vzgoje Področja Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 41 Vloga vzgojitelja se v javnem vrtcu močno razlikuje od vloge vzgojitelja v vrtcu montessori. Vzgojitelj v vrtcu montessori pripravlja okolje, njegova glavna naloga je opazovanje otrok in njihovega dela, kot imenujejo rokovanje otrok z didaktičnimi materiali. Delo vzgojiteljev v javnem vrtcu poteka po nacionalnem dokumentu Kurikulum za vrtce. Raziskava, ki smo jo izvedli, je bila osredotočena na prepoznavanje razlik med javnimi vrtci in vrtci montessori po oceni staršev. Ugotovili smo, da veliko staršev pozna koncept Marie Montessori. Otroke so vpisali v vrtec montessori predvsem zaradi večjega poudarka na disciplini in zaradi načina dela z otroki. Starši, ki so otroka vpisali v javni vrtec, pa so se za to odločili zaradi finančnega stanja in strukturirane dnevne rutine. Javni vrtci in vrtci montessori Karin Vogrič, je zaključila srednje poklicno izobraževanje za Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Svoje znanje bo nadgrajevala na Pedagoški fakulteti, smer Predšolska vzgoja. Je aktivna animatorka, tabornica in varuška pri različnih družinah. Razlike med javnimi vrtci in vrtci montessori Teorija vzgoje velja za temeljno pedagoško disciplino, saj je njeno poznavanje pogoj za razumevanje, ukvarjanje in preučevanje drugih pedagoških problematik, pa tudi za praktično vzgojno delovanje (Peček Čuk in Lesar, 2009). Strokovno podlago za delo v vrtcu pred- stavlja nacionalni dokument Kurikulum za vrtce. V središče postavlja otroka, nje- gove razvojne ter individualne zmožnosti in posebnosti. Poudarja otrokove pravi- ce, ki izhajajo iz Deklaracije o človekovih p rav i c a h in Konvencije o otrokovih pra- vicah. V javnih vrtcih veljajo didaktična načela nazornosti, interesa in aktivnosti, pozitivne usmerjenosti, sistematičnosti, postopnosti, načelo individualizacije in socializacije, ekonomičnosti ter nače- lo enotnosti vzgojnih vplivov (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). Najbolj zna- čilni dejavniki, po katerih je znana meto- da montessori (Montessori, 2009), pa so svoboda izbire, pomembnost čutil in čut za red. Vloga vzgojitelja v pedagogiki montessori je posebna, saj vzgojitelj ne posreduje zna- nja, ampak pripravlja okolje, katerega del je tudi sam. Njegova glavna naloga je opazo- vanje otrok in njihovega dela. Za otroke je zgled in vir znanja (Capuder, 2006). Delo v skupini je individualizirano. Vzgojitelj čim manj posega v delo, zato da bi lahko otrok samostojno preizkušal materiale in odkril, da zna delati sam in zna najti tudi morebi- tne napake. Stalno oblikovanje odraslega v tem smislu ni nič manj pomembno od stal- ne in skrbne priprave okolja, namenjenega izkušnji svobode in aktivnostim, ki jih lah- ko izvajajo otroci (Štradjot, 1996). Povzemimo največje razlike med javnim vrtcem in vrtcem montessori (TMA, 2019): • J a vni vr tec zazna m u je str uk t urira n sis- tem, kjer je vloga vzgojitelja vnaprej dolo- čena za vse otroke. Montessori pristop je nestrukturiran, vsak otrok se lahko izrazi, vzgojitelj pa se mu prilagodi. • T ak o ja vni vr tec k o t mo n tess o ri vr tec sta namenjena vsem otrokom do šestega leta. Študije so dokazale, da je montessori pristop zelo koristen tudi za najstnike. • V ja vnem vr tcu je vzg o ji tel j v sr ediš ču pozornosti in je odgovoren za odloča- nje o metodah vzgajanja. Odloča o tem, kaj, kako in kdaj se bodo otroci učili o neki temi ali usvajali določeno veščino. V konceptu montessori ima odrasli zelo pomembno vlogo, saj preko opazovanja otroka presoja, kateri didaktični pripo- moček mu bo ponudil, sicer pa je otrok prepuščen samemu sebi. • V ja vnem vr tcu s e o tr ok uči s p o dob no hitrostjo kot drugi otroci ali pa zaostaja. Otroci se po metodi montessori lahko učijo v svojem ritmu in si vzamejo čas za učenje vsake veščine. • T radicio nalne igralnice v ja vnih vr tcih s o namenjene vzgajanju. Igralnice montes- sori pa so zasnovane na podlagi opazova- nja otrokovega vedenja in so osredotoče- ne na otroka. To omogoča individualno in usmerjeno učenje. V ameriškem centru za pedagogiko mon- tessori so ugotovili, da je na podlagi znan- stvenih raziskav potrjeno, da imajo otroci, vzgojeni po metodi montessori, ne le aka- demsko prednost, ampak tudi prednost v socialnem in čustvenem razvoju (NCMPS, b. d.). Raziskava o razlikah med javnimi vrtci in vrtci montessori Z raziskavo smo želeli pridobiti odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja, po- vezana z razlikami med vrtci montessori in javnimi vrtci. Zanimalo nas je, ali starši po- znajo metodo montessori in ali bi bili pri- pravljeni vključiti svojega otroka v takšen program. Z zastavljenimi vprašanji smo že- leli preveriti, kako pomembna sta za starše otrokova samostojnost in sodelovanje pri različnih opravilih ter kako bi otroku zasta- Foto: arhiv Montessori inštituta vzgoje Področja 42 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 vili nalogo (da jo rešuje po navodilih ali s svojim razmišljanjem). Na podlagi mnenja anketirancev smo prišli do zaključka o tem, kako starši sprejemajo metodo dela po M. Montessori. Anketni vprašalnik je zajemal dvanajst vprašanj s področja vrtca montessori in jav- nega vrtca ter demografske podatke o spo- lu, starosti, izobrazbi in statusu. Razdeljen je bil 108 priložnostno izbranim ljudem. Povabilo k izpolnjevanju ankete smo posre- dovali znancem, prijateljem in učiteljem ter ga objavili na družbenih omrežij Facebook (Messenger), Instagram in na strani za star- še – blogerje. Anketiranje je bilo izvedeno v marcu 2021. Devet vrnjenih vprašalnikov je bilo nepo- polnih. Vzorec anketirancev je zajemal 92 žensk in 7 moških. Izobrazbena struktura anketirancev je bila zelo raznolika: 32 anke- tirancev je imelo srednješolsko izobrazbo, 23 anketirancev visokošolsko, 36 anketi- rancev je bilo univerzitetno izobraženih, 8 jih je imelo magisterij ali doktorat. Anketni vprašalnik je izpolnilo 11 samskih oseb, 13 oseb s partnerjem, 69 oseb v družini, 3 ose- be, ki živijo skupaj s starši, in 3 osebe, ki so navedle 'ostalo'. V prvem delu raziskave smo ugotavljali, ali starši poznajo metodo dela po M. Montes- sori. Ugotovili smo, da večina anketirancev (79) pozna ta način, 20 oseb pa zanj še ni slišalo. Anketirane smo spraševali, ali je otrokova samostojnost pomembna zanje. Večina jih je odgovorila, da je samostojnost otroka zelo pomembna (57 %) oz. pomembna (35 %). Le peščica (8 %) staršev je odgovorila, da je nepomembna. Mnenje glede samo- stojnosti otrok nas je zanimalo predvsem zato, ker smo v teoretičnem delu spoznali program dela montessori, ki spodbuja otro- kovo samostojnost. Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili, je bilo vprašanje o pomembnosti strukturira- ne dnevne rutine oz. svobodi izbire. Malo več kot polovica (52 %) oseb se je odločila za svobodo izbire, nekaj manj kot polovi- ca (48 %) pa za strukturirano dejavnost. S temi odgovori smo dobili potrditev, da je za starše pomembna svoboda izbire, ki je skladna s programom montessori. Po tem programu namreč otroci lahko svobodno izvajajo naloge. Vzgojitelj ali učitelj le pri- pravita primerno okolje in otroka opazujeta pri delu ter mu nudita pomoč, če potrebuje odgovor. V nadaljevanju smo na podlagi zastavlje- nega vprašanja dobili odgovor, kako po- membna so gospodinjska opravila v mladih letih. Vprašanje se je glasilo: »Ali vam je všeč, da otrok že v mladih letih sodeluje pri gospodinjskih opravilih?« Kar 99 % staršev se zdi, da so gospodinjska opravila v mladih letih pomembna. S tem smo želeli prido- biti mnenje staršev o tem, ali so vsakdanja opravila v življenju pomembna že v mladih letih; da otroci npr. ne izvajajo samo nalog po navodilih (pobriši mizo, pospravi igrače, odnesi pribor in posodo, pospravi prtiček z mize …), temveč sprejemajo in opravljajo vsakdanja opravila. Anketirance smo vprašali tudi, ali imajo v času epidemije covida-19 težave z varstvom svojih otrok. Iz rezultatov je razvidno, da v tem obdobju staršem iskanje ustreznega varstva ni predstavljalo večjega problema. Kar 75 % anketirancev je na to vprašanje odgovorilo z »ne«, kar morda pomeni, da imajo otroke že v varstvu in se s to težavo ne soočajo, 25 % staršev pa je iskalo varstvo. Nadalje smo vprašali tiste, ki iščejo varstvo, ali bi izbrali vrtec montessori. Dobili smo odgovor, da bi tovrstno metodo želelo več kot polovica tistih staršev, ki v današnjem času potrebujejo varstvo. Zanimalo nas je, kakšen vrtec bi starši izbra- li, če bi lahko izbirali med javnim vrtcem in vrtcem montessori: 37 % staršev bi izbralo javni vrtec, 63 % pa vrtec montessori. Zaključek Ugotavljanje razlik med javnimi vrtci in vrtci montessori je prinesla rezultate, ki so uporabni tako za starše kot za bralce članka. Zaključimo lahko, da večina staršev pozna vrtce montessori in je z njihovim delom se- znanjena. Strukturirana dnevna rutina jim je bolj pri srcu, poleg tega otrok lahko po- moč oz. odgovore dobi pri vzgojiteljici. An- ketirancem, ki so izbrali vrtec montessori, je ljubša prosta izbira in pomoč starejših otrok v skupini. Vsem anketirancem, ki vpisujejo otroke v javne vrtce in vrtce montessori, pa so pomembna gospodinjska opravila in sa- mostojnost otrok. Z raziskavo smo prišli do podobnih za- ključkov kot v tujini (NCMPS, b. d.). V ečina staršev pozna vrtce montessori in se strinja s to metodo, vendar so pogosto zmedeni pri izbiri. Starši se morajo odločiti, katera izbira je najboljša za njihovega otroka. Pridobivanje mnenj je bilo v obdobju epi- demije zelo zanimivo. Vsekakor bi bilo primerno čez nekaj časa opraviti podobno raziskavo in primerjati rezultate. V nadalj- njih raziskavah bi lahko ugotavljali tudi vplive zunanjih dejavnikov (kar epidemija nedvomno je) na izbiro ustreznega varstva za otroka. Literatura • Capuder, Metka (2006): Vzgojni pristop Marie Montessori. Tretji dan, letnik 35, št. 7/8, str. 104–110. • Montessori, Maria (2009). Skrivnost otroštva. Ljubljana: Uršu- linski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo. • National Center for Montessori in the Public Sector (NCMPS) (b. d.): Doe s i t wo r k? W ha t r e sea r c h sa ys a bo u t M o n t e s so r i a nd student outcomes. Pridobljeno 23. 5. 2021 s spletne strani: https://www.public-montessori.org/does-it-work-what-rese- arch-says-about-montessori-and-student-outcomes/. • Peček Čuk, Mojca; Lesar, Irena (2009): Moč vzgoje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. • Retuznik Bozovičar, Ana; Krajnc, Metka (2010): V krogu ži- vl jen ja. P eda gogika i n peda goš k i p r is t o p i v p r edšo ls kem o bdo- bju. Velenje: Modart. • Štradjot, Andrej (1996): M ontess or i pedagog ika. Ljubljana: Glotta Nova. • Triangle Montessori Academy (TMA) (2019): Difference between Montessori and Kindergarten Style of Learning. TMAweb, 26. 11. 2019. Pridobljeno 23. 5. 2021 s spletne strani https://www.trianglemontessori.org/difference/. Foto: arhiv Montessori inštituta