Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 6. MURSKA SOBOTA, 7. februara 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske Krajine. Izhaja vsaka nedelo. — Uredništvo i uprava M. Sabola, Križova ul. 4. NAROČNINA NOVlN ČETRTLETNO doma: na posamezni naslov 6 Din., 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Pošt. ček. pol. štev. 11806. CENA OGLASOV na oglasnoj strani: Cela stran 250 Din., pol strani 140 Din., ¼ strani 75 Din., ⅛ strani 35 Din., 1/16 strani 17 Din. Cena malim oglasom do 30 reči 5 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji popüst. Rokopisi se ne vračajo. Ka so očacje zidali, to njihovo pokolenje podira. To je vsikdar bilo na sveti i tüdi bo. Samo ka vsikdar ne pokaže ta nezahvalnost svojega grdoga obraza, nego ga pokrije ali prefarba. Rusija se je zvala „sveta Rusija“. Narod ruski je bio pobožen i veren. Posebno goreče je častio Mater božo. Njej na čast je zidao nešteto lepih cerkev, njej na čast je spevao krasne pesmi, opravlao goreče molitve. I ž njov pa po njej se je trdno okleno Zveličitela. Krščenik nači ne more delati, kak je Kristuš delao. Kristuš je obinjavao svojo sladko mamiko. Tak dela vsaki Kristušov vernik. Obinjavle jo, to je lübi jo, časti jo, kak mater svojo. To je pot h Kristuši. Ta lübezen rodi tisto stanovitnost vu veri, štera je dnesden najbole potrebna. Stomilijonski ruski narod, čeravno so njemi boljševiki podrli cerkvi, čeravno so njemi vzeli nedelo i svetke, čeravno so njemi razdrli zakon, čeravno so njemi prepovedali moliti i deco na molitev včiti, seravno se ne sme od Boga nikaj gučati i pisati, nego samo proti njemi, čeravno je vsako drüštvo, štero bi melo za cio širjenje bože časti i brigo za zveličanje düš, prepovedano, dovoljeno i od vlade z penezi obdarüvano pa samo drüštvo „brezbožnikov“, sovražnikov Boga — vendar je stomilijonski ruski narod ešče dnesden veren. Je v verige vklenjen, nosi na glavi mučeniško korono, ga teži strašna žalost nad božim prekletstvom — a je veren. Veren je, ar je rad meo i rad ma Mater božo. Lübezen do nje ga drži pri Bogi, lübezen do nje ga krepi i pela do zmage. Da Rusija bo premagala brezboštvo po Mariji. V Španiji ali na Španjolskom je protiverska vlada razpüstila te dneve jezuitski red ali „Drüžbo Jezušovo“. Vekšo čast je malošto spravo Španjolcom, kak sv. Ignac loyolanski, ki je nastavo „Drüžbo Jezušovo“. Španjolec je bio, vojak je bio, vučenjak je postao, v svetnika se odgojio i je z svojim redom po celom širokom sveti sejao seme, štero je rodilo: pravico, pobožnost i napredek vu vsem. Največ je pa hasno svojoj domovini, Španiji. Vlada je drüžbo zdaj razpüstila i njej je vzela vse. Njej je ona dala kaj? Nikaj, vzela njej je pa vse: imanje, šole pa še osebno sloboščino, ar jezuiti več ne smejo v cerkvaj, gde so dozdaj delali, bože slüžbe opravlati ali v šolaj včiti. Vučeni so, a ne smejo včiti, pobožni so, a pobožnosti ne smejo širiti, smileni so, a svojega smilenja ne smejo siromakom deliti. Vlada prej v dobre namene obrne njihovo imanje. Poznamo mi te dobre namene iz zgodovine. Par lüdi se obogati z cerkvenoga imanja, narod pa odpadne od tistih dobrot, štere je prle vživao z rok Cerkve. A ar i španski narod je goreči častilec Marijin, bo zmagao. Svetlost zmage že prihaja na den v odločnosti, z šterov se bori proti komunizmi. Gledajte, ka so očacje zidali, to njihovo potomstvo podira. Zakaj? Gda je spao hišni gospodar, je neprijateo kokoj posejao v njegovo pšenico po slabom časopisji, po slabi novinaj. Naše cerkvi, naši križi, naše podobe se tüdi v prah zrüšijo, če dovolimo, da se v našo pšenico, v našo düšo i naših düše. naprej seja, kokoj slaboga krivovernoga ali nikšega čtenja. Poslovalnica Agrarne zadruge v Soboti. Agrarna zadruga sme po svojih pravilaj kdekoli odpreti poslovalnico za svoje kotrige. Prva takša poslovalnica se je odprla z 2. februarom v Soboti za kotrige agrarne zadruge. Ka je namen agrarne zadruge? Poleg ugodnoga rešenja agrarnoga pitanja, — štero je pa takrekoč že itak rešeno z zakonom — poskrbeti svojim kotrigam vse gospodarske i gospodinjske potrebčine. Vse zato, ka štera hiša potrebüje, njej zadruga sme i tüdi šče poskrbeti. Zadruga ne bo tržila, nego poskrbela. Poskrbela pa bo vse brezplačno, ar brezplačno bo držala v poslovalnici svojega nameščenca g. Edšidt Janoša. Pri njem se lehko vsaki zglasi, ki šče postati član zadruge. Plača se pri vstopi 26 Din. i to 10 Din. vstopnine, 1 Din. za legitimacijo, štero vsaka kotriga taki do rok dobi i z šterov se mora legitimirati, če kaj naroči i 15 Din. za delež. Teh 15 Din. vsaki dobi nazaj, kda izstopi v roki, kak določijo pravila. Ma zadruga vpelano tüdi zavarüvanje svojih članov. Ali od toga bomo drügoč gučali. Povedao sem, da zadruga ne bo tržila, nego Poskrbela i to vse brezplačno. Zadruga bo v te namen stopila v stik z trgovci v Soboti i indri pa pri njih naročila za določeno število stalnih odjemalcov blago. Vsaki zna, da če trgovec ma stalne odjemalce, more dati blago falej i preci falej, kak če jih nema, če si mora računati tüdi za nepredvidne izdatke, obresti za ležanje blaga, režijske stroške itd. Vse to odpadne v velikoj meri, deloma pa v celoti, če ma trgovec stalne küpce. Zato bo zadruga stopila v stik z trgovci i prosila ponüdbo, počem bi njej to i ono reč za stalno davali, dobavlali. Najprle je pa potrebno, da znamo, keliko članov mamo. Zato oprosim vse kotrige naše zadruge v Soboti i okolici, naj se javijo pri svojih odposlancaj, tej pa v poslovalnici v starom Martinišči vsaki den od 8 do 12 i od 2 do 4 popoldnevi pri našem nameščenci i odposlanci tü naznanijo, kakše blago i keliko ga potrebüjejo kotrige za svoje hiše. Novi člani naj se v istom časi javijo za sprejem kak je zgoraj povedano. Gda bomo meli že vse naznanjeno, ka vse bo se potrebüvalo i kelikim, bomo se obrnoli na trgovce zavolo dobavlanja i znižane cene. Pri tom deli pride dvoja reč v prvom redi v poštev, ka se mora pojasniti. Prva je dobiček, ki ga bodo meli člani zadruge, najmre odjemalci. Če se jih zbere samo 300, ki do prek zadruge krili vse svoje potrebčine i če dnevno samo eden dinar falej dobijo blago, ki je küpijo, prišpara vsaki letno 365 Din. Vsi sküpno pa pri- šparajo v ednom leti prek stojezero dinarov. Veliki kapital, ki se je nabrao v roki par lüdi, ne se je z velikih dobičkov nabrao, nego z malih, ali dobičke je dostakrat ponüjao küpec. Drüga reč, štero ščem pojasniti, je pa reguliranje cen. Gda zadruga dobi od šteroga trgovca ali od večih znižanje cen, bodo se te tüdi v drügih trgovinaj znižale. Da če se ne bi, te bi vsi odstopili od dozdajšnjih trgovcov i bi pri zadrugi začeli küpüvati. Zato bo morao trgovec tüdi püstiti od cene. Komi bo pa to hasek? Narodi. Tak bo celi narod vlekeo hasek iz zadruge i potom zadruge. I to je ravno namen zadruge. Mogoče je vse solidne trgovine vprečti v to zadružno območje, z vsakim napraviti na gotovo blago pogodbo i do vsi mogli živeti, narod pa bo meo hasek z toga sporazuma. Prosim pri toj priliki že zdaj naprej trgovski gremij, da mi da na moj predlog odgovor. Pripomnim ešče to, da pri tej naročitvaj nega nikše nevarnosti za kakšo zgübo, ar se samo tisto i teliko blaga naroči, keliko ga bodo zahtevali člani. Pri zadrugi je vsaka špekulacija izklüčena. KLEKL JOŽEF, predsednik agrarne zadruge v Črensovcih. Naš odgovor. V edni ljubljanski novinaj se nekak čemeri, zakaj nücamo ime Slovenska Krajina, pa ne Prekmurje. Tak pravi: Prekmurje je uradno ime, tak pišejo tüdi vsi spisi od naše krajine. Na to odgovorimo vsem, ki ne trpijo imena Slovenska krajina, etak: 1. uradnoga imena „Prekmurje“ mi dnes ne poznamo, tak kak ne uradnoga „Štajerska“ ali „Kranjska“. Slüžbeno se deli naša krajina na lendavski pa sobočki okraj (srez). 2. Našo krajino so nazivali „Prekmurje“ od negda tisti, ki so bili na ovom kraji Müre, ar smo samo za nje „Prekmurci“ oni so pa ravno to za nas. Samo da stari spisi — či je tisti nikak pozna? — pišejo ponavadi samo „Prekmurci“, ne pa tüdi „Prekmurje“. 3. mi sami smo pisali že od negda: „slovenska okroglina“, „slovenska krajina“ (v Kalendari, Mar. listi, Novinaj itd. Eden gimnaz. profesor v Soboti je v starih spisaj najšeo že pred 300 leti to ime. Celo sami Madjari so uradno zvali naš kraj, gda so ga za Tótság, Tòtsági esperesi kerület itd. imenüvali, ka pomeni Slovenska Krajina, dekanija Slovenske krajine itd. Vr.) Zato s popunov pravicov ešče i dnes svojo krajino tak imenüjemo. Ime „Slovenska krajina“ nam je postanolo zgodovinsko, ar smo z njim pod tüjov vladov znamenüvali svoje slovenstvo. Povemo ešče to, da ne čüjemo radi, če nas što zove za „Prekmurce“, tak kak drügi nemajo radi, če njim pravimo „Kranjci, Štajarci.“ Pa ešče bole zato, ar so ništerni s tem imenom od nas pisali pa gučali, kak od zapüščenoga, slaboga lüdstva, štero je ne vredno, da bi se zvalo samo slovensko. „Novine“ so pred leti od toga zadosta pisale, Mi smo Slovenci v Slov. krajini! 2 NOVINE 7. februara 1932. Politični pregled. Jugoslavija. Parlament i senat je izročo kralji pismeni odgovor na njegov govor, z šterim je odpro parlament i senat. Odgovor se zahvaljüje Njeg. Veličanstvi za lübezen, z šterov žele narodi pomagati. — I parlament i senat sta si zvolila potrebne odbore za poslovanje. — Pi svetosavskih slavnostih na ljubljanskom vsevučilišči so nešteri naši dijaki metali med goste i narod plakate politične vsebine i demonstrirali proti obstoječemi redi. Policija je napravila hitro red. — Srebrni penez bo dala kovati naša država. Penezi bodo po 10 ino 20 Din. Amerikanski dolar je zavolo zgübe francuskoga zlata v nevarnosti. Ameriška narodna banka ga vzdržuje na zdajšnjoj valuti z velkimi žrtvami. Kak se vidi bo dolar jako spadno. M. Sobota — Nesme hoditi v krčmo. Na podlagi novoga kazenskoga zakona je sodišče prepovedalo Flisar Pavli iz M. Sobote dve leti zahajati v krčme. Pa tüdi krčmari bodo kaštigani, či njemi dajo vino, gda pride v krčmo. Takša prepoved bi jako dobro prišla ešče vnogomi drügomi tüdi. — Dijaška meša. Po dugšem časi je naše gimnazijsko dijaštvo znova melo to preminočo nedelo svojo redno dijaško božo slüžbo, štero je slüžo martiniški g. ravnatel i katehet dr. Kelenc. Želeli bi samo, da se pri dijaškoj meši na kakši način znova vpela tüdi dijaško popevanje na kori. Ravno to bi želeli tüdi, gda so kakši državni svetki. Po vsoj našoj okroglini nastopi v cerkvi, gda so državni svetki, lüdskošolska mladina i popevle med mešov kak tüdi na konci meše državno himno. Samo v Soboti se nam čüdno vidi, gde je telko vučitelstva, pa na eden državni svetek stojijo deca brez vsakšega nadzorstva tam naprej pred oltarom, se nikaj posebno lepo ne obnašajo, od kakšega popevanja pa niti guča nega. Želeli bi zato, da Sobota v tom pogledi tüdi malo bole naprej stopi. — Športni klub Mura. V ednoj zadnjoj številki, gda smo pisali proti plesom v našoj krajini, smo med drügim omenili, da priredi ples tüdi športni klub Mura v Soboti. Razmi se, da smo s tem nikak ne šteli povedati, da bi bili na kakši način proti drüštvi samomi. Nasprotno moramo povdariti, da je bilo to drüštvo ves čas edno z med najbolši drüštev v našoj krajini i je posebno s svojimi nastopi vnogo pripomoglo k ugledi naše krajine. I kak nikomi neščemo delati krivice, tak bi nam ešče prav posebno teško bilo, če bi što mislo, da smo s svojim zadnjim člankom ravno našemi poštenomi drüštvi Muri šteli kakšo krivico napraviti. Slovenska krajina. — Hranilnica in posojilnica v Črensovcih naznanja, da odsehmao ne bo sprejemala strank po nedelaj i svetkaj, nego bo zaprta. Vsaki den od 8 do 12 vüre se vse lejko opravi. V tistom kratkom časi po ranoj do velike meše neje mogoče zvršiti poslov s strankami, zato naj delaven den prihajajo. — Načelstvo. — Uprava Novin v Soboti. Naznanjam, da je vodstvo uprave Novin prevzeo g. Edšidt Janoš v Soboti v starom Martinišči, Križova u. 4. Strankam je na razpo- lago vsaki delaven den od 8 do 12 i popoldne od 2 do 4, v nedelo i svetke pa samo predpoldnom po ranoj meši do velke bože slüžbe. Vsako naročitev Novin, Mar. Lista, Mar. Ogračeka kak i vse spremembe pri naročitvi javite odsehmao sem i ne več v Črensovce. — Klekl Jožef, izdajateo Novin. — Naslovi slovenskih dühovnikov v Franciji so sledeči: Kastelic Josip, Aumetz, Moselle, Franke; Skebe Silvester, Merlebach, Rue de l' Eglise, Franke; Zupanič Valentin, Lievin Pas de Calais, 17 Rue Mozart Fosse 16 France. — Uradni dnevi srezkoga načelstva v D. Lendavi so sledeči: V Beltincih febr. 3., marca 2., aprila 6., maja 4., juna 1. V Dobrovniki febr. 24., aprila 27., juna 22. V Turnišči marca 25., maja 25. Vseli v sredo i to v Beltincih predpoldnom ob 9 v hoteli „Krona,“ v Dobrovniki i v Turnišči popoldnevi ob 2 v občinskom uradi. Beltinci. Izmišlene so trditve, da bi g. Škafar Jožef odao svojo hišo, štero je küpo od Pintariča i drüge, štere še krožijo po vesi od njega po smrti Novaka, prvoga lastnika hiše. Nikomi naj se ne jemle poštenje i zato nišče naj ne išče tožbe. — Grda návada. Ništerni lüdje so začnoli gučati etak: „v Mursko iden!“ Tem se vidi premalo lepo, ka bi pravili „v Soboto“ — ali zakaj páčijo jezik?! Tak so začnoli gučati ništerni nedomačini pa Vogri, zdaj pa se primle lüdi kak küga! Povejte vsakomi, ki de Vam tak pravo, naj guči pošteno. Mi smo proti tomi páčenji naši imen! Ravno takši lüdje gučijo tüdi „Prekmurje.“ Naša Sobota se slüžbeno zové Murska Sobota, ka je ščista z vogrskoga prestávleno — záto je nastánola spàka. Ze so nam pravili vučenjaki iz Ljubljane, ka je „Murska“ ne potrebno, zadosta je samo Sobota, kak mi domá gučimo. — Bakovci. Naš stari širiteo Horvat Janoš je odpelan v Ljubljano na operacijo. Želemo njemi popolno ozdravlenje. Mamo tüdi širitelico: Grah Marijo. Nabrala je ta med siromaki 10 naročnikov na Novine í 34 na Marijin List. V tretji del občine bi ešče eden širiteo potreben bio, te bi znova zacveo naš krščanski tisk, kak je pred leti tak lepo i krasno cveo v našoj občini. Bakovčarje, staro slavo si nazaj spravimo! (Vrednik lepo prosi tretjega širitela, naj se kem prle zglasi.) — Krajna. Naša ves je mala, pa tak čüti nevole, kak vsaka drüga, vendar ne samo, ka nese je zmenšalo število naročnikov pri nas, celo povekšalo se je. Hiš je na Krajni 52, naročnikov na Novin je 44, na Marijin List pa 42. (Živeli Kranjčarje z svojim vrelim širitelom! Naj njihov zgled za sebov potegne vse občine! Vrednik.) Mladencom za zgled. Mladenec Vogrin Števan v Rakičani je brez prošnje sprejeo širitelstvo „Marijinoga Ogračeka“, nabrao 44 naročnikov i nad polovico naročnine že tüdi notri plačao. — Plešete? Kak smo dnes tjeden objavili, pametna Češkoslovenka država je prepovedala vse plesne prireditve v celoj državi. Mi to odobravamo. Naš list sloni na Kristušovoj lübezni, zato pa ma smileno srce do trpečih. Vsi smo si bratje v Kristuši, zato pa trpimo z trpečim, ki mamo lübezen. Na naše stališče nam je nekak odgovoro z tem, da nam je doposlao iz Sobote list „Jutro“ i v njem podčrtao z rdečim klajbasom ne več kak samo osem vabil na plesne veselice. Med temi je tüdi ples, ki ga priredi v Ljubljani klub Primork. Primorci v Italiji ječijo pod strašnim jar- mom, klub Primork pa maškerado prireja. Kak to paše vküp, ne vemo. Pa tüdi to ne vemo, kak paše vküp v tej nevolaj, v šterih zdaj živemo, to nepotrebno razveseljavanje i zapravlanje? V tak resni časaj če nesmo resni, dokažemo, da srno jako daleč ešče od tistoga cila, šteroga nam je Kristuš določo z zapovedjov; lübi bližnjega kak samoga sebe. Te cio jasno pove, da če ti maš penez za plesne prireditve, te tvoj brat ne sme glada i mraza trpeti. Če pa nemaš s kem toga nahraniti i segreti, te pa ga tolaži z radostjov i ne pleši! — Otvoritev zimskoga kmetijskoga tečaja v Bogojini. Tečaj je otvoro sreski kmetijski referent g. Lipovec v navzočnosti zastopnika sreskega načelnika g. Zorna, šol. upravitela Benkoviča, župana občine Bogojina i 80 Vdeležencov. V tečaj je vpisanih 56 kmetskih dečkov iz občin Bogojina, Ivanci, Bükovnica, Strehovci i Filovci. Poleg toga pa prihajajo na posamezna predavanja tüdi drügi kmetovalci, ki neso vpisani v tečaj. Povprečna vdeležba na predavanjih je 80. Za posamična predavanja vlada veliko zanimanje. — Popravlena narava. Človeči düh obvladava tüdi to, ka narava pokvari. Posebno vala to za nedostatke človeče kože i vlasi, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvami, kak so: Fellerova Elsapomada zaščito kože i Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi (2 lončka brez dalnih stroškov 40 Din.), ino Fellerove Elsa-žajfe lepote i zdravja (5 falatov 52 Din. franko). Naroči se pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja Centrala 146. Savska Banov. — Pazimo ka podpišüjemo. V zadnjem časi hodijo po našoj krajini najrazlinčejši lüdje šteri odavlejo razno blago na rate. Opominamo naše lüdi, da dobro pazijo, ka podpišejo takšim trgovcom. Tej trgovci navadno sami spunijo že štampano pogodbo, štero dajo küpci samo podpisati nato jo pa odnesejo, ne da bi küpec meo kaj pri rokaj. V toj pogodbi se pa siromak küpec zaveže, da bo plačüvao trgovci po 24% od šume, štero je nej včasi plačao, Či pa kakšo rato glij ravno tisti den ne plača kak je pogojeni, te zgübi vse peneze štere je do tistoga časa trgovci že plačao, pa mora trgovci blago nazaj dati. Zato pazimo, ka podpišüjemo i na rate kem menje küpüjmo. — Zdravila bodo falejša. Kak vsem drügim predmetom, tak je tüdi cena zdravilom že davno močno spadnola, čeravno smo do dozdaj po apotekaj ešče izdak strašno drago plačüvali zdravila. Zdaj je pa ministrstvo odredilo, da se morajo od 1. februara naprej cene zdravilom po apotekaj znižati za 25%. — Ogen na Petanci. 26. januara zajtra je začno goreti Majcenov mlin na Müri. Mleli so stučke pa se je kamen obžaro i stem vničo celi mlin. Škoda je preci velka. Dnevne novice. Petdesetletnica smrti püšpeka dr. Drobrila Jürja. Letos januara je 50 let, ka je vmro v Trsti Dr. Dobrila Jürij, ki je bio oča zavrženoga hrvatskoga lüdstva v Istri. Prehodo je Istro, hrvatski predgao narodi, knige njemi je pisao v maternom jeziki, z dohodkov püšpekije pa je napravo fundacije za izšolanje nadarjene kmečke dece. Najvekše dobrotnike siromaškomi narodi je dala vsikdar Cerkev. Zato ne Čüdo, če povsod cerkev, to je dühovnike napadajo. To pa zato, ar je plačilo sveta bilo i bode: nezahvalnost i ar hüdobija najprle na tiste vtegüje svojo roko, štera njej največ škodi. 7. februara 1932. NOVINE 3 Od naših v tüjini. Chicago. „Amerikanski Slovencov Glas“ prinaša, da v Chicagi dvoje betežne pomagajoče drüštvo obstoji, šteriva kotrige so Slovenci iz Slov. krajine i ka se v tom drüštvi goji lübezen do slovenske reči i naroda. Steeolton. Németh Martin, navdüšen i zaveden Sloven, ki vnogo darüje za slovenščino i napredek slovenskoga lüdstva, predsednik našega slovenskoga podpornoga drüštva, je zbetežao i se je mogo podvrčti operaciji. Allentown. Naše slovensko podporno drüštvo ma šest podrüžnic. V šestoj se je zvolilo novo vodstvo, šteromi je predsednik Novak Aleksander. S. Bethlehem. Preživlanje naših lüdi je jako težavno. Komaj-komaj da se od dneva do dneva ta rivlemo. Vmrla je Dončec Jožefa žena Marija, rojena Korpič. Vnogo naroda jo je sprevodilo na zadnjo pot. V betegi so jo g. plebanoš vsaki den obiskali i tolažili. Ferme Bois Hebert p. Mormant. Pozdrave pošilata celoj Slovenskoj krajini, posebno pa tišinskim farnikom pa vsem domačim poznancom Štefan i Terezija Vogler. Guignes Rabutin. Toplo mislimo na svoj rojstni kraj, milo nam Slovensko krajino. O kak se nam srce raztegne, gda nam ona pride na miseo. Pa vsikdar nam je pred očmi v toj meglenoj Franciji. Cukorna fabrika, v šteroj delamo, je odpüstila skoro vse delavce. Obdržala jih je ščista malo. I v tom malom šeregi smo ostali mi Slovenci, ar smo bili verni delavci. (Tak je prav! Živeli! Vr.) Pozdravlamo vse naročnike i čtevce Novin, posebno pa tam vse, gde nas poznajo: Rudolf Kerec, Otovci, Franc Kerec, Vidonci, Rüžič Mihal, Prosečkaves, Franc Gumilar, Radovci. GLAVOBOL je večkrat nervozen beteg, če ščemo da se ne ponovi, moramo predvsem ojačiti i pomiriti živce. Na to gledoč hvalijo prek 35 let staro domače sredstvo — Fellerov Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din. povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din. franko pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. NEDELA (Quinquagesima). Vu onom vremeni, vzeo je sebom Jezuš dvanajset vučenikov i pravi njim: ovo gori idemo v Jeružalem i spunijo se vsa, štera so pisana po prorokaj od Sina Človečega. Ar se oda poganom i bode ošpotan i bičüvan i poplüvan; i gda ga zbičüjejo, morijo ga; i na tretji den gori stane. I oni so nikaj toga ne razmeli i bila je eta reč skrita od njih; i ne so razmeli štera so povedana. Včinjeno je pa, kda bi se približavao k Jeriki, niki slepi je sedo kre poti koldüvajoči. I kda bi čüo vnožino mimo idočo, pitao je, ka bi to bilo? pravili so pa njemi; ka Jezuš Nazarenski mimo ide. I kričao je govoreči: Jezuš Sin Davidov, smiluj se meni. I ki so naprej šli, karali so ga; ka bi mučao. On je pa tem bole kričao: Sin Davidov, smiluj se meni. Stanovši pa Jezuš, zapovodao ga je k sebi pripelati. I gda bi se približavao, pitao ga je govoreči: ka ščeš, naj ti včinim? on je pa pravo: Gospodne, naj vidim. I Jezuš je velo njemi: pregledni, vera tvoja je tebe zdravoga včinila. I preci je vido i nasledüvao je njega zvišavajoči Boga. I vse lüdstvo, gda je vidilo, dalo je hvalo Bogi. — (Luk. XVIII.) Pokora. (Paolo Segneri.) Pa se mi ne bi brigali, da vrag naše düše ne bi dobo znova v svojo oblast? Vendar pomislite, kak se on skrbi, da bi nas pali v svojo last dobo? On nas obdava z jalnostjov kak Evo; on nas pohodi z nevolami kak Joba; on nas vkanjüvle kak Judaša; on nas sküšava z prilizavanjom kak Kristuša; on nas sprevaja i spunjava naše žele; on nam ponüja krasne darove, pa mi od svoje strani ne bi šteli meti za sebe nikše brige? O moji dragi! kak je pa li mogoče, da sebe tak strašno vkanjüvlemo i svoje jedine düše ne vcenjavlemo? Ka mi svoje lastne düše ne bi cenili? Gučimo jasno? ka se mi ne bi skrbeli za tisto, ka nam je najvekša dužnost, ka bi vujšli vekivečnomi pogüblenji? O dovolite mi, da se jaz razjočem nad takšov neodpüstlivov malomarnostjov; i vi mi to ne zamerite; da če te pazili, te jo vi tüdi objokavali. Nepobitno dejstvo je, da se med krščeniki malo brige najde za zveličanje düše, kak smo trdili, ne zagovarjajmo se, dragi poslüšalci, znana reč je to, štera si ne da tajiti. Ednostavno znamenje, štero posvedoči, jeli ma kakša reč pred nami vrednost i ceno, je po mojem mišlenji predvsem v tom, če mi od nje gučimo, če od nje zvedavlemo, če iščemo tistoga, ki bi nam znao dati rešenje. Jakob, šteri ide v tüjo deželo, da obišče Labana, kaže pravo brigo, da toga spozna, zato spitavle pastere, da bi od njih kaj zvedo od njega. Jožef, šteri v püstino ide z brati, kaže pravo brigo, da bi je najšeo, zato spitavle od potnikov z vsov skrblivostjov, od šterih bi mogo kaj zvediti. (Dale.) Vesele novine. Piše Dolenski Marko. Naš sluga, šteromi smo veleli na Bistrico iti, nam piše, da je prišeo do krčme, v šteroj so ti modri bistričanci jako burdili pa spevali. Pitao je zato natakarico, ka se tü godi, da je tak velko veselje. Ta njemi je odgovorila, da je nekši kmet kvočko odao i je zdaj vküp pozvao soside i prijatele pa njim je plačao odomaš; zavolo toga je tak velka radost pa veselje, — Hm, na kvočko odomaš piti, to je že malo preveč! Gospodarske novice. Bogojančarke, gda graj sadijo, se vseli kregajo. To pa delajo zato, ar je graj potom bole roden. Zdravstvo. V . . . so najšli vrastvo za pišlivost. S koj stoji, to neščejo ovaditi, samo telko so dali na znanje, ka zaistino pomaga. Ešče či si prej što s tem vrastvom črevle namaže, zraste na njih včasi dlaka, pa gratajo kosmati. Pošta vredništva. Prosimo vse prijatele naši „Veseli novin“, naj nam popišejo, ka znajo novoga v svojem kraji, pa so naši naglejüvači ne zvedili. Ve znate, da več oči pa več vüj več zvej! Zato, skrbmo, da se našemi odvejtki očuvajo vse znamenite novine denešnjega časa! Drügim vesnicam pa privoščimo, da do čüli kaj veseloga od nas. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 68. § guči od kaptola Zagrabečkoga i od pravoslavnih samostanov potem od cerkev keliko zemlje lehko dobijo. Po tom paragrafi bi se lejko javile kolonije, če bi štele lastno cerkev kde povati za agrarno zemljo v korist cerkve. 69. guči od tistih arendašov veleposestniške zemlje, šteri so z dovoljenjom oblasti po staroj pogodbi dozdaj ostali arendašje. Za te arandaše po tom paragrafi več ne obstoji nikša pogodba z veleposestnikom, nego postanejo agrarni interesenti. Odločbo izda komisija, štera pride na lice mesta; proti odločbi je dovoljen priziv v 15 dnevaj na kr. bansko upravo. Poslovalnica v M. Soboti. V smisli svojih pravil je dne 28. jan. načelstvo agrarne zadruge pooblastilo g. Edšidt Janoša, da vodi poslovalnico v M. Soboti. Od 1. februara naprej zato ne trbe onim, našim kotrigam, ki so bliže k Soboti, hoditi v Črensovce. Vse svoje posle lehko opravijo pri našoj poslovalnici, štera je v Križovoj vulici broj 4, to je v starom Martinišči. Tü naš zastopnik prekvzeme vse prošnje i naročitve članov i nam je dostavi. Zglasite se lehko vsaki den pri našem zastopniki i to delavne dni predpoldnom od 8—12 i popoldne od 2—4 vüre, po nedelaj i svetkaj pa samo po ranoj meši do začetka velke bože slüžbe. — Načelstvo. Skakovčarje. Vaše zadeve ležijo ešče vse v Maribori. Gda pride vü agrarna komisija, ka določi cene agrarnoj zemli po zakoni. Iz Ljubljane nam poročajo, da ta komisija pride vün meseca augusta i septembra. Prle se pa mora agr. zemla zmeriti. Inženirje se ponüjajo zadrugi, da zmerijo plüg za 70 Din. Prosimo občine, štere ščejo meti izmeritev, da se javijo pri zadrugi kem prle. Tržne cene. Penezi: Sev. Amer. dolar D. 55∙75, Canadski dolar D. 38∙—, Austrijski šiling D. 7∙—, Francuski frank D. 2∙18, Talijanska lira D 2∙80, Pengő D. 9∙50, Marka 13∙—, Uruguajski peso D. 10∙—, Argentinski peso Din. 14∙— Živina: biki, jünci i telice Din. 3—5, krave D. 1∙50—2∙50, teoci D. 7∙— svinje, D. 5—7. Zrnje: pšenica D. 160, žito D. 160, oves D. 160, kukorca D. 140, krumpli D. 65, ajdina D. 130, proso D. 130, lenovo seme D. 250, grah črešnji D. 20, mešani D. 150. Dva vajenca taki sprejmem za mizarsko obrti JOŽEF PETEK mizarski majster Bogojina. 5 Stanovanje trisobno, s kopalnicov i vrtom se taki odda. — Več se pozvedi v PREKMURSKOJ TISKARNI v Murskoj Soboti. Cepljeno trsje na odajo na podlagi Rip. portalis i Göthe 9 prvovrstno: Poščip, Veliki Rizling, Gutedel, Muškatelec, Muškat Silvaner, Špecijal, se dobi pri FRANCI SERŠENI, trsničari v Veržeji. Cena za 1 komad 1 Dinar. 4 Kolesli. v dobrom stani za eno ali dve kobili se fal proda. Küpci naj se zglasijo pri JANEZI KEREC, kovači Sodišinci št. 47. Mašinska peč za mlatca ali mlin 5 HP se fal proda. Več se zvedi pri KARDOŠ KALMANI Lucova, št. 14 p. Gornji Petrovci. 2 Lepo posestvo 11 plügov vse na ravnici, ščista nove hiše, ograd, v šterom zraste do 20 polovnjakov mošta vse v najbolšem stanji in poleg velke ceste pri Apačaj se zavolo smrti fal odá. Več se zvedi v trgovini JANKO SUŠEC, Gornja Radgona. Hiša, pripravna za gostilno i trgovino, z velkim ogračekom, goricami, sadovnjakom i šumov na Razkrškom bregi se fal oda. Opita se v gostilni RAJNAR v Razkriži. Vajenca za mlinsko obrt Sprejmem taki. HORVAT IVAN mlin, Hrastje Mota. Posestvo s hišov. približno 4 plüge, njive, sadovnjak i gorice se fal proda. Več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače, št. 14. 3 K odaji lepo posestvo v SELNICI, ki stoji iz 10 kat. oralov, 5 njiv, 4 travnikov, 1 goric, zidano gospodarsko poslopje, 4 sobe v zidanoj h si, sadovnjak, 17 m. duga pivnica. Naslov se zve pri upravi. Na javnoj dražbi dne 7. februara ob 2 vüri popoldne se oda v KROGI štev. 41. zemla, štera obstoji iz 2 orala oratje zemle, pol orala funduša i 1 oral ograda vse v ednom falati. Velko svinjsko senje se vrši vsaki četrtek v občini Turnišči. 2 4 NOVINE 7. februara 1932. U OVA TRI MJESECA PRIJE VUČENJA postigla je lutrijska priredba Dobrotvornog Društva Sv. Vinka u Beogradu, u svrhu GRADNJE RIMOKATOLIČKE KATEDRALE U BEOGRADU, o g r o m a n u s p j e h! Dobici: 2 X Din 2,500.000 = Din 5,000.000 2 X Din 500.000 = Din 1,000.000 10 X Din 100.000 = Din 1,000.000 100 X Din 10.000 = Din 1,000.000 Glavni zgoditak: Din. 5,000.000∙- Cijene srećaka: 1/1 (cijeia) Din 100∙— ½ (polovina) Din 50∙— ¼ (četvrtina) Din 25∙— Vučenje 1. maja 1932. Ne čekajte, jer ćete zakasniti priliku, stoga kupite još danas Srećke za gradnju Katedrale koje se kupuju sada na jagmu. Zahvaljujući velikodušnoj potpori svih slojeva naroda, očekuje se potpuna rasprodaja kao i konačni uspjeh. Samo jedan ulog. Nema igre na kola (klase). Prodaju vrše: sve kolekture, novčani zavodi, rimokatolički župni uredi, crkvene i društvene ustanove i t d. Glavna uprava: BEOGRAD Ulica Jovana Ristića 20. Prodajna podružnica: ZAGREB Tvrtkova ulica 5. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren: Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj: Klekl Jožef. Odgovorni urednik: Edšidt Janez v M. Soboti.