US UM
Naš časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (odgovorni uredni), Franc Petelin (tehnični urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Smiljan Ogorelcc, Janez Pečar, Franc Fortuna in Janez Žnidaršič. Naslov iIBH H Hi wa I H «BWBB h wl H^A, Leto 3
trg 6, Vrhnika. Tisk tiskarna Krcsija, 61000 Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.
Številka 23
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA December 1975
Srečno '76
Vsako novo leto je nova neznanka o vseh tistih 365 dneh, ki so Pred nami. O starem letu vemo kakšno je bilo, kaj nam je prineslo dobrega, kaj nam je bilo v njem všeč in kaj* ne. Prav gotovo si za vsako novo leto želimo čim lepše, naj bi bilo to širokosrčno v veselju in spokojno v žalosti, naj se vse nesreče in žalosti v velikem loku izognejo na vseh,... da bi sijalo sonce takrat, ko si ga želimo in padal dež takrat, ko ga potrebujemo.
Pokale bodo rakete, zaplesali boste polnočni ples v slovesni dvorani ali pa boste doma v krogu najbližjih odprli steklenico cenenega vina in poljubili tiste, ki jih imate najraje.
Morda pa sploh ne bo nikogar in sami boste sedeli in zrli v temo sil-vestrske noči in opolnoči vas bo s<isnilo v grlu in čudno zazeblo pri srcu. Premagali boste solze, ki bodo morda že silile iz oči in zopet skušali biti hrabri v tej svoji samoti- In prav vi osamljeni nam dovo-Hte, da vam sežemo v roke, naj vam naša topla dlan ogreje srce; v tistih trenutkih se spomnite na nas ■n vedite, da smo z vami, kajti ko bo udarilo polnoč, bomo najprej Pomislili na vse vas. Prav takrat, v tistih trenutkih pa pomislite tudi na vso tisto množico v bučnih dvo-■"anah, kjer bo vino teklo z miz in Poljubljanja in objemanja ne bo konca in kraja. In v svoji samoti boste v novem letu verjetno manj dočarani kot vsi tisti, ki bodo v silvestrski noči z lažnimi obljubami ln upi ter s prisiljenim bliščem in veseljem pričakali novo leto.
Še enkrat: Srečno 1976!
UREDNIŠTVO
cftecnG n&tm iet&
c&tukbeno politične otganizactfe cfkup$čina občine OJcbnika efamoupeatme inteceSne &kupno6ti
c/Wa$ ča6opi&
Klub
samoupravljalcev
Do konca tega leta (do 31.12.1975) moramo v občini Vrhnika uresničiti enega od sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki pravi, da je treba v vseh občinah ustanoviti (enega ali več) klubov samoupravljalcev. Klub samoupravljalcev občine Vrhnika bo posebna skupnost vrhniških delovnih ljudi.
Razstava Sternenovih del
Puste decemberske dni je na Vrhniki popestrila razstava del Mateju Sternena iz zbirke Narodne galerije iz Ljubljane.
Matej Sternen se pridružuje priznani skupini slovenskih slikarjev: Ri-bardu Jakopiču, Ivanu Groharju in Matiju Jartii, ki je s svojimi deli doseg-'a nesporni vrh domače umetnosti, obenem pa vpletla v mozaik evropskega impresionizma „značilno slovensko štimungo" kakor se je o tem 'zrazfl Ivan Cankar.
Razvojno pot so pričeli v tradiciji akademskega realizma, ko so se sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zbrali v šoli rojaka Antona Ažbeta. Stilno preusmeritev so dosegli v prvem desetletju - ob spodbudi novatorskih del francoskih in nemških impresionistov -dokončno doma. Tu so se naučili gledati naravo, neposredno življe-nJe v igri svetlobe in zraka ter našli "strežno slikarsko tehniko za upodabljanje optičnih vtisov-impresij /.
nanosom čistih barvnih lis, ki so optično združljive, a vendar niso med seboj pomešane.
Vsak od njih si je ustvaril, v skladu z značajem, lasten umetniški izraz.. Najbolj stvaren, obenem pa po potezi temperamenten je Matej Sternen. V učni dobi se je najdlje zadržal ob realistu Ažbetu. Bil je predvsem figuralik, oblikovalec človeške figure. Da bi ji ohranil trdnost, še uporablja realistični obris, preplet kontrastnih barvnih
lis pa razgrne njeno zunanjo pojavnost. Sternen je bil slikar ženskega akta z značilnim rožnatim inkarna-tom, portreta, figure v prostoru v trenutnem gibu, ki je že napoved naslednjega. Je stvaren, skoraj hladno objektiven, trdno navezan na model. Vendar ne išče natančnega posnetka, ves poudarek je \ slikoviti barvitosti in gmotnosti, ki si celo v portretu podreja psihološko oznako. Tudi v krajinah, ki so nastajale v škofjcloškm obdobju' in na potovanjih po Dalmaciji, je vedno pričujoča.
Sternen je največkrat slikal v olju, gojil je obenem tudi risbo, grafiko ter fresko tehniko, ki jo je spoznal ob restavratorskih posegih na srednjeveškem slikarstvu.
Ustanovili bi ga delovni ljudje prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi načrtno usmerjali družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravnega sistema pri večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjavanja izkušenj iz samoupravne prakse. Klub naj bi uresničeval družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje delavcev, zlasti še članov organov upravljanja, delegacij ter drugih samoupravnih in političnih organov na podlagi enotnega programa oblikovanja v SZDL kot enotni fronti organiziranih subjektivnih političnih sil. V klubu naj bi si vrhniški samoupravijalci izmenjavali praktične samoupravljalske izkušnje, da bi se lahko v praksi samoupravljanja uveljavile najboljše rešitve. Samoupravijalci naj bi si preko kluba zagotovili lastno učinkovito družbenopolitično izobraževanje.
Seveda pa klub ne bo o ničemer sam odločal. Imel pa bo vso možnost, da bo na podlagi skupnih spoznanj samoupravljalcev oblikoval stališča, svoje konkretne predloge in se na ta način zavzemal za širše družbeno upravljanje najboljših samoupravnih rešitev. Najvišji organ kluba bo skupščina, sestavljena iz delegatov, ki jih bodo izvolili ustanovitelji kluba (vsaka temeljna organizacija združenega dela, delovna skupnost, samoupravne interesne skupnosti in kra-icvne skupnosti, naj bi imele v skupščini enega delegata). Izvršilne naloge naj bi opravljal devetčlanski izvršni odbor skupščine, nadzorstvo pa naj bi vodil sedemčlanski nadzorni odbor.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: TSOS) so: temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, deli temeljnih organizacij združenega dela, delovne skupnosti, samoupravne in krajevne skupnosti, ki bodo podpisale samoupravni sporazum in bodo določile tudi ustanoviteljski prispevek klubu (za TOZD je predlog 20.- din) in plačevale letno članarino (predlog za TOZD je 10.- din na delavca).
Skupščina kluba bi do konca leta za prihodnje leto oblikovala konkreten program družbenopolitičnega izobraževanja samouprav-
ljalcev in zbrala potrebna finančna sredstva za uresničevanje programa od TSOS.
Klub bo moral imeti tudi ustrezne prostore (sestajanje samoupravljalcev, za razna predavanja, seminarje, razprave, razgovore, dajanja pojasnil, izmenjavo izkušenj, za gradiva, knjižnico itd.) za normalno delovanje. Iniciativni odbor za ustanovitev kluba je mnenja, da bi za to usposobili veliko dvorano starega doma JLA na Vrhniki, Tržaška cesta 31.
Predlog družbenega dogovora o ustanovitvi kluba samoupravljalcev naj bi v decembru 1975 sprejele vse TSOS s prošnjo, da ga po obravnavi sprejmejo (podpišejo pristopno izjavo) in izvolijo delegata v skupščino, ki bi se morala po rokovniku predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije do 20.12.1975 sestati na 1. seji in se konstituirati. D.D.
Svečana seja DS
28. novembra je bila svečana seja delavskega sveta Usnjarne, na kateri je predsednik Franc Dodig v svojem govoru orisal pot, ki jo je ta prehodila v zadnjih desetih letih. Na sejo so bili vabljeni vsi predstavniki družbeno-političnih organizacij v naši občini, predsednik Skupščine občine Vrhnika pa je 18 zaslužnim delavcem podelil odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Red dela z zlatim vencem je prejel Leopold Rapuš
Red republike z bronastim vencem Branko ing. Stergar, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Anton Lenarčič, Janez Pečar in Tomo Peič,
Red dela s srebrnim vencem Justina Babič-Podobnikar, Tomo But-ko, Janez Gorenc, Anton Homo-vec, Otmar Jeršinovič, Anton ing Mali, Anton Osredkar in ing. Peter Petkovšek,
Medaljo zaslug za narod Stane Šventner ter
Medaljo dela Dimitar Božanič, Andrej Lutman, Stanislava Petavs in Stanko ing. Ilija.
Za kulturni program je poskrbel pevski zbor IUV, temu pa je sledilo tovariško srečanje. T.H.
stran 2
NAŠ ČASOPIS
S temi kaznivimi dejanji je bil družbeni sektor oškodovan za 171.682,85 dinarjev, od tega po znanih storilcih za 163.213,50 dinarjev, po neznanih storilcih pa za 8.469,35 dinarjev.
Zasebni sektor je bil oškodovan za 225.905,70 dinarjev, od tega po znanih storilcih za 95.128,50 dinarjev, po neznanih storilcih pa za 130.777,20 dinarjev.
Iz prikazanih podatkov je razvidno, da so kazniva dejanja tatvin in vloni v letu 1974. v rahlem porastu. Vzrok za to je premajhna skrb v smislu družbene samozaščite občanov v širšem pomenu. To velja zlasti za gradnje v novih naseljih, kjer lastniki puščajo nedo-
grajene in nezavarovane objekte. Še vedno je mnenje bodisi v privatnem ali družbenem sektorju takšno, da za varnost premoženja odgovarjajo le za to določeni strokovni organi. Posledica tega je slabo ali pa sploh nezavarovano premoženje, kar je vsekakor vaba za storilce kaznivih dejanj.
Na tem področju bo v naslednjem letu potrebno več narediti. Pregled kriminalitete je zajet na podlagi dejavnosti postaje milice, prijavah občanov in delovnih organizacij.
Možno je, da je bilo strojenih več kaznivih dejanj kot jih imamo registriranih. To velja posebej za kazniva dejanja gospodarskega kri-
minala, kjer je odkrivanje teh kaznivih dejanj otežkočeno zaradi pomanjkanja kadrov in prikrivanja teh kaznivih dejanj v delovnih organizacijah.
Poleg navedenih kaznivih dejanj je bilo 18 odvzemov mopedov, od katerih je bilo 15 najdenih in vrnjenih lastnikom, nadalje je bilo 63 tatvin koles, od tega je bilo
najdenih 37, od katerih je bilo na občino oddanih 26, lastnikom pa vrnjenih 20 koles.
Javni red in mir
V letu 1974 je bilo podanih 215 predlogov sodniku za prekrške za kršitve javnega reda in miru, kršiteljev v teh postopkih je bilo 299.
AMD
pred
novimi
nalogami
Daje vrhniško društvo AMD res delavno in da dosega iz leta v leto vse večje uspehe, nam ni treba ponovno poudarjati. Seveda pa vsak doseženi uspeh terja prenekatero uro trdega dela in zlasti veliko dobre volje.
V novem letu, ki se nam hitro približuje, se bo društvo spoprijemalo z novimi nalogami, saj je na naših cestah vedno več motornih vozil in pa traktorjev, kar nedvomno terja vedno več novega ali Pa vsaj dodatnega znanja. Za lažje reševanje novih zahtev si društvo prizadeva, da bi navezalo stike predvsem z vsemi večjimi krajevnimi skupnostimi v naši občini. Tako bodo v zimskih mesecih organizirani tečaje za traktoriste, ki bi bile glede na potrebe in možnosti poleg na Vrhniki še v Borovnici in morda celo na Logu. V zvezi z novimi p°' goji v tečaju za traktoriste pa Je potrebno organizirati tudi močnejšo inštruktorsko službo za traktoriste.
Prav tako pa nameravajo v p°' sameznih krajevnih skupnostih organizirati predavanja o varnosti v prometu in o novem prometnem zakonu, ki bodo spremljana s filmi-
V okviru vrhniškega AMD bo tudi v prihodnjem letu organizirana šola za voznike motornih vozil, ker nam samo letošnji podatki jasno kažejo, da je ta v občini potrebna, saj je letošnjih enajst tečajev obiskovalo preko 300 kandidatov. Število kandidatov v avto-šolah v okviru Avto-moto društev pa se bo v prihodnjem letu nedvomno povečalo, saj novi republiški zakon ukinja inštruktorje privatnike. Prav zato bo naše društvo potrebovalo še več inštruktorjev in poziva vse interesente, da se ti čim preje javijo v prostorih njihovega društva.
Prav tako pa so nam tudi znani uspehi športne sekcije vrhniškega AMD saj smo o tem že veliko pisali v našem glasilu. V letošnjem letu so si priborili naslov republiškega in državnega prvaka tako ekipno kot tudi med posamezniki. Da bi te, letos dosežene rezultate, obdržali tudi v prihodnjem letu, pa pričakuje AMD razumevanje in finančno pomoč tako TTK.S kot tudi vseh delovnih organizacij v naši občini.
Da je delo v AMD že v letošnjem letu bilo zelo obsežno in ker se bo to še povečalo, jim to vedno bolj narekuje potrebo po profesionalnem delavcu in pa osnovanju sekcije AMD v Borovnici, kar bi izredno razbremenilo delo vrhniškega društva, obenem pa Borovničanom prikrajšalo pot.
Prav tako pa pričakujejo, da se bo njihovo članstvo AMD v prihodnjem letu povečalo, saj je število letošnjih članov, ki jih je nekaj nad 500, še vedno prenizko glede na število avtomobilov v naši občini. T.H-
TELEFONSKA ŠTEVILKA
UREDNIŠTVA
NAŠ ČASOPIS 70-325
O delu
postaje milice
V prejšnji številki „Našega časopisa" je bil objavljen zapis, s katerim smo skušali občane seznaniti z delom Postaje milice na področju prometne varnosti. V današnji številki pa objavljamo zapis o gibanju kriminalitete.
V letu 1974 je bilo na območju naše občine registriranih 151 kaznivih dejanj klasične kriminalitete, od katerih jih je raziskanih 114.
V primerjavi s podatki iz leta 1973 dobimo nasledilo razpredelnico.
Število k.d.
Vrsta kaznivega dejanja
o.
■ S3
Poskus uboja	1974	-					
	1973	1		1	100	1	
Huda telesna poškodba	1974	3		3	100	5	
	1973	3		3	100	8	
Lahka telesna poškodba	1974	9		9	100	14	1
	1973	8		8	100	8	
Posilstvo	1974	1	1	-	-		
	1973	1	-	1	100	1	
Tatvine	1974	42	41	31	73	43	16
	1973	41	15	26	63	30	8
Tatvine koles	1974	1		1	100	1	
	1973	1		1	100	1	
Tatvine koles s pomožnim	1974	1		1	100	1	
motorjem	1973	3	3				
Tatvine mopedov	1974	5	5				
	1973	8	6	2	25	2	
Tatvine delov motornih vozil	1974	1	1				
	1973	5	2	3	60	5	
Tatvine iz avtomobilov	1974	-					
	1973	7	6	1	14	1	
Vlomi	1974	33	17	16	97	27	4
	1973	35	23	12	67	20	9
Vlomi v avtomobile	1974	5		5	100	5	
	1973	3	3				
Rop in roparske tatvine	1974	3		3	100	6	
	1973	2	1	1	50	3	
Odvzem motornega vozila	1974	4		4	100	6	
	1973	6		6	100	8	3
Poškodovanje tuje stvari	1974	8	2	6	75	10	1
	1973	11	3	8	73	12	1
Goljufije	1974	4	-	4	100	4	
	1973	7		7	100	7	
Druga k.d. zoper splošno	1974	15	-	15	100	15	
varnost ljudi in premož.	1973	13	1	12	92	14	1
Nasilniško obnašanje	1974	-					
na javnem mestu	1973	1		1	100	1	
Kazniva dejanja zoper javni	1974	1		1	100	1	
red in pravni promet	1973	1		1	100	1	
Poneverba	1974	2		2	100	4	
	1973	4		4	100	4	
Kazniva dejanja zoper	1974	2		2	100	2	
uradno dolžnost	1973	3		3	100	3	
Jemanje podkupnine	1974	-					
	1973	1		1	100	1	
Ponarejanje listin	1974	2		2	100	2	1
	1973	1		1	100	1	
Preprečitev uradnega dejanja	1974	-					
	1973	1		1	100	1	
Krvoskrunstvo in spolno	1974	-					
občevanje z mladol. osebo	1973	1		1	100	1	
Žalitev države, njenih	1974	4		4	100	4	
organov in predstavnikov	1973	-					
Ostala kazniva dejanja	1974	5		5	100	14	3
	1973	-					
Skupaj:	1974	151	37	114	75	163	27
	1973	169	63	106	63	135	22
Kršitve po varnostnih okoliših in primerjava za tri leta nazaj:
leto          I. VO II.	VO	III. VO	IV.	VO
1972 101	22	8		18
1973 111	22	17		22
1974 117	44	16		38
Vrste kršitev				
Pretepi, drzno vedenje	52 j	jredlogov,	76	kršitelj
žalitev uradnih oseb in ONZ	7	11	7	
prepiranje, kričanje in				
nedostojno vedenje	80	11	117	it
javna sovražna propaganda	1		1	"
točenje alk. pijač vinjenim				
in mladol. osebam	10	"	14	
klatenje, potepanje, beračenje	13	11	13	
hazaderstvo	5	11	17	11
pijančevanje	15	11	16	11
spolna nemorala	2	11	2	
ostali prekrški	30		36	11
Skupaj:	215 predlogov,		299	kršitelj
Starost kršiteljev:
do 18 let - 14 od 18-21 leta - 60 od 21-25 leta - 103 nad 25 let - 122
Kot je razvidno med kršitelji prevladujejo osebe, stare nad 25 let, ki so v veliki večini nekvalificirani delavci. Javni red in mir je bil največkrat kršen v gostinskih lokalih, vzroki pa so prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Tako za vzdrževanje javnega reda in miru, PM v letu 1974 opraviki 58 intervencij, na domove je bilo odpeljanih 26 oseb. Zaradi kršitve javnega reda in miru so bile zasežene 3 pištole in 1 zračna puška. Pri vseh primerih je bil izrečen varstveni ukrep odvzema.
Poleg zgoraj naštetih ukrepov pa so miličniki izvedli še naslednje ukrepe:
Prijetih in pridržanih je bilo skupaj 59 oseb, od tega pridržanih do iztreznitve 48 oseb, zaradi klateštva 7 oseb in za ostale ukrepe še 4. osebe
Prijeti in sprevedeni mladoletniki na begu 12 in prijet na podlagi tiralice 1.
V letu 1974 je bilo zaseženih 21 primerkov domačega tiska ,,NOVI ČIK".
Zaradi širjenja alarmantnih vesti, je bila ena oseba predlagana v upravni postopek.
Iz prikazanih podatkov o kršitvah javnega reda in miruje razvidno, da je največ kršitev v gostinskih lokalih in je zaradi tega potrebno poleg uvedbe postopkov zoper gostinsko osebje, ki toči alkoholne pijače vinjenim osebam, doseči še to, da se z občinskim odlokom uvede obratovalni čas, ker so posamezni lokali odprti tudi po celo noč. Največ kršitev pa je ravno v poznih nočnih urah.
Ponovno
izide knjiga o črni roki
Najbolj iskana knjiga letos pri nas je bila knjiga Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Prva naklada 7.000 izvodov je bila razprodana v dveh tednih. Prvi bralci so poslali avtorju nekaj pripomb, opozorili so ga na zločine, zločince in žrtve, ki zanje še ni vedel, in Jože Vidic se je znova podal po sledovih črne roke, da je knjigo dopolnil. Knjiga je narasla nad 100 strani in bo ponovno izšla 20. decembra. Po 15. decembru bo cena knjige zaradi povečanega obsega 202.- din.
Naročila je treba poslati na naslov: Založba Borec 61001 Ljubljana Miklošičeva 28 p. p. 203
Hkrati z naročilom je treba nakazati 202.- din po položnici na račun štev. 50101-603-45772 s pripisom „Za črno roko". Založba vam še posebej priporoča naslednje svoje izdaje:
Jože vidic: ZLOČIN PRI LENARTU Vinko Trinkaus: OBVEŠČEVALCI Spectator: MAFIJA VČERAJ IN DANES
160.- din 190.- din 185.- din
Beli šport
na Notranjskem
Podobno, kot že nekaj zim zaporedoma, tudi letos pričakujemo sneg nekateri bolj, drugi manj nestrpno. Prav gotovo so najbolj neučakani naši najmlajši, navdušeni športniki in pa seveda turistični delavci, katerim zime brez snega povzročajo največ izgub.
Ker izid te številke „Našega časopisa" soupada prav s časom, ko bi snega moralo biti največ, smo se odločili, da če že ni tega, pa vsaj nekaj zapišemo o zimskem športu Pri nas oziroma na področju širše Notranjske.
Notranjska ima v klasičnih smučarskih disciplinah bogato tradicijo. Bloke, rojstni kraj slovenskega smučanja, predstavljajo izhodišče te športne discipline za vsa ostala področja Notranjske.
Pred dnigo svetovno vojno so se na Notranjskem množično gojili smučarski teki. Izvedena so bila številna tekmovanja vseh starostnih disciplin, medtem ko so bili smučarski skoki šele v svojem začetku, vojna ni dovoljevala smučanja. Okupator je smuči zaplenil, vasi in mesta pa obdal z bodečo žico. Borci NOV so smuči uporabljali kot pripomoček za hitrejše gibanje po Zasneženih predelih. Vsem nam je /nano tekmovanje v številnih smučarskih disciplinah leta 1944 v Cerknem.
Takoj po vojni so v naših krajih zaživeli smučarski teki, za njimi pa 'udi smučarski skoki. Zanimivo je dejstvo, da so zaceli gojiti smučarske skoke organizirano najprej na Rakeku in v Borovnici ter Idriji, nato pa tudi v Logatcu, Vrhniki, Podpeči, Logu, Črnem vrhu, Voj-skein ter Predmeji. Žal, razen Logatca, ki je v svojem 25-letnem delu dosegel lep razvoj, ostali kraji niso napredovali, pač pa so začeli stagnirati in mnogi od njih smučanja ne goje več organizirano.
Tradicija klasičnih disciplin je torej bogata. Kaj pa objekti in kadri?
Smučarski teki imajo za svoj razvoj v okviru klasične kombinacije čudovite naravne pogoje, ki se lahko kosajo prav z vsemi v Sloveniji. Pokljuko nam lahko nadomešča obsežno področje Vojskega s povprečno nadmorsko višino '•200 m. Področja Rakitne, Zapla-ne, Črnega vrha, Slivnice in Snežnika ter Kališča pa so neizkoriščena za razvoj klasičnih disciplin.
Smučarski skoki imajo bogat seznam objektov. Na Notranjskem so naslednje skakalnice:
Log pri Brezovici Notranje Gorice Borovnica
25 m 25 m 30 m
Vrhnika Logatec
Rovte Rakek Idrija
Črni vrh nad Idrijo
Vojsko Cerkno Predmeja
35 m
15, 25, 35, 50 in 80 m 15 in 25 m 35 m 35 m 45 m 35 m 20 m
20 in 45 m
Če upoštevamo, da ima Logatec pokrito s plastično snovjo 15 in 25 m skakalnici, potem je seznam objektov na Notranjskem popolen. Z delno preureditvijo skakalnic z novimi profili, predvsem na Voj-skem ter Črnem vrhu nad Idrijo ter z obnovo drugih, bi z. manjšimi finančnimi sredstvi lahko ponovno zaživele skakalnice in s tem seveda tudi smučarski skoki.
Za oživitev smučarskih tekov je na vsem področju Notranjske dovolj smučarskih strokovnjakov. Področje Blok je že doslej zelo aktivno. Področje Idrije razpolaga s smučarskimi delavci, ki so voljni prevzeti nove obveznosti. Logatec ima dovolj izkušenega tekaškega kadra še iz. let po vojni, ki je prav tako pripravljen sodelovati. Na Vrhniki šo znani tekmovalci, kadrovsko izpopolnjena je tudi Predmeja. Edino nepokrito področje s tekaškimi kadri je Postojna in Rakek ter Cerknica. Dovolj kadrov je tudi za disciplino smučarskih skokov. Ob dosedanjih razgovorih s predstavniki posameznih društev, ni kadrovskih problemov v Logatcu in na Vrhniki, v Idriji, Predmeji in Borovnici.
Iz vsega zapisanega lahko torej zaključimo« da obstoječi objekti, naravni pogoji in kadri pogojujejo in omogočajo akcijo ,,100 novih tekmovalcev vsako leto", seveda ob primernem sodelovanju in kadrovski pomoči močnejših klubov in društev šibkejšim. Ob ugodnih snežnih razmerah lahko v sezoni 1975/76 utemeljeno pričakujemo povečanje števila tekmovalcev -začetnikov. Ob vsakoletnem organiziranju lige predvidevamo do leta 1978 najmanj 300 novih tekmovalcev. Takšno število pa v perspektivi zahteva temeljitejšo organizacijo celotne Notranjske regije, kar bi zahtevalo:
profesionalni trenerski kader
— dopolnitev objektov
— izpopolnitev lige tekmovanj
50 letnica
šahovskega
društva
v počastitev 50 letnice šahovskega društva je bila v začetku decembra organizirana razstava, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali razvoj šahovskega društva v letih od 1925 do 1975, šahovsko literaturo in rekvizite ter šahovske značke.
Delo
mladinskega odseka PD
V novembru je mladinski odsek Planinskega društva organiziral redni letni občni zbor, na katerem je kritično ocenil svoje dosedanje delo in sprejel program dela za naslednje obdobje. V MOPO je 350 planincev, od tega se jih vsaj polovica redno udeležuje akcij, ki jih organizirajo. Najaktivnejši so pionirji planinci na osnovnih šolali, ki jih vodijo prizadevni mentorji. Na, tem zboru so tudi podelili bronaste, srebrne in zlate znake Pionir-ja-planinca.
V letošnjem letu je MOPO organiziral vsakoletno planinsko šolo (v mesecu februarju), več predavanj o zanimivostih naših in tujih gorah, več izletov, redni poletni planinski tabor, ločeno za pionirje in za starejše mladince. Na njem so posebno pozornost posvetili vzgoji mladega človeka. Planinci tudi izdajajo interno glasilo MARKACIJE in izredno prizadevno urejajo svojo omarico: Prizadevajo si vzpostaviti aktivno sodelovanje s TTKS in OK ZSMS, katere kolektivni član tudi so. Z različnimi pohodi po partizanskih poteh obujajo in krepijo tradicije NOB. Želijo pa si večjega sodelovanja s taborniki, saj imajo številne podobne akcije, na katerih bi lahko dobro sodelovali.
Tudi v prihodnjem obdobju bodo planinci krepili področje vzgoje in izobraževanja — predvsem najmlajših članov. V ta namen bodo organizirali več predavanj. Posebno pozornost bodo posvetili varstvu človekovega okolja, povečali mar-kacijsko dejavnost, še naprej bodo izdajali svoje glasilo. Letos želijo izdati tudi pesmarico planinskih in partizanskih pesmi ter urediti lastno knjižnico.
Zelja in načrtov je veliko; upajo, da bodo s pomočjo večje aktivnosti mladih tudi uspeli.
D.P.
jesenski prvaki
Borovniški mogometaši so se v jesenskem delu prvenstva odlično odrezali, saj so osvojili prvo mesto v svojem ligaškem razredu. Upajo, da bodo postali tudi končni zmagovalci, saj marljivo trenirajo.
Želimo jim, da bi ta cilj dosegli in razveselili svoje zveste navijače.
Vsako leto sto novih tekmovalcev
v tej novoletni številki smo veliko prostora namenili zimskemu športu. Pisali smo predvsem o pogojih, za njegov še večji razvoj na Notranjskem. Za ilustracijo pa naj zapišemo še nekaj vrstic o tem, kako uspešno razvijajo smučanje v logaški občini, kot je videti iz razgovora, ki gaje imel tovariš Petkovšek s smučarskimi strokovnjaki v Logatcu.
Prizadevni smučarji skakalnega kluba Logatec so zgradili dve skakalnici (15 in 25 metrska) in ju obložili s plastično maso. S tem so uresničili že več letna prizadevanja, da bi na področju Notranjske pričeli organizirano vzgajati najmlajše skakalce in kombinator-ce.
Kakšni so nadaljni načrti smučarskega skakalnega kluba Logatec in kakšne možnosti bo imela tudi širša slovenska in jugoslovanska smučarska organizacija od te pomembne pridobitve, sta nam povedala tov. Zoran MRAK, dolgoletni vodja in organizator smučarskih skakalcev v Logatcu in trener državne reprezentance smučarskih skakalcev Ludvik ZAJC.
Sredi treninga smo zmotili najprej tov. Zajca, ki je v tistih dneh vodil doskok s štirim člani prvega moštva državne reprezentance na 25 m plastični skakalnici. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu in odgovoril na naslednja vprašanja:
Kaj lahko pričakujemo od novega smučarskega skakalnega centra v Logatcu?
„Ze več let ugotavljamo, da zaostajamo za razvojem skakalnega športa v svetu, kjer mladim nudijo več kakor pri nas. Pri nas "pa pogrešamo organizirano delo z mladimi.
Dosedanje delo z. mladimi v pomembnejših smučarskih klubih (Triglav, Ilirija itd.) je sicer potekalo po načrtih klubov, kar pa še ni dovolj, za večje uspehe v državnem merilu. Nikakor ni dovolj, da se mlade vzgaja samo v klubih. Če hočemo vzgojiti dobro reprezentanco, bi moralo vsaj deset, če ne več mladincev trenirati po enotnem programu. Premajhno razumevanje klubov je v preteklosti večkrat oviralo delo trenerja državne mladinske reprezentance.
Po mojem mnenju je na Notranjskem dovolj mladih, ki bi se radi ukvarjali s tem športom, vendar pa nimajo pravih možnosti za dosego vrhunskih rezultatov. Zato lahko pričakujemo, da bodo z organiziranim in rednim delom z. Zoranom Mrakom in njegovimi sodelavci na čelu, dosegli lepe uspehe. Pričakujem tudi, da se bodo tudi ostale Notranjske občine vključile v akcijo „Vsako leto 100 novih tekmovalcev" in da bodo tudi na svojem področju pritegnile mlade za to športno zvrst".
Tovariša Zorana Mraka pa smo povprašali kako so v njihovi občini uspeli zbrati sredstva. za ureditev skakalnih objektov:
„Vsa fizična dela smo opravili smučarji udarniško (62 članov klu-
Ni dovolj samo čakati na bogato zimo, pač pa je potrebno celoletno trdo delo, če hočemo ujeti korak z državami, ki so nas na tem področju prehitele. Samo suhi kon-dicijski treningi med letom so preveč enolični in ne morejo dati dobrih rezultatov. Z dograditvijo takšnih objektov kot so v logatcu pa je dana možnost, da se lahko že med letom skakalci nauče osnovnih tehničnih elementov skakanja med katerimi je seveda najvažnejši doskok. Prizadevni Logatčani so lahko svetel vzgled tudi ostalim smučarskim delavcev v širšem slovenskem prostoru. Če se bo resnično izvedel plan, ki so si ga zastavili Logatčani in seveda s pomočjo vseh ostalih dejavnikov v Notranjski regiji, lahko pričakujemo, da bomo že v naslednjih letih lahko vzgojili vrsta odličnih skakalcev, ki bodo lahko nastopili tudi v državni reprezentanci v vseh starostnih kategorijah in da bomo za njihove uspehe slišali tudi izven naših meja.
ba — pretežno smo skakalci opravili 1562 ur). Denar pa smo si zagotovili z organiziranjem tombol in raznimi deli v organizacijah (med drugim smo tudi gradili Mercator-jev počitniški dom) ter z organiziranjem smučarskih prireditev. 30.000 ND smo dobili od planiške-ga komiteja, prav toliko pa so nam odstopili od svojih dotacij športniki drugih panog v Logatcu. Tudi les so nam podarili kmetje sami, le nekaj malega smo kupili pri Gozdnem gospodarstvu. Nabava plastike nas je stala 240.000 ND, ostali stroški pa so znašali še 30.000 ND. Da bi plastiko ohranili čim dlje v uporabnem stanju smo obvestili vse logaške šole, da vzgojno vplivajo na svoje učence, za sodelovanje pa smo zaprosili tudi vse bližnje stanovalce in pa seveda postajo milice, kajti le s skupnimi napori in razumevanjem občanov nam bo uspelo ohraniti težko zgrajene objekte".
Majhne a obenem največje želje ob vstopu v novo leto
PRED NEKAJ DIMIVI SVA SE S KOLEGOM SPREHODILA PO VRHNIŠKIH ULICAH IN USTAVILA NEKAJ NAŠIH OBČANOV IN MED POGOVOROM Z NJIMI SKUŠALA UGOTOVITI KAJ SI V NOVEM LETU NAJBOLJ ŽELE.
MATJAŽ HANŽEK - absolvent sociologije iz Borovnice — Zelje so samo želje zato si želim, da bi vsi dijaki in študentje v prihodnjem letu imeli manj težav s štipendijami, da bi Borovničani dobili nov vodovod, po katerem bi tekla čista studenčnica, da bi si eorologi prišli ogledati naš potok Borovniščico, da bi v Borovnici zagorele luči, ki bi morale že pred nekaj leti, da bi se uresničilo vse tisto, kar je bilo zglasovano z referendumom in da bi tudi „Naš časopis" postal kvalitetnejši!"
KOBAL JANEZ -- Kobaiovega očeta prav gotovo pozna veliko Vrhničanov, saj ga skoiaj vsak dan srečujemo v bližini avtobusne postaje, kjer že 6 let čisti naše ceste. Ob vprašanju, kaj si želi v novem letu, mi je med dobrodušnim smehom povedal, da prav nič drugega kot samo zdravje.
PAVLE BIZJAN - KS ZAPLA-NA - „v letošnjem letu smo lahko zadovoljni z delom naše krajevne skupnosti, saj smo veliko naredili pri gradnji novega gasilskega doma in pri napeljavi telefonskega omrežja na področju naše krajevne skupnosti.
Za leto 1976 pa si kot predsednik KS Zaplana želim še tesnejšega sodelovanja z DPO, da bi cela Zaplana dobila telefon in da bi gradnja gasilskega doma bila tako uspešna kot je bila letos. V določenih območjih želimo tudi obnoviti električno napeljavo; pričakujemo pa tudi da bo naše sodelovanje z vikendaši še uspešnejše kot je bilo letos, saj to pomeni napredek za našo krajevno skupnost in pa uresničitev že dolgotrajne želje o razvoju kmečkega turizma."
DIONIZIJ PRIZM1Č - je eden najaktivnejših delavcev v vrhniškem AMD in zato so tudi njegove želje ob novem letu vezane predvsem na to društvo; želi si še učinkovitejše delo v AMD Vrhnika in zlasti, da bi člani športne sekcije tudi v tem letu dosegli v kartingu najboljše rezultate.
Enako željo ima tudi ANTON OSREDKAR, upokojenec iz Stare Vrhnike, ki je dejal: „Clovek ne potrebuje prav nič drugega kot zdravje, saj si vse drugo lahko potem sam pridobi!"
IBRAHIMOVIČ MEHO doma blizu Bihača, na Vrhniki prebiva že 15 let. V lepi slovenščini nam je povedal: „Obiskujem šolo za avto-mehanika in zato je moja največja želja v tem trenutku, da bi to šolo uspešno dokončal in dobil službo. Kje se bom potem zaposlil še ne vem natančno, po vsej verjetnosti pa se bom vrnil domov v Bosno."
PAVLOVČIČ ELIZABETA in JERAM PEPCA obe gospodinji z Vrhnike sta sprva malo plašno in sramežljivo gledali v naš fotoaparat in se med seboj spraševali, le kaj bodo rekli „drugi", ko ju bodo videli v časopisu. Ker pa sta obe zgovorni smo se kar hitro razklepetale in med pogovorom sem zvedela, da je njuna največja želja ob noveni
letu ta, da bi bili še naprej zdravi in pri močeh in da bi tudi v novem letu živeli v miru tako kot živimo sedaj. Na koncu pa sta mi še potožili, da so pokojnine prenizke in da zaradi plačevanja raznih prispevkov in drugih obveznosti gospodinji le malo ostane in zato si želita, da bi se pokojnine v novem letu malo povečale.
Poročilo o delu delu OK ZSMS in njegovih organov
OK ZSMS Vrhnika je imela reor-ganizacijsko volilno in programsko konferenco 17.11.1974. Programska konferenca za obdobje maj — oktober 1975 je bila 30.5.1975.
V enoletnem obdobju so se pri OK ZSMS Vrhnika formirale komisije in konference po posameznih področjih. Stanje pa je naslednje:
OK MKS - deluje že od vsega začetka, trenutko vključuje 14 00 ZSMS (00 ni le v KS Ligojna). Ta konferenca je ena najbolj delovnih. V sezoni 74/75 je potekajo občinsko tekmovanje Naš klub 75, kjer je sodelovalo 11 00 ZSMS iz KS. Najbolj je bila v tem obdobju uspešna 00 ZSMS Verd (Vrhnika, Brezovica). OK ZSMS je v sodelovanju z drugimi komisijami in konferencami organizirala več akcij, kot so: NB 75, MŠO 75, Mladina v znanju, spretnosti, pesmi in besedi.
OK MD - je bila v letu po reorganizaciji ena najmanj delovnih saj se je njena aktivnost kazala le v sestankih in vključevanju v športna tekmovanja in morda še v kake druge prireditve. OKMD vključuje 1100 ZSMS, vendar je v marsikateri 00 aktivnost na ,,nuli".
OK mladih v specializiranih organizacijah je v letošnjem letu šele začela s svojim delom in dosega še kar dobre rezultate. Izvedenih je bilo nekaj skupnih akcij, predvsem na športnem področju. Konferenca vključuje 7 organizacij in sicer MOPD, tabornike, JLA, radio klub, šahovski klub, TVD Partizan in strelce.
OK MI — je najmlajša konferenca, saj je bila ustanovljena šele pred kratkim iz komisije za vzgojo in izobraževanje. Vključuje mlade iz osnovnih šol (3) pa tudi študente in srednješolce.
Komisija za IPD - je v letošnjem letu rganizirala več oblik izobraževanja in posvete in sicer: seminar o novi organiziranosti, seminar za mlade iz krajevnih skupnosti, skupno sejo z občinskim sindikalnim svetom in komisije OK ZK. V preteklem tednu pa je bila organizirana skupna seja predsedstva OK ZSMS Vrhnika s političnim aktivom v občini.
Komisija za kulturo - je bila ena najbolj delovnih. Največja akcija je vsekakor bila občinska revija Naša beseda 75, kjer je sodelovalo 5 mladinskih gledaliških skupin. Začela je tudi z organizacijo kulturno zabavnih prireditev Mladina v znanju, s spretnosti, pesmi in be-
sedi, katere se bodo v zimski sezoni nadaljevale.
Izdala pa je tudi literarno glasilo mladihBela krizantema.
Komisija za, informiranje — je v letošnjem letu izdala 4 številke Pota mladih, ki pa so bile na žalost delo le ozkega kroga mladih. Ker je področje informiranja zelo slabo pokrito, bo treba čim preje sprožiti širšo akcijo za poživitev informativne cejavnosti.
Komisija za LO - je bila aktivna na več področjih. V glavnem se je dejavnost komisije kazala v organiziranju pohodov, katerih ni bilo malo. V zimskem času je bil organizirah tečaj orientacije. Vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe je zelo dobro steklo saj se je vključilo vanje v prvi fazi 56 mladincev prostovoljcev.
Komisija zi prireditve - je v sodelovanju s konferenco in komitejem organizirala več akcij oziroma pomagala pri organizaciji mladinskih prireditev. Komisija je v bistvu organizacijski odbor za izvedbo prireditev.
Komisija za MDA — je zaradi težav, ki so nastopile zaradi premajhnega števila brigadirjev svoje delo slabo opravila, saj seje MDA v Sloveniji udeležilo le 11 brigadirjev od 25, pa tudi občinska mladinska delovna akcija je odpadla, za kar pa ni vzrok pri mladih.
Komisija za kmetijstvo - v letošnjem letu še ni uspela organizirati mladih kmetov v aktiv mladih zadružnikov, kar pa bo poskušala v zimskem času.
Komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja je imela v letošnjem letu nemalo dela, saj se je soočila z nalogo reorganizacije mladinske organizacije, zlasti pa je imela veliko dela na področju kadrovske politike, kjer pa je včasih ostala nemočna. V prihodnjem obdobju bo morala komisija temu področju posvetiti še več pozornosti, da ne bo prihajalo do podobnih kočljivih situacij kot v preteklem obdobju.
Na koncu pa še nekaj o neodgovornem delu nekaterih članov ZSMS, predvsem pa članov predsedstva OK ZSMS. Če ocenimo enolotno obdobje s tega vidika, se nam pokaže porazna slika, saj je od 21 članov predsedstva, ki so bili izvoljeni pred enim letom ostalo oziroma še dela v predsedstvu OK ZSMS Vrhnika le 6.
Susman Jakob
Morda vas zanima
Prijavno-odjavna služba pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Vrhnika vodi točno mesečno evidenco o številu prebivalstva v naši občini, številu motornih vozil, voznikih motornih vozil, potnih listinah, prijavah orožja itd.
Za ilustracijo navajamo samo nekaj primerov:
Ob koncu leta 1970 je bilo v občini Vrhnika prijavljenih 13708 občanov, letos konec meseca novembra pa je število prijavljenih občanov znašalo že 15639.
V istem obdobju je tudi število motornih vozil narastlo iz 1967 na 2810. Z vozniškim dovoljenjem je bilo 1970 leta 3040 občanov, konec novembra letošnjega leta pa 3901. T.H.
Plenarna seja občinskega sindikalnega sveta
3. decembra je-bila v mali dvorani doma Ivana Cankarja plenarna Seja občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika, katere se je udeležilo 80 % vseh delegatov.
Delegati so najprej pregledali uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v TOZD in ugotovili, da je bilo na tem področju do sedaj že veliko storjenega, da pa so to v celotnem procesu uresničevanja šele začetki. Poudarili so tudi, da morajo biti delovni ljudje neprestano budni pri ugotavljanju Prikritega zaviranja revolucionarnih samoupravnih procesov. Delegati so prav tako razpravljali tudi o Problemih in pojavih v samoupravni praksi, ki se najpogosteje pojavljajo in se deloma prenašajo iz preteklosti ali pa se sproti porajajo z zgodovinskim razvojem družbe oziroma njenimi pojavnimi oblikami. Poudarili so tudi, da je osnovna organizacija sindikata nosilec akcije za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja, ki pa ni samo sindikalna akcija, saj se morajo vanjo vključiti vse ostale družbenopolitične organizacije z ZK na čelu.
V drugi točki so delegati sprejeli informacijo o podpisu medobčinskega družbenega dogovora o načinu financiranja potreb krajevnih skupnosti. Od sprejetja ustave dalje so bila intenzivna prizadevanja, tako krajevnim skupnostim zagotoviti trajnejši vit- sredstev. V ta na-nien so občinske skuščine, OK SZDL in občinski sveti Zveze sindikatov 13. občin ljubljanske regije 12.11.1975 podpisali družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev za financiranje potreb v krajevnih skupnostih. S tem družbenim dogovorom je v vseh 13. občinah ljubljanske regije zagotovljen enoten in usklajen način financiranja KS iz sredstev, kijih namenijo delavci v TOZD, OZD in drugih delovnih skupnostih za uresničevanje skupnih potreb v KS na osnovi njihovih programov. Medobčinski družbeni dogovor ne opredeljuje zneska na zaposlenega ker je to naloga občinskih samoupravnih sporazumov oziroma dogovora z delavci v združenem delu.
Nato so delegati obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o zagotavljanju in porabi sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti, po katerem naj bi TOZD in OZD ter druge delovne skupnosti plačevale letni prispevek tisti KS v kateri prebivajo njeni delavci. S tako zbranimi sredstvi naj bi krajevne skupnosti financirale investicijska dela, vzdrževala komunalne objekte in napreve, dejavnost ljudske obrambe in družbene samozaščite ter vzdrževale dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in društev. Določen del sredstev pa bi bil namenjen tudi za solidarnostne potrebe pri financiranju manj razvitih KS v občini. Na predlog občinske konference SZDL so med podpisnike sporazuma vključeni tudi kmetijski proizvajalci. Prispevek na zaposlenega naj bi v naši občini v letu 1976, znašal 300 din.
Delegati so se s predloženim predlogom strinjali in določili svojega podpisnika za ta samoupravni sporazum. Nato je bila podana obrazložitev družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v naši občini, katerega namen je, da se vse cene, ki vplivajo na ceno m2 stanovanjske površine, obravnavajo javno.
Nedvomno je potrebna uskladitev oziroma vzpostavitev umirjene rasti cen stanovanj, saj te vratolomno naraščajo in so se od leta 1974 do danes dvignile za več kot 30 %. Tako so z novim družbenim dogovorom opredeljena osnovana načela, merila in postopki za pravilno določitev prodajne cene ob upoštevanju interesov vseh udeležencev pri gradnji stanovanj v občini.
Delegati so obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoti pravljal-cev v občini, obravnavali osnutek sindikalne liste za leto 1976 ter sprejeli informacijo o uresničevanju družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma s področja štipendiranja v preteklem šolskem letu.
T. H.
Delo mladinske organizacije na osnovni Soli Janez Mrak
Na osnovni šoli Janeza Mraka je 91 mladincev. Imeli smo že svoj Prvi sestanek z naslednjim dnevnim redom:
~~ izvolitev odbora MO na naši šoli "■ sprejem programa dela 7 razno
Naš program je naslednji:
1- Učenje
Naša glavna naloga je učenje. Osnovna šola je podlaga, na kateri Se gradi naše nadaljnje življenje. Posameznik naj tovariško pomaga součencu ob njegovih težavah pri učenju. Rezultate učenja bomo Pregledovali ob konferencah ter mesečno na razrednih sestankih in
ob polletju na skupnih mladinskih konferencah.
2. Disciplina
Pod disciplino v šolskih prostorih se šteje vedenje med poukom in odnos vsakega posameznika kot tudi celega razreda do sošolcev, tovarišev učiteljev in drugih delavcev na šoli.
3. Delo mladincev v krožkih
4. Poklicno usmirjanje, ki se sestoji iz
- poklicnega posvetovanja in informiranja
- ankete o izbiri poklica
- individualnega svetovanja v poklicnih svetovalnicah
Začela so se dela za novo večnamensko halo v centru Vrhnike.
Mamica,
meni je tukaj lepo
V tistih dneh, ko so se naši najmlajši že pripravljali na obisk dedka Mraza in še zlasti na vsa njegova darila, smo obiskali nov otroški vrtec na Vrhniki in si ogledali, kako naši malčki preživljajo ure, ko njihove mame hite na svojih delovnih mestih. Ta vrtec je nedvomno najmodernejši v naši občini in verjemite mi, cicibanom, pa tudi tistim mlajšim, ki so že v jaslih, je v njem res lepo.
Tovarišica Feferjeva, ravnateljica tega vzgojnega zavoda, mije povedala, da pripravljajo za novoletno praznovanje program, ki bo trajal kar več dni. Najmlajši si bodo lahko ogledali lutkovno igrico Jureta Pengova v vrtcu, tisti, ki v vrtec ne hodijo pa v Domu JLA. Prav tako pa bodo vrhniške cicibane v novoletnih dneh obiskali tudi priznani lutkarji iz osnovne šole Brezovica. V vrtcu pa pripravljajo še individualno obdaritev, za katero prispevajo sredstva starši sami in pa kolektivno obdaritev po posameznih oddelkih.
Pogovarjali smo se tudi o potujočem vrtcu, ki se v teh dneh končuje. Taje enkrat tedensko obiskal Podlipo, Bevke in Blatno Brezovico s programom, ki traja dve uri in pol in v katerem so zajete vse oblike vzgoje, primerne za vse stopnje starosti predšolskih otrok. Potujoči vrtec so obiskovali otroci od 3 do 6 let skupaj in v posameznih krajevnih skupnostih je bilo
- zbiranja in kompletiranja dokumentacije za potrebe poklicnega usmirjanja
5. Sodelovanja na proslavah
Sodelovali bomo na vseh proslavah, kijih organizira šola. Dolžnost vsakega mladinca je, da po svojih močeh pripomore, da bodo ti prazniki, kijih bomo organizirali preko leta, čim lepše uspeli.
6. Sprejem pionirjev v mo
25. maja bomo sprejeli pionirje v MO. Učence 7. razredov moramo predhodno pripraviti in spoznati z. dolžnostjo člana Zveze mladine. Pripraviti pa jih moramo tudi na sam sprejem. Poskrbeli bomo, da bo vzdušje na sprejemu prijetno.
7. Sodelovanje   s časopisom „Pota mladih"
8. Sodelovali bomo pri prireditvah ob 100 letnici Cankarjevega rojstva. Naša mentorica je Jana
število večje, kot je predvideno za normalno delo. To dejstvo še bolj narekuje potrebo, da je nujno tovrstni način vzgoje naših najmlajših še naprej širiti in izpopolnjevati. Takšna oblika vrtca naj bi v teh krajih bila v prihodnje vsaj dvakrat tedensko in prizadevajo si, da bi prav za to obliko dela v potujočem vrtcu zaposlili eno vzgojiteljico in delo potujočega vrtca
Varšek.
Mele Alenka
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE VRHNIKA IŠČE USTREZNE DRUŽINE, KI BI ZA PRIMERNO PLAČILO BILE PRIPRAVLJENE SPREJETI OTROKE V REJO.
PROSIMO, PRIJAVITE SE NA NASLOV: SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE VRHNIKA - STROKOVNA SLUŽBA TRŽAŠKA ŠT. 1, VRHNIKA.
Enote JLA in teritorialne obrambe del oboroženega ljudstva
Letošnja proslava dneva JLA je bila pripravljena bolj svečano kot v prejšnjih letih in predstavlja sestavni del proslavljanja 30-obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. To ni samo praznik oboroženih sil Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe marveč tudi praznik vseh delavnih ljudi in občanov odločenih, da ohranijo pridobitve narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, množičen pregled moči splošne ljudske obrambe, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, njihova pripravljenost, da nenehno dopolnjujejo sistem splošne ljudske obrambe, kot garancijo neodvisnosti in teritorialne integritete naše države, samoupravnega socialističnega razvoja in neuvrščene politike.
Praznovanju dneva Jugoslovanske ljudske armade so se letos pridružile tudi enote teritorialne obrambe, ki skupaj z JLA tvorijo enotno in čvrsto oboroženo silo Jugoslavije. Znano je namreč, da so naše oborožene sile zrastle iz ljudstva v času narodno osvobodilnega boja, se kalile v boju zoper nemških, italijanskih, bolgarskih in drugih okupatorjev ter domačih izdajalcev, se razvijale in krepile v povojni izgradnji dežele ter v letih 1948, 1953 in 1974 dokazale, da so pri pravljene se zoperstaviti slehernemu poizkusu ogrožanja naše neodvisnosti. Zato lahko rečemo, da so naše oborožene sile v bistvu del ljudstva, kateremu tudi pripadajo in da so pripravljene, da z orožjem v roki, skupaj z ostalimi obrambnimi strukturami naše samoupravne družbe branijo pridobitve socialistične revolucije, nemoten razvoj samoupravljanja ter varnost in nedotakljivost naših maja.
Pri tem ne moremo mimo dejstva, da ne omenimo specifičnosti enot teritorialne obrambe, ki je predvsem v tem, da se pripravljajo in usposabljajo za vojno dejstvo-vanje na fronti skupaj z enotami JLA, kot tudi za borbo v sovražnikovem zaledju. Torej se usposabljajo za vodenje bojev tudi v najtežjih pogojih vojskovanja. In na teh temeljih tudi sloni njihovo urjenje in opremljanje. Za enote TO lahko trdimo, da so glede na izurjenost in opremljenost sposobne izvrševati
tudi najtežje naloge od premagovanja težko prehodnih terenov, izvršitev hitrih premikov do izvajanja nenadnih in bliskovitih napadov.
Kot je znano, imamo tudi v naši občini, tako kot povsod drugod v Sloveniji in Jugoslaviji enote TO, ki so organizirane v formacije, ki najbolj ustrezajo koncepciji in taktiki vodenja splošne obrambne vojne. Vzgoja in urjenje teh enot in poveljstev poteka na podlagi programov, ki so predvsem odraz sprejetih in v praksi preverjenih konce-pcijskih dognanj in sistemskih rešitev.
Tudi v letošnjem letu smo v eno-(ah TO naše občine dosegli zapažene rezultate. Uspešno so bile iz peljane določene organizacijsko formacijske zadeve,. Z enim delom enot smo opravili načrtovane vaje. Posamezniki in skupine so se na tečajih in seminarjih izpopolnjevali za posebne naloge ipd.
Nadalje smo v enote TO sprejeli mladino - prostovoljce. Sprejetih je bilo 59 od tega 45 mladincev in 14 mladink.
Pripadniki enot TO so se udeležili raznih proslav in manifestacij posvečenih 30-obletnici zmage. Tako so trije naši pripadniki sodelovali na slavnostni vojaški paradi v Beogradu. Pet tričlanskih ekip seje udeležilo pohoda ,,Po poteh prijateljstva in spominov" v Ljubljani. Teritorialci so bili skupaj z mladino pobudniki in nosilci akcije, da je na območju občine na predvečer dneva zmage 9. maja zagorelo 10 kresov. Ravno tako je bila zagotovljena udeležba teritorialcev na množičnem strelskem tekmovanju posvečenem dnevu JLA v Ljubljani itd.
Razvejana aktivnost, ki jo izvaja teritorialna obramba je potrdilo da poleg poglavitne skrbi, ki jo imajo poveljstva za mobilizacijsko in bojno pripravljenost enot. se v njenih vrstah gojijo in razvijajo tudi tradicije NOV.
Enaka skrb je posvečena tudi moralnopolitičnemu delu in vzgoji, s katero se utrjuje in krepi politična zavest in patriotizem njenih pripadnikov, kar je zagotovilo, da bodo enote teritorialne obrambe v sodelovanju z JLA in drugimi obrambnimi dejavniki svoje naloge uspešno opravile, tako v miru kot tudi v morebitni vojni. p s.
Sla dan atmade — 22. decembec čestitajo o&em pcipadnikom obocokenifo Ml, tecitocialnifr enot in ci&ilne eažčite
Skupščina občine družbeno politične organizacije in Naš časopis
Uspešno
izvedena vaja enot CZ
V Borovnici se je v letošnjem letu pričela gradnja 24-stanovanjskega bloka. Polovico stroškov bo kril solidarnostni sklad, drugo polovico pa delovne organizacije LIKO - TOZD Borovnica, DONIT in ostale organizacije. Blok bo predvidoma vseljiv že v letu 1976.
Na področju SO Vrhnika je bila še poleti izvedena vaja enot CZ v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Istega dne je potekala tudi vaja OCOOA (občinski center za opazovanje, obveščanje, alarmiranje) in to v vseh SO na področju SRS. Občinski štab CZ seje odločil za izvedbo vaje vseh enot CZ z namenom, da se čimbolj objektivno ugotovi stanje dejanske pripravljenosti enot in da se na osnovi ugotovljenih napak in pomanjkljivosti dopolni nadaljnji program vzgoje in izobraževanja obveznikov enot CZ.
Objektivno je bilo pričakovati, da vaja ne bo idealno uspela, še /lasti, ker je bil čas za pripravo precej kratek in je soupadal s do-pustniško sezono. Občinski štab CZ je na osnovi izpolnjenih vprašalnikov enot CZ. predvsem pa svojih opazovalcev, ki jih je predhodno določil za spremljanje in ocenjevanje vaje, v vseh KS in DO, analiziral vajo in ugotovil predvsem naslednje:
- na vaji v DO je sodelovalo 439 obveznikov CZ (vajo niso izvedli le v treh DO in to zaradi objektivnih vzrokov)
- na vaji v KS je sodelovalo 547 obveznikov CZ (vaja ni bila izvedena le v dveh KS in pa predvsem zaradi subjektivnih vzrokov)
- v OCOOA je sodelovalo 27 obveznikov in to v dveh izmenah
- na vaji je sodelovalo 32 opazovalcev OŠCZ (dva člana OŠCZ pa sta delovala na sedežu OŠCZ, od kjer sta koordinirala delo med OCOOA ter KS in OZD, obveščala in sprejemala obvestila enot
skupno je na vaji sodelovalo 1046 obveznikov
- opazovalci so imeli več pripomb na potek vaj in sicer, da nekje ni bil pravilno dan alarmni signal, nekatere enote so svojo nalogo opravile nedovolj strokovno, pred akcijo ni bilo ogleda objektov, pogrešali so sodelovanje vodilnih delavcev, člani enot so bili pomanjkljivo opremljeni, pomanjkljiva organizacija, dotrajana oprema itd.
Velja poudariti, da se naštete napake in pomanjkljivosti nanašajo le na- posamezne enote CZ. Povzetek skupne ugotovitve za večino enot CZ, tako v ks, kot tudi v do, pa je v tem, da moramo v bodoče posvečati več pozornosti izpopolnjevanju opreme, zlasti pa teore-
tično in praktično usposabljati enote.
Pozitivna ugotovitev OŠCZ pa je v tem, da je večina enot CZ zelo resno pristopila k izvedbi dane naloge in jo tudi zelo dobro opravila. Zelo dobro so opravili svojo nalogo člani OCOOA z opazovalci, kljub temu, da so občasno zatajila tehnična komunikacijska sredstva na relaciji z OŠCZ.
Izhajajoč iz te ugotovitve, daje OŠCZ priznanje vsem sodelujočim na vaji. Posebno priznanje za najbolj uspešno izvršeno vajo pa je podelil KS Blatna Brezovica in KS Borovnica.
Za dosego še boljših rezultatov enot CZ v SO Vrhnika bo moral OŠCZ dopolniti program svojega dela, upoštevaje ugotovitve na vaji in predpisane naloge, ki izhajajo iz novih zakonskih določil, le s skupnimi napori in doslednim izvajanjem predpisanih in dogovorjenih nalog, predvsem pa z našo večjo prisotnostjo v vseh enotah CZ na področju SO, lahko dosežemo še boljše rezultate. In nenazadnje, izpolniti bomo morali tudi tehnično opremljenost OŠCZ.
P.P.
Predavanje o
protioklepni
obrambi
25. novembra je občinski odbor ZRVS v sodelovanju s poveljstvom garnizije na Vrhniki organiziral zanimivo predavanje o protioklepni obrambi za vse starešine v občini-
Predavanje je bilo zelo zanimivo in aktualno ter popestreno s številnimi diapozitivi in shemami. Predavanje je vodil major Gruič.
NAŠIM REDNIM DOPISNIKOM IN RAZNAŠALCEM NAŠEGA ČASOPISA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ŽELIMO V NOVEM LETU VELIKO LEPEGA IN DA BI ŠE NAPREJ OSTALI DOBRI SODELAVCI!
UREDNIŠTVO
Zahvala
Ob smrti moža in očeta STRAŽIŠAR ANTONA iz Borovnice se njegova žena in otroci iskreno zahvaljujejo za pomoč obrtnikom, lovcem, osnovni šoli, Mercatotju, sosedom in vsem sorodnikom, ki so jim ob težkih trenutkih stali ob strani.
Mercator na Vrhniki
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, Frančiške Gregorka iz Sinje gorice, se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo vrhniški godbi, IUV — TOZD Opekarna in trgovskemu podjetju Centromer-kur iz Ljubljane
družina Gregorka
Recital
„Jugoslavija to smo mi" v Podlipi
V prvih decemberskih dneh so tudi prebivalci Podlipe praznovali rojstni dan naše republike. V slavnostnem programu, ki gaje povezoval tovariš Malavašič, so sodelovali vrhniška pihalna godba, moški pevski zbor IUV pod vodstvom tovariša Jurjevčiča in mladinci iz Podlipe. Zbor je zapel nekaj borbenih, delavskih in narodnih pesmi. Poslušalci so bili z. izborom Pesmi izredno zadovoljni, saj je lepa slovenska pesem med ljudmi še vedno pribljubljena in zaželjena.
Med glasbenimi točkami pa so tamkajšnji mladinci povedali nekaj pomembnih misli, ki so se nanašale na praznik republike — praznik vseh nas, ki uživamo svobodo v novi Jugoslaviji.
,,Praznujemo rojstni dan naše republike, naše ljube domovine. To je že tridesetletnica naše republike. Beseda republika pa pomeni vladavino ljudstva, v zgodovini jugoslovanskih narodov.
Zgodovina teh narodov je bila dolga stoletja strašna; doba monarhij, tujih vladavin, zasužnjevalcev, zatiralcev in izkoriščevalcev jugoslovanskih narodov. Težko je najti prave besede, da bi povedali kaj Pravzaprav pomeni to: Jugoslavija, naša republika, naše upravljanje, naša svoboda.
Naša republika se ni rodila kar čez noč. Ljudska obrast nam ni bila dana ali podarjena. Boj za našo narodno in socialno svobodo se je Pričel že mnogo prej. Pred tridesetimi leti pa je bil končan.
Seveda pa takrat še niso bili končani vsi naši boji, kajti nova
Pot iz šole
Po dolgem dežju in težki sivini, ki domuje v naši kotlini, se je v Borovnici le prikazalo sonce.
S sošolko Bredo sva šli skupaj iz šole. Pri trgovini sva se kot vedno poslovili. Ostala sem sama in se vsa Predala spremenjeni naravi. Ves čas sem zelo počasi hodila. Hladen veter, ki je pihal, mi je prijal. Opazovala sem Planino, Trebelnik in na severu oddaljene hribe. Po njih so se še vedno prelivale raznovrstne barve: rjave, rumene, zelene. V soncu se kar izkrijo. Pogled na Planino in Trebelnik je vedno zelo 'ep, a v soncu je najlepši. V daljavi sem zagledala vas. Katera je? Ne vem. Ne znam se še orientirati.
Jugoslavija raste, se krepi in uveljavlja, razvija se kot nekaj popolnoma novega v zgodovini narodov, v zgodovini človeške družbe, med ustvarjanjem pravičnejših zakonov in rasti samoupravljalcev.
Vse to, česar se spominjamo ob tidesetlctnici, ni le zgodovina - to je tudi naša sedanjost, naša resničnost, naši boji in zmage, kajti naša Jugoslavija, naša republika - to je praznik nas vseh, posebno nas mladih, ki teh dogodkov nismo diži-veli, vendar z ljubeznijo do našega maršala TITA hočemo še naprej graditi in žrtvovati vse moči za srečnejšo bodočnost. Po vzorih našega velikega učitelja TITA se bomo vedno pridno učili in vselej ponosno praznovali rojstni dan Jugoslavije.
Jugoslavija — to smo mi!
J. F.
Pogled mi je ostal na njej; hiše na majhni planoti v hribih so kot kocke oziroma igrače.
Zagledala sem Julijske Alpe s Triglavom. Gore in hribi pred njim so zasneženi. Kdaj bo pri nas tako? Morda snega za smučanje še videli ne bomo! Triglav je kot mogočen orjak. Zdelo se mije, da moram narediti samo nekaj korakov, pa bom na njem. Ko bi bilo to res!
Prišla sem do železniškega podvoza. Nič več nisem videla Triglava. Pogled so mi zakrile temne, umazane betonske stene.
Še nikoli prej mi ni bilo tako lepo, ko sem šla v šolo, ker prej vsega tega še nikoli nisem opazila.
Mateja Kovačič 5.b — novinarski krožek BOROVNICA
Korak k boljši preskrbi
Prebivalci Vrhnike in okolice s preskrbo niso povsem zadovoljni. Prodajaln je premalo, veliko premajhna pa je tudi izbira blaga; tako prehrambenega, kot industrijskega.
Od skupnega števila okrog pet tisoč zaposlenih prebivalcev jih kar 46% odhaja na delo v Ljubljano. Seveda pa zaradi tega, deloma pa tudi zaradi slabe preskrbe v domačem kraju, precej zaslužka ostaja v ljubljanskih trgovinah.
Korak k boljši preskrbi na Vrhniki, gre za neživilsko blago, je pred kratkim napravila Mercatorjc-va TOZD Vrhnika, ko je odprla prenovljeno blagovnico. V kolektivu so se namreč močno zavedali, da stara prodajalna zdaleč več ni kos zadovoljevati potrebe in želje občanov. Ponudila je premalo izbire blaga, kije bilo tudi neprimerno razporejeno na prodajnem prostoru. Zaradi tega je bilo negodovanje potrošnikov še večje. Njihove želje pa so podprli tudi organi občinske skupščine.
Vse to je privedlo k obnovitvi blagovne hiše, ki je po dobrem
Kje ste?
Ob prazniku republike je 00 ZSMS na Logu pripravila krajšo proslavo. Bila je podobna mnogim drugim, ki jih za ta praznik pripravljajo razne organizacije po vsej državi. Pa vendar ni bila povsem takšna kot so drugje. Nekaj pa je manjkalo. Manjka/i so ljudje, občinstvo!
V napol praznem prostoru stare trgovine je bilo le nekaj otrok, ki morda takrat niso imeli kam drugam ter trije ali štirje starejši vaščani, ki so res prišli na proslavo.
Sprašujem se — zakaj tako? Ali ni med nami nobenega interesa več za kakršnokoli javno prireditev? Smo res tako privezani vsak na svoj dom in tam preštevamo leta in denar? Ali res nikogar ne zanima kaj se dogaja med mladimi. Proslava ni bila zaradi proslave ali morda zaradi organizatorjev. Morebitni izgovor „zaradi slabe obveščenosti" v tem primeru odpade, kajti vabila so bila raznesena po celi vasi.
In kako bo v prihodnje? Vsekakor se bo moral, oziroma bi se že moral, vsakdo — razen na gasilski veselici — pokazati tudi na kakšnem sestanku ali proslavi. Torej ne zapirajmo se v svoje ozke družinske kroge kjer vsak dan, več ali manj, doživljamo isto. Vsakogar, ki bo prišel bomo veseli. Zato ne dovolite, da se nam tudi v bodoče pojavlja vprašanje: KJE STE?
Boris Armič
mesecu dni, v novi preobleki, že sprejela prve kupce. Prodajni prostor je sodobno urejen in opremljen; v dveh etažah ponudi blagovnica res veliko izbiro blaga. Na voljo je vse, od drobne galanterije, igrač, šolskih potrebščin in tobačnih izdelkov, do otroške, ženske in moške konfekcije. Moderna oprema in razporeditev blaga na posamezne oddelke kupcu omogoča boljši pregled nad ponujenim blagom, hkrati pa delavcem lajša delo.
S preureditvijo Mercatorjeve blagovne hiše na Vrhniki pa je k boljši preskrbi storjen šele en korak. Še vedno namreč ostaja kup nerešenih problemov. Kamen spotike je preskrba s sadjem in zelenjavo, pa z delikateso in svežim mesom. Tudi prodaja industrijskega blaga je nezadovoljiva.
Vse te probleme želijo delavci TOZD Vrhnika odpraviti, saj bi z
izgradnjo trgovskega centra lahko vse tisto, česar sedaj primanjkuje, ponudili kupcu. To pa je tudi sestavni del njihovega načrta razvoja v naslednjih dveh letih.
Takšni obsežni načrti pa so seveda vezani na velika finančna sredstva. Akumulacija v trgovini pada, kreditna politika bank pa je neugodna. Zato takšni načrti zaenkrat niso izvedljivi. Vendar pa kljub vsemu ostaja upanje, da se bodo razmere že v kratkem obrnile na bolje.
TOZD Vrhnika upa, da bo deloma iz lastnih sredstev, deloma pa ob pomoči podjetja Mercator pre-potreben in težko pričakovan trgovski center na Vrhniki postavila že v naslednjih dveh letih.
Morda še to. V obnovo blagovnice so bila vložena velika sredstva, ki jih je deloma zbrala TOZD Vrhnika, deloma pa prispevalo podjetje Mercator. Projekte za adaptacijo je pripravila Mercatorjeva TOZD Investa.
Mile Bitenc
V samem centru Vrhnike: blagovnica Mercator
Notranjost blagovnice je sodobno opremljena, blago pa razporejeno na posamezne oddelke.
Zahvala
Ob tako hitri in boleči izgubi našega ata JOŽETA GABROV-ŠKA iz Podlipe se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot in ga obsuli s tako lepim cvetjem in venci. Enako pa smo dolžni zahvaliti se Malava-šiču za tako lep govor uTdružinam, ki so darovale denar za druge namene, namesto vencev na grob. Hvala tudi vsem delovnim organizacijam in društvu upokojencev z Vrhnike. Zahvaljujemo pa se tudi vsem dobrim sosedom za pomoč v teh težkih dneh.
Žena in otroci
krajevne konference szdl naprošamo, naj prično pobirati članarino szdl v mesecu januarju.
ok szdl vrhnika
v janezovi vasi št. 217 - vrhnika je odprta nova brivnica Delovni čas:
ob delavnikih od 8-12 ure
in od 15-19 ure
ob sobotah od 7-17 ure
Telefon: 70-018
Borovniški tamburaši v Ratečah
Oktobra smo bili povabljeni V Rctcčc na Gorenjskem; Vabilu smo se veselo odzvali in odšli. Pri kulturnem domu nas je že čakal vodja retečanskih tamburašev. Prišli so tudi tamburaši iz Bohinjske Bistrice in dekliški sekstet iz Bukovice. Vsi smo se veselo pozdravljali, nato pa smo odšli v kulturni dom. ki je zelo lep.
Pred nastopom je bila skupna vaja vseh treh tamburaških orkestrov. Skrbelo nas je, kako se bomo med seboj ujemali. Bilo nas je preko petdeset tamburašev. No, tudi io smo srečno prestali.
Napočil je trenutek pravega nastopa. Vzeli smo vsak svoj instrument in odšli na oder. Čisto mirno smo čakali, da se je odprla zavesa in gledalci so nam glasno zaploskali. Prišla je še tovarišica dirigentka. Strmo smo pogledali v njo in pričeli igrati. Ko smo vse odigrali smo odšli Z odra in se oddahnili. Gostitelji pa so nas tudi pogostili. Ko smo se vračali smo vso pot od Rc-teč do Borovnice igrali na tamburice.
Janika Pctkovšek 3.a    novinarski krožek OŠ BOROVNICA
Razstava se nadaljuje
V začetku decembra je bila v Domu JLA samostojna razstava TONETA MARČANA, mojstra fotografije FSJ, ki se ukvarja s fotografijo že 30 let.
Tone Marčan razstavlja svoja dela od leta 1950. in v tem času se je udeležil 188 razstav doma in v tujini s 1235 fotografijami, za to pa je prejel 41 medalj in 16 diplom.
Za delo v fotografski organizaciji je prejel 1957. bronasto, 1961. pa srebrno plaketo BORISA KIDRIČA. Za delo z mladino je 1972. prejel naziv mladinskega mentorja, Foto zveza Jugoslavije pa mu je podelila 1973. naslov inštruktorja FSJ.
T.H.
V počastitev 30 obletnice osvoboditve in 25 letnice Viba filma je bila na Vrhniki predstava novega slovenskega filma Med strahom in dolžnostjo, režiserja Duletiča in po literarni predlogi pisatelja Karla Grabe-ljška. Uprizoritve tega dela na Vrhniki so se udeležili tudi mnogi priznani filmski delavci.
Ob tej priliki se organizatorji te predstave zahvaljujejo Kmetijski zadrugi, ki je omogočila, da je zaradi redukcije električne energije predstava bila sploh mogoča!