja sklicala, kar tudi stori, in na predlog brata Kalan-a se jo odobri kot za potrebno. Dalje pozove brat predsednik, predsednika nadzornega odbora, da poroča o zadnih računih; na poziv najprvo poroča, da Se je našla razlika v bilanci zadnjega računa, katero se pa po daljši debati poravna. Dalje čita račun o 4 mesečnih dohodkih in izdatkih “Zveze”, kateri bodo posebej objavljeni v uradnem glasilu; objednem pa poroča, da je tajnik nekemu elanu nakazal $20.00 preveč bolne podpore; za kar se da tajniku 30 dni časa, da dotično svoto povrne v blagajno, on sam naj pa denar xlobi povrnen od društva. Predsednik, tudi prepove vse nadaljne ročne blagajne, pač pa se dovoli, >da se sme plača izplačati vsakega pol meseča uradnikom, ako jo zahtevajo in imajo zasluženo. Brat Benko svetuje, da naj bi se zvišal asesment na bolno podporo, ker po izkazu zadnjih računov Se je izplačalo 83% od vse vplačane svote samo za bolno podporo katera zadeva se pa preloži do meseca avgusta. Sprejme se predlog kateri določa, da mora tajnik vsaki mesec ua seji poročati, katera društva prejmejo več bolne podpore, kot {la vplačajo. Glavnemu tajniku se tudi prepove nakazati' vsako bolno podporo, ako niso na listini 3 obiskovalci na teden podpisani. Dalje se dovoli, še par računov tieočih se uradniške plače izpla čati, vse drugo se pa odloži na redno mesečno sejo, nakar brat predsednik zaključi sejo ob 12 liri zvečer. William Rus, zapisnikar. AKO ŠE NISTE, NAROČNINO. POŠLJITE krčevitimi pestmi tolpa menihov; in ko se iz leče gredoči duhovnik-govornik prikaže, tedaj vsi s pestmi po njem in marš v kraj ž njim med samostansko zidovje, pod štiri ključe, da ga nikdar več človeško oko ne vidi in nikdar več človeško uho ne sliši, ker je tako slabo v svojem govoru počastil vse častitljive menihe. Ni čuda toraj, da se mnogokrat ni mogel dobiti govornik, kateri bi se bil upal govoriti o slavi in časti teh menihov, kajti bal se je, češ, ako nezadostno govorim, me stane glavo. Bilo je neko nedeljo, ko je prišlo veliko raznega ljudstva poslušat govor, kateri se je imel govoriti v čast in slavo menihov. Bila pa je navada, da se je moral govornik sam proste volje javiti izmed zunanje duhovšč ne zaradi tega, če ne bi prav fgovoril, da se ni mogel potem izgovarjati, češ sa.j ste m6 ^ temu silili. Ko je že deseta ura odbila in je že tudi odzvonilo k skupni cerkveni slovesnost’ so jeli vse časti vredni menihi povpraševati, kdo da bode govoril, kajti kakor že rečeno, moral se je govornik sam javiti. Bili so ne malo v skrbeh, kdo da bode sel na lečo, bajti nobeden povabljenih ni hotel nevarnega posla prevzeti, ker vsak izmed navzočih duhovnikov si je mislil: “vrag vedi, s katero besedo zapadem glavo.” In tedaj so začeli men:hi skrbeti, kaj če se ne oglasi nobeden za cerkveni govor. — Prednik samostana je začel vse navzoče zmerjati: “Vrag vas vse vzemi, toliko vas je, pa se nobeden ne spravi na lečo, da bi zabitega kmeta malo nafarbal — sram vas bodi;” in od jeze je škripal z zobmi, kakor je bila njegova navada, ako mu ni kaj ugajalo. Drugi menihi so že kar trepetali pred njim, boječ se njegovega ostrega pogleda. Ko je bilo že Čas na lečo stopiti, reče e-den: “Bi li ne bilo pametno iti pogledat, mogoče vendar še kdo pride”? Jezen prednik samostanski — samo pokima in nemudoma se vsuje cela tolpa pod prosto nebo gledat, če mogoče pride še kak duhovnik. In glej! Res drdra proti njim bel konj, vprežen v lepo, čedno kočijo, v kateri je sedel lep in zal mladenič — duhovnik. Ljudstvo v cerkvi je radovedno zijalo, kaj za boga, da se nobeden ne prikaz.* ne k oltarju, ne na lečo; eni so že rekli, da so menihi s tem kmete za norca imeli, ko so prejšnjo nedeljo oznanili samostan sko slavnost, med tem so pa dru gi v svojem srcu premišljevali nesrečno usodo morebitnega govornika, ako bi se bil mogoče premalo potrudil, lep govor se priučiti. Ko slopi omenjeni mladi duhovnik iz voza, takoj zaprosi menihe, naj ga vedejo pred prednika samostana. Ko mladenič-duhovnik vstopi, se razjarjeni prednik zaničljivo prqti vratom ozre in sikne ugle-davši novega, a mladega prišleca, med zobmi: “Prekleti kutarji, tudi enega ni, naj bi se . . .” Med tem se mladenič-duhovnik predniku predstavi, z jako hladnimi besedami in končno izjavi: “Ako nimate še govornika, želim jaz danes govoriti v vašo čast in slavo, akQ blagovolite dovoliti nekoliko bolj obširno.” Prednik pogleda prišleca, mla-deniča-duhovnika od nog do glave, in ker mu je-popolnoma tuj in nepoznan pravi: “Kaj, ti otroče, hočeš ras slaviti s svojim govorom, kje imaš že kaj skušnje? — Kdo in odkod si? Kdo izmed vas ga pozna?” Vsi zan:kajo, da ga nobeden ne pozna. Ali mladenič-duhovnik reče: Ne vprašajte po mojem imenu, ker je zadnji čas, na lečo stopiti, tedaj dovolite. “Pojdi,” pravi prednik, “pojdi, ali glej, kako bodeš govoril, pazi se, ako nas dostojno ne počastiš, vedi, da ne bode imel tvoj kočijaš kaj domov peljati, kajti trave ne bodeš nikdar več tlačil.” “Dobro, dobro,” odgovori mladi duhovnik, ne pogleda ne na levo, ne »a desno, ampak brzo vstopi na lečo. Prišedši na lečo, pozdravi poslušalce s sv. pisemskim izrekom: “Kdor se povišuje, bode ponižan, kdor se ponižuje, bode povišani” Za uvod zahvali navzoče, da so se tako polnoštevilno udeležili tako slavnostnega govora in med tem. še.naroči, naj se pripravijo. Menihi so začudeni poslušali mladega duhovnika, kajti prekrasen glas je imel — m;lo ljubko zvoneč, ter je z neko nadnaravno silo pretresljivo govoril. Menihi so že nekam zadovoljni, češ, mogoče bode res dobro govoril in prednik že tudi pokima, kar je znak zadovoljnosti. Med tem začne mladi duhovnik govoriti: “Ako grem po širokem polju, kjer valovito žito raste in kjer prelepa pšenica zori, ter vprašam : “Čigavo je to polje, ki je tako bogato in rodovitno?” Tedaj dobim odgovor: “Visoko časti vredni. — meniško.” Ako grem po temnih gozdih, po gozdih, po katerih -še ni nikdar pela sekira, po gozddi, kjer živi nebroj od boga ustvarjene zverine ter če vprašam: “Čegavi so ti velikanski gozdi?” Zopet se mi odgovori: “Visoko časti, vredni, — meniški.” Ako grem po nepreglednih travnikih, kjer dela v potu svojega obraza nebroj tlačanov-trpinov kjer eni travo podirajo in drugi seno ng voz spravljajo, ter vprašam : “Čegavi so ti prelepi travniki” In zopet imam odgovor: “Visoka časti vredni, — meniški.” Ako grem čez prelepe vrtove, kjer raznega sočnatega in zrelega sadja duh človeka kar omami ter če vprašam vrtnarja: “Čegavi so vrtovi?” Pa glej, vrtnar mi odgovori: “Visoko časti vredni, —• meniški.” Ako grem po prečudno krasnih vinogradih, katerih množina in lepota presega vinograde cele dežele, kjer prežlahtno grozdje rodi, kjer se pridela nezreeeno množino vina ter vprašam starega moža: “Čegavi so ti vinogradi?” Pa mož mi odgovori: “Visoko časti vredni, — mepiški.” Ja, kdo pa so ti menihi, da so tako visoko časti vredni; kdo so ti menihi, ki premorejo toliko nelepših posestev? Vprašam vas, kdo so ti menihi?. Kam pa ti menihi gredo po svoji smrti, ker so ?e tu na zemlji nad vse visoke časti, vredni? Naj pogledam tedaj v nebesa, če so gori taisti,.kateri.so daneiT prav no im dolenjskega besih. fSIERIKÂNSKA-LINIJA. Pojdimo pogledat v vice, mogoče, da se tam za male pregre-ške še pokore, mogoče, da so tedaj v vicah, — pa glej, pregledal sem vse kotičke groznih vic in niti enega meniha iz tega samostana nisem našel notri. Poglejmo sedaj v strašni pekel, mogoče, da se znajdejo ti kosta-njeviškl menihi v peklu po svoji smrti? Pa čuda, glej, tudi v peklu ni nobenega! Tedaj ukažem Luciferju, poglavarju pekla, odpri in pokaži nam dno pekla. Lucifer dvigne z velikanskim ropotom težek železen ploh, in glej najstrašnejše — vsi nekdanji kostanj eviški menihi se znajdejo na dnu pekla, pod železnim plohom, kjer se v grozovitih in strašnih mukah pečejo in evro, za njih visoko čast in slavo, katero od vas ubogi kmetje tlačani uživajo na tem svetu —-------- Prednik ves bled od jeze že pripravljen stoji, kakor tudi vsi drugi menihi ob njegovi strani, ko bode govornik — mladi neizkušeni duhovnik stopil raz lečo, da ga bodo brž zgrabili in zaprli v najstrašnejšo ječo s sklepom, da se ne reši nikdar več iz te ječe. Ko ga pa vendar ni doli, hočejo srditi planiti tudi na lečo po njega. pa glej, ni ga bilo nikjer, izgi- «uv. .1- f rnmr—mmmmmmm * - kron” kmalu pošla. Ta lep dovinska povest obsega 57v. ni in stanejo oba snopiča sl le $1.00. Poštnina je s tem že čana. SVOJI K SVOJIM! ni! je bil, kajti bil je — angelj. ‘Slov. Narod.” Prva in edina slovenska trgovina te vrsto v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc. Widetič & Co. 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. Avg. W. Ramm pogrebnik in balzam ovac, tapetnik in podobar 921 H, ilb Si, 5SEI0M, Wii Zastopnik: FRANK PUNGERČER Irgovina s novodobnim obuvalmo Zaplenjena knjiga o čaru Pavlu V Petrogradu je državna oblast zaplenila knjigo pisatelja Merežkovskega ‘-‘Pavel I.” Knjiga podaja zgodovinske dogodke, nanašajoče se na nesrečnega sina carja Petra TIT. in carice Katarine. — Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blae Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBaok. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO ! m ! i \ -»•‘-'V *• «<*L^r** , SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. Meitiiei Skender 5241 Butler Str«, Fittstnrg, Pa. Ben Phone 7-r Fisk. am M. .C/| .6m .9. »M bVM .Im .Im .|m .Im .6m .|m .|m .|m .Im .|m .{m .|m .Im .|. .|m Aj 4 4 4 * 4 4* 4 AMERIŠKI DRŽAVNA SANKA. (t*orl državnem nadzorstvom. 1825 18 27 Blas Island Avenue v~gil Loomis St. Chicago, 111. 4 4* 4 4 4 4 4 f Kaoitžil in oreostmk S350 000 00 Î * 4* 4* * 4 4 4 4 Plačujemo p-* 3% od vloženega denar a Pošiljamo denar na vse dele sveta, ndtajamo hranilne predale. Uraiue* re: Od 8:30 jutro do 5:30 zvečer V s boto: Od 8 30 “ V 9 uie’.večer V nedeljo Od 9 ’“12 o po'dne. JAN KAREL J. F STEPIVA, predsednik. blagajnik. 4 4 4 4 4 4 4 X ^ «f« 4'* 'i* *r* ‘'p 4 4 4’* *4* 4 4 4 *£* *$* 4 4* 4 4 <4* 3? Bl a /%||/\ Nil VAS SEZNANIMO Z n H « m NOVO 23 KAMNOV NOVO pristnih ^ w vsebujočo uro. pristnih vsebujočo uro. Pravo.zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za lrvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo za $5.75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in "gold filled". Posebno so te ure poznane po svoji trdnost? Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka garantiramo za 20 let brc in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro. sedaj je čas da kupite. In prej ko kupit»; kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na ogled če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne marate — jo ni potreba kupiti in uro pošljite na naše stroške nazaj, žica pri vsaki uri. Pišite na naslov: Mi reskiramo vse. EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A. «K «K m NAZNANILO. Občinstvu naznanjamo, da je naša OOttlladailSka zaloga «R moških in dčških Oblik z novo zalogo spopolnjena in « 4$ sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. Oglejte si zalogo oblek! | J. J. DVORAK Co. 4^ 1853-55 Blue Island Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicaga a» te te te te f» « «K N4REIENE OBLEKE Želimo tudi seznamiti občinstvo z na « m šo veliko zalogo krojaško nirejenih oblek, nadnje mode v mestu M I g ,r*rttlr «mo s oi e blago in vemo, da je vsak nas oljemalec zalo -Oiien, kdo* nas obišče. Z ČEVLII. Samo oridit’ in oglejte s' našo veliko zalogo unijskih V([ ____________- čevljev vseh vrst in kakovosti. «2 J, J. DVORAK, lastnik. te te te te te te te te te Luteranska doba —___ GLAS svobode tue Island Ave., Chicago« Illinois. DO stra- I To želi- ¿bscription $2. OO per year. 4vertis(jments on agreement svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. las Svobode’ izhaja vsaki petek *—-------- in velja------------- A AMERIKO: Za celo leto...............$2.00 za pol leta................$1.00 ZA EVROPO: Začelo leto................$2.50 za pol leta.............. $1.25 Naslov za dopise in poSiljatve je GLAS SVOBODE 2020 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov. 231 IZJAVA IN NEKAJ TARJA. KOMEN- Chieaški župnik Sojar, sosebno pa župnik Kranjc, si zopet lastu-jeta pravico javno kritizirati, blatiti jn po pasje oblajati ljudi, ki se njuji visokosti zdijo na poti; prokleto piko morata imeti na mojo osebo, kar spričuje vsaka številka “Am. Slov.”. S frivolno nesramnostjo se zaganjata v me. Posebno čast na tem polju zavzema Janez Kranjc. G. župnik Kranjc laže, zavija resnico in blati prav po katoliški praksi; evo dokaz: Bilo je leta 1907, ko je vso grozovitostjo divjal proti chicaškim slovenskim svobodomislecem g. Sojar v istem listu, kakor divja sedaj on in Kranjc. Drugo nedeljo v aprilu, bila je seja društva “Slavija” v ¡Narodni: dvorani, ko smo prišli po seji v gostilno g. Frank Mladiča ravno tam, se je takoj pričelo govoriti 'o dejanjah Sojarja. Pri mizi pa! je istočasno sedel g. Fr. Gram, le ta je vstal in rekel “zakaj pa de odgovorite in mu zavežete jezik enkrat za vselej.” Na vprašanje nekternikov je g. Gram vzel svinčnik in zapisal na kos papirja ono “vprašanje” na g. Sojarja. Z namenom, da če nam, g. Sojar bot poštenjak in značajen mož javno odgovori na ono vprašanje in svoj odgovor podkrepi š temeljitimi dokazi, tedaj smo bili podpisani pripravljeni poročiti se še enkrat pri njem v cerkvi in dovoliti mn, da krsti tudi naše otroke.” Navzoči, jaz in oba Dullerja Josip in Anton, smo takoj izjavo podpisali, g. Fr. Klobučar kot takratni predsednik dr. “Slavije” je nato izjavo odnesel seboj in jo pustil tudi od Tisol-a! podpisati in jo na to meni po pošti vrnil; jaz sem jo pa g. Moleku kot takratnem solastniku zročil. Izjava je bilo potem 19. a-prila v “Glas Svobode” priobčena, To sem torej g. Kranjc jaz preklical,'kar je bilo v tej izjavi, pa ničesar druzega Kak preklic ste dobili pd gosp. Tisol, Josip in Anton Duller pa mene ne briga; obžalovanja vredno je le, da so navedeni gospodje v svoji izjavi povdarjali, — da so bili k temu '“zapeljani” od Martina Konde, ki si je bil izmislil “ono” nesramno obrekovanje — to g. Kranjec je laž, katero Vam vračam. V zadnjem . Am. Slov. me g. Kranje poz:vlje, da na njegove fabule stvarno odgovorim. Izjavljam, da na take izivajoče provokacije: gg. Kranjca in Sojarja i-mam, jn bom vedno imel le pomilovalen nasmeh, ker vsak kdor pozna razmere okoli naših duhovnih gospodov tn v Ameriki, ta lahko razvidi, kam pes taco moli, in s:. bo sodbo sam naredil. — Duhovnik je javna oseba in bi moral kiti učitelj svojemu narodu (žal, da ni!), — in kot tak je tudi izpostavljen javni kritiki. Javne kritike pa duhovniki (posebno naši) ne prenesejo, ker jim resnica sploh smrdi, in ker bi radi bili še naprej neomejeni vladarji javnega življenja med ame riškimi Slovenci. To bi pa pome njalo našo duševno smrt. Mi a meriški Slovenci, kateri smo vne ti za svobodo in napredek, pa še ne maramo umreti, — saj smo komaj živeti začeli! V svobodni republiki naj vlada tudi svoboda vesti, ki nam je zajamčena v u-stavi, — a ne farski terorizem, kateri nas je že v starem kraju tlačil k-tlom. Naš boj je torej o-pravičen in svet. Brezvestnemu fo tudi izvojevali, ce^e gg. Kranjc in Sojar na glavo postavita! Oba, Kranjc in Sojar mi pred-bacivata, da nisem še nikoli nič delal, da nič neznam. Nadalje mi g. Sojar zopet očita “nec-rkven zakon”, nekrščene otroke td. To pač jasno dokazuje plitvost in kisanje njegovih mož-gan. G. Sojar ne pomisli, da je nad 30 milionov prebivalstva v Zjed. državah brez vsake konfe-sije, t. j. brez vsake “vere” (Vero v vase.) Ni Ti to naravnost divje in zverinsko? Človek, ki tako govori in piše, dokazuje, da pri njem ni vse v redu. G. Sojar je že neštetokrat pokazal, kako zelo izobražen in inteligenten da je. Izjavljam torej s “svojo pičlo izobrazbo”, po nazorih g. Kranjca, da oba, Sojar in Kranjc potrebujeta še šole, da se priučita vsaj dostojne govorice. Sosebno g. Sojar, bi se moral enkrat temeljito priučiti o ustavnih pravicah naše republike in si ubiti v glavo, da ima tukaj vsak državljan jed-nake pravice glede veroizpoveda-nja, pa bodi si že tega ali pa brez vsake vere Na to sem g. Sojarja, če se ne motim, že enkrat prej o-pozoril, pa kakor razvidno se njegove debele glave nobena pametna beseda ne prime! Sojar in Kranjc naj pomislita in se vprašata, če sta v svojem življenju že kedaj kaj koristnega storila za človeško družbo? Jaz trdim, da ne! Ker živita ravno o-na dva, kakor vsi drugi duhovniki na stroške drugih. Eni iz ljudstva izprešajo manj, drugi več, a vsi pa zidajo kapital, ki ne bo človeštvu nikdar nič koristil. Obratno pa sem jaz že teška in za življenje navarna dela opravljal, ka-koršnib ne bi Kranjc in Sojar niti povohala. Da se ne pokažem naivnega o delu za narod tu molčim, vem pa, da sem nekaj storil! Pred par leti ste g. Sojar v i-stem listu trdili, da sem v chica-ški naselbini jaz zasejal strankarski prepir, kar je bila debela laž; danes izjavljam in trdim, da Vi edini ste ki gledate na zadnje. Ni li to istina Sojar? Povejte nam, kot poštenjak, s kakim namenom ste pričeli zopetni napad in iziva-nje občnim? Vi in Kranjc sta zasejala verski prepir in ga sejeta še vedno. Duše pasti je baje vaj-na naloga, pa prokleto slabo to izpolnjujeta. Bolje rečno, paseta vidva lastna telesa. To pa ni bila Kristusova naloga. Kristus je, kakor pravi biblija, hodil bos in gologlav. Njegov namestnik se pa valja danes na kupu zlata, katerega še prešteti ni mogoče, o-blači se v zlato-svileno obleko in pokriva z zlato-biserno tiaro in stanuje v “koči” z nič manj kot 11,000 sobami. Ubogi jetnik! — Kristus — človeški sin — pa ni imel kam položiti svoje glave in je učil pod milim nebom. Tako je bilo takrat — a danes? “Daj, daj, daj, vse daj kar imaš, če hočeš dobiti plačilo po smrti.”. — Hvala lepa gospodje! Ali svobo-domiselei hočemo živeti zdaj — tukaj, dokler v resnici živimo, posmrtne plačo, to pa prepuščamo vama. Mi svobodomisleci verujemo in vemo, da je po smrti vsega konec, tudi Vidva verujeta to, ker bi se drugače za bogastvom toliko ne vbijala. Tako je in nič drugače! Človeški duh napreduje in ne vrjame več v neo-snovane bajke. In ko se povzgle-du Franciji in sedaj male Portugalske vzdignejo ostali narodi in vam dajo zasluženo brco — kam potem? Neumnost! Na mesto, da v miru živita ter vživata sat-za katerega se delavec poti. Ali ni tako gospodje? Kar se pa tiče mojega obiska v stari domovini pa nobenemu nič mar ne gre! Če sem šel s tujim denarjem ali svojim, to vem najbolje sam. Priporočal bi pa vama gg obrekovalca, da se obrneta na osebe, ki so bile tedaj v odboru in zvedela bosta hitro, koliko je Bonda dobil. Ljudje, ki ve jo celo stvar, ki vejo, da kar se je meni dalo, si bi težko kupil vozni listek v staro domovino, kaj šele “zabaval” itd., kot sta oba gg. Kranjc in Sojar pisala v Am. Slov. Dokler še nadalje tisto pišeta, sta lažnika in kradeža časti človeka. ki da lahko račun o vsem, kar Vidva namigujeta kot nekaj, kar ne sme biti na papirju? Ven is stvarjo! Kaj se bojita? Zakaj vendar, če vse tako natanko vesta? Vidim, da smo skup, in ker nimam potrebe nobenemu človeku na svetu odgovor dajat, posebno pa Vama, za stvari, o katerih sta slišala, le iz daljave zvon, in za kar Vama prav nič ni mar, če se ne bi šlo ravno Martin Kondo za — uničiti, kot mi je to človek iz Vajine bližine v pričo še ene druge osebe v obraz povedal in to tako nedolžno in brez povdarka, da sem sedaj šele res prišel do po, polnega prepričanja, da sta vidva, gg. Sojar in Kranjc zmožna vsega. To pa pomeni veliko. Toliko gospoda na vajne nizkotne, izzivajoče in nesramne napade. Vem pač, da se bosta tudi na te vrstice vrgla kot hijene na človeške kosti — pa imam Vama voščiti le dober tek! Sicer radi mene lahko počneta kar hočeta, vendar bi bilo bolje za vaju oba, da se najprej s metlo spravita na svoje katoliško smetišče — potem pa zopet lahko prideta z lekcijami k nam —- odpadnikom. Martin Konda. PA SE POMENIMO STVARNO! Nekaj o vsem. Vse si šepeče, kaj hočeta fater Kranjc in Sojar? Kaj vendar hočeta? se sprašujejo mirni ljudje ki jih taka grda polemika duhovnikov boli in jih še bolj odteguje od njih stran — stran od cerkve v kateri križajo dan za dnem ponovno Kristusa farizeji črni! “Delaj tako, kot duhovnik govori, ne pa, kot on dela”, pravi znan italianski pregovor in v tem je velika nepobita resnica! Kajti če bi vsi Slovenci delali tako kot delajo slovenski duhovniki — namreč sejali prepir, podpirali in gojili špionažo in hinavščino, napadali vse, kar noče tako misliti, tako govoriti in tisto tuliti, kar oni, slovenski duhovniki tulijo — potem, potem se med seboj pokoljemo!! Kako pa tudi ne, saj je vsaka beseda, ki pride iz ust duhovnika — klin resnici v obraz ; saj so v svojih govorih tako brez-značajni, podli in živinski, da že presedajo najzabitejšemu bitju. Kdov čita od 12. maja t. 1. pa do danes “Amerikanskega Slovenca”, ‘članke in nasvete, teološko filozofijo in zgodovinske primere in praktični in teoretični so-cializm in razklado o klobuku kot privatno lastnino,” se mora prijeti za glavo in z nami vred reči: ja ali je res mogoče, da gg. Sojar in Kranjc pišeta tako nesmiselno neresnično, neumno in na popolnoma napačni podlagi, da bi celo “znanstveno polemiko” teh dveh kapacitet, datirali kaj radi vsaj devetsto let nazaj, ako ne bi ta dva dušna pastirja nebogljivih oičic pisala v pobožen, mrtev papir, ki nosi kot Am. Slov. 'datum: Maja in junija meseca 1911, menda za to maja, ker kot poseben cerkven praznik hoče časten ja! Poglejmo si vendar malo iz “stvarne’’ strani ta dva fižola na kulturnem znanstvu dvajsetega stoletja! Prav imata gg. Sojar in Kranjc glede tega, da je svobodomiselno časopisje, posebno kot je list Glas Svobode: najmarljivejši grobo- kop duševnim narodnim izseso-valcem, nimata pa čisto nič prav, da legitimirata to dejstvo z tako zbesnelim psovanjem, v katerem tudi pokažeta vso svojo moč in nadarjenost pisateljskega genija in velike v Ameriki toliko oboževane revolver žurnalistike!! Smeta gg. Sojar in Kranjc (kaj se ju ne da bolj na kratko zapisati, op. stavca?!), kot visoka cerkvena dostojanstvenika sejati herezije? Ne. Vsaj tedaj ne, ako nista gg. pisatelja posebna teološka kapacitata! ? Naj nam povesta tako blizu stoječa gospoda: kje stoji v svetem pismu za-oisano, da se naj duhovnik u-kvarja s politiko, s pisarenjem, v katerem krade poštenim delavnim ljudem čast, obrekuje družine in celo nedolžne otročiče; se-ie nemir med brati in sestrami, o-četom in materjo, žen:nom in nevesto?! Kje stoji postava, v svetem pismu zapisana, da mo'rajo biti duhovniki surovi, neotesani, orešestnik’, kradeži, ubijalci in poškodovalci tujega blaga, in ali je Kristus učil, da se mora svojim bližnjikom podtikati najgrje ^tvari, posebno pa še to, kar se ne da dokazati?! Ljudje, ki pišejo članke v liste, ali v resnici kaj vejo, ali pa mlatijo prazno slamo. Prazno slamo mlatita v svojih “strogo učenih” člankih v “Am. Slov.” gg. Sojar in Kranjc, oba iz Illinoisa. Naj to mirno in dostojno dokažemo ! Govore o “bogu” tako kot bi z njim prijateljsko sedeli pri “zadnji večerji” in mu v obraz gledali in ležali na prsih, kot mu je “ljubljenec’’ Janez ležal. Mi 'pravimo, da neverno če je kak bog — ker ga še nismo videli. — Ravno tako ga nista videla č ka-ška gospoda, a vendar zatrjujeta, da je bog. Pa še več! Oni vejo, da so neka nebesa, kjer so bog-pa.pa, sin, Marija s kačo pod nogami, device in levičarji, svetniki in svetnice in sv. Peter kot vratar pred vrati. Kdo je potem bolj razumen in napredem, mi, ki pišemo in učimo: da, ker nismo videli, nočemo verjeti, ali o-ni, ki učijo nekaj, kar sami ne verujejo da v resnici eksistira, a zahtevajo, da vseeno veruješ v bajke in fantazijo in iluzijo prerokov in evangelistov. Naš'nauk je ta: ne verovati, temveč vedeti moramo. Katoliške duhovščine nauk je: moraš verovati da je hudič in pekel, drugače si proklet! Sedai pa bo Mr. Kranjc zopet rekel: Napoleona vi svobodomi-selci pri “Glas Svobode” še niste videli, pa vendar verujete da je živel in bil zmagoslaven cesar in vojskovodja. Dobro Kranjc. Vedite pa tudi, da zgodovina celega sveta, vseh takratnih zgodovinarjev, naj si bo klerikalec ali antikrist •—• vsi pišejo to in po vseh šolah se uči to, posebno na univerzah. Sveto pismo pa se ne razklada na visokih šolah kot zgodovinska resnica, temveč kot navadna knjiga z lepo vsebino in noben profesor ne sme in ne zahteva sam od sebe, da dijaki v sveto pismo verujejo, temveč i-menujejo to dogmo, kakor spise Konfucija ali katerega bodi. Še se vem dobro spominjati ko smo v srednji šoli ljubljanski 'dopili od profesorja veronauka spis o bogu in je nek učenec, sin nekega profesorja na istem zavodu napisal v zvezek: Ne pišem nič o “bogu”, ker .nevem če je sploh kakšen tak bog, kot nam ga slika g. profesor dr. S., in jaz (ime zamolčimo! sploh ne verujem v “boga”.” Proti dijaku se je uvedla disciplinarna preiskava, grozilo se mu je z izključenjem in vsem mogočim, profesorski zbor se ni brigal za tulenje profesorja veronauka m ni dopustil, da bi se tistega dijaka kaznovalo!! Ko gaje dr. S. prosil, naj vendar vsaj prekliče pred razredom svojo “zmoto”, ga je neustrašeni študent pred celim razredom “auslohal”! Na klerikalni šoli, v klerikalni deželi, s klerikalnimi zakoni, pa vendar ni mogel nihče niti lasu dijaku skriviti! In po celem razredu, po celi šoli je šel glas . . . boga ni, saj taeega ne, kot nam ga ubija dr. S. in veronauk. In vsi smo si to zapisali v globočino srca in s spoštovanjem gledali e-nega. ki se je upal javno v obraz povedati, kar smo si mi drugi le upali misliti . . . Pozneje smo zvedeli, da je isti profesor katehet veronauka na kolenih prosil svobodomiselnega študenta, naj vendar prekliče, tako . . . navidezno, zavoljo drugih, ker ga je (dr. S.) sram. stopiti še pred dijake ! Seveda se ga triumfijoči dijak ni usnrlil. Radovedni smo, če se bo g. Kranjc tudi tega stvarno dotaknil! Pa kaj hočemo še pisati. Hočemo pobiti od prve do zadnje besede vse kar gg. Sojar in Kranjc verižda in umetniško preobračata? Ja sta sploh kaj stvarnega zapisala, na kar bi se dalo stvarno odgovoriti? Ne! Zakaj pa gg. K. in S Nam stvarno ne odgovore? ko .ie vendar toliko za odgovoriti! Zato ne, ker nevesta in ne-moreta in nesmeta; (ker se na t1. hem z nami strinjata). Lepa primera dijakov, ki so se tudi na tihem z enim strinjali in mnogo tistih je danes duhovnikov, ki se je vedno v srcu z njim strinjajo, a uče drugače, ue to kar bi radi. temveč to, za kar se jih je kupilo. — Tako n. pr. v 27. številki “Am. Slov.” piše g. Rev. I. Kranjc to- le velikansko budalost in omejenost in kar je glavno : zapisal je s tem,svoje neinteligentično aka-demično znanje! Poslušajte: “Kaj pa naj rečem o onih ki dvomijo o tej ali oni resnici? Ali dvomijo vsled tega ker so prepričani? (!!) (ta dva klicaja so op. ured.) Ne! Kjer je prepričanje tam izgine dvom. Dvom torej ni prepričanje, ampak le pomanjkljivo znanje. (!!) (Od teh velja ista opomba kot zgoraj.) Če pridem do razpotja in dvomim po kateri cesti bi jo naj udaril, da pridem do zaželjenega mesta, tedaj ni vse eno, če j0 mahnem po tej ali oni poti, češ: nič ne de, bom že pravo zadel zato, ker mislim (dvomim), da je prav, kar sam mislim (dvomim). Dvom torej ne more izpodbiti dvoma; dvom ni — prepričanje.” (Živ krst naj to razume!) Pa poslušajte še, če hočete kaj za kratek čas: “Kdor n. pr. dvomi, da je bil Kristus Bog, dolžan ( ! ! op. ur.) je iti k duhovniku, ki je to resnico (!!) temeljito (??) prouča-val, ne pa h kakemu nevednežu ali zlobnežu, ki se ali ne briga za resnico, ali pa je Kristusov nasprotnik ( ! !) iz sebičnih namenov, ker se mu gre le za groš kakor Judežu, ki ga (ta ga je pozabil g. Kranjc napisati z veliko začetno črko, ker v tem stavku natanko vendar misli (morebiti dvomi!) Kristusa, Boga, torej dokaz na belem, da tudi duhovnik I. Kranjc piše Boga ali Krista z malo začetno črko ! iVlzemi v roke sv. p:smo ali pa navaden ljudsko-šolski katekizm pa najdeš ta Ga z veliko začetnico ; za to ni potreba biti duhovnik in je jasno kot beli dan; op. uredništva.) je prddal za 30 srebrnikov. Da, da, naši brezverci prekašajo Judeža v svoji zlobnosti, ker zadnji je pripoznal svoje podlo dejanje z besedami Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.” (Kranjc ga je morebiti slišal sam?! To pa ne pove, da je Rus W. Doroševič zgodovinsko dokazal, da Juda ni obžaloval svojega dejanja in se tridi ni obesil temveč živel do velike starosti, v sredi svoje družine srečne in veselo in v izobilju, op. ured.) Naši odpadniki pa vstrajajo v svoji hudobiji, se pro-tivijo Kristusu in njegovi ( ! !) cerkvi.’’ Višek neznanja in višek kraje in zlorabe znanstva pa tiči v tem odstavku tudi dobesedno vzet iz 27. štev. Am. Slov.” izpod peresa istega teologa, kot je zgoraj povedano. Začne se : “Oglejmo si torej natančneje naše brezverce! Ali ne verujejo zato, ker so tako trdno prepričani, da je njih nevera opravičena, da Kristus torej ni od smrti vstal, ¡da ni delal čudežev, da ni bil Bog? Kakšne dokaze pa imajo za svoje zanikanje? Nobenih! (Ali pa res Mr. Kranjc v ta svoj energičen “nobenih!” veruje? Veliko vprašanje; op. ured.) Če se drznejo tajiti zgodovinska dejstva, (tu gospod Kranjc piše laž in ponareja zgodovino in krade iz nje, kar zgodovina tega nikoli ne trdi! op. ured.) če se upajo tajiti Kristusovo rojstvo, njegovo življenje, čudeže, ( ! !) smrt in častljivo vstajenje, potem morajo celo zgodovino v koš vreči. ( G) In malo naprej piše ta velik modrijan in spoznavale in učitelj sv. pisma, da so bili apostoljni priče njegove smrti (resnica je pa, da ni bil nobdden zraven ; glej knjigo Ernesta Renan-a Vie de Jésus, ki je bil slavni profesor na Collège de France) in pozneje njegovega častljivega vstajenja. Sv. Pavel dokazuje svojo (aha, “svojo”, to je pa nekaj druzega kot Našo! op. ured.) vero takole: “Ko bi ne bil Kristus od smrti vstal, bi bila prazna naša vera; toda Kristus je od mrtvih vstal, zato verujem, da je sin božji”. In Kranjc nadaljuje za sv. Pavlom: T\0 bi ne bila resnica, da je Kristus od smrti vstal, da je delal čudeže, potem bi bila naša vera v njega, (zopet Ga piše z malo začetnico- lepa doslednost! op. ur.) strašna prevara. Da, ko bi mi mogel kdo dokazati, da Kristus NI ( !) bil ( !) Bog (A, torej gospod Rev. Kranje sedaj sami nad Bogom dvomijo? Na. ta je pa najlepša!! In to je črno na belem, nobena Kondatova izmišljotina, prosim ! op. ured.) potem bi bil iaz prvi (Kranjc) ki bi takoj slekel duhovniško suknjo ter šel med svet.” In ker NOBENA zgodovina tega ne trdi (pač pa ima rse za ljudsko legendo, in ker sv. Pavla možgani in misli (misli le) nimajo nobenega patenta na g. Kranjca in na nas vse druge, op. ured.) v kar Mr. Kranjc (z dvomom;) veruje. ZAHTEVAMO od njega, da še danes svoj talar sleče in tako drži svojo na belo-črno tiskano obljubo in besedo, ker drugače ni nič druzega kot FIGA-MOŽH Kaj se hočemo še nadalje spuščati v znanstveno razpravo z revčkom skisanih možgan po katerih se poidi neznanost in bujno cvete frnatizm pomešan še z drugimi rožami? Ne, za danes dosti “stvarnega” odgovor» g. Kranjcu, kakor tudi g. Sojarju, ker iz človekoljublja in olike ne smemo ne enega ne druzega pustiti neimenovanega. Kako pa stoje duhovniki, všteta tu z polnim imenom gg. Kranje in Sojar, napram današnjemu času in socialnemu gibanju? Odgovor je malo daljši, a za to> (kar bo v posebno zadovoljnost gotovo Rev. I. Kranjcu) — stvarnejši — in se glasi takole: Sleherni stan zahteva dandanes vedno večjo splošno in strokovno izobrazbo, samo duhovniški stan hoče izhajati s staro, pred par stoletji se zadoščujočo omiko. Odtod ona sprememba na lestvici soci-jalnega stališča. Vsi stanovi so,. kar se tiče splošne omike in strokovne izobrazbe napredovali na-glično, samo duhovski stan je v tem oziru tako zaostal, da je vprašanje, ga li morenlo in smemo prištevati med inteligenco. To' pa tembolj ako premotrimo umstveno življenje in delovanje slovenskega duhovništva. Je li župnik naročnik par klerikalnih in še kašnega revolverskega lista, pomenja to navadno že višek kulture, vse umstveno napredovanje zanj ne obstoja. Dve tretjini župnijske knjižnice so Mohorjeve-knjige, ostalo pa materijal za pridige, protokoli, izvestja itd. Župnišča so one umstvene si-rotnišnice, kamor nikoli ne posije solnce moderne kulture. Vse dejanje ‘n nehanje slovenske duhovščine Idan na dan potrjuje, da stoji ona umstveno globoko pod naprednim delavskim stanom in nobenemu delavcu ni v čast ako ga “gospod” častijo, pač pa nasprotno. Razumemo li toraj z besedo inteligenca ali' razumništvo, one sloje, ki so si samostojno vstva-rili kakšen svetovni nazor in ga niso prevzeli brez. tehtnega proučevanja od drugih, ki so zmožni zasledovati vsestransko umstveno kulturni napredek in ki vedo zasnovati svoje življenje na vse delovanje izpolnjajočo etično podlago, moramo vprašanje, je li šteti še dandanašnjo duhovščino me -________ AVSTRO'AMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: M. Washington 17. junija 1911 Laura ........24. junija 1911 Argentina...... 5. julija 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob t. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO W. SZYMANSKJ TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v te j trgovini in na istem prostoru. ES- DI. A. WEISSKOPF, M. D. ZDBAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4,—S. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—IO, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. S- m Našo trgovino priporočamo Slovencem zo trinajsst let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Povabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek Moške površnike Moške obleke kot: $7.50 do $25.00 $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlaie$7.50 do $20.00 Deške sporni, o oleke $2.50 do $10.00 Odprto vsak večer, izvzemši sr »do in petek do 9 ure. Odprto v nedeijo dopoludne. Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. ÜNéCÊ Jelinek & Mayer, lastnika. ^ ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. t LAQER j MAGNET | GRANAT | .- Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. tl Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Pbtniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parohrodi, La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine La Touraine -22.000 H. .20.000 h: Chicago, nov parnik.....9500 HP Pristanišče S7 i irtb RKr vznžjj Htl St., New York Citt PARNIKI ODPLUIEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zaton na 19 State St New Y r t MAURICE W. KOZMINSK glavni zastopnik za zap »d, na 139 N. Dearborn St. Chicago, If * McGuire, Colo. Uredništvo Glas Svobode: — Poroča! bom malo eoloradskih novic in tukajšnjih delavskih razmer! V “Glas Naroda” namreč nekateri rojaki iz zlate Colorado dežele napačno poročajo. — Pišejo, namreč, da se tu dela po 4 in 5 šihtov na teden; v resnici se j>a Gela le 2—^3 in zaslužek je tak, da se komaj preživimo in svarim tiste rojake, ki so namenjeni v Colorado za delom, da sem ne hodijo. ■ Omeniti tudi moram, kako se naši rojaki žive po premogokopih v južni Colorado. Ni dolgo temu, kar sem se mudil v Rocheat, blizu Aguilara, in videl na lastne oči, kako so delavci superintendenta in bossa napivali in jima kričali. Pa to še ni bilo zadosti, da so ga ilapojili kot kravo; na plačilni dan je Mr. Superintendent dobil še po $1.00 ali $5.00, ida si je lahko avtomobil kupil. Pa preidem k društvenim razmeram Vedno so kaki prepiri. Tako n. pr. se je v gostilni Ore-barja januarja meseca t. 1. slišalo govorenje, da če 'bo društvu št. 39 S. S. P. Zveze še nadalje predsednik Franc Pozerl, da bo društvo —- propadlo, in da ne bo noben bolnih dobil nobene podpore. Priporočal hi Oreharju, da, če mu je napredek tako na srcu, naj kaj. naredi za premogarje. Vešč je angleščine, pa se naj lepo poda h kompaniji pa naj iz “fajta”, da hod,, delavci imeli zastonj kompanijsko bolnišnico! •Pa še nekaj druzega je tu. — Kompanija odreže $1 od delavčeve plače in sicer pravi, da gre to ;za bolnišnico. Ker pa še ni nobene 'bolnišnice, sem radoveden, koliko časa se bo še nabiralo za “bolnišnico”. Meseca marca sem bil uposlen pri Victor Fuel Coal družbi, v Delagua, Colo'. Nek dan sem naložil 6voz premoga. Po šihtu sem šel pogledat, koliko vozov imam zaznamovanih, in v moje veliko zač'udenje vidim, da le — štiri! Obvestim tehtača, da mi primanjkujeta d>va voza. Rekel mi je, naj grem k superintendentu. Ta zadnji pa mi je odgovoril, da imam d^sti 4 voze — dva da gresta h kbmpaniji, ker so v Delagua sla-bj časi?! Tako delajo bossi v letu 1911 s delavcem. „Človek pride vedno v pogovor irr posebno o časopisih. Rojak mi izrazil željo, da bi se rad naročji na kak casop’s. Priporočal sem mu Glas Svobode kot delavski napreden list, pa mi je odgovoril, da s socjalisti noče imeti nič za opraviti, in da on ne da “nobenega centa za take časopise;”. Pristavil je ta patriot še, da kapitalisti mu daj0 za “žrt” in nekaj zaslužka, kadar bodo pa socialisti na površje prišli, bo mogel pa od gladu umreti. Rekel ini je še, pravzaprav zagrozil, da, če; ne bom tiho o “socialistih”, da' bo šel k deputiju, kateri me potem gotovo vrže s kempe! ■Odgovoril sem: Abraham naj U-grehe odpusti, ti s:n trne in sera sej, z nad« v srcu — Ida tudi ta še katerikrat postane — socialist. Pozdrav čitateljem “Glas Svobode.” ; A. L. Naročnik. Madison, Pa. Cenj. uredn;štvo: — .Ker sc sedaj ne dela, sem si vzpl to priložnost in sem obiskal par slovenskih naselbin. Žalibo-žej veliko sem jih našel, kjer ni nobene probuje ali delavske zavednosti. Y nekaterih naselbinah, celo niso veJJe.li, da je v Westmo-r elan d štrajk! to pa pride od tega; ker nimajo v celi naselbini niti finega slovenskega časopisa, in kaj šele Glas Svobode kot delavskega lista. Ni čuda, da prihajajo skabat v Westmoreland okraj! Tukaj je sedaj že 15 mesecev štrajk. Vzrok temu velikanskemu štrajku je, ker smo morali četrtino premoga spraviti na površje brezplačno. Drugič, ker je mogel vsak za svoj težko prisluženi denar kupovati drago živež v kom-panijakih prodajalnah, in ker so tako vse kapitalisti nazaj dobili, je bilo težko se naročiti na “Gl. Sv.” Tretjič, ker se niso kapitalisti nič brigali za delavce in so bili zadnji vsak dan izpostavljeni gotovi smrti, ker v jamah primanjkuje varnostnih naprav. — Večkrat «0 Je Gidi slišalo iz delavčevih ust, da so delodajalci re-Trti^a' jim je več, za eno, wplo*. r'.Wt “ kot za pet delavcev — k temu zaključka jih je gotova zapeljala svoboda te republike. Omeniti moram, da so 10. t. m. v Madison obstrelili do smrti enega deputija in dva skaba sta tudi smrtno ranjena. Ker smo mi delavci vedno v nesreči, smo si tukajšnji Slovenci ustanovili novo društvo in ga priklopili k S. D. P. in P. Društvu v Darragh, Pa. Vsak delavec je dolžan biti v enem pddpornem društvu, ker vsak dan se sliši o nesrečah itd. V novo društvo vabim vsakega delavca, kar bo le njemu v korist, eimprej bo naš brat in član. Mi moramo gledati, da bodo naši otroci, žena i-n drugi, po naši smrti tudi malo preskrbljeni in da jim ne bo potreba prijeti prvi dan za beraško palico. Pokažimo, da vemo, kaj je naša delavska naloga, vkljub vsem oviram, ki ,se nam, delavcem, stavijo vsepovsod ! Za pojasnila se obrnite na Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa. Uverjeni sem, Ida smo z ustanovitvijo novega društva storili lep korak k napredku. L. Flere. La Salle, 111. Cenj. uredništvo: — Ker ni bil0 nič zanimivih novih novic, upam doseči od g- u-rednika odvezo in odpuščanje, da sem svoje pero zaprl na dno kov-čeka in ga šele povlekel ven, da zapišem, 'da se je 15. maja poročil tukaj rojak Josip Sček z gdč. Viktorijo Planinec. Na ženitovanju je igrala slovenska godba; ki je lepo se pokazala in katere član sem sam. Ker je vladala velika vročina, smo slekli “rekelce” in jih pustili odnesti. Na jutro, ko smo se poslavljali, ni bilo mojega suknjiča. Bil je zamenjen ali u-kraden. V notrajnem žepu sem i-mel potrebne reči za godbo, kakor tudi pohotno knjižico in imenik “Glas Svobode”. V mislih, da se mi vendar posreči dobiti še zgubljeno nazaj, sem čakal in čakal a sedaj mi ni druzega preo-stajalo, kot celo zadevo sporočiti v list, da dobim na novo vse listine. —; Tukaj gre z delom sedaj prav slabo: ravno tako z, agitacijo za list Gl. Sv., ker ljudje nimajo denarja. Math Brglez. "Winterquarte.rs, Utah. Cenj. g urednik: ■— Tukajšnje trozvezno društvo je razvilo svojo zastavo prvega maja. Lahko trdim, da lepše slavnosti še n:smo mi tukajšnji Slovenci imeli in doživeli kot združeno slavnost na dan 1. majnika 1911. Da pa je bilo to mogoče, se pa i-mamo v prvi vrsti zahvaliti složnosti vseh Slovencev, posebno še Trozveznega društva.. V tem vidimo, koliko je vredno združenje in zastopnost in eno bratsko mišljenje. Hvala Vam bratje za vaš trudi in požrtvovalnost, ki ste jo skazali s tako .velikim veseljem in radostjo do zastave, ki nam bo vedna priča, kako se moremo razumeti, če hočemo priti do napredka Hvala tudi našim bratom in botram, ki so toliko pripomogli do zastave in lepo uspele slavnosti. Vedite, da tudi mi ne bomo na Vas pozabili! Srčna hvala tudi Ženskemu dr. št,. 49 S. S. P. Zveze, ki nam je preskrbelo lepe cvetice in okinčalo dvorano. Zahvala gospe Kos, ki se je tudi mnogo potrudila za slavnost. Vsem gromoviti Nazdar! Kar se pa delavskega tiče pa je bolj slaba. Sicer se nekaj 'obeta na boljše, eendar ni dosti za verjeti. Delo se tudi težko dobi. Pozdrav rojakom po širni Ameriki! Jacob Zajec. Rock Springs, Wyo. Cenjeni urednik: — Pošiljam par vrstic rojakom delavcem v svarilo. V bližni Rock Springs odpirajo štiri nove premogove jame, ta-koitnenovane Reliance Čamp. v katerem odpirajo velikanski šabt, vendar ni delal tam še nobenden delavec, prvič zaradi tega ne, ker novemu rudniku primanjkuje varnostnih naprav, in drugič pa prihaja v jamo velikanska množina vode. Da se te zagate rešijo, so vso stvar dali v roke nekemu podjetniku (kontraktorju), kateri je dobil delavce nekje iz vzhoda in jim seveda obljubil po $4. dnevnp plgee, Ko so dospeli pa •i . v ; 08» -v. GLAS SVOBODE i " ------------------ sem, jim je pa povedal, da bo dnevna njihova plača samo $2, in še hrano in stanovanje jim bo drago zaračunil. Ko so delavci uvideli, kako so zapeljani, so se začeli jeziti in nastal je pretep, tak, da so bossu zlomili pri tepežu nogo. Če bi bil pa tudi podjetnik v bližini, pa ne bi tudi kože več na hrbtu nesel, a k sreči ga ni bilo, ker je kaj podobnega slutil. To je v rojakom malo v svarilo, da se ne puste od kakšnega kom-panijskega agenta ogoljufati in pregovoriti. Kar se tukajšnjih razmer tiče se je malo na boljše obrnilo, vendar rojakom ni za svetovati, sem za delom hoditi, ker je tu še preveč delavskih rok in brezposelnih. Pozdrav čitateljem Gl. Sv.! Naročnik. Rock Springs, Wyo. Uredništvo Gl. Sv.: — Delavske tukajšnje razmere so slabe; dela se skoro samo polovico delavnega časa in cena živilom in sploh kar delavci potrebujemo, je izredno visoka. Nadalje če že prav delamo, se le z težavo prisluži kaj, ker so rovi preveč oddaljeni od stanovanj in jako globoki in razširjeni, tako, če je prav osemurno delo, preteče le enajst ur, prej ko se zopet umijemo. Kar se pa društvenih razmer tiče, se pa lahko pohvalim, ker Smo dobro preskrbljeni za vsako nesrečo ali morebitno smrt. Mnogim tukajšnjim Slovencem ne bo povolji par naslednjih vrstic. V našo naselbino je prišel en študiran Ločan, ki mir pravi- I MK Pošljite Nam Ta Kupon še Danes. DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, b katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj. Država 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj. Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki hočeš biti imož med knjižica ti pove, kako in kaj. ZASTONJ MOŽEM ceni. Ako možmi, ta Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. IMATE LI zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno '"oslabelost, gubitek živi jenskega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah? Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav. Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj Tazločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi. j’o gospod, in beračijo za. njega po delavskih hišah, češ, da mora “gospod” tudi živeti. Nehote se pa spomnem nekega dopisa v Am. Slov.” pred nekaj meseci priobčenega, kjer je neki dopisnik iz Rock Springa T. po imenu pisal, kak napredek se je začel tu gori, odkar je gospod tu pri nas. (?) In da smo mu eni jako nasprotni in še pristavljal, da smo i-meli mi ravno tako postlana tla, pa nam ni bilo nič za napredek. Sedaj pa delavci rojaki sami sodite, kakšen napredek je to, ko se na stroške nezavednih delavcev Slovencev, mlad, zdrav človek živi; dobro smo mi zavedni delavci vedeli, da so tu postlana tla. pa naravnost poved,amo: nas slovenske delavce je sram od feh-t,arije živeti, dokler se da s poštenim delom še kaj zaslužiti! Ne bom nič oporekal. Mladi gospod je ustanovil izobraževalno društvo, seveda na nazadnjaški, klerikalni podlagi. Uspeh tega društva je pa ta, da se sovraštvo med rojaki vedno bolj širi, so manj složni in pri “vajah” se goji sistematično popivanje. Lahko smo ponosni na ta napredek, a ? Dragi rojaki, odprite malo oči in poglejte nekoliko okolu sebe in videli boste, kam se pride s cerkvami. Pri tem slabem zaslužku pa si greste na kopat na glavo še take stroške. Ali ne vidite, da je to le sam, gol biznes? Kaj se ne da s staro cerkvijo več izhajati? Ce hočete, da bomo v resnici napredovali, se potrudite napraviti kako narodno dvorano, kar .je bolj potrebno, ker nimamo nobene svoje dvorane in bi se dalo to z desetkratnianjšimi stroški napraviti in bi prinašalo devetindevetdeset krat več koristi kot ‘božji h ram1’ Pozdrav! Zavedni delavec. Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih- zna menj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva,. Živei in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh colo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza ho postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TEIN HE'S REGISTERED Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči. Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. Cleveland, Ohio. Uredništvo Gl. Sv.: — Poročati vam moram, čeprav je kasno, da se za- prihodnje mestne volitve pripravljamo in seveda je mnogo kričanja, ki ne bo nobenemu koristilo, no, pa saj JOS. TR1NER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave Chicago, 111. to nas ne boli. Slovenci da so se “zjedinili”. Sporazumno so glasovali za to da naj postane kandidat 23 ivarde g. Frank Korce, znan slovenski gostilničar na St. Clair ave. Če je pa 1000 slovenskih volil-cev, je pa vprašanje, vsaj samo v 23 warda, mislim. Število je precej veliko in tudi če jih je toliko, smemo pričakovati za trdno, da bodo volili Slovenca? Pa naj si bo kakor že hoče, kandidat je tu, dober kandidat, in naša naloga je. spraviti Slovenca v mestni za- st.op in počakati, kako se bo kaj za nas potegnil. G. F. Korce ima mnogo zmožnosti in je tudi naprednjak in upamo, da nade naroda izpopolni vsaj v malem. Hugo T. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač 82—84 Fisk St, Tei. Oanal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMA1N 1119 So, Cenite Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, Dri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite r svojem jeziku za vzorce in cenik. liL/AS SVOBODE ““^riT^irrrriinTiTrrrifrrif n 1^, RAZNO IN DRUGO 1 Dr. J. Krek — Darwinov učenec. Splošno je znano, Ida je sloveči angleški učenjak — Darwin nastopil svoj čas s trditvijo, da je po evolucijski teoriji upravičena posledica ta, da se je človeški rod izpopolnil v času več tisoč in tisoč let iz najbližje in sorodne mu vrste živih bitij — z opičje rodovine! Kak velikanski hrup in vriše je bil nastal takrat! Učenjak, je dobil iz Rima svoj anathe-ma, po vseh cerkvah, pri vsaki pridigi se je zabavljalo zoper takega bogoskrunskega učenjaka-mazača, ki trdi nekaj za visoki človeški rod — (ki prebiva na e-nem velikem zrncu v primeri z vsevesoljnim stvarstvom na mali zemlji!; sramotnega in do sedaj nezaslišanega! — Ali ljudje in človeški nazori se spreminjajo! ‘V hotelu “Union” je trdil 14. maja 1911 dr. Ev. ^Crek, da so merkavcc (opice), naši praočetje, spregovorile ter začele kričati: “Ogenj, ogenj!” — Ako tedaj cerkveni doktor in filozof priznava. da imajo merkovce zmožnost govorjenja, potem ni nobenega dvoma več, da on pristaja k Dar-winovi teoriji 0 postavku človeškega rodu! In tako je hotela zlobna usoda, da je dühovski u-čenjak-filozof v svojem političnem “orgazmu” (v polnem pomenu te besede!) izbleknil nekaj, česar mu njegov prevzvišeni pro-tektor in poveljnik, antimoder-nist škof Bonaventura, ne bode nikoli več odpustil! Socialnodemokratski dnevnik je pričel 3. junija izhajati v Ljubljani. Imenuje se! “Zarja”. Izhajal bo vsak dan razen nedelj in praznikov ob 11. dopoldne. Enakopravnost žena so upelja-li na Islandu. Enakopravnost gre tako daleč, da dobe žene prav vse pravice, ki jih imajo moški. Žena dobi aktivno in pasivno volilno pravico, tudi je bil sprejet zakon, ki zagotavlja ženskam pristop v vse javne službe, tudi v duhovniške. Pri tem je treba pripomniti, da Islandija nima vojaštva in da je tedaj ženam edino vojaška kariera zaprta. Proti zamorcem. V Bulavagu pri Kapstadtu je neki zamorec posilil neko belo ženo in potem na njo večkrat ustrelil. Zaradite-ga se je zbralo kakih 5000 prebivalcev mesteca in je hotelo napraviti pravo vojno proti zamorcem, končno pa je prišlo samo do sklepa, da prepovedo zamorcem po 9. uri zvečer na cesto, če bi našli pc tem času kakega zamorca na cesti, ga brez pardona u-strele. Tudi kultura, maščevati se nad celim rodom zaradi zločina posameznika. Pa menda niso v Bulavagu Nemci? Suspendiran duhovnik. V nekem gozdiču pri Jassyju si je 14-i letna Veronika Popovič vzela življenje. Zraven mrtvega dekletca so našli fotografijo katoliškega duhovnika Ueberja. Vsled tega je odredil škof suspendiranje tega duhovnika. Ta pa se ni hotel pokoriti in se je zvezal s svojimi pristaši ter pod njih zaščito šel v cerkev, da bere mašo. Ko so hoteli to preprečiti, je začel vpiti in razgrajati, vsled česar je nastal strašanski škandal. Nekateri pristaši duhovnika Webra so celo streljali in ranili več posestnikov. Poklicali so policijo, ki je prišla s potegnjenimi sabljami v cerkev in jo izpraznila. Več oseb je bilo težko ranjenih in so jih morali Prepeljati v bolnišnico, med potjo pa jih je več umrlo. Rusija proti naseljevanju Nemcev in drugih tujih narodov. Odsek ruske gosudarstvene dume je sprejel zakonski načrt, s katerim se zabruiijuje naseljevanje Neru-sov v Voliniji, Podoliji in v Kije-vu. Izvzeti so samo pripadniki Poljskega naroda, Galičani in Čeki. Predlog, da bi se dovolila sa-> tistim, ki So pravoslavne vere, le bil odklonjen. Po nedolžnem obsojen. V zimi ^eta 1864 je b:l veleposestnik Lo-s'r>epp na Ogrskem umorjen. Zajedi umora je bil obsojen na dalj-s° ječo trgovec Hirschmann. Po Poteka skoro 50 let pa se je izdala njegova nedolžnost. Neki ^ssbaumer, nastavljenee pri tvrdki “Glanz & Co.” je priznal Pa smrtni postelji, da je on umoril Lo.rueppa in mu vzel 34.000 kron. Preselil se je potem v Budimpešte, kjer je ostal do svoje smrti. Policijske poizvedbe so do- To je največja Lurieva moška rozprodaja in težko, če doživite še tako priliko. Moške barvane spodnje srajce, fino narejene, posebne za poletje, navadna oena 50c, komad pri tej razprodaji samo.........39c Moške spodnje hlače in srajce, od 34 do 46 velikosti, dobro blago, pri tej razprodaji samo ................................. 48c Ravno tako lepa izbera ženskih oblačil, spodnjih otročjih in dekliških oblačil.— Oglejte si to razprodajo! RAZPRODAJA VEZNINE IN ČIPK. 40inč. široka veznina, na razpolago veznina z lepimi okraskinavadna cena $1.25, yard 'sedaj šamp,.......................... 50c 3 do 3y2 inč. široka veznina, z lepimi slikami, na vadna cena kosu 5c in 6c; pri tej razprodaji yard samo................... 3y2c Platnene torchon, veznine narejene na roko, 2i/2 do 4 inč široke, navadna ©ena 8 in 10c; pri tej razprodaji samo................3^0 Normdijske Vallenciemes čipke 3 do 5 inč široke; navadna cena 10 do 12%c; sedaj yard samo ............................. 4c Francoske čipke, obrobljene fino; 1y2 do 3 inčev široke; navadna cena 5 in 8e; pri tej razprodaji samo yard ................. 2c Nothingham čipke, (bele, jajko lepo okrašene, 18 inč. široke; yard pri tej razprodaji samo ................................ 25c 1500 yardov raznih čipk, fino ročno delo, in dobrega materiala, vredne do 35e, pri tej razprodaji samo, yard«................10c 27 inč široka veznina, krasni okraski, navadna cena 50c, pri tej razprodaji samo 29c 72 inč široke veznine, z bulgarskimi okraski; ročno fino delo in dobrega blaga; zadnje moderne barve; navadna cena $1.25 sedaj yard samo ............................ 50c Moške srajce, narejene z ovratnikom, nazaj zavihanimi rokavi, z lepimi pisarni, vseh (barv, mera 14 do 17 Vž, vredne 75c, pri tej razprodaji samo ................... 45c Moške gigrl srajce, z lepimi trdnimi prsi, narejene nad vse moderno, z lepimi ovratniki in lepo sitimi robi, in se posebno te vTste srajce odlikujejo po svoji mehko ti. Prejšnja cena $1.25, pri tej razprodaji komad samo .............................. 89c Grmada moških samoveznic ('kravat), vseh vrst in barv, - vse lepe in dobro blago, komad ............................... 25c Nove kravate za prati, 'barve ne zgube, pravega lica nikoli, komad ............. 15c 1 ' aoi Stomach Tablets .-SB» «rttrOT»*«» -L: ¡^cmfcTiogj*!!! gnale resničnost izpovedeb Nuss-baumerja. Znamenja, ki dajo misliti. Vo jaške i?:spekcije in študijska potovanja po Goriškem se vedno množe. V Gorico je došlo več višjih častnikov, med njimi vojaški poveljnik iz Krakova fm. baron Weigl. Prišel je tudi poveljnik tretjega voja, baron Leitner, dne 29. maja po nadvojvoda Leopold Salvator. Častniki so na študijskem potovanju. Kaj bo z Italijo vojna? Ženske čednosti in statistika. Neki pariški časopis je izdal svojim bralcem jako zanimiv poziv. Prosil jih je, da naj bi vsak poslal uredništvu šopek 10 ženskih čednosti, ki se najvišje cenijo pri ženi in katerih si moški najbolj želi. Dosedaj se je vposlalo nič manj kot 60 različnih vrlin, ki so jih posamezni našli pri ženskah. — Največ glasov pa so dobile sledeče čednosti: Dobrohotnost, ro-doljubnost, vdanost, varčnost, kratkosrčnost, prebrisanost in prijaznost. Prva in važnejša je torej po tej statistiki pri ženski dobrohotnost kot rodoljubnost. Prva je dobila namreč 19.308 gla-sv, druga pa le 18.470. — Kot tret ju jako važna je vdanost s 17.904 glasovi, med ko so zvestoba, potrpežljivost in skromnost šele na osmem, devetem in desetem mestu. Odločnost je daleč zaostala in se pojavi kot 24., eleganco pri ženski pa, kar je jako čudno zahteva le 2326 glasov. Samozavest in ponos zavzema 528 glasov, torej je ta čednost med 60 imenovanimi konkurenčnimi čednostmi 52ta. Za razvoj ženskega socijalnega vprašanja pa ni obenem tolažilno za moderno ženo dejstvo, da je dobila ponižnost le 79 glasv, ker je s tem seveda tudi podreditev ženske moškemu na zadnjem mestu. Kolera v Gradcu. Poštni na-stavljeuec Stranski, ki se je vrnil s potovanja v Benetke, ki se je pod vzel med svojim dopustom, je zbolel na znakih kolere. Bak-teriologična preiskava njegovih izmečkov in odpadkov, je brez-dvomno dala gotovost, da je Stranski zbolel za cholera asiática. Sanitetna komisija namest-ništvenega sanitetnega departe-menta je odredila popolno izoliranje Stranskega, vse njegove rodbine in vseh ljudi, -ki so prišli z njim v dotiko. Stranski je nato 29. maja ob pol 1. popoldne umrl. V vsem mestu vlada velikansko razburjenje in strah. Brez naslova. Iz Palmenove v Italiji se poroča, da je tam na meji vse polno vojakov. Ravno tako je na avstrijski strani in se čim dalje bolj oborožuje. Italija hiti graditi trdnjave in okope na vsej meji, ki je obrnjena proti Avstriji, kakor da bi imela že jutri napočiti vojna. V Crauglio na avstrijski strani pride v kratkem konjeništvo. Vsa italijanska mejna finančna straža ima pse, ki jih urijo za špijonažno službo v času vojne itd. Kaj bo iz vsega tega, se ne ve, ve se pa prav dobro, da bodo morali Slovenci in Hrvatje prelivati kri za domovino, — za tisto domvino, v katere središču jih državniki nočejo poznati v mirnem času. Dr. Hinkovič obsojen. V procesu Hiukovič v Zagrebu je bila razglašena razsodba. Obtoženec dr. Hinkovič je bil radi zločina obrekovanja v smislu parag. 9 kazenskega zakonika in zločina motenja javnega miru v smislu parag. 300 spoznan krivim in obsojen na 6 mesecev težke ječe in v plačenje sodnih stroškov. Branitelji so prijavili pritožbo n:č-nosti in vsklic. Radi te obsodbe so bile demonstracije v Zagrebu. Politični bojkot protiliberal-cem je sklenil izvrševalni odbor slovenske klerikalne stranke. Ta bojkot si nrsli dr. Krek, — kakor poroča, “Slovenec”, takole: “Politično moč imamo mi v rokah, in to še enkrat slovesno povdarjam, to politično moč bomo brezobzirno rabili brez vsakega ozrra na vsako osebo, naj bo kdor hoče. Ak0 hoče večina ljubljanskih de-želnozborskih volilcev izvoliti liberalnega poslanca, ga bo imela, ampak njegov glas v deželnem zboru s? ne bo nikdar poslušal, ne v deželnem zboru in ne v deželnem odboru in tudi v državnem zboru ne, v kolikor bomo mi imeli oblast to preprečit’. Zato je izvršilni klerikalni odbor sklenil politični bojkot. Mi se z liberalci več ne meniriio o javnih zadevah naše dežele. Našim ljudem bomo radi ustregli, liberalcem sploh ne.” — Tako je dr. Krek, katerega smo doslej smatrali za enega zmernejših voditeljev S. L. S. govoril na javnem shodu. Torej glas ljubljanskega deželnega poslanca se sploh ne bo poslušal, samo za to, ker ne pripada k gotovi politični stranki! Četudi bo ta posla nee predlagal nekaj, kar bo koristno za vse ljubljansko prebi valstvo, ga klerikalni poslanci ne bodo poslušali! In dr. Krek je ■ duhovnik. Ugrabljeni profesor. Iz Soluna poročajo, da so ugrabili grški roparji nemškega profesorja Richterja, ki je v spremstvu dveh o rožnikov znanstveno raziskoval Olimpsko pogorje. O roparjih še nimajo nobenega sledu. Deklica na vojaškem naboru V Rochlici na Češkem so predstavili vojaški naborni komisiji neko deklico. Vojaški zdravnik je konstatiral. da je deklica herma phrodit Okrajno glavarstvo je dovolilo do sedaj deklici nositi moško obleko. V idrijski mestni občinski za-stop je bilo 28. maja izvoljenih 11 socialnih demokratov, 11 naprednjakov in 8 klerikalcev. Berač z loncem zlata in srebra Pogosto se čuje, da se dobi berače in beračice, ki žive od miloda-rov v veliki revščini, hranijo pa denarje, in čestokrat velike svo-te. Iz Križevca so poslali domov v pristojno občino bolehavega berača Stanka Lisjaka. Kako so se začudili, ko so našli pri njem velik lonec zlata in srebra, ko je vsakdo mislil, da je Lisjak reven berač. Palice na Danskem. — Na Danskem so bile z zakonom 1. aprila 1905. zopet uvedene palice kot poostrenje kazni za zločine, storjene s posebno surovostjo, čeprav je bilo javno mnenje proti taki u-vedibi. Preteklo je šest let od ta->krat; palice so rabili samo v 14 slučajih. Sedaj je z zakonom odpravljen tudi ta posledni ostanek tepen ja s palicami v Evropi. Materinski nagon pri živalih. Na nekem češkem lovišču se je teh dni pripetil sledeči zanimivi dogodek: Neki lovec je težko ranil lisico, ali žival je mela še toliko moč, da se je privlekla do ovoje luknje in zlezla vanjo. Lo-vec je takoj nagnal za lisico v jamo svojo psico jazbičarko. Nekolike časa potem je prinesla psica pred lovca zadavljeno lisico. Takoj na to se je psica zopet zavlekla v jamo. Po ubiti lisici je lovec videl, da mora imeti mlade, zato je počakal v nadi, da mu psica prinese iz luknje tudi mladiče. Zastonj je čakal — psica ni prišla več iz luknje in ni koristilo ni žvižganje ne klicanje. Konečno je lovec pričel odkopavati jamo in na svoje veliko začudenje .je videl, kako je njegova psicajaz-bičarka ležala, a okolu nje mlade lisice, ki so jo sesale. Psica .je namreč malo prej imela mlade, ki so jih pa vrgli proč. Nato je lovec stavil v košaro psico in mlade lisice in jih odnesel domov. — Psica še vedno z veliko požrtvovalnostjo hrani lisice. Ivan Orth. Lansko leto umrli feldmaršal Csanady, ki je bil za časa, k0 se je nadvojvoda Ivan Salvator, pozneje Ivan Orth, odpovedal rodnim in plemskim pravicam, zaposlen v cesarjevi vojaški pisarni, je pripovedoval, kakor se sedaj izve, nekoč sledeče : Takbj, ko je Orth zapustil avstrijsko državo, je cesar poklical Csanadyja k sebi in mu naročil, da naj se pelje za Orthom ter ga pregovori, da se vrne. Če se mu to ne posreči, naj mu odda lastnoročno cesarjevo pismo. Csa-nady se je peljal za Orthom in ga obiskal v Švici v hotelu ter mu sporočil željo cesarja, in ko je videl, da ga ne more pregovoriti, da bi se vrnil, mu je izročil cesarjevo pismo. Ko je Orth pismo prebral, je prebledel in je potem pokazal generalu. Cesar mu je pisal, da sprejme njegovo resignacijo samo pod tem pogojem, da se Orth nikdar ne vrne več v Avstrijo Po svojem povratku je ooročal cesarju o svojem neuspehu. Le ko je povedal, da je Orth vzkliknil, da ima 70.000 goldinarjev in da hoče poskusiti kako se mu posreči samostojnost, sra je orekmil cesar z besedami: “Imeti mora mnogo več!” Od tedaj Orth ni več prestopil avstrijskih meja. «M«*» Kakor prerojen se počuti. —G. Jos. Hejhal, EaM Jordan, Mich., nam je poslal sledeče pismo : “Z veseljem Vam naznanjam, da sem ravnal po Vašem nasvetu in nekaj časa užival Severov Živ-1 jenski Balzam, ki mi je čudovito koristil. Sedaj se počutim krepkega, zdravega in kakor prerojenega.” Ali ste videti stari? Jeza, čezmerno delo, slabota in drugi vzroki skupaj delujejo, da so videti ljudje stari pred svojim časom, če se pogledate v zrcalo, vidite gube, bledi, upadli lici in starikav izraz svojega obraza. Storite kakor drugi in uživajte SEVEROV 2IVLIENSKI 8IUAM. ? odpira prebavo. reganja zapeko. Ozdravlia jetra. Odstranjuje slaboto. Pomnožuje kri. Poživlja telo. Cena 75C Prepreda rano staranje, ki pači vaš obraz. Narava zahteva, da moratje imeti dovolj poživljajočega spanja vsakih 24 ur, Ali ga imate.' Dokler so vaši živci slabotni, bolni in razdraženi, nemorete imeti dobregaspanja. Severov Nervoton. krepi onemoglo živčevje, teši razdražene čutnice, jim daje moči in vam donese pokojno in telo poživljajoče spanje. Dolar steklenica. Hitra olajšba je zaželena, če trpite vsled naglih bolečin po revmatizmu v mišicah in členkih, vsled boli v hrbtu, krčev, otrplosti ali nevralgije, in hitra olajšba sledi, če ra bite Sinrin Olju s?. Marii Deluje v izvor holečine in jo ustavi Nič drugega ni potrebno, kakor ga namazati in drgniti z dlanjo, ali namočiti kos mehke volnine in obrezati prizadeti del. Cena 50C A tro ŠE NISTE. POŠLJITE NAROČNINO. Severova Zdravila priporočajo in prodajajo vsi zanesljivi lekarniki. Kupujte samo 'Severovih; ne vzemite nobenih drugih, če se vam ponujajo. Zdravniški svet zastonj; pišite na W. F. Severa Co. t Lateranska doba na Slorenskem. n. Primož Trubar je bil ljubljenec vseh rojakov. Kjer je on bil, utrdil je postojanke luteranizmu. ¡Da se je ljudstvo brati naučilo, spisal je abecednik. Kat. duhovniki «o iz teh Trubarjevih knjig prvič sv pismo v slovenskem jeziku brali. Tomaž Hren jih je dal, kar jih je dobiti mogoL zažgati, potem je pa to dejanje obžaloval ter dal nabirati še ostale, da tako svojim duhovnikom podati zamore sv. pismo v slovenskem jeziku, ker uvidel je, da ga je vsaj treba duhovniku. Med svojimi duhovniki pa ni imel ljudi, ki bi je bili pripraviti zamo-gli. —- Tudi cirilice se niso ti slovenski reformatorji ustrašili. Veliko težav so imeli pri tisku sV. pisma v cirilici. — Ker doma ni bilo še šol, poslali so deželni stanovi mladeniče na Nemško v Tii-'bingen in druga mesta ter plačevali za nje. Bilo je Slovencev po 60 Samo v Tiibingen. — Žene naših graščakov in meščanov so se odlikovale po posebni gorečnosti. Saj so po dolgem enkrat slišale veronauk iz ust mož, ki so kaj povedati vedli, in ki niso bili o-madeževani po vseh grehih nečistosti m požrešnosti. Ženska je •posebno čutila, kako za malo jo je katoliško duihovenstvo jemalo. Ni hotela več biti priležnica. V tem času se je složno delovalo v verskem in nančnem oziru; prve šole so se odprle v času luteran-stva Slovencem in morebiti je tudi Trubar prvi bil, ki je slovenskemu kmetu prvi odprl pot do premišljevanja o krščanskem božanstvu (Vse, kar se je začetkoma pokristjanjenja v tem storilo., >ni bilo dosti vredno, ker pogan se ni dal tako hitro v Slovencu zatreti. Morebiti ga še danes došti v njem tiči.) Leta 1.575. bukne zopet kmečka ustaja. V Podsusedu na Hrvaškem so ustali do krvavega po hrvaških plemičih trpinčeni kmetje. Njim so se pridružili slovenski kmetje iz Dol. Posavja ter Štajerskega, ker tlaka ni nehala, in s0 bogastva katoliške cerkve delili plemiči med sabo, kar se ga je dalo dobiti. Dosti pa pri nas ne, ker deželni knezi niso po tem bogastvu smeli stegavati rok, ker ■so bili v službi protireformacije ter so držali roke na tej kljuki. Ta ustaja kaže popolno urejeno Spisal dr. K. Slane. morskih obalih ter drugim svetom in že tudi rudokope. Ti meščanski bogataši so se radi ozirali po kneževi volji, ker ta jim ,je dati zamogla večje pravice, koristi. Ta deželni knez pa je o-stal katolik, ki je naše Ljubljančane posebno v ozir jemal. Zaradi tega so slov. tedanji meščani posebno proti koncu reformacije bili že bolj prijenljivi v verskem oziru, posebno v ljubljanskem mestu se je zopet naselilo veliko višjih katoliških duhovnikov, ki so dali kaj več skupiti. Korošci so najmanj pred Turki trpeti imeli. Ti so bili bolj mli-tvi v vsem. Pa luterani so bili vsi. Za časa Trubarja je morala Koroška še precej slovenska biti, ker je Trubar pisal iz Tiibinga, da je na Koroškem toliko slovenskih knjig razdeliti, kakor na Kranjskem. Tudi na Štajerskem smo segali Slovenci v tej dobi čez Lipnico (Leibnitz). Ko so katoliki videli, da Karol II. umira (tega je vezala dež. stanovom dana beseda prostega ve-roizpovedanja po gradovih ter mestih), dobili so korajžo, dasi je Karl vse to že napotil, kar so na Bavarskem dvoru v zatrenje luteranstva v naših deželah že davno sklenili. V 17. stoletju se začne gonja proti luteranstvu. Res so časih luteranski pridigarji z lee katoliškim duhovnikom zabavljali, zabavljali papežu in njegovi grabežljivosti, zabavljali trgovini cerkvenimi dostojanstvi, zabavljali nevednosti katoliških duhovnikov in drugemu, ali jezuiti so lAijse postopali, če drugače ni šlo, so pa najeli pretepače. Imeli so državno moč za seboj. Boljši možje so pri nas pomrli, ali svoja posestva prodali ter se preselili na Švedsko, Nemško ; jezuitarji so dobili lahko korajžo. Kot najvišji fevdalni gospod je dal deželni knez luteranskim plemenitašem v tem času na spolju bo, ali se pokatoličanijo ali deželo zapustijo proti odveznini v denarju za svola posestva. Dosti jih je šlo in med njimi najboljši, njimi luteranski duhovni in tudi mnogo imovitih meščanov, večjih trgovcev ter obrtnikov. Precej teh vseh in njih sinov najdemo potoni kot dobre rojake, kot protestanske duhovne, kot vseu-čiliščine profesorje, ter kot tr- vojsko Načrt vojne je bil baje govee na Nemškem. — Tudi na duhovito izmišljen. Bili so kmeti pobiti po z jed 'njenih močeh ple-tnenitašev, mest in kneževih krdelih, in hudo so se zmagovalci, nad njimi maščevali. Ali vkljub temu najdemo med večjimi merodajnimi tedanjimi našimi plemenitaši može, ki se včasih oglašajo v ohranitev kmeta. Herbart Auersperg — ta ljub:mec slovenskih tedanjih vojščakov — že preti to kmetsko ustajo svari plemenitaše, da ne molzejo tako hudo kmeta, Seheyrer, Ahac iz Turna, na Štajerskem Hans Dngnad, to storijo v dež. zborih in nasproti deželnim knezom ter papeštvu. Ali gmotne koristi so bile močnejše, kakor vse versko navdušenje, kakoi prej in pozneje pri katolikih ; papež je plačeval. — Moč deželnih knezov je iz te reformacijske dobe'izšla močnejša. Porabila je papeževo tedaj še precejšnjo pomoč, porabila ono "'‘nemških katoliških dvorov in tudi jezuitizem, da lože store v gospodarskem pogledu premoč ple-m en ¡la Škili stanov. Metala je večkrat meščanom na Slovenskem kak kos privilegija, in ti se niso . upali proti deželnimi knezom korajžno nastopati v deželnih zborih. Zraren so jih vlade, kjer je to mogoče bilo, ločile od plemenitašev. Bogatašem-meščanom je bilo na tem, da se moč deželnih knezov ukrepi ter jim ista odpre prosto polje, da potem oni graščake na stran potisnejo in zamo rejo °ni svoje dobičke iskati na deželi. Že v 13., 14. stoletji se v mestih zbira prosti delavec, ki je navezan na delo bogatašev. — V 15.—1.6 stoletji pa so ti delavci že. upreženi v raznih večjih delavnicah, rndokopih. Kapitalistično gospodarstvo ustaja in isto tudi kolikor toliko na Slovenskem vpliva Imeli smo tedaj pre eejšnje bogataše, dasi ne manu faktur, pač pa lepo razvito domačo industrijo s platnom in usnjem in veliko trgovino s kraji ob rih ter zopet ljudstvo navaditi prižnicam katoliških duhovnikov. Ali ta cerkev vender ni vi-dila moči, ki v materinem jeziku leži, bila je hvaležna nemškim vladam ter poslužna istim. 'Vsaj je tudi ona imela braniti svoje fevdalno gospodarsko stališče ter braniti, da se kmet reši tlake in desetine. Roka v šoki, novi plemenita? in cerkev sta ta dva potem zopet hranila te gospodarske svoje trdnjave odslej naprej in še le, ko so drugi narodi vrgli to fevdalno gospodarstvo leta 1848. iz prestola, začel je slovenski kmet prostejše dihati. Ali ne ma lo ga ta dva odločilna stanova nista učila v šoli in tudi meščan ne; ta se ni povspel višji. Absolutistični knezi ga niso več rabili in sam si ni pomagati vedel naprej, ni bil v trdem delu izraščen. Še le novejši čas je dal narodu zopet knjige v roke in zbudil meščana na duševno delo. Dolg martirij, 300 let po luteranski dobi spremlja našega kmeta. Tudi takozvano “bauernlegen”, kradnja kmečkih zemljišč po graščakih, — se seveda v 17., 18. stoletji pri nas najde. ±!i v tem dolgem žalostnem času se katoliško duhovenstvo ne briga za narod in njegove koristi. V tem času se hudo po mestih in trgih ter na obmejnih krajih, posebno na Koroškem, slovenstvo ponemču-je. Še le Francozi začetkoma tega stoletja nekaj več luči prinesejo v naše dežele in zdramijo Vodnika, ki z baronom Cojzom u-vidi, da imata duhoven in pleme-nitaž tudi dolžnosti, za povzdigo narodovo kaj storiti. Ali še le meščanski! judje spravijo to vprašanje naprej. (Dalje prih.) ZANIMANJE GLEDE IZLETA V LJUBLJANO. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo 8 kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja 8 pijačo samo I80. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenae vogal 19. ul. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl. Telefon Canall439. ODVETNlft PATENTI CARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Dobra Unijska Gos1i1na,k)er,e dobi Jos. S. Stastny mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom ___________ 2005 Blue Island Ave. delikfc Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoeaihofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. Popraševanje diokazuje velikansko zanimanje za izlet, kateri bode prvi v zgodovini ameriških Slovencev. Švedskem so čast delali domovi ni. Na mesto izseljencev plemeni tažev rrišli so plemenitaži Iz vseh vetrov tedanjega katoliškega sveta in bog ve, ne najboljši. Naj več nemških spreobrnjencev, ki so na Nemškem odgospodarili, a li bili sploh brez premoženja. Stare naše krepke plemenitaške rodovine so doma skoraj celo iz umrle, in tako tudi bogati patri-ciji večjih mest. V vsej dobi po protireformaciji se ne oglasi ne malo ne kak Herbart Auersperg. Scheyror, Ahaz iz Thurna, Hans Ungnad. Podali so se še ostali in novonaseljenci v služb0 absolutističnih monarhov in tam skušali si okrepčati privilegij, kmeta •dreti. Ta absolutizem jih je po polnoma pokvaril, nič ni kaj do brega več slišati o njih. Zaprav ljivo so živeli, gnjeteč se na cesarskem dvoru okolu, iščeč višje uradniške službe. Doma so pa veleposestva oskrbniki imeli v rokah. Ti so gledali, da so si kaj dobička pribavili in tako postane na deželi nekaj gmotno krepkejših ljudi iz kmetov, meščanov; ali veleposestva naša hirajo, dasi kmeta izžemajo na vse strani. — Tak0 ni naš veleposestnik v nobenem oziru v sledečih treh stoletjih kaj prida gospodarska, pa tudi ne duševna vodilna moč; Anton Auersperg iz Šribarskega Turna pri Krškem je nekaj nemškega pesnika iz tega stoletja, pa danes že pozabljen. Wurzbachi nekaj duševnega dela v nemškem jeziku storijo; —■ Zojz jedini se spomni svojega naroda, ali vse drugo pomeni le malo. Jezuiti so videli, da je treba namesto luteranskih šol katoliške postaviti in postavili so jih. Ali latinizovali, nemčili so v njih ter zgojali ponemčenee v njih, kar se je dalo in vodstvo cerkve je reklo k temu svoj — amen. — Sprevidelo je to vodstvo že po Tomažu Hrenu, da je treba duhovenstvo reformirati v vseh ozi- Kakor se je sporočilo, priredi parobrodska družba “Austro-A-niericana’’ za Slovence s svojim znanim najhitrejšim parnikom “Martha Washington” dne 29. julija izlet v Ljubljano v tretji kabini (ne v medkrovju), z posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Pomen izleta je različen, ker nameravajo nekateri samo staro domovino obiskati, drugi pa da bodejo svojim bratom pokazali in povedali, kaj je sploh Amerika. Izlet se bode vršil kakor sledi: Parnik “Martha Washington” odpluje idne 29. julija iz New Yorka in 4. avgusta se vstavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gibraltar vozi parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta, in v Patras na Grškem (11. avgusta). V Jadranskem morju se bode ladja ustavila v Cattaro ali pa v Lisi ter se vsidra 13. avgusta v Trstu. Vožnja bode za vsacega jako zanimiva kakor tudi podučljiva. Ugodnosti izleta pa so, da se izletniki vozijo v kabinah tretjega razreda; kabine imajo prostor za 2, 4, 6 in 8 oseb), da 'bodo dobivali posebn0 hrano, in da jih bode spremljeval posebni uradnik parobrodarske družbe (Slovenec), kateri bode skrbel da bodo izletniki vse obljubljeno dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane samo $77.78 za one kateri niso državljani, za ameriške državljane pa $73.78. Vozni listki za povratek so veljavni za eno leto. Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi (v slovenskem jeziku) pri “Austro Americana”, 2 Washington St., New York, ali pa na naše zastopnike. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja Tel. Caaal 1386. Priporoča se rojakom f SHEBOVGAN WIS. .groc.rijsko prodajalno H Ger lacba, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse z ido vol jst\ o o djemalce -. IS! aročila na dom *ozi Frank Paugarcir. H.GERLACH&CO. Trgovci blgga, grocerijsklh potreb- INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. ščin> moke in živeža 2201 D- IStl ¡1. SHEB07SAS WI5, Telefon 630 White. Zveza avstrijskih ženskih društev. Na občnem zboru zveze ženskih društev je predlagala gospa Minor. da naj zagrabi zvezno vodstvo vsako priliko, da doseže za žene tudi pravico do imenovanja za policijske asistentke. O ženski časti igralk je govorila gospa Marija Lang, ki je zahtevala, da prevzemo občine vsa obstoječa gledališča. Orisala je mizerijo gledaliških šol in veliko prena-polnjenje igralskega stanu, ki vzgaja igralski proletarijat. Za zunanje oglase ni odgovor-štvo. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 309fi. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St ITALIJO IN ADRIJO po stari in zanesljivi Cunard črti vstanovljena 1840. 1 fr iko-a n :riš<1 pistrežba-Iz New Yorka v Reko ia Trst skoz Gibraltar Genovo in Ntpilj Novo moderni parniki na dva vijaka. Posebno izbrani za to plovbo. SAXONIA - - 14.270 tono« CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov •| ULTONIA .- - ¡0.400 tonov •) Kabina 2 razreda $50 v Relco-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANV. Ltd S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek viali dan. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm in Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. JOHN NEMETH Inkorporirm pod zakoni države New York. KAPITAL: S25,000.00. Pošilia denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! * * 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar 4* milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ^ denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-,v;; na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar-ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. vašim 4* 4^ 4 * * 4* JOHN NEMETH. 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent. 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■4 4 4 4 4 4iti polletni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti bodo kreditovane iga julija. Ravno iste čakajo za vplačila ali izplačila na starih kujigah, v boljše vlagateljem, na, ali pozneje kot določuje navedeni datum. Nove vloge, ki pridejo v urad sedaj do 15. julija, bodo dobile obresti zara-čunjene od iga julija. INDUSTRlALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer Prirastka čez pol miliona cd 6 do 8. dolarjev. Kašparjeva Državna Banka, -------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE $3,700,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . S150.000.00 Prva in edin* češka državna banka v Chlsagi. Plačuje po 3% od >) vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dal. ■veta; prodajamo šifkarte in pogojujemo denar na posestva in zavarovalne police. 1 l: £Jemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati sverie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Si menek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. \Pijte najboljše pivo | N* a Peter Schoenhoten Brewing Co. g PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL.