J 1,1,1,1,1 iz * vi • Kamniški Št. 16 Leto XXXVIII Kamnik, 23. septembra 1999 Pogled iz Malega gradu na nabila poln Glavni trg med sprevodom narodnih noS, med katerimi smo videli tudi planerje z Velike planine (zgoraj). Hebkranjska semiika ohcet je skoraj vsaka leto sestavni del kamniškega folklor-nega praznika (desno). 29. Dnem narodnih noš v TRIJE SONČNI DNEVI PESMI IN PLESOV Novost pri nakupu železniških vozovnic Na Slovenskih železnicah smo zvedeli nekaj novosti g prodaji kart za vožnjo s kam-ničanom. že večkrat so se potniki, zlasti tlstlr-ki potujejo z vlakom v zgodnjih jutranjih in živel nemalo sitnosti, saj mora l>o pravilih stopiti na vlak z veljavno vozovnico, bodisi za eno jHitovanje, mesečno in podobno. S prvim oktobrom pa Slovenske železnice uvajajo novost, kf poznih večernih urah, pritoževali, dti na postajališčih ne morijo kupiti vozovnic, saj obratovalni čas postajališč ni prilagojen voznemu redu vlakov. Res je, da je na vseh železniških postajah m v krajih, kjer so postajallfiča vzdolž kamniške proge, urejena prodaja vozovnic [tudi v trafikah, na pošti), vendar ie v času »uradnih ur«. Če si torej zgodnji ali pozni potnik ni utegnil priskrbeti vozovnice že prej, je lahko do- bo težave teh vrst odpravila, l*olnikl s postajališč, ki bodo potovali z jutranjimi vlaki z odhodom s postajališč pred 8.15 In z večernimi vlaki z odhodom po 10, url, bodo lahko kupili vokovniče tudi pri sprevodniku na vlaku. Vendar bodo morali biti pozorni, da bodo stopili na vlak pri prvih ali drugih vratih, gledano v smeri vožnje, kjer bo čakal sprevodnik, pri katerem bo potnik lahko kupil vozovnico. Na vlaku SC^IO Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Novo na prodajnih policah! OBLAČILA s. I z smeri Kamnika je dostop do naše prodajalne nemoten. bodo lahko kupili vozovnico samo potniki, ki bodo vstopili na postajališčih Kamnik Graben, Kamnik mesto, Dupllca-Bakov-nik, ftmarca, Homec, liodiea, Trzin. Trzin Mlake, Ljuhjana Ježl-ca in 1 jubljana Brinje. Dobrodošla novost pa ne hO veljala med dnevom, torej za potnike, ki vstopajo na omenjenih postajališčih (razen na Homcu) med 8.15 in 19. uro, saj imajo tedaj možnost kupiti vozovnice na običajnih prodajnih mestih. I'a zapomnite si, da na vožnjo s kamničanom nikakor ne smete brez veljavne vozovnice čez dan, v zgodnjih in poznih urah pa vstopit*; na vlak skozi prva ali druga vrata. SAŠA Ml-JAČ Razprava o spremembah prostorskih aktov Skoraj petsto pobud in predlogov l'eteg& septembru je bila uradno končana poldrugi mesec trajajoča Javna razgrnitev sprememb In dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 -2000 in sreiliijeroCncga plana Občim Kamnik za obdobje I9HH -1990 Iv nadaljevanju Jih bttmo poimenovali na kratko »prostorski akti«), I'red log sprememb je pripravila občinska uprava v sodelovanju z ljubljanskim urlmnls-tičnim zavodom (WZl \atlalje i anje na 3. strani Krajevna skupnost Kamniška Bistrica V ospredju - prometne povezave Na obisku v tej krajevni skupnosti smo bih 10. :>i:pii:inbt^LW ^Cilijfotj. lemih. nalogah in načrtih pogovarjali s predsednikom svela Zdravkom Bodiajom. Te dolžnost je prevzel ko-neč lanskega leta. Po površini meri 83,3 km- in se razprostira na severnem delu občine vključno z vrhovi Kamniških Alp. Meji na KS Kamnik, na KS HodiČ in Črna, tia novi občini Luče in Solčava, na Jezersko, Preddvor in Cerklje ler KS Tunjice. Po velikosti se uvršča med večje, po Številu prebivalcev pa med srednje velike KS v kamniški ohčini. V 340 gospodinjstvih živi 1K34 prebivalcev. od tega je 940 žensk in 894 moSkih. Zanimiv je podatek o starostni strukturi. Do50. lela slarosti je lukaj 1270 krajanov, ki živijo v na slednjih vaseh in zaselkih: Sp. Stranje. Z*. SU jiijt. Zakurita, Stahovica. Kregarjevo, Bi.stričica, Županje Njive, Zakal, Okroglo, Kamniška Bistrica in Velika planina. Na tem območju deluje Calcit. Številni obrtniki, trgovci in gostinci, znani po svoji zanimivi ponudbi. Tuje Se poŠta, osemletna osnovna Šola in fara. Med društvi je zelo uspešno gasilsko druStvo, potem tu delujejo Se Lovska družina, organizacija Zveze borcev. Rdeči križ. močna eni rta CZ ekipe za prvo pomoč, Slratijska godba itd, Teren jc zelo hribovit in se ga težko obdeluje, zato se prebivalstvo večinoma preživlja z delom v gospodarskih in drugih organizacijah, s čistim kmetijstvom pa malo, razvitejša sla govedoreja in paSntSlvo. Del KS Kamniška Histrica s pogledom na Kamniške Alpe H Kako dflujf krajevna skupnost in k*k» w njen sv«! pvvrzujr s kraju A'. V svetu KS so zastopane vse vasi in zaselki. Šteje pa 11 Članov. O delu sveta so krajan, obveščeni z obvestili in sporočili na oglasnih deskah ali preko trgovin pa tudi z osebnimi stiki. Pred koncem lela bo svet KS sklical zbor krajanov, ki ni bil sklican že dalj časa. Člani svela se srečujejo mesečno, pa tudi po potrebi Po njihovem mnenju so krajani pripravljeni sodelovati neposredno pri vseh akcijah in jih materialno podpreti, vendar morajo biti predlogi konkretni in uresničljivi. [ja je tako. kaže tudi petletni 1.5% krajevni samoprispevek, ki je v veljavi že od maja 1997.'Jako zbrana sredstva, ca. 10 milj. SiT letno, dajejo svetu KS možnost, da lahko uresničuje večji del sprejetih nalog. Kale rim Italijani str v zadnjem Čuku dajati prednost? Zaradi zelo velike raz prost ranjen osti KS je bil večji del sredstev name njen prometnim povezavam med vasmi. V celoti je bila zaključena cesta v Županje Njive, asfaltiran* cesta i/ Stranj do Stolnika. zgrajenih je bilo več varovalnih ograj, vodovodno omrežje pa je prevzelo Komunalno podjetje Kamnik, razen v Stotniku. Nadaljevanje na 2. strani NOVA GOSTINSKA PONUDBA V KAMNIKU Poleg dnevne ponudbe vam postrežemo z raznovrstnimi jedrni po naročilu, nedeljskimi kosili, poslovnimi kosili in večerjami. V prijetnem, prostornem ambien-tu pogostimo tudi večje družbe, poroke... Povabljeni vsak dan med II. in 24. uro Gostilna Goručan Kamnik, Radomeljska 18, tet.: 812-S28 ob Športnem parku Virlus 1nsts cvm m mmšKwmom*m j VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH OBLAČIL | IN OBUTVE PRIZNANIH BLAGOVNIH J ZNAMK. PO UGODNIH CENAH IN | PLAČILNIH POGOJIHI I ® 81A-317 FANATIC CHIEMSEE j BEUFES3EIFE A^5 SALOMON/ | I 35 ŠPORT V NOVIH PROSTORIH PTC NA PEROVEM 25. I i Odprto od 81" do i9J0, sobota od 8'" do 13*. JESENSKI KMETIJSKO-OBRTNIŠKI SEJEM V vi NDI NA HIPODROMU OD 1. Lahko rečemo, da je letošnjo 29. prireditev narodnih noS v Kamniku po svoje počaslilo tudi lepo poznopoletno vreme, kije vse tri dni na kamniške ulice zvabilo veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Slišati je bilo. da seje vseh priredilev. Še fnisehej pa nedeljskega sprevoda narodnih noš, udeležilo prek dvajsel tisoč ljudi. Vendar pa je tudi res. daje bilo v nedeljo na delih pločnikov skozi mesto Še kar nekaj prostora. Poseben čar večernim prireditvam so dale izredno tople, jasne septembrske noči, sobotno je poleg zvezd polepšal (udi ognjemet s Starega grada Zato sc je veselje na ulicah starega mesta ob zvokih ansamblov PoljanŠek, Gamsov in Nagelj, ki so se na osrednjem pri-/orifiču na (jlavnem trgu zvrstili od petka do nedelje, vsakokrat raztegnilo pozno v noč oziroma celo do zgodnjih jutranjih ur Tridnevni pisan program 29. Dnevov narodnih noS jc v petek, 10. septembra, popoldne ob zvokih stranjske godbe odprl Tone Smolnikar, župan i 11 predsednik organizacijskega odbora pri Občim Kamnik, ki je to priredilev uspeSno pripravil že lani l^eta 1997 je nam reč prenehalo delovati kamniSko tu ristično društvo, ki je dotlej organi ziralo Dneve narodnih noS. Nadaljevanje na 9. strani 23. septembra 1999 POGLEDI Ljudsko rajanje Fi late listič na razstava Da ne bo pomote - Dnevi narodnih noš se mi zdijo Z več vidikov kar koristni za Kamnik. To moram najprej poudariti zato, da ne bi vsi tisti, ki so se potrudili S celotno organizacijo, razumeli, kot da kritiziram njihovo delo. Vendar pa nas je veliko,' ki nad vsem dogajanjem, pravzaprav ljudskim rajanjem, nismo ravno vzhičeni. Predvsem nad tistim dogajanjem. ki seveda nt' pi>teka i1 sklopu programa. In se začne ztl Sunki in zaradi potokov pijače, kije dodobra razgrela glave. Morda je to pač del ljudskih običajev, mislim - vse te pijanske scene in pobruhane ter polulane ulice, huronsko dretje in vse, kar spada k takšnemu veseljačenju. Človek nehote dobi vtis. da je sprevod narodnih noš in etnološka obarvanost nekako postranskega pomena za vse zabave željno ljudstvo. Glavna je veselica. In mnogi morda niso natančno vedeli, ali so prišli na gasilsko ali kakšno drugo veselico. Ljudski običaji ali celo kakšni drugi vzvišeni nameni ohranjanja tradicije in narodove identitete • kaj je to v primerjavi s pouličnim pijančevanjem in cenenim veseljačenjem? Blaže v iegen. Pomembnejši so bili šanki in stojnice s kramo, ki je navdušila otroke, in ringlšpilont. škripajočim, utripajočim, hrupnim, ki je sploh navdušil kamniško mladet. Tudi naši otroci so rekli, da je fino, ker so enkrat na leto v Kamniku narodne noše - zaradi vrtiljakov, seveda. Ponudba na stojnicah je bila le izjemoma izvirna, hrana pa... Seveda je ljudska, kam pa naj drugam štejemo čevap-čiče. odojka. ki se vrti na rai/iju. in prebranac, kot med slovenske ljudske prehntmbne navade. Nadomestil bi jih kvečjemu lahko dunajski zrezek in Se to za tiste, ki imajo bolj sojhticiran okus. Ljudstvo je dobilo tudi glasbo, kakršno je hotelo. V petek zvečer se je na naše dvorišče zlivala harmonija blagohotne glasbene mešanice z vseh koncev mesta: »Uhvati ritam... dečko, ajde oladi... dejmo roke gor, dejmo, dejmo, dejmo!!.'« Kot se pač spodobi za takšne vrste rajanje. Ali celo narodopisno prireditev? Razgreto vzdušje se je stopnjevalo in stopnjevalo, V soboto zvečer je bilo videti na plesišču na Glavnem trgu rudi tipe, ki jim ne bi prisodil, da bi bili kadarkoli v življenju zaplesali en samcat plesni korak na - govejo muziko. Ki poje nekaj takšnega: »Kure moje. k je ste, petelin je duma ... petelin je duma ..." Naj mi avtorji tega globoko izpovednega pesniškega besedila oprostijo, ker moj citat ni najbolj natančen, saj sem si ga slabo zapomnila. Bistvo pa sem vseeno dojela. Vsaj mislim, da. Za cinike, skeptike, zadržane intelektualce, prefinjene pesniške duše. stare rokerje, alternativce, humoriste s smislom zxi zdravi humor, urbane negativce in podobne kalibre je rajajoče ljudstvo zardelih lic in zaudarjajoče sape ter majavih korakov uprizorilo toliko podob iz ljudskega Življenja, da lahko svojo negativno držo do teh scen mirne duše obdržijo do naslednjega leta. Zraven pa tudi distanco do množičnosti in ljudskosti in vsega, kar spada zraven. Zlasti tisti, ki so v ponedeljek zjutraj peš vijugali med smrdljivimi ostanki veseljačenja, lužami lulanja in bruhanja. Na svidenje na naslednji veselici. BREDA POD BREZNIK VUKMIR Krajevna skupnost Kamniška Bistrica Ob 50-letnici FD Ivan Vavpotič V okviru letošnjih prireditev ob dnevih narodnih noš so kamniški filatelisti, ki letos praznujejo 50- Ictnico obstoja svojega društva, pripravili zanimivo razstavo znamk. V razstavišču Veronika je petnajst članov društva razstavilo delne prikaze svojih najbolj zanimivih zbirk po posameznih tematikah, od držav sveta, astronomije, železnic, ptic, metuljev, cvetja do umetnosti. Športa, taborišča fl. svetovne vojne itd. ['osebno pozornost je pritegnila zbirka veri- Vilibald Novak, predsednik Fl) Kamnik, je oh jubileju govoril o razvojni poti kamniške jitatelije ttioniimuKt. noji* V ospredju - prometne povezave Inž, Ferdo Cvetko je za razstavo prispeval svojo zbirko znamk o taboriščih II. svetovne vojne garjev, avtorja prve slovenske in jugoslovanske znamke, ak. slikarja, kamniškega rojaka Ivana Vav-potiča, po katerem nosi kamniško Fiiateii stično društvo tudi ime. To zbirko je prispeval Zdcnc Skok iz Domžal. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 1999,18.-26. september Kulturne poti Tako kot vse države In pokrajine, kjer se trudijo, da bi ohranili kulturno dediščino, so tudi Sovenlja že od leta 1991 aktivno vključuje v program Dnevov evropske kulturne dediščino. Odziv javnosti Je vsako leto večji, prav tako pa se ftirl tudi Številno sodelujočih. Dnevi evropske kulturne dediščine predstavljajo eno pomembnejših aktivnosti Svetu. Evrope na. področju kulture, saj jih v. bogatim programom pomagajo sooblikovati vse evropske države. Zavest o potrebi po varovanju kulturno dediščine se je začela oblikovati v devetnajstem stoletju in je tesno povezana z oblikovanjem narodnih držav. Sprva miselni okvir varovanja nI presegel narodnih meja. Po prvi, zlasti pa j)o (jru^l svetovni vojni je varovanj«! kulturne dediščine postalo naloga tudi mednarodnih ustanov in organizacij. Vedno več držav st prizadeva, da hI svojim akcijam varovanja iti predstavljanja kulturno dedltčlne dalo mednarodni značaj, Ta prizadevanja pa so fie zlasti opazna zaradi vse intenzivnejšega evropskega povezovanja. Kamnik se je v projekt Dnevov evropske kulturne dediščine aktivno vključil v letu 1998. Vsebino lanski! dejavnosti pa smo želeli nadaljevati tudi v letošnjem letu, ko osrednjo temo predstavljajo kulturne poti. Z Istim naslovom ho Uprava R Sloveniji! za kulturno dediščino Izdala knjigo, ki bo predstavila 23 kulturnih spomenikov, ki so hill obnovljeni v zadnjem času. Mednje kamniški Mali grad žal nI uvrščen. Na prelomu stoletja, ob vedno bolj prisotni skupni Ev-ropl, Kamnik tudi v letošnjem letu v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine pripravlja sklop prireditev, osrednji okvir pa bo predstavljala razstava Grofje AndeAkl, vzpon in zaton dinastitne rodbine. V obširnem projektu, katerega priprave so stekle že v začetku leta 1998, ko smo vzpostavili stike z mestom An-decbs na Bavarskem, poleg Kamnika sodelujejo tudi: Ministrstvo za kulturo 1! Slovenije. Uprava H Slovenije za kulturno dediščino, mesto Slovenj Gradec (občina in muzej), Bavarsko slovensko društvo, Zgodovinsko društvo Andechs, samostan Andechs, občina Andechs in še mnogi drugI. Poleg razstave pripravljamo tudi pester program prireditev, ki ho vsakemu obiskovalcu na svoj način odkril del preteklosti in ga seznanil z. mnogimi podrobnostmi o zgodovini In kulturni dediščini mesta. Kulturna dediščina s svojo raznolikostjo bogati skupni evropski prostor, obenem pa s svojo sorodnostjo ter medsebojnim vplivanjem in prepletanjem priča t) skupni evropski zgodovini. Vabljeni, da k njej pristopite tudi vi! i ANDREJA liRŽHN ■ Nadaljevanje s l. strani. V ta okvir velja izpostaviti še priprave na izgradnjo novega pokopališča na zahodnem pobočju cerkvenega hriba. Zemljišča so že odkupljena ali podarjena (cerkev), V tem času so opravili Še vrsto drugih pomembnih del. In kako naprej? Nadaljevali bodo z urejevanjem novega pokopališča. Z deli naj bi zaključili v dveh do treh letih. Pri realizaciji tega projekta bodo sodelovala tudi KS Godič in Črna. Prednostno pa bodo reševali prometne probleme, saj so nekatere ceste v zelo slabem stanju. Dostop do nekaterih domačij je otežen, v pripravi je modernizacija ceste Bistričica Okroglo v dolžini ca. 500 m, medtem ko je proti Podje-du že zaključena. Zaradi varnosti načrtujejo izgradnjo pločnika v Stranjah, takoj ko bodo rešena nekatera lastninska vprašanja, V pripravi je dokumentacija za razne druge ceste, za javno razsvetljavo v delu Sp. Stranj, Stahovici in na Županjih Njivah. Kako sodelujete z občino in dejavniki znotraj KS? Predsednik sveta KS Zdravko Bodiaj je zadovoljen z dosedanjim sodelovanjem. Finančna sredstva, ki jih KS dobi za delovanje KS, komajda pokrivajo administrativne stroške, S sodelovanjem jim je dokaj hitro uspelo sanirati posledice julijske ujme. KS finančno podpira nekatera društva. Zelo cenijo prizadevno delo Gasilskega društva, kije letos praznovalo 70-letnico obstoja, njihove enote pa na raznih tekmovanjih dosegajo izredne uspehe. Dobro sodelovanje se kaže tudi v tem, da ima KS svoje uradne prostore v gasilskem domu. Na osnovno Šolo so krajani zelo ponosni in tudi sodelovanje je dobro, S pomočjo sredstev KS Komunalno podjetje Kamnik, d.d. Cankarjeva 11, Kamnik išče diplomiranega inženirja gradbeništva in gradbenega delovodja Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh. kimmrtki občan - Ustanovitelj Oblina Kamnik. izdajatelj Bistrica, d.o.o,. Kamnik, Ljub-IjitoNka _Va. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urcdnii . in Icktorica Breda PodbreAnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vi-dic. Na podlagi mnenja Ministrstva /a kuiluro udi časopis med proizvode informativne narave, Kamniški občan i/haja dvakrat mesečno v nakladi Ki.200 i/vodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tet.rfm: 8.11-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. M)]44, so prišli v Maribor. 36 let kasneje se je uresničil veliki projekt izgradnje samo-Stana in cerkve, za kar je imel velike zasluge pater Kalist lleric. Usodno leto 1941 je spet povezalo frančiškane in Škofa Antona Martina Slomška. Nemška okupacijska oblast je zahtevala premestitev posmrtnih ostankov škofa Slomška iz, mestnega pokopališča na drugo mesto, V naglici je bila izbrana ba- zilika Matere usmiljenja, ki je imela kripto, v njej pa sta počivala na-slednjika škofa Slomška • škofa Stepišnik in Na potnik. Leta I97R SO bili zemeljski ostanki Škofa Slomška preneseni v mariborsko stolnico. Vsa ta zgodovinska dejstva SO botrovala, da je kamniški kipar Miha Kač dobil od bratov frančiškanov naročilo, da ob papeževem obisku izdela večji doprsni bronast kip Antona Martina Slomška. Kip od 15. avgusta tega leta krasi notranjost bazilike v Mariboru. Kipar Miha Kač za svoje delo zasluži vse čestitke in pohvale. DANIJEL REZEK Razprava o spremembah prostorskih aktov Skoraj petsto pobud in predlogov š Nadaljevanje s /. strani Spremembe planskih aktov so bile potrebne predvsem zaradi pobud Številnih občanov za načrtovane posege v prostor, kijih veljavni akti niso dopuščali. Mnogi investitorji so predlagali spremembo namenske rabe prostora, prav tako jc bilo moč zaznati pomanjkanje zaokroženih površin za gradnjo stanovanjskih sosesk. razvoja drobnega gospodarstva in za športno rekreacijsko dejavnost. Nekatere gospodarske družbe so predlagale [udi zožitev zazidalnih območij, ki so bila doslej namenjena induslrijski proizvodnji. Podlaga za spremembo občinskih aktov so bila tudi spremenjena obvezna izhodišča ustreznih državnih planskih aktov. Pripravljale! gradiva so obdelali 412 pobud, ki so jih posamezniki, gospodarske družbe in drugi posredovali občinskim službam do 21. oktobra 1998. Seveda je zainteresirane občane najbolj zanimalo, po kakšnih merilih so pripravljalei gradiva upoštevali njihove pripombe oz. jih zavračali. Med nesprejemljive so Šteli vse liste pobude, ki so se nanašale na -razpršeno gradnjo. Mednje so uvrstili tudi tiste predloge za pozidave v znotraj urbanistične zasnove Kamnika. Po mnenju izdelovalcev osnutka za spremembe prostorskih aktov je Kamnik v urbanističnem smislu izrazito linearno mesto. Zalo menijo, da kaže to zasnovo ohraniti in jo dopolniti z enakomernimi prečnimi zelenimi, prometnimi in programskimi povezavami. Ohranili in nadgradili naj hi obstoječe prečne ločitve med Sutno in Spodnjim Perovim, ločitev starega mestnega jedra na osi Kalva-rija, Mali grad, Stari grad ter ločitev med Duplieo in Šmarco. Predvidevajo pa novi prečni prekinitvi med Spodnjim Perovim in Bakovnikom ter med Bakovnikom in Duplico. Naselja med seboj povezuje Ljubljanska cesta, ki se zaključuje z novo oblikovanima severnim in južnim središčem. Hrbtenico zelenega sistema mesta predstavlja Kamniška Bistrica. Zato naj bi ohranili in razširili obvodni prostor. Ohranili naj bi tudi zaledje zelenega sistema (kmeti jske; gozdne in obvodne površine) kot možni prostor za rekreacijo in kot element ločitve Podgorja in Nevelj od Kamniške Bistrice, Staro mestno jedro naj bi oživili z oblikovanjem severnega vozlišča. Večje število prebivalcev v nepo- prebivalce kamniških KS in okoliških krajevnih skupnosti od Volčjega Potoka, Šmarce, Podgorja, Duplice do Nevelj, Tunjic in Vranje Peči, Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, je poudaril, da zaradi zelo restriktivne zakonodaje ni bilo mogoče upoštevati vseh želja in namen teh sprememb je tudi ohranitev določenega prostora, ki ga je čedalje manj, nepozidanega namreč. Posebej pa je podčrtal dejstvo, da politika oblikovanja prostora ni vezana na trenutno lastništvo posameznih parcel. Občino čaka veliko usklajevanj z ministrstvom za okolje in prostor. Zato verjetno pred pomladjo sprememb na občinskem svetu ne bo moč dokončno sprejeli. Potem ko je arhitekt Evgen Čargo iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda obrazložil merila, po katerih so izdelovalci dokumentacije pripravili osnutek, je dejal, da ima Kamnik precejšnje omejitve glede možnosti širitve pozidave. V razpravi so se udeleženci, ki so povsem napolnili veliko sejno dvorano, v precejšni meri omejili na pojasnila, zakaj določena parcela ni zazidljiva. Med splošnimi pripombami pa so odprli vprašanje pozidave v Smarci, varnostnega pasu v K1K, površin za lu- naseljih, kjer so obstoječa zazidljiva zemljišča Še nepozidana. Sprejeli pa so pobude za zaokroževanje oziroma zgoščevanje ureditvenih območij v naseljih. Z zvezdico* pa so označili sicer s prostorskega vidika sprejemljive pobude, ki pa posegajo na I. območje kmetijskih zemljišč. Med pobudami so tudi lake, ki se nanašajo na vsebino prostorskih akiov (npr. veljavnih zazidalnih načrtov), večina teh je srednem zaledju pomeni (udi več uporabnikov ponudbe starega mestnega jedra. Proizvodna območja vzdolž Kamniške Bistrice se bodo prestrukturirala, ohranili bi le vilalna proizvodna območja. Občina Kamnik je v času javne razgrnitve aktov pripravila tri javne obravnave: v Šmartnem, v Kamniku in v Stranjah. V Kamniku jc bila obravnava za Teden otroka in teden prometne varnosti Na Mladinskem centru v Kamniku smo se odločili, da leden od 4. do oktobru zaznamujemo z molom: ODRASLI OTROKOM. Skrbno načrtujemo in izbiramo vsebine, da bi i> mednarodnem letu starejSih pripomogli k čimbolj-Semu sožitju generacij. Drug od drugega se lahko učimo Življenjskih modrosti in radosti, Spoznavamo vrednote različnih generacij in si bogatimo življenje. Predstavljam vam nekaj idej, da hi spoznali vsaj nekaj iz zgoraj navedenega. - 7A POJMO SKUPAJ, na Zaprle« vabimo vse. ki radi pojejo, poslušajo glasbo ali bi se radi naučili pesmi, ki jih znata dedek in babica. Pogovarjali se bomo o starih časih, kakšno je bilo življenje, Šola, igra... - Razstava DOMA NAREJENIH IGRAČ ho na Trgu svobode, kjer se ho/no igrali družabne igre. ba- bica pa nam bo prebirala pravljice, - Ker pa so današnje babice in dedki zelo čili. bomo pripravili Športno popoldne (man nogomet, lokostrelstvo...), da se pomerijo z vnuki. - Tudi LIKOVNA USTVARJALNA DEDIAVNICA ho namenjena vsem generacijam, pri delu pa ho pomagal čisto pravi zmajček. Vse podrobnejše informacije bodo pravočasno na plakatih, še zmeraj pa Je čas za vaše pobude in ideje (sporočite jih spodaj podpisani) Vtem tednu ne bomo pozabili na varnost otrok v prometu. Ker ima šola za vzgojo in prosvetljevanje boljše pogoje, se bomo mi lotili zabavnejšega dela. Pripravili bomo ŽUR NA KOLEŠČKIH (mike. ro-larji. kotalke...), risali po asfaltu, pisali o varni poli v šolo in opravili pregled dvokoles. Računamo na sodelovanje SPV, AMD in policije. Vi sprašujete, župan odgovarja H. K. sprašuje zaka j je na Veliki planini toliko avtomobilov in kaj ho občina v zvezi s tem storila. Na območju Velike planine, ki zajema Veliko planino. Malo planino. Gojško planino in Kiso-vec, irenumo velja več občinskih odlokov, ki predpisujejo red na celotni Veliki planini, vendar se zaradi različnih, predvsem neusklajenih želja uporabnikov (planšarji, iičničarji. najemniki počitniških domov), kljub trudu občine za njihovo uskladitev, ne morejo Izvajati celovito. Žal že dlje časa opažamo, predvsem zadnji dve leti. da uporabniki planine ne upoštevajo določila v Zvezi .v prometom Kljub posredovanju občine m opozarjanju uporabnikov planine (lastnike. Agrarno skupnost, planšarje, najemnike planinskih domov), daje fiotrebno predpisane določbe in omejitve spoštovati, predvsem zaradi varstva narave same in navsezadnje tudi pitne vode, ki izhaja izpod planin in s katero se oskrbuje večina prebivalcev občine, opozorila ne zale žejo zadosti. Občimi je namreč do sprejetja vladne uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju lahko prevoze na planino kontrolirala z. dovoljenji, izdanimi za posamezno vožnjo. Po sprejetju te uredbe pa je nadzor nad kontrolo prometa voženj prešel na : republiške inšpekcije. Ker pristojnih inšpektorjev ni dovolj, te}ja> govorimo o kakršnem koli nadzoru. Resnici na ljubo je potrebno omeniti, da je rudi sama kontrola velikokrat zaradi nasilnega ohnušanja ljudi problematična in terja tudi prisotnost policije. Seveda občina republi ške inSpektor je lahko za nadzor le prosi, dejanskega vpliva na njihovo delo pa nima. Občina .se zato toliko bolj zaveda. da bomo morali sumi i1 skladu s svojimi pristojnostmi uredili in nadzorovati stanje nu planini, kije edinstvena ne samo v Sloveniji, ampak tiuli širše. Urez. ustreznega varovanja pa njena neokrnjenost iz dneva i' dan bolj plahni, plani na pa postaja le še poligon za planinski turizem i1 stilu »z avtom do koče« s tem, da se ceste razpredajo po želji lastnikov zemljišč. Tega pa si občina ne želi, zato moramo to preprečiti. Zalo smo zadovoljni, da so s sprejetjem vladne uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju istočasno nastali pogoji, da lokalna skupnosti s posebnim redom predpiše območ ju, ki morajo biti posebno varovana pred obremenitvami, časovne obremenitve obratovanja in druge ukrepe varovanja. Občina je zato. ne glede no možna nasprotovanja uporabnikov planine, pripravila osnutek odloka o javnem redu na območju Velike planine, ki ho celovito urejal javni red na planini. Odlok bo v prvo obravnavo občinskem svetu predložen mi seji konec septemljra. Poleg priprave odloka je občina naročila tudi odmero javnih cest na območju Velike planine, ki bo skupaj S pripravljenim novim odlokom osnova za učinkovit nadzor, ki Leto 1999je leto starejših Večina od HO udeležencev javne obrhvnave v sejni dvorani obline je s sabo prinesla tudi svojo dokumentacijo, največ v obliki mapnih kopij. ristično dejavnost, možne pozidave na območju Podgorja in Se nekaj podobnih vprašanj. Ker je bilo možno pisne pripombe v posameznih KS dati Še do 5. septembra, jih bodo seveda morali izdelovalci aktov še dodatno pretresli in nanje pripraviti ustrezne odgovore. Kot je predvideno, bo prav obravnava osnulka sprememb prostorskih aktov na seji občinskega sveta 29. septembra. ,F. S. Leto 1999je OZN proglasila za leto starejših. Znano je, da je med nami vedno več ljudi starih nad 65 let in to Število ho še naraščalo. Slarost je prihodnosi mladih, zato je prav, da se 7 njo Čimprej spoznamo in tudi mislimo mirijo. Star človek ima poleg materialnih polreb ludi nematerialne. Lahko rečemo, da je v današnji družbi 7. možnostjo nastanitve v domovih za stare, ko človek ne more več skrbeli sam zase ter s pokojninami in drugimi denarnimi dajatvami, za materialno varnost starega Človeka dokaj dobro poskrbljeno, Odprlo pa ostaja vprašanje socialne in psihične osamljenosti starejših ljudi, ki se velikokrat počutijo zgubljeni in zapuščeni. Da se bo sedanja srednja in mlajša generacija starala man j osamljena in med generacijsko bolj povezana, jc prav, da že danes začnemo ustvarjali pogoje za to. Na področju zadovoljevanja ne- materialnih potreb starejšega Človeka, pri Čemer imam v mislih predvsem smiselno nt kvalitetno preživljanje starosti, jc v Sloveniji zelo lepo zaživel projekl dela s starimi v skupinah za samopomoč. Prva tovrstna skupina jc bila ustanovljena v DU Izola pomladi leta 1987.'Ustanavljanje skupin se je hiLro širijo in danes jih deluje Žc okoli 362, od tega 19(1 v domaČem okolju in 172 v domovih za stare. V skupine je vkl ju čenih 4500 starih ljudi, ki v prijetnem prijateljskem vzdušju preživijo eno uro in po) druženja. Glavna vsebina srečanj je pogovor. Poleg lega pa se v skupinah odvijajo Še druge dejavnosti, kot so pelje, praz.novanje osebnih praznikov in praznikov skupine, krajši in daljši izleti, telovadba, uslvarjalne delavnice, srečanja z zanimivimi osebnostmi ter drugo. Redno sodelovanje članom pomeni tkanje novih prijateljskih vezi. Skupina \e bo nanašal predvsem na pod ročje omejitve prometu in rov nanju s komunalnimi odpadki. Nadzor nad določili ho glede na zakonsko določene pristojnosti razdeljen med republiko in občino. Glede stanja na Veliki plani ni pa želim le še poudarili, da ne glede na okrnjeno motnost ukrepanju s strani občine redno opravljamo kontrolo nad sta njeni Velike planine. Nu žalost lahko pri tem ugotavljamo, da se ne glede na upozarila na pla nirii celo brez ustreznih dovo Ijenj in vednosti občine gradijo nove ceste. 'Zagotovim lahko, da občina za vse opažene nepraviI nosti uvede postopke, ki bodo dohiti svoj epilog pri ustreznih iHipekcljskih službah, seje potrebno takih po stopkov posluževati, če Želimo planino nam in našim potomcem ohraniti kot funkcionalno, pa vendar avtohtono in neokr njeno pokrajino. ANTON TONE SMOLNIKAR Župan sčasoma postane nadomestna skupina družini, ki jo je star človek po odhodu v dom pustil v domaČem okolju. V Občini Kamnik sta bili prvi tovrstni skupim uManovljemjenem Jc ta 195*4. Danes je aktivno delujočih 6 skupin, tri se srečujejo v domačem okolju, tri pa v DSO Kamnik Vodi mojih strokovni delavci-Lentra za socialno delo Kamnik in prostovoljci Vsi smo usposobljeni voditelji skupin starih za samopomoč Krovna in nosilna organizacija projekta ustanavljanja in širjenja mreže skupin starih je Združenje za socialno geronlologijo in gerontagogiko Slovenije, Združenje ima v programu dela tudi organiziranje medgeneracij-skih taborov, katerih se udeležijo mlajša, srednja in starejša generacija. Letos je bil ž.e h. tabor po vrsti julija v Zg. Gorjah na Gorenjskem. Tabora seje prvič udeležilo tudi 5 članic kamniških skupin starih za samopomoč. DANICA KKOPtVSKK Posebno toplo pozdravljamo pobudo Kam-busa, da bodo t' tem tednu popeljali učence tretjih razredov po mestu, na ogled delavnic in avtobusne postaje, predstavili poklice v podjetju in »rekli« tudi kakšno vzgojno na temo: VANDA-IJZEM NI VEČ V MODI! Tudi pri Kam-husu so mislili na vse generacije in tako bosta lahko tudi kakšen dedek in vnuk, v sredo, 10, oktobra, med 10. in 12. uro spoznala tisto, kar bodo videli učenci (starost ni omejena). P. S, Na predlog ZPMS luij bi se otroci v tem tednu začeli pogovarjati in pripravljati na otroški parlament. Ker pa so si izbrali zelo zahtevno temo (spolnost in aids), naj se lotijo prej teme »imava se rada« ali pa namenijo kakšno šolsko uro pogovoru o tem. kako je hiti otrok. HELENA Sklicana 7. seja občinskega sveta Za sredo, 29. septembra, jc župan Tone Smolnikar sklical 7. sejo občin skega sveta. Po predlogu dnevnega reda na j bi občinski svetniki najprej razrešiti svetnika Janeza Krta na njegov predlog in potrdili mandat novemu Člann občinskega sveta Damjanu Hančiču, SKD Svetniki bodo v prvi obravnavi spregovorili o predlogu odloka o var-slvu zraka, o predlogu odloka o oskrbi s pitno vodo, o predlogu odloka o pogojih za podelitev koncesije za opravljanje oskrbe s pitno vodo ter o predlogu odloka o javnem redu na območju Velike planine. Sklepali bodo tudi o dodelitvi garaž prostovoljnemu gasilskemu društvu Motnik. o opustitvi javnega dobra in menjavi zemljišča v k. o. Loke. v Novem trgu in o prodaji manjšega zeml jišča v Podgorju. S sklepom naj bi določili ludi nove cene storitev na kamniški tržnici, cene sejemskih storitev, cene parkiranja iu ccne pogrebnih storitev na Žalah, v Mekinjah in v Ncvljah. Posebna točka bo namenjena možnostim razvoja predšolskega varstva v občini Kamnik, Med zadevami s področja volitev in imenovanj bodo svetniki sklepali o razrešitvi dosedanje in imenovanju nove urednice glasila Kamniški občan. F. S. OBČINA KAMNIK ORGANIZIRA AKCIJO ZBIRANIE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV v soboto, 2. oktobra 1999, od 10. do 13. ure na parkirišču Kinu Dom. Pri vozilu z atestiranim kontejnerjem za zbiranje nevarnih odpadkov boste lahko brezplačno oddali nevarne odpadke, ki sodijo v naslednje skupine: » akumulatorji, » baterije, • zdravila, • barve, topila, labi, smole, lepila, kiti, • olja, emulzije, hladilne tekočine (antifriz), - pralna in kozmetična sredstva (ličila, pršila, čistila), . škropiva in drugi fitoterapevtski pripravki, ■ druge odpadne kemikalije (solna kislina, lužni kamen, varekma, živosrebmi termometri). Nevarne odpadke (zaželeno je, da so v originalni embalaži! bodo sprejemali strokovnjaki podjetja Kemis, d.o.o., iz Radomelj, ki je za obiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov ustrezno registrirano in ima pri tem dolgoletne izkušnje. Opozarjamo pa vas, • da je tokratna akcija zbiranja nevarnih odpadkov namenjena samo gospodinjstvom in • da avtomobilskih gum ne bomo sprejemali. Občina Kamnik že tretje letu organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Vsako leto se akcije udeleži veliko ekološko osveščenih Kamničanov, ki se zavedajo, da nevarni odpadki zahtevajo posebno pozornost, ker vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in zato ne sodijo v zabojnike za odpadke ali v kanalizacijo. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za okolje in prostor občine Kamnik, ga. Mihela Veternik (tel. 818-123). Vsi, ki se boste akcije udeležili, boste veliko pripomogli k našemu skupnemu cilju - ŽIVETI V ČISTEM IN ZDRAVEM OKOLJU! 4 23. septembra 1999 PO NAŠIH KRAJIH Kamniški OBČAN Da ne bo prepozno A ;fA i ^^^^HHHIII^BHMHflBHffiuHK v.............. .......... Glavni sekretar avstrijskega veleposlaništva v Kamniku V nedeljo, 12. septembra, je na povabilo kamniškega Občinskega odbora Mladih krščanskih demokratov obiskal Kamnik prvi sekretar avstrijskega ve-leposlaniftva v Sloveniji g. Martin Pammer .1 soprogo. Gostitelji smo jima razkazal i naravne in kulturno zgodovinske znamenitosti Kamnika in njegove okolice, nad katerimi sta bila zelo navdušena. Z zanimanjem sta si ogledala tudi tradicionalni slavnostni sprevod narodnih noš. Obisk sta gosta izkoristila tudi za srečanje z občinsko delegacijo iz avstrijskega Trofaiacha, ki se je takrat mudila v Kamniku in za seznanitev s kamniškim občinskim vodstvom ter predsednikoma obeh kamniških opozicijskih strank, DAMJAN BANČIČ Foto: Mateja Slapnik Kaj delamo v KUD Tone Kranjc Po ogledu Kamnika se je ob obravnavanju »tekočih zadev« tako gostoma kot gostiteljema prilegel počitek v prijetni senci. Člani KUD Tone Kranjc Kamnik, ustanovljenega v letošnjem letu, smo si v svoj program tlela zapisali, da hočemo popestriti likovna dogajanja v naSi občini. To je seveda težka naloga, vendar se vsi trudimo, da hi jo čim holj uspeSno izpolnjevali. Prva dva dogodka sta če za nami. Ker smo vsi člani likovni samorast-niki in nam primanjkuje določenega znanja, smo za č!ane društva pripravili likovni tečaj na temo risha. Tečaj je vodil naš mentor, akademski slikar g. Lojze Brleč in je potekal od aprila do julija v prostorih nad Ma-ieševo galerijo. Da pa bi tečaj primerno zaključili, smo sc dogovorili, da izvedemo 30. in 31. julija likovno delavnico Velika planina. Velika planina je naša, kamniška naravna in ktillurna znamenitost. Je neizčrpen vir motivov za slikanje, pa naj ho to narava in njene lepote, ali posebna arhitektura pastirskih koč na planini. Čeprav je bila likovna delavnica mišljena kot društvena, pa so se na- šemu vabilu odzvali tudi naš mentor g. Brleč ter znani kamniški slikar Dušan Sterle in njegov sin Matevž. Izkazalo se je, daje taka likovna delavnica dobra ideja, ki jo bomo prihodnje leto nagradili z občinsko in medobčinsko udeležbo, seveda ob podpori občine, Velike planine -zaklad narave in ostalih. Menimo, da je to dobra naložba za Veliko planino kot promocija in malo drugačna popestritev turistične ponudbe. Vsem. ki ste nam omogočili iz-vedho delavnice - hvala lepa. upamo, da bomo sodelovali tudi v prihodnje. Vse Kamničane, ki sc zanimate za društveno in likovno dejavnost, pa vabimo na ogled naše razstave, ki bo v mesecu oktobru. Na tej razstavi se bodo predstavili vsi naši člani s svojimi deli in tudi zdeli, ki so hila narejena na likovni delavnici Velika planina. Predsednik društva RUDI POLJANŠEK Srečanje Šlandrovcev na Šipku V nedeljo, 8. avgusta so proslavili 55. obletnico ustanovitve Šlandrove brigade v neposredni bližini ustanovitve pri spomeniku padlim borcem NOB. na Sipku. Tone Poljanšek - Branko je opisal pomen boja in upora krajanov na tem področju. Rajko Hafner i; Radomelj je govoril o dogodkih, ki so narekovali ustanovitev Šlandrove brigade. Štajerski ansambel pa je zaigral več skladb. To vsakoletno srečanje Šlandrovccv je bilo združeno tudi z akcijo včlanje-vanja med simpatizerje te brigade. Akcija je bila nadvse uspešna in mnogi so takoj podpisali pristopnice oziroma so soglašali, da se pridružijo. Po končanem uradnem delu so se udeleženci na prireditvenem prostoru zadržali še dalj časa. Bili so zadovoljni, ker so se srečali z nekdanjimi borci, znanci in prijatelji. STANE SIMŠIČ Sviliji za ZUIM Klic v stiski krajanov Porebra Novo šolsko leto, nove skrbi in Odgovornosti. Vati Poreberje ono starejših namltj, omonjuno žr leta 120SL Prvo lepo. prostorno avtobusno postajo snm dobili leta ISB8, nn katero smo upravičeno ponosni, flaseiras y,ahvulu grt• lastnikom zoinIJI6č {družinama Pavilč in Ahčtnl kt so privolili v Izgradnjo. Vsako jutro se trn nafti postaji Kuvran-Fbreber zbere sedemnajst šoloobveznih otrok, osem dijakov, študentov, nekaj delavcev in nas, upokojencev. Čakanje na tej postaji Je zelo zanimiva Začne se že zjutraj ob peti liri in se nadaljuje prek celotnega dnu do približno enajste ure ponoči, ko se vozači vračajo Iz oddaljene službe. Če bi si radi ogledali, kuka je videli tri avtomobile vzporedno prt vratolomni hitrosti nu cesti lirez označene omejitve. Vas vljudno n&ptokamo, (hi s1 to ogledate v času čakanju na šolski avtobus l)n ne omenim slučajne potrebe prehodu čez cesto ob prihodu avtobusa! To Je zaenkrat še loterija, na kateri smo Se zmagovalci s celimi kostmi Problem je v Soteski, kjer na Zabet pešcev lastniki zemljišč ne dovolijo posega m njihovo posest, čeprav se njihovi vnuki (ali bodoči vnuki! prebijajo (ali se šele bodo prebijali) skozi gnečo na cesti mimo prasne In štrleče Žive meje In brez pločnika do postaje pri /Jati kaplji. Pikri besedi naj ne zamerijo lastniki, ki so poseg Ze dovolili. Vsi ostali pa naj si Izprašajo vest, dušo ali odgovornost! Prepričana sem, da bom na letel n na toliko posluha in dobrote pri ljudeh, da se bodo lastniki omehčali zaradi varnosti pešcev in voznikov. Mislim, da je u reji motit In varnost zemljišča ogledalo lastniku. Pri pogovoru s krajani se Je izkazalo, da nujno potrebujemo oznako kraju, kar bi omililo hitrost vozli, in označen prehod za pešce. Zavedamo se, da zgolj oznaka kraja poznavalcem ceste ne 1)1 hila ravno v korist, ker je ravno na tem delu prikladno za prehitevanje. Omejitev hitrosti, kakor je sedaj. 911 km/h, za nas ni sprejemljiva. Minam namenu biti nesramna, vendar bi za registracije iz štajerskega predelu računala cestnino! Rtzabljajo namreč, da v NAŠI dolini Živimo tudi domačini! To je namreč problem cele doline. FRANCKA PODBEVŠEK, POREUEH Matična knjižnica Kamnik Nove možnosti podaljševanja, rezerviranja in naročanja gradiva POSVET PRED AKCIJO (ob tekočih zadevah)... Člani in gostje KUD Toneta Kranjca so en vikend c avgustu ustvarjali na Veliki planini - zaklad narave, kar jim je omogočila družba enakega imena! Zahvala s strani gojencev in vodstva Zavodu direktorju g. Bogomilu Hietfcleju. Podjetje Svilanit se je odločilo Se za eno prijazno potezo. Ob začetku Šolskega leta so otroke, ki se usposabljajo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, obdarili s 170 brisačkami - »Sviliji«. katerih so se otroci zelo razveselili. Koncert skupine Caminoigra na gradu Zaprice V začetku septembra i J. 9.) je bit v salonu gradu Zaprice zanimiv dogodek za ljubitelje nekoliko drugačne glasbe - nastop nove skupine Caminoigra, Sestavljajo jo mladi htmniSko-berlinski kitarist, flavtist, in hkrati tudi glavni vokalist Janez Tomšič, tolkalec Blai Cetarec z obširnim izborom najrazličnejših tolkal, običajnih in eksotičnih (cajon, bongos, palmas) - nastopa tudi s tako znamenitimi zvezdami popularne glasbe kot sta Davor Radolfi in Rit-mo Loco ter » zasedbi Por Los Caminos Flamencos in stari znanec kamniške publike vsestranski kontrabasist Nino de Gleria. katerega zadnji projekt - koncertno predstavitev glasbe za godalni kvartet prav tako v kratkem pričakujemo v Kamniku. Njihova glasba je večinoma improvizirana, v njej pa se čutijo vplivi najrazličnejših svetovnih godb tako latinskoameriške glasbe, jlamenca in pa indijskih rag - predvsem v vzhodnjaško obarvanih, mitičnih uvodih v skladbe. Vodja skupine in avtor večine skladb Jan Tomšič se vokalno izraža V nekem popolnoma izmišljenem jeziku (nepoučenega asociira na španščino) in s tem inovativno dopolnjuje instrumentalno zvočno podobo. Poslušalci so hvaletno sprejemati sproščajoče in komunikativno glasbo, najbolj pa jih je navdušila skladba Arabska noč, nastala v noči pred koncertom. M. Kumer TURISTIČNCMNFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1 240 KAMNIK TEL.: 061 /831-470, FAKS: 061 /818-119 e-mail: infocentQr.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV mask /\e/a kulturnih organizacij k a m n i k Japljeva 2, 1240 Kamnik tel.: 061/831-612 Program prireditev ob Dnevu evropske kulturne dediščine 1999 Kamnik, 24 do 26. september 1999 Petek. 24, septembra, ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: GROFJE AN DEŠKI vzpon in zaton dinastične rodbine Sobotah Ž- septembra ob 10. uri - Glavni trg, Kamnik - Vodenje po mestnem jedru ob 11. uri - Frančiškanski samostan - Ogled knjižnice samostana ob 20. uri - Cerkev Frančiškanskega samostana - Koncert: Andrej Grafenauer, kitara, vitiuela Nedelja. 26. septembra ob 14. uri - Glavni trg, Kamnik -Vodenje po mestnem jedru ob 18. uri-Galerija Veronika, Kamnik - Koncert učencev Glasbene šole Kamnik so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 061/812-597 Četrtek. 7. oktobra, ob 19. uri Kavarna Veronika, Kamnik Otvoritev razstave ilustracij in predstavitev knjige VERONIKA z Malega gradu - ljudsko pripovedno izročilo s Kamniškega. Ilustracije so delo akademskega slikarja Kcstje Gatnika. Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 4. oktobra, ob 18, uri: PRAVLJIČNA URA, vodi ga. Jana Verlinšek Ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri: DORINA JAJCA, vodi ga. Jana Verlinšek Pravljične ure - POTUJOČA dMr !iZN[ KNJIŽNICA Petek, 1. oktobra, ob 18. uri: OŠ Gozd, Krivčevo Ponedeljek, 11, oktobra, ob 17.30: OŠ Sela Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico R. Scamell: MIU (zal. Epta). Otroci naj s seboj prinesejo copate! so KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, 1240 Kamnik tel.: 061/817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽUHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. BO PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center - Družinski klub in Klub staršev Int.: Helena Sterle po tel,: 815-477 Od 2. do 10. oktobra Zaprice, Športni stadion Mekinje, Trg svobode »ODRASLI OTROKOM« - prireditve ob tednu otroka in tednu prometne varnosti ter letu starejših. Točni termini in lokacije prireditev bodo objavljeni na plakatih. so DRUGE PRIREDITVE ZAKLJUČNI TENIŠKI TURNIR LB Nedelja. 26. septembra. ob 9, uri Igrišča TK Slazenger, Kamnik Zaključni teniški turnir za dečke in deklice do 10, 12 in 14 let. Organizacija: TK Slazenger Kamnik, inf.: g. Tone Jeras po tel.: 817-679. Ponedeljek. 27. septembra. ob 19. uri v ŠCRM Kamnik, organizira Z KO Kamnik PREDAVANJE dr. DUŠANA PETRAČA Slovenski strokovnjak, ki že skoraj 30 let deluje v ameriški vesoljski agenciji NASA v Pasa-deni - ZDA, bo predstavil svoje delo, vesoljske projekte NASA in govoril tudi o našem rojaku Hermanu Potočniku-Noordun-gu, pionirju vesoljskih poletov. Z veseljem pa bo odgovarjal tudi na vprašanja udeležencev predavanja. BAJTARSKI GOLAŽ Sobota. 2. oktobra, ob 11. uri Pastirsko naselje na Veliki planini Prireditev ob začetku bajtarske sezone s podelitvijo priznanj in predajo ključa. Organizacija: PD Bajtar, informacije: g, Boris Pohlin po tel.: 812-380 Že nekaj časa lahko člani Matične knjižnice Kamnik prek internem pregledujejo, katero gradivo imajo izposojeno in do kdaj. V ta namen je predhodno potrebno v knjižnici evidentirati vaše geslo. Vnos vašega gesla zahtevajte pri izposojevalki-cu. Tiste, ki morda ie niste poskusili, vabimo, da Se na domači strani MKK (http:// www.kom.sik.si) priklopite na Virtual no knjižnico Slovenije. Med splošn otzohraž.evalnimi knjižnicami izberite Matično knjižnico Kamnik in vnesite geslo. No računalniku boste sproti dobivati vsa potrebnatnavodila. Letos so v sistemu COBISS pripravili Še nekaj novosti, ki smo jih tudi v naši knjižnici z veseljem sprejeli. Tako bo olajšano poslovanje tistim bralcem, ki radi delajo z računalnikom. Doma si boste lithkt) sami podaljšali rok izposoje gradiva ter rezervirali ali naročali želeno gradivo. Ker pa so za to določeni posebni pogoji in nekatere omejitve, jih predstavimo malo pobliže. Rok izposoje lahko podaljšate za vse izposojeno gradivo ali pa samo za liste izvode, kijih sami izberete. Podaljšanje ne bo opravljeno, če nimate poravnanih vseh obveznosti do knjižnice (članarina. zamudnina.....). Prav tako ni možno podaljšati roka izposoje gradivu, kateremu knjižnica ne dovoljuje podaljšanja, gradivu z že pretečenim rednim rokom izposoje in gradivu, kije rezervirano. Po internetu lahko rezervirate gradivo, ki je i> noši knjižnici trenutno izposojeno. Ko ho prosto, vas bomo obvestili po telefonu, lahko pa tudi pri rezervacijah gradiva obstajajo določene omejitve. Ne morete ga rezervirati, če nimate poravnanih vseh obvez-nosit do knjižnice, če imate gradivo ie izposojeno oz. ste ga ie reze ni rut i. Rezervirate lahko samo gradivo na oddelkih z avtomatizirano izposojo (Kamnik centrala). Za posamezno gradivo je največje število dovoljenih rezervacij 5. Gradivo, ki je t' knjižnici trenutno prosto, pa lahko naročite. Naročeno gradivo vas bo dva dni čakalo pri izposojevalnem pultu na oddelku. Upamo, da se bodo tudi ti novi načini poslovanja s knjižnico sčasoma uveljavili in vam olajšati deb. matična knjižnica kani ni k OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE september 1999 -junij 2000 C PONKDEIJKK SELA: pri gasilskem domu 15.00 do 16.30 SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu )7.30 do 18.15 BUČ: parkirišče pri Vrankarju 18.30 do 19.00 LAZE: pred trgovino 19.15 do 20.00 13. in 27. september, 11. in 25. oktober, 8. in 22. november, 6. in 20, december, 3.. 17. in 31. januar, 14. in 28. februar, 13. in 27. marec, 10. april, H. in 22. maj, 5. in 19. junij CTOREO ČEŠNJICE: pri trgovini l5.(Xldu 16.00 SPITALIC: pri gasilskem domu I6.30do 17.00 MOTNIK: pri gasilskem domu 17.15 do 18.30 2G. TUHINJ: pri Kavsaiju 19,00 do 19.30 14. in 28. september, 12. in 26. oktober, 9, in 23. november, 7. in 21. december, 4. in ! 8. januar, 1.. 15. in 29. februar, 14. in 28. marec, 11. in 25. april, 9. in 23, maj, 6. in 20. junij SREDA ) KOMENDA: pred OŠ 17.00dt> 19.30 1„ 15. in 29. september. 13. in 27. oktober, 10. in 24. november, 8. in 22. december, 5. in IL). januar, 2. in 16. lehruar, L, 15. in 29. marcc, 12. in 26. april, 10, in 24. maj (ČETRTEK VRANJA PEČ: pred Šolo """ 12.15 do 13.00 GODIC: pri Hribarju 13.30do 14.00 STAHOVICA: Županje njive, novo naselje 14.15 do 15.15 BISTR1ČICA: pri znamenju 15.10 do 17.00 OKROGLO: pri mostu 17.15 do 17.45 TUNJICE: pn Soli 18.00 do 20-00 2., 16. in 30. september, 14. in 28. oktober, 11. in 25, november, 9. in 23, december, 6. in 20. januar, 3. in 17, februar. 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj, 8. in 22. junij (PETEK) ČRNA: med bloki 15.00 do 16.00 ŽAGA: trgovina pri Petku 16.15 do 16.45 KRIVČEVO: priJurčku 17,00do 18,30 GOZD: pri gasilskem domu I K,45 do 19.15 3. in 17. september, 1., 15. in 29. oktober, 12, in 26. november, 10. deeembcr, 7. in 21. januar. 4. in 18. februar. 3„ 17. in 31. marec, 14. in 28. april. 12. in 26. maj, 9. in 23. junij KNJIŽNICA V NMARCJ je odprta ob ponedeljkih in Četrtkih od 17. do 20. ure. Za kulturo jezika Vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne omike! Tako je zapisal Anton Martin Slomšek, prvi Slovenec, razglašen za svetnika. Gotovo tudi prvi in zadnji slovenski svetnik, ki uživa nesporno spoštovanje vseh Slovencev ne glede na politično pripad nost, ki kot oseba deluje združevalno. Človek, ki je po papeževih besedah izšel iz slovenskega ljudstva in živel zanj. Papež gaje v svojem nagovoru ob razglasitvi za svetnika ime noval: usmiljeni samaritan slovenskega ljudstva, katoliški pastir, odprt za ekumenizem. človek, ki seje z.avedal pomena omike, iz kn tere mora ljudstvo Črpali prvine, potrebne za svojo rasi in razvoj. Slomška je predstavil kol človeka, ki je ustanavljal šole. pisal učbenike, z ustanovitvijo Mohorjeve družbe omogočil izdajanje knjig, koristnih za osebnostno in duhovno oblikovanje, postavil temelje vi sokega Šolstva v Mariboru. Posebej je poudaril Slomškov pogled na vzgojo: za oblikovanje mladih morajo skrbeli družina šoli rn ter kev - vsaka od teh ustanov je avtonomna, vse pa izhajajo iz istih vrednot, Papež, je posebej poudaril Slomškove zasluge z jezik Slomšek je skrbel za slovenski jezik, si prizadeval /a dwg narodne omike, da hi slovensko ljudstvo zavzelo dostojno mesto ^ zboru dru gih narodov. Ni se zavzemal za nacionalizem, ampak za pri si m > do moljubje, Slomškovo prizadevanje je po papeževih be sedah prispe valo k dosegi slovenske samostojnosti. Gotovo je Slomšek tudi prvi in zadnji slovenski svetnik, ki gaje za blaženega razglasil sam papež - Slovan, Papežev ponovni prihod na slovenska tla je počastitev Slovencev kol Slovanov, celotna slovesnost v Mariboru pa počastitev slovenskega jezika in naše kulture. V Slomškovem času, rodil seje istega leta kot France Prešeren 1KOO in umrl 1862, se je oblikovala veČina evropskih narodov v mo dernem smislu. Pred tem je obstajala zavest pripadnosti pokrajinam ali kraljevinam. Slovenska narodna zavest je nastajala zaradi prit i s-kov sosednjih narodov (Nemcev, Madžarov in Italijanov). Lden od modernih raziskovalcev SlomSkovega življenja m dela Matija Ogrin je ugotovil, daje Slomšek narodnost utemeljil teološko: slovenski narod je naravna enota, skladna z božjo voljo in v tej temelji vsa naša narodna in jezikovna individualnost. Na taki osnovi je temeljeno vse Slomškovo delo. Slomšek je Študiral v celovškem bogoslovju: Že tu je organiziral tečaje slovenščine za bogoslovce, da bi ti kot duhovniki lahko de lovali med slovenskim ljudstvom. Kol podeželski kaplan je razvi jal slovensko pridigarstvo, učil v nedeljski Soli, skrbel za cerkveno in posvetno pelje. Marsikatera njegovih pesmi je ponarodela Kot spirituai v semenišču v Celovcu je z,a bogoslovcc pripravljal vaje v slovenskem jeziku: prevajali so iz nemščine v slovenščino, pisali pesmi. Zavzemal se je za enotno slove šč i no na vsem ozeml|u, k|er drvijo Slovenci. Ko je bil dekan v Vuzenjci, je napisal in t/jA al vet' knjig, najpomembnejša je učbenik za nedeljske šole Mate in Neti ca r nedeljski šoti (1842}. To nikakor ni prazna Čitanka, kol smo jih imeli kasneje, ampak knjiga, ki skuša nravno tri narodnostno nblr kovali. Zelo se je zavzemal za nedeljske Šole. da bi Slovenci rasli v znanju in omiki ter zavedanju narodnostne pripadnosti. Šele na pod lagi vsega tega je bil smiseln prenos sedeža lavantinske škofi je v Maribor. Kot Škof si je Slomšek prizadeval, da bi bile Škofijske meje tudi meje slovenskega narodnostnega ozemlja oziroma meje meri Slovenci in Nemci, kar pa ni mogel uresničili. Koroška je ostala zu naj teh meja, rešil pa je Štajersko. Te meje je dokončno utrdil ge nera! Rudolf Maister. O jeziku je Slomšek v Poslednjem sporočilu (po knjigi Slomškovo berilo, str. I74j zapisal: »Božja"volja je bila. da se je mnogotero jezikov na svetu začelo: božja naredba je. da se še neprenehoma mnogovrstni jeziki po svetu govorč in bodo govorili do konca sveta. Tudi naš slovenski jezik je bolj: dar, nam Slovencem izročen, ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarščini celo zguhili in sebe s svojim narodom ponemčili, Lahi ali pa Madžari postali Božja volja je. naj bi svoj materni jezik čediii, lepo obogatiti; naj hi tudi Slovenci v oh kanem jeziku božja dela veselo premišljevali in čedalje lepše in lepše v svojem, nam od Boga danem jeziku hvalili tolikanj dobrega Gos podit, kateri je dober, katerega usmiljenje je večno « MARJETA HUMA« BOLTAR Kamniška slikarka Greta Boltar je pripravila že osem samostojnih likovnih razstav, zadnjo spomladi v galeriji Veronika. Kot članica Likovnega društva Kamnik sodeluje tudi na Številnih skupinskih, društvenih in meddruštvenih predstavitvah in se udeležuje likovnih kolonij in evtemperov. V avgusln pa je svoje likovne stvaritve na ogled po-siavila tudi v Ljubljani v Galeriji Geoplin. Greta Boltar se zadnji dve desetletji res intenzivno predaja likovni ustvarjalnosli. Razstava v Ljubljani je Že njena tretja samostojna predstavitev, odkar je leta 1997 diplomirala iz. slikarstva in tako dosegla akademsko izobrazbo. Kot se za pravega umetnika spodobi, se Greta vedno in tudi tokrat predstavlja z najnovejšimi likovnimi deli. Likovni kritik in umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juleršck je o razstavi povedal, da njeno ležišče predstavljajo slike, s katerimi slikarka v bistvu šele odpira neko novo videnje svojih v prihodnost usmerjenih slikarskih kreacij. Det slik je že poznanih, vendar so vse slike namensko izbrane tako. da na- kazujejo povezavo, most k zdajš- nost in odlika teh slik je tudi v pro-njemu slikarstvu. Tudi lokral pa je sojni vepčlastnosti, ki jo slikarka poudarek na novem, kar ločuje sli- dosega Šele z nanašanjem več barke v dva med seboj po občutju sicer sorodna dela. Starejše slike Grete Boltar, nastale 1992 in 1993, so tematsko podrejene spreminjanju in nadgrajevanju raznih orna-menlov, vzetih iz slovenske ljudske umetnosti in iz. bogate svetovne zakladnice bližnjih in oddaljenih kultur. Slikam, ki so posamične ali nanizane skupaj v smiselnem kompozicijskem naboru, daje draž. in zanimivost, ob nevsiljivem okrasnem riimu že znanih or-namentov, predvsem domiselni splei raznih vijug, spiral in geometrijskih likov. Poseb- Greta Boltar med ustvarjanjem v svojem ateljeju. vnih plasti, kar do devet, v stari an tični tehniki enkavstike - to je s slikanjem z vročim raztopljenim voskom. Po mnenju dr. Mirka Juterška težišče slik v starejšem kot tudi novejšem delu razstave nikakor ni v ornamenlu niti v njegovi simbolni vsebini, temveč na modernizaciji likovnega jezika, med drugim tu di na prefinjeni. barvno topli pati nasti bolj ali manj abstraktni strukturi, Tudi najnovejši del razstavljenih, lelos nastalih slik temelji na učinkih slikanja z voskom, toda lokrat brez"slikanja v plasteh ter is kanja prejšnje starinske patine. Vtis skrivnostne zapletenosti prodiranja v prostor slikarka dosega s črtno risbo. Z razgibano, geometrijsko mrežasto strukturno konstrukcijo, s spletom kontrastnih črt na barvno enotnem ozadju, je v novejših slikah Grete Boltar. tokral že brez doslej za slikarko značilnega orna-menta, dosežen vlis prostornosti iri posebnega vzdušja, ki spominja na zapleteni svel sodobne računalniš ke tehnologije in elektronskih vezij- SAŠA MEJAČ KONSTRUKCIJE GRETE Po predstavi so obiskovalci z zanimanjem posegli pn knjigi povedk in pravljic s Kamniškega, /m podpise so poprosili urednice Hredo Podbrežnik-Vukmir, Maju Šinkovec Rajh in Andrejo Štorman (slednji sta na sliki z desne). VERA MEJAČ kih, ki so znali leteti po zraku. Vsa ta bajna bitja in še mnoga druga so del mitološkega verovanjskega predstavnega sveta, ki so ga ustvarjali rodovi stoletja in tisočletja. Prav zaradi takšnih usedlin v našem pripovednem izročilu, ki je še zlasti živo na kamniškem ozemlju, so pravljice in povedke predmel znanstvenih raziskav, katerih končni cilj je spoznali izvire verovanj in obredij ter duhovne in gmotne kulture slovenskega človeka skozi stoletja. Gradivo s kamniškega ozemlja prispeva pomemben delež k tem spoznanjem in oblikovanju mozaične podobe verovanjskega sveta slovenskega človeka.« Dr. Tone Cevc je nazadnje izrazil svoje veselje nad knjigo, »ki je namenjena sicer mlajšim bralcem, brali pa jo bodo tudi starejši, saj jim odkriva del tistega izročila, s katerim so živeli od zgodnjih let do pozne starosti in v katerem prepoznavajo tudi pokrajino, v kaleri so živeli. Kamnik z okolico je do-hil s tem delom nov, zelo prepoznaven kulturni obraz«. Nazadnje je prišlo na vrslo listo, kar je v knjigi: povedke in pravljice. Recitirali so jih dijaki in dijakinje kamniške gimnazije: Jure Spruk, Nina Koželj in Mojca Vol-kar, številni poslušalci pa smo uživali v narečnem jeziku povedanega ter ob glasbi, ki jo je med posameznimi odlomki {o belih deklicah, o sv. Anionu, ki je ukradel ogenj v peklu, ter o babah coprni-cah} iz citer izvabljala dijakinja Barbara Kuzma. Recitatorje je na nastop pripravila njihova mentorica prof. Marja Kodra. Čisto na koncu večera, ki ga je popestrila tudi zanimiva scena s sončnicami in bučami Inekatere so bile znotraj osvetljene s svečami), nas je direktorica Matične knjižnice Kamnik Podbrež.nikova Se povabila k ogledu razstave barvnih ilustracij v knjigi (Kostja Galnikl ter, seveda, da knjigo tudi kupimo. Dohiti jo je mogoče v čitalnici Matične knjižnit-c Kamnik, JOŽE PAVLIČ Predstavitev knjige Veronika z Malega gradu Matična knjižnica Kamnik je v torek, 14. septembra, ob 19. uri doživela predstavitev, ki je zares dostojno obeležila njeno petdesetletnico - namreč knjige povedk in pravljic Veronika z. Malega gradu, ki jo je knjižnica sama izdala in založila ob svoji okrogli obletnici delovanja, Knjigo smo že podrobneje opisali v zadnji številki Kamniškega občana. pri kateri so urednice »orale ledino« in se pri tem srečevale s Številnimi večjimi in manjimi težavami, na koncu pa z. njo »presegle poljudno raven«, našla »lepo pot med bralce«. Vsak od n jih naj jo doživlja po svoje. Njo spominja na otroštvo na kmetiji, na babico, ki ji je pripovedala pravljice. Knjiga pa ni namenjena zgolj otrokom. marveč tudi odraslim bral- povedk in pravljic s Kamniškega« ter da je knjiga zaradi dodanih komentarjev k posamičnim poved-kam in pravljicam ter navedenih virov pridobila v strokovnem oziru. Povedal je še: »Kljuh majhnemu obsegu objavljenega gradiva je mogoče ugotoviti, da se uvrščajo naše pripovedke v krog vzhodno-alpskega pripovednega izročila, v katerem srečujemo pogosto motive Govori direktorica Matične knjilnice Kamnik prof. Hreda Podbreinik Vukmir V pomemben kulturni dogodek je uvedla direktorica knjižnice prof. Breda Podbrežnik Vukmir, ki je poleg Maje Šinkovec Rajh in Andreje Štorman sodelovala pri zbiranju in izboru gradiva za »jubilejno«, hkrati pa prvo knjigo te vrste na Kamniškem. Predstavila je vse. ki so sodelovali pri njeni izJaji ter se jim za lo toplo zahvalila. Tudi sponzorjem, omenjenim na koncu knjige. Zaželela je, da bi knjiga. cem, ki jih zanima ljudsko pripovedno izročilo z območja sedanje kamniške in komendske občine. O kuliurno-zgodovinskem pomenu knjige je nato spregovoril dr. Tone Cevc z Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SA-ZL1 v Ljubljani, ki je zanjo prispe-vel spremno besedo, opombe in komentarje. Najprej je pohvali! pobudo, »da je prvič prišlo do objave osemindvajset izbranih ljudskih o živalih, ki kažejo pol do skrivnega zlatega zaklada. Pri nas vodijo človeka do zaklada divje koze z zlatimi parkcijci. Kot drugod v Alpah je tudi pri nas živo izročilo o divjih možeh in ženah, pa belih deklicah, škratih, kvatrniku, zelenem možu. Čarovnicah in čarovni- 6 23. septembra IW9 POGLEDI Iz torbe Krištof ovega Pepeta II. Minister med kozjimi lepoticami No, pa le nismo tako slabi Kamni-čaiii, da nam je Slo vreme pri letošnjih narodnih nošah bolj na roko kot pa prejšnjo nedeljo tržiškim Šuštarjem in ribniškim suhorobarjem Zadnje narodne noše v tem tisočletju so torej uspešno spravili pod streho. OŠtirji so bili z. navalom na njihove iStanie kar zadovoljni, zato so ob osmih zvečer vrgli skupaj Se nekaj mark ali tolarjev in slavnim Nageljč-kom. ki so se ravno vrnili iz Amerike, podaljšali delovni čas še za dve uri. Celo storži pečene koruze pred Podgorškom so Sli dobro v promet pod geslom Kako reSiti koruzo pred silažo. Tudi Temni valček je narodne noše vzel zelo zares. Potem, ko je v soboto sredi Glavnega trga v beli amerikanski obleki z belim klobukom in sončnico na reverju sprejel samega kmetijskega ministra Smrko-Ija. ki seje v spremstvu župana vračal .s podelitve medalj najlepšim kozam in kozlom na razstavi za Nevljico. pa je naslednji dan plesal po trgu kot lovec v zeleni obleki: »Ne vem. zakaj so se letos jagri kar poskrili...?« Upajmo, da župan ne bo protestiral pri železničarjih, ker je namesto napovedanega modrega (pla- vi voz) vlaka ljubljanske ljubitelje narodnih noS v Kamnik pripeljal zeleni vlak. Saj pravijo, da še vedno velja, da se »šenkanemu« konju ne gleda v zobe... Medtem, ko so za Nevljico na državni razstavi ocenjevali najlepše koze (pa tudi kozle) Slovenije, so se sredi parka v Arboretumu razkazovale kandidatke za letošnjo lepotico Slovenije, očividci pravijo, da so jih prave koze v nekaterih anatomskih p(xlrobnostih daleč prekašale... Sicer pa nam je letošnje mokro in delno tudi vroče poletje prineslo marsikaj, kar bi veljalo zapisati v kamniško kroniko. Tako sta se. denimo, sredi Šutne sprla dva vrla občana, potem ko sta se njuna psa nekaj časa s simpatijami ovobavala. Dogodek je dosegel tako stopnjo, da so ga v svoji kroniki zabeležili tudi policisti. Da v Kamniku ne bomo imeli težav z rezervnimi policisti. je pokazal tudi nek vrhpoljski občan, ko je prostovoljno dve noči s policijsko kapo in rdečo baterijo »kontroliral« promet in straši) voznike v Vrhpolju. Vendar jim globe ni zaračunal, ker mu policisti niso dali potrebnih blokov. Namesto tega pa jo bo verjetno moral plačati sam. ali pase bo Šel za nekaj časa teoretično izpopoln jevat v »keho«... Preko Duplice se letošnje poletje ni bilo varno peljati s kolesom, saj imajo dupliški potepuški psi, ki jih je čedalje več, nad kolesarji pravo veselje. Kot kaže, pa se tudi nekateri lastniki požvižgajo na občinski odlok, ki zapoveduje privezali pse na povodec, ko se sprehajajo po polju. Kaj, ko bi se tudi v ta konec kdaj prikazal kak občinski pasji inšpektor. Vaščani Šmartnega bodo končno zadovoljni, ker so to poletje dobili znameniti »kravji semafor«. Samo s to pripombo, da v začetku septembra še ne ho delal, ker se baje niso zmenili, kdo bo prerezal slavnostni trak. Na občim pravijo, da nimajo nič s tem, da ima vse Ljubljana, cestarji in podobno, Sedaj, ko so poskrbeli za krave, pravijo vaščani, pa bo treba Še za otroke, da bodo hodili po pločniku, ne po cesti... Verjetno pa bodo v kratkem slavnostni trak prerezali pred novim kamniškim svetilnikom, ki s svojo pojavo ob »mestnih vratih« res opravičuje svoje ime. Saj je s svojo svetlobo zasenčil celo simbol našega mesta - Mali grad. Slišati je govorice, da paše v to okolje kot sedlo na kravo. Kaj hočemo, okusi so pač različni, denar pa je vedno bolj sveta vladar... Podgorci pravijo, če jim kamniški občinski možje ne bodo pustili zidali na svojih travnikih, bodo prišli na občino / naprej obrnjenimi krivci in klobukom na »auf«. Kdor ne ve, kaj to pomeni, naj prebere spomine Krištofovega Pepčka pred sedemdesetimi leti: »Na ,aur je bil klobuk poševno viseč na levi strani. Če so Podgorčani sem ter tja napravili zlet v Kamnik ali kam drugam, so si za klobuk zataknili krivce. Krivci so listo perje, ki ga racman nosi na hrbtu. Če so krivci ležaii nas-predaj, je temu izzivanju kmalu sledil boj...« Treba je reči, da se je naš župan Tone za svojega Abrahama sredi septembra res odrezal. Svojim ljubim občanom je sredi Glavnega trga ponudil kar celega pečenega vola, nekaj sto klobas in pet sodov vina in piva. Največja soda po dvesto litrov sta nosila imeni Županovo vin« in MaSno vino. Za darila, ki so mu jih prinesli županski kolegi in drugi prijatelji iz vse Slovenije, pa bo moral na občini uredili posebno sobo... V dolgih vrstah za kos vola in za klobase je bilo slišati: »Takega župana pa Kamnik še ni imel«, »prijatelji«, ki jim Tonti »leži« v želodcu, pa, da so volilci pač prišli pojest to, kar so izvolili...« Skratka, različni pogledi, saj smo v demokraciji, veselo rajanje pa je trajalo pozno v večer. Tudi Temni valček je prišel na svoj račun in je svojemu soimenja-ku Županu Tonetu za vsak liter posebej čestital... Krištofov Pepe II KAMNIK POD ANDESKIM ZEZLOM Pred osmimi leti je izšla knjiga -fotomonograftja KAMNIK. Vsebovala je 130 barvnih fotografij, dve reprodukciji umetniških del. nekaj krajših besedil kamniških mojstrov slovenske besede in uvodni esej Kamnik na križpotjih, ki so ga avtorji knjige, »LUBADARJI« (Jože Kočar, Stane Kočar, Ferdinand Lah, France Štele in Miha Zabret). »zaupali« piscu teh vrstic. Tako kot so podobe Kamnika in okolice posredovale samosvoj pogled na naš lepi delček Slovenije, tudi uvodno besedilo razkriva avtorjev sprehod po kriipotjih kamniškega bivanja. V spominu je ostalo lektoriranje s prof. Tino Romšak pod njeno Češnjo in pomoč strojepisca p. Davida Štrumpfa na frančiškanskem računalniku... Omenjena knjiga o Kamniku bralcem ni več dosegljiva, zato naj Kamniški občan z objavo odlomka In iz. te knjige zbudi zanimanje in odpre vrata razstavi o vzponu in zatonu srednjeveške dinastije grofov in vojvod An-deiko-Meranskih, ki so zaznamovali vafno obdobje kamniške zgodovine. To zahtevno razstavo, ki bo od 24. septembra do 25. oktobra 1999 v Galeriji Veronika, pripravlja v okviru ZKO Kamnik strokovna sodelavka Andreja Eržen s sodelavci. O Kamniku pod andeškim tezlom govorijo naslednji odlomki izfotomonografije KAMNIK, ki bo (upajmo!) doživela svoj ponatis: Pripombe zelenih Kamnika na spremembe osnutka urbanistične zasnove Kamnika Zeleni Slovenije - OO Kamnik smo na spremembe osnutku urbanistične zasnove v Kamniku zapisali naslednje prifmnbe, ki smo jih oblikovali s strokovno pomočjo predsednika Zelenih Slovenije g. MIhe Jazbtnška, dipl. inž. arh., ki je bil svoj čas direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje v Kamniku: ■ Ena glavnih kvalitet urbanistične zasnove Kamnika je pravilno trotintnje obvodnega svetu reke Kamniške Bistrice, ki Je neprecenljiv •rekreacijski* potencial in ki služI kot »tampon« med Intenzivno mestno pozidavo na zahodu ter kmetijsko krajinski m zaledjem na vzhodu. - Zato je potrebno posamezne cono urejanja ob tej potezi posebej občuteno tretirati. - RtsebeJ opozarjamo. da Je potrebno omejiti cono /J !S - območje Gradbinca - na minimum, na Jugu te cone pa omogočiti želeni predah do Bistrice do cone 8 tU - Južni del Svita. - Če se za cerkev na Duplici ne najde lokacije v okviru centralnih površin, predlagamo, tla se cona B 12 - območje Titana - nameni Izgradnji cerkve v stiku z naseljem In v zelenem okolju ter da se tudi ta cona mlnlmlzlra samo za potrebe cerkve. - Predlagana, da sv ukineta proizvodni coni I) 13 in D II - ob-moCJe nižje od sedanjega naktipovaJnega centra na obvoznici (ob Stolu do obmznkvl, ker sta ostanek nerealizirane pobude za izgradnjo tovarne Utok in tudi niso nikjer Izkazane današnjo In bodoče potrebe v proizvodne namene. - Predlagamo, da se na jugu cone I) ti vzpostavi posebna cona. oziroma tja podaljša cona I) 9 - območje Stola - da se dobi zelena prostorska členitev med naseljem Šmaren In Duplica, oziroma Kamnikom. - Nedopustna je kakršnakoli obzidava Meklnjskega samostana, saj mora Imeti kulturna dediščina, locirana i kraju, tudi svoj vizualni predprostor. - Nasprotujemo širjenju Bportno-rakreacgsklh površin v Mekinjah proti naselju Nevlje, vmes je potrebno ohraniti vizualni stik med hribom Starega gradu In proti grebenu, ki loči naselje Mekinje od naselja Nevlje. - Nasprotujemo tudi širjenju družbenih dejavnosti v cono M 7 -Vfekinjski samostan to je rekreaciji, šoli tn drugim družbenim dejavnostim In tudi spremljajočim parkirnim površinam, saj Jim Je m<'sto znotraj cone M 11 In M 12 - stadion v Mekinjah In športni objekti pri kopališču. - V lokacijskih in gradbenih dovoljenjih za novogradnje, bi Občina Kamnik morala obvezno vnesti pripombe, če je okolje za gradnjo neprimerno oziroma pogojno primerno, če je obremenjeno s hru-/jom. onesnaženim zrakom alt drugimi, za življenje maitf primerni obremenitvami - Pripominjamo tudi. da čas dopustov nt primeren za razgrnitev prostorskih aktov, ker je možnost, da bodo občani seznanjeni z vsebino, moteno zmanjšana. ZELENI SLOVENIJE - (X) KAMNIK Predsednica: Marija Heha. dipl. blol. Zgodovinski Kamnik seje pojavil po stoletjih anonimnosti in zaživel svoje srednjeveško življenje pod okriljem Starega in Malega gradu. Naselje seje razvilo ob vhodu v Tuhinjsko dolino, ki je bila del glavne prometne poti med Podo-navjem in Primorjem. Razvoj trga in mesta Kamnika je bil usodno povezan 7. vzponom fevdalne dinastije grofov Andeških v 12. stoletju. Zgodovina tega rodu se pričenja že mnogo prej na bavarskem gradu Andechs in je ves čas povezana z dogajanji v času križarskih vojn. Kmalu zasledimo kranjsko-istrsko vejo Andeških gospodov, ki sije pridobila tudi v slovenskih deželah veliko posest in oblast. V Kamniku, kjer je bil sedež andeškega vzhodno gorenjske ga gospostva, so Andeški ustvarili močno gospodarsko in politično središče za obvladovanje prostora od Ogleja do Islre, Hrvaške in Madžarske. I*ri obravnavanju gospodov in grofov Andelških ter vojvod Me-ranskib (ki so imeli Se vrsto drugih naslovov) pogosto zanemarjamo vlogo žena »plemenite« krvi, ki so odigravale važne vloge pri vzponu in zatonu ugledne rodovine. Z že-nitvami so prihajale v hišo Andeških bogate dote, povečevala se je posest in moč. Andeške neveste so bile zelo cenjene na evropskih dvorih in so rojevale bodoče vladarje. Poroke so bile v tistem času učinkovito sredstvo visoke fevdalne politike, ki sojo vodili tudi Andeški in se na tak način priženili v naše kraje. Začelo se je s plemenito gospo Sofijo, ki je podedovala veliko posest mejnih grofov Weimar - Orla-miinde. Svojemu možu Bertoldu I, Andcškemu je prinesla bogato doto, ki je vsebovala med drugim tudi trg Kamnik, Stari grad, Mali grad in grad Mekinje s podložnimi plemiči, tlačani in kamniškimi trža-ni vred. S tem seje začela pol, ki je Andeške pripel jala v sam vrh fevdalne družbe. Bcnoldu I. je sledil Bertold H,, ki ^ KRA VJ1 SEMAFOR V ŠMARTNEM - Po dolgotrajnem pričakovanju Šmarčanov se je zlasti tistim, ki imajo polja in travnike ob Nevljici in tja vodijo na pašo svoje krave, izpolnila vroča želja po semaforju na glavni (regionalni! cesti skozi Šmartno. S semaforjem (financirala ga je Direkcija RS za ceste), ki ga bo moč vključiti pri prehodu čez cesto, bo zagotovljen varen prehod zelo prometne ceste na ostrem nepreglednem ovinku. Zdaj pa bo treba, tako pravi Tone Rajsar, predsednik KS Šmartno, poskrbeti še za ljudi in zgraditi pločnik od križišča proti Pšajnovici v smeri proti vrtcu in Soli. V tem pogledu pa so oči vaSčanov uprte proti občini, pa tudi sami bi bili verjetno pripravljeni kaj primakniti. Upajmo, da zlasti otroci na izpolnitev te želje ne bodo predolgo čakali. je gospodoval Kranjski in bil mejni grof v Istri. Se uspešnejši za dvig ugleda in moči Andeških je bil Bertold III., ki je s svojimi Številnimi otroki razpletel mrežo dinastičnih vezi po Evropi. Njegove hčere so se poročile z vladarji na Ogrskem, v Franciji in Šleziji. Za najstarejšo hčer seje neuspešno potegoval celo sin srbskega velikega Župana Štefana Nemanje. Še eno hčer omenjajo listine: postala je opalinja. Tudi sinovi Bertolda lil. se uspešno uveljavijo med svetnimi in cerkvenimi veljaki. Dva sinova si bratsko razdelita posesi in naslove na Bavarskem, v Burgundiji, Istri in na Kranjskem, druga dva pa najdemo na škofovskem sedežu v Bambergu in na prestolu oglejskega patriarha. V Kamniku je Bertolda III. nasledil Henrik, ki sije po hišni tradiciji poiskal bogato nevesto Sofijo, dedinjo velikih posestev grofov Višnjegorskih. ki so ostali brez moških potomcev. S lem se je še bolj povečala in zaokrožila andeš-ka posest, sama ženitev pa je zapečatila usodo Andeških. Sofija Henriku ni rodila otrok in tudi v drugih vejah Andeških ni bi lo moških potomcev. Po Henrikovi smrti sta ohranjala ime in veljavo družine !e Še brat Bertold IV„ oglejski patriarh, in nečakinja Ag-neza. Z njuno smrtjo sredi 13. stoletja je ugasnila fevdalna dinaslija, ki je nosila naslove: grofje Andeški, vojvode Meranski in grofje Kamniški. Državna tvorba, ki jo je na naših tleh skrbno pripravljal Bertold 111,, ni mogla zaživeti in s tem je Kamnik izgubil svojo veliko zgodovinsko priložnost. Patriarh Bertold je živel polno-krvno življenje viteza, posvetnega vladarja in škofa, kar je hilo v n jegovih Časih Še mogoče. V oglejski državi je utrdil svojo svetno oblast in v Furlaniji je vpeljal enega naj starejših parlamentov. V sporih med papeži in cesarji je podpiral slednje. Mnogokrat se je mudil v naših krajih in urejal andeške in oglejske zadeve. Prostrana oglejska Škofija je segala do reke Drave, zato so Bcrtoldova pola vodila od Bele krajine do Podjune, od Istre do Slovenj Gradca. Z njegovim imenom so povezane ustanovitve samostanov, špilalskih ustanov in cerkva; za Kamnik ima poseben pomen Berloldova listina o prenosu farnega središča iz Nevelj v Kamnik na Šulno, ki seje v prepi su ohranila in nam odpira pogled na takratni Kamnik. (se nadaljuje) JANEZ MAJCENOV1C SAMO OGLEDALO NE HO POMAGALO - Letos poleti so v Podgorju na križišču ceste mimo kulturnega doma in ceste Kumnik-Moste namestili zelo potrebno ogledalo. Čeprav njegov pogled seže najmanj JIM) m daleč proti severu, se bodo morali v,t/ tudi z neposrednim pogledom prepričali, kako daleč je vozilo. Zrcalo s svojo majhno sliko je namreč zelo varljivo. Vozniki pa bodo morali bolj kot doslej spoštovati omejitev hitrosti na f>0 km na uro. -vih Novicah objavljen prispevek 'V obrambo planike' (Leonlopodium al-pinum), v katerem ptše, da so v Švici že prepovedali ruvati planike, kar hi morali storiti tudi pri nas, saj jih do-hičkaželjni domačini in tujci nabirajo ^koreninami vred po cele koše in jih za denar prodajajo turistom. Dokaz za skorajšnje izumrt je planike jc tudi primer trgovca iz Loga pod Manganom, o katerem piše Turna, da je leta 1908 prodal skoraj milijon planik, zalo je povsem razumljivo, da je bil 26. maja 1886 sprejet sklep o zavarovanju planike, predvsem za pokneženo gro-fovino Goriško in Gradiško, kar je začetek prvega varovanja rastlin pri nas. Dve leti kasneje lak zakon sprejmejo za Kranjsko, nekaj dni za tem pa še za Vojvodino Štajersko. Kasneje se seznami nekaterih ogroženih rastlin spreminjajo, npr. leta 1921 izide začasna naredba deželne vlade zh Slovenijo, ki obsega 13 rastlinskih vrst. Nato vlada v Beogradu izda za naše kraje 18. novembra 1922 seznam, na katerem je zavarovanih 22 rastlinskih vrst. Nadaljnja leta se je ta seznam z različnimi naredbami nekoliko spreminjal. Leta 1954 pa je bila na pobudo dr. Angele Piskernik ustanovljena Gorska straža, v kateri so sodelovali člani Planinske, Turistične in Lovske zveze Slovenije in združenja tabornikov Slovenije. V njenem okviru seje postopno razvila posebna dejavnost, ki je s propagando, izobraževanjem, lastnim zgledom spodbujala turiste, izletnike, planince in druge obiskovalce narave k spoštljivemu obnašanju do naravne dediščine. Glede seznama ogroženih rastlin je pri nas Se v veljavi odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst (Ur, I. SRS. št. 15,4. 6. 1976), na katerem jc 28 rastlinskih vrst, Sicer pa je danes zakonodaja s tega področja pri nas zelo šibka. Kol temeljni predpis še vedno velja Zakon o naravni in kulturni dediščini (Dr. I. SRS, št, 1/81} in delno Zakon o varstvu okolja (Ur. 1, SRS, št, 32/93) ter Zakon o triglavskem narodnem parku (Ur. 1. SRS, št, 17-18/81,42/86 in Ur. I. RS, št. 8/90), ki sicer predvidevajo zavarovanje, vendar ne navajajo konkretnih pravnih instrumentov. V pripravi jc nov zakon o varstvu narave oziroma varovanju ogroženih vrst. Kršenje lega zakona bo imelo pravne posledice, zavarovanje pa bo v pristojnosti vlade. Hkrati pripravljajo Še certifikat za gojenje zavarovanih rastlin. Naravovarsiveniki si prizadevajo, da bi v podzakonskem aktu za nezavarovane rastline uvedli 'pravilo šopka' (kar se lahko drži s palcem in kazalcem j. podobno kot je že uveljavljeno pri nabiranju gob (dva kilograma na osebo). Obstoječi seznam zavarovanih rastlin se lako verjetno ne bo več spreminjal, pomembno je. da začnemo ljudje drugače gledati na naravno dediščino, s katero se bomo lahko postavili ob bok najrazvitejšim državam Evrope. PET F K RIBIČ ŠTUDENT BI -ODDELKA ZA AGRONOMIJO Varujte planinsiie cnetice! P« uredbi, vxakoqjenj d&e 28. februarja 1922-, Uradni lict itev. 377 iz leta 1922, je prepovedano 1 trgati, ruvati, prodajati in ponižati v nakup redke rastline. Kljub prepovedi ae uničuj rjo največ sledeče plinikg ali očnica (Loorlopo^jm olpiMUflO, murk* atj uuflorfkt (K,,rii i* itriaU), lepi alt tUrijioJ t*v»)j(J da trga ali ruva ali prodaja ali ponuja v nakup navedena in druge prepovedane redke ratUint, m mu bodo le-te odvaele ter gm bo paUUino sblutvo kamovalo i glubo od 5 do 1000 dioaijev ali i uporom do 14 dol ' > O m . i..*. Naredba iz leta 1922, kije opozarjala na varovanje rastlin. VARČNO OGREVANJE NA PUN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM +3%) - ne glede no višino kreditov, ki jih že imate! • plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HVDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sondne celice za pridobivanj elektrike Posamezni elementi ali posel no KLJUČ KON TIKI ŠOLAR, d.o.o. ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA) Tel.: 810-380 PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Lepe noge gor ali dol ali o čem naj piše športni novinar Da. da. tako j€ to v naši ljubi deželici, kjer imata (na .Vi losi) Sank in cesta zadnjo besedo. Tam se pač vedno v1,«' ve. Če vas bodo torej kdaj zamikale svete informacije s kateregakoli področja, predvsem pa - po mnenju nekaterih - Spon nega, zdaj veste kam polije. Najbolje do prvega Sanka, kijih je povsod dosti. Oh kozarcu pivu se človek kar dobro počuti in jezik se malo razveže, nekaterim četo preveč. Da hi vam ne biltt preveč dolgčas, lahko govorite tudi o drugih tegobah, ki vas tarejo. saj veste, danes se težko živi.., Novi davki, brezposelnost... Denarja je pa tako ali tako vedno premalo. No, v tem grmu pa tiči zajec, ampak mnogi ga Se niso uspeli unovčiti. Takle »debatni krotek* vam namreč lahko tudi malce popravi tisto sušo v denarnici. Nekateri so vas sicer le prehiteli, a nič zato, Se je čas, da se priučile tudi »gostilniškega novinarstva», Da mi boste verjeli, tale zgodba: Kolega je odšel na večerni izlet do prvega Sanka, srečal prijatelja in oh pivu se je obema odprl nov svet neslutenih motnosti. Taka sta od pijače hitro presedlala na zanimivejšo temo. prikladnejšo poletju - odneslo ju je v detelo ženskih nog. In - glej ga, tjomka! - v Kamniku, ne boste verjeli, tivi dekle, ki ima mišičaste noge. Kaj takega! Saj to pa se za dekle res ne spodobi! In lo dekle je celo športnica! Zvečer je kolega prišel domov in spotoma razmislil o kruli usodi, ki mu je zadala nalogo napisati časopisni Članek o kamniikem športu za lokalni časopis. Takoj se je spomnil gostilniških Štorij in prišel do sklepa, da o svoji prigodi za Sankom takoj poroča vesoljnemu svetu Da, da. drugi bralci, tako je lo v naši ljubi deželici, kjer se vsakdo Čuti poklicanega stresati sodbe o drugih kar iz rokava (morda hi bila morala reči: kozarca). Eno vprašanje [)a se mi le poraja ob vsem tem: kaj je športniku, uspešnemu na tekmovanjih doma in v tujini, pomembneje, lepe noge ali medalje? In slednje vprašanje kar samo ponuja Se enega: kaj je pomembneje bralcu Športne strani v časopisu, opisovanje finančnih nadrobnosti Športnic ali njihovi uspehi '' Iskreno upam. da ste ve odločili za druga odgovora. Oh takem pisanju se lahko začnemo spraševati tudi o objektivnosti pišočega, saj iz njegovih člankov pač ne moremo razbrati, ali gre za Salo ali je bilo zapisano morda celo mišljeno resno. Tudi pristranskosti se na Športni strani lokalnega časopisa kar nekaj najde. Bognedaj. da bi kdo iz Kamnika pokukal Se kam drugam, saj je doma čisto dobro. Če pa te, potem pa lahko iz mesta odide samo začasno, saj se bo kmalu naveličal in se vrnil k domačemu Sanku. V primeru, da bi mu drugje slučajno kaj dobrega uspelo, pa njegovih rezultatov raje ne bomo objavljali, saj tako ali lakti ni »naš*. To so torej moje replike na -Športno novinarstvo» e Kamniku, o temi bi se dalo povedati še marsikaj, a Sodba raje prepuščam vam. drage bralke in bralci Kamniškega občana. V upanju na večjo objektivnost in pisanje v smislu zdravega Športnega duha vas pozdravljam. ANA PODPECAN, GORSKA KOLESARKA Odmev V13, Številki Kamniškega občana je bilo objavljeni/ pismo gospoda Franca Vršiča z naslovom »Časopisne vrstice z napake«, V katerem opozarja na napačno imenovanje mostu čez Kamniško Bistrico med Zgornjimi Stranjami in Godičem. Kot avtor članku, na katerega netočnost dobrohotnit opozarja g. Vršič, se mu za ta popravek iskreno zahvaljujem. Zavedam se namreč, da je povsem motno in tudi dejansko storjeno. da sem v svoji seriji Člankov, v kateri opisujem nekatere motne izlete v okolico Kamnika, zapisal tudi kaj narobe. Na take napake, ki pa jih, naj povem v svoje dobro, vsaj do sedaj ni bilo ravno veliko, so me bralci J, opozorili. Zato sem resnično vesel vsake dobronamerne pripombe, popravka, se zanje toplo priporočam in jih bom upošteval, če bo morda prišlo do ponovne objave opisov, BOJAN POLLAK Birokracija ne zaupa državljanom Ne bi hil rad kritičen, vendar tf mora človek branili, kadar je prizadel in s kritiko vplivati na soljudi, da bi izboljšali družbene odnose. V preteklem letu so tri hude ujme prizadele ljudi. Čeprav kot upokojenec nimam veliko, sem se odzval klicu na /M/moč in daroval v sklad za ponesrečence. Za Posočje sem daroval II.(XX) SIT. za poplavljeni e Savinjske doline 5.000SIT, tja bolne otroke 5.(XM) SIT in za lačne Sudance 2.000 SIT. Ta izdatek sem vpisal v davčni napovedi v dobri veri, da sem storil humano dejanje in nudil roko v pomoč nesrečnim. A davčna uprava Kamnik tega ne verjame. Poslali so mi »poziv* (ta se pošilja vojakom in obsojencem za nastop kazni) S povratnico, da moram v roku H dni dostaviti potrdilo o plačanem prostovoljnem prispevku. Nerad sem šel v občinsko stavbo, da predložim zahtevani dokaz. Pisarniški delavki sem predlagal, naj napiše mojo odstopno izjavo, da v korist drŽave odstopam svojo pokojnino, če ho to davkarjem zadostovalo za odmero plačila dohodnine. Z mojim predlogom seveda rti soglašala in mi pojasnila, da nisem sam, da so postali Se okoli 300 pozivov tudi drugim občanom. Četudi je kakšen občan napisal neresničen izdatek za pomoč Posočju ali poplavljencem, driava zaradi tega gotovo ne bi »skrahirala* Predstojnik davčne uprave bi moral pred to zgrešeno potezo temeljito premisliti, preden je s tem dejanjem vznemiril dobrotnike. Mislim, da bomo v prihodnje premislili, če bise nam v podobnih situacijah oglasila vest in bi teleli biti človeku človek. ALOJZU KON DA Tudi ti, Bojč? Tudi planinec, ekolog in etnolog si ni mogel kaj. da ne bi sledil aktualnim trendom »neodvisnih* novinarjev in me uvrščenih* politikov, lo pa je komentiranje dogodkov, ki jih sami sicer niso videli in slišali, jim je pa zelo neljubo, da se dogajajo, To so seveda dobro obiskani in dobro izpeljani ver- ski shodi, srečanja in bogoslužja slovenskih kristjanov V tem smislu je tudi komentar. da je bila maša zaradi pridige po dobna partijskemu sestanku. To je popolnoma nemogoče iz sledečih razlogov: Če nekomu mafu ali pridiga ni všeč, jo lahko mirno zapusti, ne da bi potem vsa drutina dotivljala neprijetna pre senečenja v slutbi, i1 šoli in drugje. Gospod Župnik je takrat in tudi nasploh govoril pametno, smiselno in. kar je najvažnejše, tudi resnično Na partijskih sestankih so bile te vrednote precej nezaželene Resnica je sploh zadeva, ki je nekaterim skrajno zoprna in neprebavljiva, Je pa zagotovo glavno merilo nekega govora, članka in seveda ogledalo izvajalca. Za konec pa le še tale znana: Ije čevlje sodi naj kopitar Žal? ANTON VIDMAR Pomoč ostarelim na domu Pomoč ostarelim na domu je socialni/varstvena storitev, ki spada v pristojnost občine Možne so različne oblike pi/mirči na domu: gospodinjska pomoč, nega, čiščenje bivalnega pros lora in prinašanje hrane na dom. Finančna sredstva za te namene krijeta občina in država -Ministrstvo za delo in družino. Gmotno oskrbljeni starostniki pa si plačujejo sami Prav bi bilo, da se spremenijo tudi kri teriji samoplaČništva. To je nujno potrebno zlasti za tiste z nizko pokojnino, ki si nege na domu ne morejo plačevati sami. Zgrešen je tudi sistem zaposlovanja nege na domu Kar ne kaj časa traja, da se oskrbovanec in zaposleni spoznata in si zaupala. Ko preteče Sest mesecev, pride do zamenjave. To je večkrat zelo hud stres za oskrbovanca Pretežna večina slarrj šib si želi preživeti jesen življenja v domačem okolju. Prav bi bilo, da tej Želji prisluhneta država in občina, saj ta del življenja nikomur ne uide H OZKA IA V KINI' Pot na Poljane 4a Kamnik 8 23. septembra 1999 MED NAMI Kamniški OBČAN POPOČITNIŠKO PABERKOVANJE Taborili smo v Podbeli ob reki Nadizi Oh slabem vremenu smo raziskovali obalo. Varčevanje za novo tisočletje Vas skrbi, kako kupiti nov gospodinjski stroj, ko bo stari odpovedal? Pa ne veste, kako priti do denarja zanj! Ponujamo Vam rešitev. Modro varčevanje -mesečno varčevanje že od 5.000 SIT dalje Prednosti: * varčevanje na 5 let • možnost prekinitve že po 1. pretečenem letu • rastoče obresti Pričakujemo Vas v naših poslovalnicah na Ljubljanski 45 {tel.: 818-300) in na Glavnem trgu 10 (tel.: 818-500). Pomagali Vam bomo. Ker je jutri nov dan. ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik JESENSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČINI KAMNIK KS M0TNIK. SPITALlC KS TUHINJ K5 VRANJA PEC K5 ŠMARTNO KS SREDNJA VAS - PSAJN0VICA KS ŠMARTNO KS NEVLJE KS ČRNA Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material Odlagajte sortirano! Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažati samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. PETEK, 1. oktobra: PONEDELJEK, 4. oktobra: PETEK, 8. oktobra: PONEDELJEK, 11. oktobra: PETEK, 15. oktobra: PONEDELJEK, 18. oktobra: PETEK, 22. oktobra: PONEDELJEK, 25. oktobra: Članek pišem zadnji dan počitnic, kar nikakor ni naključje, saj lahko potegnem črto in seštejcm rezultate počitniških dejavnosti, ki smo jih pripravili za osnovnošolce na Mladinskem centru. Uspešno in čimmanj stresno Šolsko leto! Za tiste, ki so jim »od šole« najbolj všeč počitnice, pa tolažba ■ približno na dva meseca pouka se vam obetajo tedenske počitnice. za MC HELENA STERLE Majica, ki sem jo popacala s sladoledom je s pomočjo barv postala »ful-šponska*, Po obisku sodeč jc bila izbira tečajev, delavnic dovolj zanimiva, da so otroci počitnice preživljali z nami. Zvezi kulturnih organizacij in Matični knjižnici Kamnik se zahvaljujem, tla st) nam odstopili prostore za naše dejavnosti, največja zahvala pa gre vodjem tečajev in delavnic. V svojem in v imenu udeležencev se zahvaljujem: Tej i in Karmen, ki sta učili rolanje in kotal kanje, Gregorju Avblju za uvajanje v svet fotografije, Franciju Štajharju. ki nas je navdušil za ribolov, Mateji Juvan, k: je z nami plesala, Dušanu l,emarju in pomočnikom, ki so otroke učili lokostrelstva, Mihi Kaču, ki je z otroki kiparil, pomočnici Adriani in predvsem neutrudni Silvi Rakovič, ki je vse počitnice preživela z otroki v likovnih delavnicah. Tudi organizatorji smo pridobili nove izkušnje, na katerih bomo gradili in oblikovali dejavnosti za vaš prosti ča.s, Če poznate koga. ki obvlada kakšno posebno veSČino, ročno delo ali ima kaj pokazati, predstaviti Ribiška sreča nam je hita naklonje-mladim. nam sporočite, pa tudi svo- na in tako smo tisti dan imeli na je-je želje za preživljanje prostega časa. dilniku *svoje* ribe. Zahvaljujemo se našim sponzorjem, Kolinski, Eti, Mesnici Podgoršek, Knjigami Prema, Zelenjavi na Kranjski, Pivovurni Union in Slovenski vojski. Se vidimo naslednje leto! Vpis novih Članov za leto 1999/2000 ho potekal na dveh mestih oh istem času; in sicer v sredo, 2'ž. sep-lemhra, ob 17, uri. v prostorih Osnovne šole Franu Albrehta v Kamniku in v Osnovni šoli Marije Vere mi Duplici. Otroke naj spremljajo starši. Na sestanek vabimo tudi ostale tabornike Z naravo k boljšemu človeku! TABORNIŠKO DRUŠTVO KltO KAMNIK Harmonikar Borut Žagar 11. Šmar-ce pri Kamniku je postal na V. evropskem tekmovanju v Altcmisu v Italiji dvakratni evropski prvak. To, da ste skromni, še ne pomeni, da ne morete uživati v razkošju. Vabljeni na testne vožnje z zapeljivo popolnim T0LED0M In k sodelovanju v nagradni igri od 15. do 30. septembra 1999! Vaš pooblaščeni trgovec AVTO CERAR, d.o.o., na kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 Boruta poznamo kot zelo uspešnega harmonikarja že skoraj pet let. Počasi, vendar vztrajno seje vzpenjal in uspelo mu je premagati svoje največje konkurente ter zmagali na 5. evropskem prvenstvu f>, 7. 1999 v Italiji. Zmagal je in postal evropski prvak v svoji skupini do 18 let, glede na /brane točke pa so mu podelili še najvišje priznanje, naziv absolulnega evropskega prvaka. Borut je star 17 let in je dijak kamniške gimnazije. Igranje harmonike sc uči v šoli glasbe »ZUPAN« v Mengšu, pri svetovnem prvaku Denisu Novatu. Na vseh večjih tekmovanjih je bil vedno med najboljšimi, lani je prejel zlato plaketo I,juheČnc. posnel je eno skladbo /a Helidon, Obeta pa si tudi ponovitev lanskega uspeha na letošnjem tekmovanju v Ljubečni. Glasbo ima rad, zelo rad naslopa na raznih dobrodelnih in drugih prireditvah, kamor ga povabijo. Nastopil je že na TV Slovenija, Želi pa si tudi povabila na KTV. Borut ni muha enodnevnica, ve kaj hoče in počasi uresničuje svoje načrte, / Denisom Novatom kot učiteljem ho zagotovo še napredoval. Mednarodna petčlanska komisija je pravzaprav potrdila le tisto, kar je v sehi že dolgo čutil, vsakodnevne vaje pa so morale slej ko prej prinesti uspeh. Vil«) repanšek Počitnice so mimo in popotovanja tudi, Pošiljamo vam nekaj utrinkov s poletnega tabora tabornikov RODA BISTRIŠKIH GAMSOV iz Kamnika, Tudi letos smo težko dočakali 16. julij, ko smo na tovornjak naložili opremo. Našim »koliščarjem«, ki so v nekaj dneh postavili tabor, smo zaželeli srečno pot. Del ekipe jo je mahnil peš prek Bohinja-Komne-Kma-Koharida do Podhcle. Narava v Podbeli pod kobariškim Stolom je lepa in za zdaj zelo ohranjena, Reka Nadiža pa sc oh lepem vremenu zdi počasna, topla in prijazna, Ob neurju, ki jc divjalo v juliju po Sloveniji, pa smo doživeli poplavo in tudi veter ni prizanašal. Bilo jc naporno tudi za dobro utrjene. Taborili smo v dveh izmenah. Prva je bila namenjena staršem naših tabornikov in starim taborniškim mačkom, ki so z nekajdnevnim bivanjem pod^ilatneno streho obudili spomine na lepe dni, ki so jih preživeli pri tabornikih. V drugi izmeni, na prvem večernem zboru nas je bilo 38 pripravljenih na vse dogodivščine, ki so čakale v naslednjih dneh. Teh pa ni bilo malo. Ob dopoldnevih smo po vodih odhajali v »gozdno šolo«, kjer smo osvajali taborniške veščine. Popoldnevi pa so bili namenjeni ko-« jianju v reki Nadiži. Tam smo zasledili potočne rake, ki se jih danes na žalost vidi matokje. Igrali smo no-gomel, odbojko, bili smo kiparji. Naredili smo tudi peč za žganje gline. Vsak dan smo ocenili red v naših šotorih. Tisti s kosmatimi ušesi pa so bifi večkrnl člani ekipe »klor banda« - čiščenje sanitarij- Med najbolj zabavnimi dnevi jc hil »indijanski dan«, ko smo združili pohod, piknik in na koncu, kot se spodohi, šc bojni sjKipad meti Irokezi in Si-ouxi. Zmagali so preeej zviti Sinusi, Na koncu nas je ohladil dež. . Ob večerih smo sc greli oh tabornem ognju, zapeli ob zvokih Sandijeve kitare in morali vedno prezgodaj spal. Izvedli smo lepotno tekmovanje. Žirija je poleg urejenosti tekmovalcev upoštevala predvsem izvirnost nastopa in odziv občinstva. Televizije in računalnika nismo pogrešali. Zadnji dan smo se pomerili na »progi preživetja«. To ni bilo samo premagovanje ovir. Do cilja sla nas pripeljali velika domišljija in logika ob reševanju ugank iz zgodbe o Pra-slovanih. Cilj je bil tolmun Nadiže, kjer smo se v hudi polelni vročini lepo osvežili. Na začetku avgusta smo se domov vračali utrujeni, z novimi izkušnjami in prijatelji in s polno dobre volje za delo, ki nas čaka v naslednjem letu. Vedno lačne želodčke nam je s palačinkami, »miškami« in drugimi dobrotami razvajala kuharica in naša dobra prijateljica »teta Kureta« -Ana, pohvaljena tudi od največjih lišp. Tudi hre/. naše Irene in gospoda Milana iz Podbclc bi taborjenje težko izpeljali. SAVUDRIJA 1999 Mladi gasilci in njihovi mentorji iz ob<)in Kuni nI k In Komenda urno se letos odpravili na počitnice v Savudrtjo. Kili smo polni poletne energije, čakali smo na nova Izzive in pustili smo se, presenetiti mi vsakem koraku, Našo vaseh nt in razigranost pa je spremljal red počitniškega dnina, ki nam je priSel takoj v navado. Na teh počitnicah seje vsak dan nekaj dogajalo. Enkat smo se peljali z ladjo, drugič z vlakcem, ogledali sino si bližnji svetilnik, razi skoval I smo obalo, nabirali Školjke, opazovali rakce, pohodili kakšno mravljo ali pn čreplnjo. I'o večerji smo se tudi zabavali. Obiskal nas Je Wl Resnlk. Njegov koncert nas je navdušil In marsikdo je zaplesal po ritmu njegovih pesnil. Se bolj so nas razveselila dekleta iz skupine Imv Teens, ki su našim fantom prav ugajala. Tudi igre brez meja, troboj v atletiki In razne športne aktivnosti niso bile ml muh. Skratka zabave in sprostitve je bilo dovolj. Če se. Je kdo želel Izpopolniti v plesu, rolanju ali plavanju, mu Je, bilo to tudi na voljo. Imeli smo se zelo lepo, zato mislim, da teb počitnic Se, nekaj časa ne bomo pozabili, zakaj uživali smo vsi - tako otroci kot ml. JANA POGAČAH Kamniški OBČAN MED NAMI 23. septeahra 1999 29. Dnevi narodnih noš v Kamniku TRIJE SONČNI DNEVI PESMI IN PLESOV KI KAMNIK-BAKOVNIK Prosta so še tri stanovanja, od tega dve i velikimi vrtovi. Objekt je takoj vseljiv. k sistemu VA d.oo. Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 GSM 041/610 394 Internet: www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za staro-vanjsko-poslovni objekt v Vižmarjih in za ekskluzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju. pa se jc v prvem delu predstavilo osem folklornih skupin iz različnih delov slovenske dežele in i? sosedn jih deže!. Svoje noše je predstavilo IS5 članov folklornih skupin, od Jeseničanov v rateških nošah, BelokranjČa-nov s semiško ohcetjo, Cirkovčanov K2 KAMNIK-BAKOVNIK Stanovanjsko-p oslov ni objekt. Začetek gradnje konec septembra 1999. Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo sofinanciranja, stimulativni popusti. Ob zvokih starodavnega mehu in i> pisanih nošah so »polko z mehom« tit druge plese zaplesali plesalci iz Orleca na otoku Cresu. Svoje štajerske plese w k- nedeljo na (ilavnem trgu zaplesali člani folklorne skupine iz partnerskega mesta Trofaiach na avstrijskem štajerskem. sečnem prizadevanju le uspelo nadaljevali tradicijo te osrednje kamniške luristične prireditve z željo, da bi bdi prihodnje leto, ko bomo slavili okroglo obletnico - 3tJ. Dneve narodnih noš - ti bogalejSi in Se bolj praznični... Nadaljevanje s I. strani Po odprtju Hlatelistične razstave ob 50-letnici Hlatclisličncga društva Kamnik v razstavišča Veronika so na prizorišču nn Glavnem trgu zaplesali in zapeli Člani folklorne skupine Ozara i/, Primskovega pri Kranju. Z glasbo in plesom so predstavili slovenske l judske noše posameznih pokrajin. Petkov večer so z veselimi vi-žami zaključili bratje Poljanšek iz Tuhinjske doline s svojim ansamblom. V solmi o dopoldne so se na dvajsetih stojnicah v/dol i Maistrove ulice plesi folklornih skupin Društva upokojencev Kamnik in Mali vrh i/ Nemil j a pri Kranju. Prijetno osvežitev prireditve je pomenil tudi nastop 25 plesalcev folklorne skupine Orlec 7, uloka ( resa. Na kamniški prireditvi je sodelovala že pred 15 leti. Kol nam je povedala njihova voditeljica Agnc. za VIn/ič, plešejo samo domače plese z otoka Cresa, med njimi sla najbolj značilna ples Poslaru in polka z mehom. Proli večeru smo imeli priložnost prisluhnili novemu ansamblu kamniških godbenikov / imenom l)ixicland ,Vn letošnjih Dnevih narodnih noš so se Kamnifanom prvič predstavili mladi godbeniki pihalnega orkestra iz kamniške glasbene šole. pet minul trajajoč lep ognjemet s Starega gradu ob pol enajstih zvečer. Številnim zvezdam jasne in tople po/-nopolelne noči so se pridružili šopi ži-vopisanih raket, ki so ugašale prav nad osrednjim prizoriščem. Nedeljski program so dopoldne začeli godbeniki kamniške Mestne godbe pod vodstvom Francija Lipič-nika. Na ploščadi Glavnega trga so se jim pridružile ludi plesalke Mažoret-ne'skupine Veronika i/ Kamnika. Ob II. uri se je množici gledalcev na Glavnem irgu pridružila 26-članska folklorna skupina iz partnerske občine Trofaiach na avstrijskem Štajerskem, potem ko je po nekaj zapletih 7. okvaro avtobusa še pravi čas prispela v Kamnik. Gostje so v enotirnem programu obiskovalcem prikazali pisan splel narodnih plesov iz štajerske dežele. Popoldne pa so se vkl jučili tudi v sprevod narodnih noš. Za sodelovanje v letošnjem spre vodu jL- vladalo veliko zanimanje, saj je bilo že do napovedanega roka, 15. avgusla, prijavljenih prek 1000 udeležencev. Zaradi zapore Stelelove in dela Kovinarske ceste je letos krenil od gornje bencinske Pod spretnimi rokami Številnih rokodelcev iz vseh koncev Slovenije so na stojnicah v Maistrovi ulici nastajali lični izdelki domače obrti. frHANf S\ h I hl>.F po daljšem premoru spel predstavili izdelovalci domaČe obrti iz vseh koncev Sloveni je. Tako so obiskovalci lahko videli najrazličnejše rokodelce pri delu, ar jasličar Zdravko Strajnar iz Bovca rezbaril in pokazal nekaj svojih čudovitih del. Bilo je tako, kot je bilo i" starih časih: ko so se ljudje od blizu in daleč zbrali, da bi poslušali popotne in tako zvedeli kaj o daljnih deže-lali; ali pa, da bi občudovali umetnike, ki so hodili po svetu in ustvarjali. Prijazen nasmeh in pozdrav ivice, upraviteljice Budnarice, je najavil začetek druženja. Bilo je veliko zanimivega slišati in veliko lepega videti. Misijonar Jožko Kramar se je rodil v Smarci pred osemdesetimi leti. Kot stilezijanski redovnik je najprej i/dšel v rrusijone v Indijo, nato v Burmo, na Filipine, nazadnje pa v Pa-puo Novo Gvinejo. O Novi Gvineji smo tudi največ slišali in videli z dia pozitivov. Na mnogih koncih Zemlji ne oble so vidne Jožkove stopinje, delo njegovih rok, njegovih misli. Molitev zet naše duše, molitev za morda malo bolj srečno in udobno iivljenje bližnjih se pri njem vedno nadaljuje z gradnjo domov za brezdomce. v posredovanjem znanja in božje besede neukim, pa tudi z uče njem in razvijanjem obrtnih in dru gih koristnih znanj mladih Jožka Kramarja poznajo po svetu kot de lavnega, veselega; nikdar ne toži in ne obupuje. Povsod veliktt dela in ponuigu drugim ljubezen do bližnjega je v Jožko vem življenju takt) brez mejna, tako iskreno, da njiva, ki jo orje z njo, rodi veliko veselja in upa nja mnogim, ki imamo to srečo, da smo se srečali z njim. Rezbar jasličar Zdravk/t Strajnar je pi/poldne pred Budnarito rezbaril razpelo kar iz češpljevega debelca. ki ga je našel ob plotu Dleta in noti pod njegovimi spretnimi prsti so i' kratkem času pričarali zanimivo po dobo; navzoči smrt lahko t/bčudova li tudi izdelke, ki jih je. največ iz olji nih korenin, izrezljal Zdravko Še posebej je mojster :nan /»> jaslicah, ki jih imajo že v premnogih slovenskih domovih in je zanje dobil fje več pri znanj. Ob pogovoru v kmečki izbi. doma či hrani in pijači, se je kramljanje nadaljevalo poz/io v večer. K'azstava o misijonarski poti Jožko Kramarja bo na ogled do kom a septembra. Ivi ca. upravitelju a Budarjeve hiše, /m pripravlja v začetku oktobra s sosedom kuhanje oglja r Palovčah, prav kmalu pa tudi ličkunje koruze na podu in izdehiranje predmetov iz lička-nje. Podrobnejše informacije lahko dobile pri Ivici Subelj Kramar f tele fon 041 545-580). M. PEKOVEC Med zanimivimi gosti na prireditvi je bil poleg ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja tudi 91-letni profesor Inagaki, rektor zasebne univerze Tr/kai na Japonskem (drugi z desne), ob županu Smolnikarju in državnem sekretarju v ministrstvu za kmetijstvo dr, Antonu Svetlinu. Tudi kopjaši iz Moškanjcev so spodbudili odobravanje številnih gledalcev od butne do Grabna. 10 23. septembra 1999 ZANIMIVOSTI - KRIŽANKA Jožko Kramar iz Šmarce po 64 ietih misijonskega delovanja spet doma Za slovo še učiteljišče na Papui Novi Gvineji Te dni se je po 64 letih misijonskega dela v Indiji. Burmi, na Filipinskih otokih in Papui Novi Gvineji vmii v svojo rodno Šmareo Jožko Kramar, salezijanski brat. ki je letos marca slavil tudi svojo 80-letnico. Skoraj nit se ni spremenilo od našega srečanja pred Štirimi leti, ko je leta 1W5 obiskal svoj rodni kraj. (Takrat smo o njegovem misijonskem delovanju objavili daljši zapis - glej KO, 21. 1995). Mladostno živahen nam je pripovedoval, kaj vse so storili on in njegovi sodelavci prid domorodcev na daljni Papui Novi Gvineji, otoški državi sredi Oceanije. »Ko sem se pred štirimi leti vrnil iz domovine, smo se lotili gradnje nove 5ole in postojanke pod najvišjo goro na Papui Novi Gvineji, pod šti- Njegova pot se je nato nadaljevala v papuansko glavno mesto Port Mores-hi, kjer se je lotil gradnje nove šole za vzgojitelje. »Pomanjkanje misi-onarjev pomeni tudi pomanjkanje učnih kadrov,« pravi salezijanec Jožko. »brez šol pa so tudi misijoni brez pomena « Zalo so se pred dvem letoma odločili za gradnjo učiteljišča za domačine. »Pred vrnitvijo v domovino sem največ dela namenil dokončanju strokovne šole za revno mladino, ki si sama ne more pomagati. Največ je bilo takih, ki so nam jih pošiljali mi-sionarji iz goratih območij, da jih usposobimo za obdelovanje zemlje, lesa in kovin. To je nujno potrebno, če hočejo rešiti svoje ljudi pred umiranjem zaradi lakote in bede«. Res ni bila majhna bera misijonar- Jožko Kramar kaže našemu sodelavcu na svetovnem atlasu pot, ki jo je prehodil v zadnjih štirih letih. ritisočakom Maunt VVilhems, na katerega je stopil že marsikateri slovenski alpinist,« pripoveduje Kramar. Zgradili so strokovno šolo za mizarstvo in mehaniko. Že nekaj meseeev pii začetku gradnje so imeli v mizarski del avti io i preko 20 gojencev. Potem ko je bila končana ta Šola, so brata Jožka klicali v Araimiri, kjer je z nasadom kosovih palm na obali zavaroval šolo, daje ni odneslo morje. za zdravstvo in si pridobil celo izpit za pilota, Uroš Glavač iz Hrastnika pa je samostojno vodil mehanično delavnico«. Kot pravi Jožko Kramar, so bili ti mladi slovenski sodelavci zelo priljubljeni in spoštovani, »Od njih in njihovega dela zavisi tudi bodočnost linov in hčera prostranih džungel Papue Nove Gvineje«. Po Kramarjevih besedah, se bo njegova življenjska pol na začetku devetega desetletja nadaljevala pri Skupaj z misijonarjem Francijem Kurentom iz Trzina pri prevozu kurilnega olja ■^.■.'■^.^SiMi na Novi | Britaniji, salezijanskih bratih na Rakovniku, kjer se namerava posvetiti skrbi za misijonske kadre. Svojo življenjsko misijonsko pot je Jožko Kramar pred odhodom v domovino opisal v angleškem jeziku z naslovom Bratje Aziji Te dni pa je svoje življenje v misijonih daljne Oceanije predstavil tudi na posebni razstavi v Dolu, v kratkem pa si jo bomo ogledali tudi v stoletni Budnarjevi hiši na Vranji Peči. FRANC SVETELJ Miro Kregar s slovensko reprezentanco na EP ja Jožka v teh Štirih letih, neizmerno pa je njegovo 64-letno delo. Ni Čudno, da je bil povsod tako zaželen in dobrodošel, saj je bil mizar, gradbenik, inženir, katehist in še kaj. »Zadnje leto smo imeli v Ara i mi r-ju večino učnega kadra iz vrst laiskih misionarjev, med njimi sta bila tudi dva Slovenca: Zvonka Kopiona iz Leskovca in Franci Kurent iz Trzina, ki je vodil gospodarska dela, skrbel Slovenska reprezentanca je v postavi Miro Kregar, Jani Tomšič in Uroš Vekpec zasedla četrta mesto na evropskem prvenstvu v dolgem -1 ran man triatlonu. Nizozemsko mesto A!mere je hib gostitelj 115 triatloncev iz 26 drŽav, ki se vsaki dve leti pomerijo na evropskem prvenstvu. Miro Kregar se je kot čtan drf&vne reprezentance prvenstva udeleiil ie četrtič - leta '93 v Novem mestu, '95 v nemškem Jum-meju, '97 v danski Fredericiji ter '99 v nizozemskem Almeru. V Novem mestu sta kljub domači desetčlanski ekipi zaradi izredne vročine do cilja prišla le ŽepiČ in Kregar in nista štela za ekipo, ki mora biti tričlanska, zato pa je Kregar v društvu s Kogojem in Velepcem leta '95 v Nemčiji po izredni borbi s češko ekipo osvojil bronasto kolajno. Leta '97 je v družbi s Kogojem in Tomšičem zasedel četrto mesto, letos pa je z Velepcem in Tomšičem spet pristal na vedno bolj nehvaležnem četrtem mestu. Zaostali so za reprezentancami Nizozemske, Belgije in Danske. Posebnost prvenstva je bilo prizorišče (kjer je poleg 115 članov reprezentanc nastopilo Še več kot 6000 triatloncev v starostnih skupinah), saj leži 5 metrov pod morsko gladino. Nizozemci ie stoletja počasi kradejo zemljo morju in tako je tudi mesto A t mere staro'šele 25 let, ima pa 130,(MM) prebivalcev. Proge so bile v glavnem ravninske in pred tekmo so krotile govorice, da je največji klanec na progi pasji drekec. Ni bilo čisto tako, vendarle pa so bile raz/nere za tekmo skorajda idealne, tako da je velikfj tekmovalcev postavilo svoje osebne rekorde. Tudi Miro je rezultat z Jummeja (H ur 57 minul) izboljšal za pet minut {8:52ob boljšem serviranju s specialnimi dodatki na dovoljenih mestih za spremljevalce in boljšem informiranju o ostalih tekmovalcih, pa je bil dosegljiv tudi čas pod 8:50. Dosegel pa je tudi čas 2 uri in 56 minut na zadnji disciplini - tekaškem maratonu in tako izenačil najboljši slovenski čas v tej disciplini z Igorjem Kogojem. Za 3,8 km plavanja je porabil 58 minutt za 180 km kolesarjenja pa 4 ure in 52 minut. fT Oaenarjeva Ana in Jože na svojem domu na Vrh polju. Osenarjeva zlatoporočenca Na Viti polju pri Kamniku sla zakonca. Jože in Ana Osenar 7. maja praznovala zlato poroka Ob tako pomembnem življenjskem Jubileju smo ju predstavniki DruStva upokojencev Kamnik (Aklo, Marjana In Stane) obiskali meseca julija. Za-želell smo Jima vse lepo, skromno obdarili In Izročili »uradno diplomo« o zlati poroki. KHetno skupno življenje sta preživela v slogi in skrbi za družino. Slavljenka Ana Je bila rojena 7 maja 1024 v Stolnlku. Živela ji? doma pri starših, kjer je dočakala vojno vihro. Od leta 1942 dalje Je podpirala NOB. /hirala maUtff-* iSfeSSSfif i al, prenašala posebna obvestila In razna sporočila za enote NOR Po vojni je bila 10 let zaposlena v |m>(I-Jetju Titan, kasneje pa Je ostala doma pri družini In pomagala pri obdelovanju kmetije. Jože Ose-nar je 1>1I rojen 15, marca IMS) na Vrhpolju. Kot, otrok je obiskoval osnovno šolo v Nevljah in Kamniku, 3-letno obrtno Solo v Kamniku, kjer so je Izučil za ključavničarja. Po končanem Šolanju in uku je leta 1935 dobil delo v Titanu. V tem podjetju Je ostal vse do upo-Rojlt.ve 1977, leta. Delal Je kot ključavničar v livarni In kasneje postal delovodja modelarske delavnice. Proizvodnjo In način dela Je dodobra spoznal, zalo jo dolžnost delovodje uspešno opravljal. V podjetju se je aktivno vključil v delo sindikalne organizacijo, postal dan prvega delavskega svela In delal v Številnih odborih In komisijah. Z veliko ljubeznijo se je posvetil gasilstvu. I lolgo časa je lili v kraju bivanja blagajnik in fj let predsednik gasilskega društva. Gasilec je že f>.r> let, lEi let je lil! tajnik občinske zveze, v gasilskem društvu Nevlje pa kar 45 let poveljnik. Na tem področju je še vedno aktiven. Takoj po upokojitvi se Je včlani! v Društvo upokojencev Kamnik lil bil dve mandatni dobi član upravneag odbora. V spominu so mu ostala vojna leta. bil je v tedanji Jug vojski, nato je bil mobiliziran v nemško vojsko In tam prebil lil mesecev, bil Je ranjen. Ijota 1044 je pobegnil In so pridružil partlz.anskim vrstam. Za sVDfe delo, zlasti prt gasilcih je prejel kar II odllčlj, Je tudi nosilec medalje dela. Prejel je tudi mnoge pohvale In nagrade za neumorno delo. Zakonca Jože in Ana sla se seznanila že pred vojno, skupno željo pa sta uresničila po vojni, 7. maja IH49, ko so bile razmere že nekoliko boljše, V zakonu sla se Jima rodila sin Jožko In hči Marija, s svojim življenjem sta zadovoljna. Živita skromno, le z eno pokojnino, a želita si najbolj zdravja. Svoj Jubflej sta proslavila In potrdila na občini In v neveljskl eerkvi S. maja, s Caflo rajnega pa so si nazdravili pri Repnlku, ko Jima Je čestitaki skoraj 40 gostov. S smehom sta povedala, da so Ju gasilci počakali pred cerkvijo Iti ponovno krstili s curkom vode. Od slavljencev smo se poslovili s krepkim stiskom roke in željo, da bi hI I a zdrava, STANE SIMŠIČ velika poznavalka in ljubiteljica narodnih nos ptfceu vrsta zgane pijace ostro dpsec plin pesnisko ujemanje glasov 06 koncu verza n. fizik, po katerem se imenuje enota el NAPETOSTI (ALESSANCflO) vzdrževalec ceste ROMAN slov. phs. toneta svetine nasede med uncem in cerknico letni cas VOJSCAK SOLOAT mesto 06 azovskem morju RIKO DE6ENJAK fr. pis. emile indonezijsko otočje ljubljanska kemič. tovarna dopolnilni predlog OTOČJE 06 ZAH. 06ALI IRSKE cestni ovinek drevo z lepimi cvetovi, robinija FINOMEHA- nik za popravilo ur pritok bijfja ha poljskem največji 0. gorivo za plavže simbol za nikelj "evropski veletok kitari podobno glasbilo na strune s irebu5astim trupom vladar na celu monarhije priprava za opravilo. stroj izdelovali« svec brezpetni usnjeni čevlji z jermeni PRAVOKOTNA TSft VERTIKALNO _RAVNJNO_ zelo mocen človek ORDONSKA galerija prevoz POSKO dwai*g» mila z vrvjo turistični center na pohorju vodja šole ali ustanove de i ocreme narod noše palestinski politik (jaser) henrik tuma neznanka v matematiki vpre?na jlvaljunei MATU delavec, ki orje ipr spir0va TOrop mM kovinami slovenski slikar stlbic trgovsko podjetje v kamniku prijeten občutek pri jedi. tek nauk 0 odbijanju svetlobnih žarkov ST židovski krau TtZKO KLADIVO avst tisk. agencija vzdrzfi JlMfL dva pritoka rena simbol za neptunij DESNIČARSKO GIBANJE V FRANCIJI andrej novak industrij. rastlina SLOV. PESNIK KOVIC pesnica per0c1 mmbkmm poli t (vera) rus.sahist fanatolij) orlov MLADIČ vojaški OBRAMBNI NASIPI imetnkaibeh wtstnarnos golcmohte BIBLIJSKI VELIKANI V JUŽNEM KANAANU SIMflOl ZA .JANTAL RUMENO BARVILO V KORENU oznaka za sput solj pevec MESTO V 8h«u onz bi0pewei6n| OSTRA RESA NA KLASU VODNIK. SVETOVALEC TOV OBUTVE V TftflCU "ota sik anton askerc BELGIJSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE JAP LUKA NA OTOKU HONSu hi)! cl kri/ JUGOSLAVIJE EMA STARC VZGOJA. kultura OBDELANA ZEMLJA NA POLJU HAZARDNA KOCKAMI m nad ■IKOM SPOLI nik NAPRA1 » [srbsko-hrvatsk01 tekoča maSCoba vhtna lopa ZIMZELENI GRM PAS PRI KIMONU MIKRONEZU' SKI OTOK STARA VOTLA MERA ZA VINO AU ZITOl GL MESTO PLlSCAVNIK danski otok NOCM zaravisce DANSKI OTOK V MALEM BEtTU okami ha/Nina." jauacev pribor TONSKI NAČIN. disciplinska KAZEN KRATICA ZA JUŽNOAFRIŠKO REPUBLIKO otok in mesto v jadranu fran albreht OZNAKA ZA KIKINDO nauk d kih STIH kem. prvina (HI ARNE ItAFS mikrob, ki povzroca gnojenje zasledovanje divjadi za odstrel IMENOSLOVJE KRALJICA POP-R0CKA TURNER FERMENT V USTIH strast. poželenje nivo, ravnina JAP BOG Z LISIČJO GIAVO PORTNE NOVICE VIDA JE NAŠ PONOS Štirinajst dni (in Se nekaj minut več) jc mimo. Zaradi pomanjkanja prostora, ki so ga nenamerno /usedli cclo uvoženi Kamničani, je na čakanju za ta Občan "Malo točno 1429 besed^ m šc cela vrsta dejanj, o katerih drugod samo sanjajo. Ponosni smo, daje v naših krajih doma Vida UrSič, v enem delu mali in žena, v drugem medicinska sestra v zdravstvenem domu v Kamniku in v tretjem kolesarka. »VIDA UKŠIČ VETERANSKA SVETOVNA PRVAKINJA« so zapisali v slovenskih medijih. »St. Johann - Kamničanka Vida UrSič je na veteranskem svetovnem prvenstvu, ki je te dm pod patronatom mednarodne kolesarske zveze UCI potekalo na Tirolskem, vnovič dokazala svoje mojstrstvo. Na 40 km dolgi progi jc v sprinlu premagala Šesterico tekmovalk, med njimi tudi olimpijsko zmagovalko na velodromu Američanko Ann Roach in osvojila prvo mesto v svoji starostni kategoriji 3. Med dese-terieo se je uvrstilo deset lekmovalk i/, desetih različnih držav. Poleg poslušanja slovenske himne in dviga ruske zastave in majice svetovne prvakinje jo je takoj po dirki čakala ludi obvezna doping kontrola, ki jo na prvenstvu opravlja osem pooblaščenih zdravnikov UCI. Uršičcva ima iz prvenstev, ko še niso bila pod okriljem UCI že štiri naslove najboljše na svetu, lani pa je bila v St, Johannu tretja. Rezultati, 4(1 km: I.UrŠič (Slo) 1.08:30,2. Her- ki je priSla v hiSo. Tiskovne konference se je udeležil le en dopisnik. Vendar življenje gre mirno naprej, tako kol prej. Bistričiea mirno teče dalje, trava Se vedno raste, krave so Se vedno na planini, vsaj Svalinške... KOLESARSKI TRIJE KRAUI Na poboč ju Jofita nad Kranjem se je konec avgusta končal slovenski pokal gorskih kolesarjev v spustu, ki se jc končal s popolno prevlado članov Calcit tcama. AljoSa MartinjaS, ki je bil med drugim ludi naš edini predstavnik na dirki svelovnega pokala v Kaprunu v Avstriji (72. mesto s tremi padci), jc s četrtim mestom le dopolnil skupno zmago v slovenskem pokalu velilni Članski kategoriji. Da ni vozil le po progi, pač pa tudi med gledalci, ni vplivalo na rezultat. Za nekaj spodrsljajev sc je odkupil tudi Rok PodbevSek iz Mekinj. S fantastičnim časom, ki triu ga je zavidal tudi AljoSa, je deklasiral vse mladince in zasluženo, drugo leto zapored slavil v skupnem seStevku. Da pa so lepe stvari lepe, če so tri, pa jc že julija poskrbel Sandi Srdar, ko je z maksimalnim izkupičkom zmagal v veteranski kategoriji masters in na JoStu sploh ni star-lal. Opravičilo sprejeto. Tako so vse z.mage najpomembnejšega serijskega tekmovanja v Sloveniji odnesli kolesarji Caleil teama. Rok, AljoSa in Andi, »trije kralji« spusta v Sloveniji so nastopali z imenom Calcit in Fo* (gre za blagovno znamko oblačil za ckslre-miste.) beri (Fra), 3. Roacfi (ZDA), 4. Ohris-lensen (Nor) vse isti čas. Tako je pisalo, Že deset dni prej pa »URŠIČE-VI SREBRO NA EP. Deutsehlandberg, 16. Na evropskem prvenstvu eestnih kolesarjev veteranov (UCI), ki je konec vikenda potekalo na avstrijskem Štajerskem, se je ponovno izkazala Kamničanka Vida Uršič, kije v starostni kategoriji od 40 do 50 let osvojila drugo mesto. Zmagala je Francozinja Jacqueline Meste, ki je v cilj 35 km dolge dirke pripeljala 2:34 minute pred skupino, v kateri je sprinterske odlike pokazala prav Urši-čeva. Tretja je bila Čchinja Mahako-va...« TV jc po mnenju urednikov namenjena le članskemu športu, zato niso rekli ničesar. Doma v Bislričici ni bilo posebnega sprejema in slavja, kljub novi majici svetovne prvakinje. balinarjev nika, ali ne. Saj veste, da ne bo zamer, sponzorji, pa to. Z MAJICAMI JE VEDNO KRIŽ Še tnalo »matranja«. Najprej V nanje Gorice - Državno prvenstvo gorskih kolesarjev v krosu. O zmagi Boštjana Lesa sla brali. Je zmagal. Tadej Trobev-šck je bil absolutni rekorder v odstopu. Dirko je končal po 300 metrih. Skupin- ni ohranila drugega mesta v pokalu. Kaj hi Se dodali? Kakšen rezultat z manjših dirk. Dirka na Črnivec je bila, udeležba 270 kolesarjev, Grega Arhaj-ler je bil sedmi med vsemi. Metod Močnik in Milja Muhvič sta v sprinlu napovedih udeležili tudi domala vsi najboljši slovenski kolesarji, z domačimi adutt Mitjo Mtihvičem. Tadejem Trobev-škom, lioštjanom Uisom, Primožem Grkmanom na čelu. Ker m; gre samo za zmago, častna ]e tudi udeležba, je nastop omogočen tudi vsem ostalim kor&jžoetem, ki že imajo gorsko koki In nekaj kondlcije. Prijave z obvezno čelado uro pred Startom na štartnem mestu na Vegradu. METOD MOČNIK ski padec, okvara kolesa, Primož Grk man sedmi v kategoriji elite. Posebna zgodba pa je naslov prvaka Sandija Sr-darja. Dajemo besedo kar njegovemu konkurentu. »Ali Sandi Se nima dovolj zmag, saj je že prvak v spustu, zaka j jc moral prili ludi na kros,« mi je potožil Tine Zupan, oče Štirih otrok - med nji mi ludi dvojčkov - iz. MoSenj pri Radovljici, ki mu je KamniČan Sandi Srdar v Vnanjih Goricah izpred nosu odvzel zmago in naslov državnega prvaka med veterani, »Lani sem bil prvak, pa majice državnega prvaka nisem dobil. Letos jc bila, pa je prišel Sandi. Ali ne hi mogel biti doma. Priložnosti ne bo več veliko, staramo se,« je le dodal. In Rogla-finalc slovenskega pokala. Tadej TrobevSek je z zmago pokazal in doks-za), da jc iz pravega testa. Bil je dva dni celo med zelo resnimi potniki za svetovno prvenstvo, potem naenkrat odveč brez tehtnega pojasnila. Razočaranje in jeza nad svinjarijo, ki se dogaja okoli reprezentance, sta kmalu splahnela. Jim bomo, ljubljanskim debelim ritim, že pokazali. Šc ostali rezultati iz. pohorskih pašnikov. Les drugi med mladinci. Klubski derbi članov elite je v mednarodni konkurenci z Avstrijci dobil Metod Močnik (10.), Mitja Muhvič (11,), Jure Kukovič (12.) in Primož Grkman (14.). Zmagal je Primož Grkman. Ana Podpcčan zaradi bolezni ni nastopila in Kamniški strelci Strelska državna prvenstva V juliju je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo z MK orožjem, kjer so nastopili tudi kamniški strelci. V disciplini 60 leže - olimpijski mateh - je pri članicah postala državna prvakinja Renata Oražem s 585 krogi, Bomhač Bojana jc osvojila 4, mesto s 575 kr. Kadcj Miha je v isti disciplini med mladinci osvojil 2, mesto s 580 kr., medlem ko jc bil Burja Damjan 4. s 573 krogi. 1 V pionirski konkurenci sta nastopila PodgorSek Simon, ki jc osvojil 12, mesto z 229 kr. in Ugovšck Jure, ki je bil I H. z 222 kr. Med mladinci je v disciplini 3x40 - trojni položaj - zmagal Miha Radcj in tako spel postal državni prvak, nastreljal je 1145 krogov in s tem postavil tudi nov državni rekord. Burja Damjan je bil 3. s 1104 kr. Pri Članicah je v trojnem položaju 3x20 strelov slavila Renata Oražem, ki je ludi v lej disciplini postala državna prvakinja s 561 kr.. Bombač Bojana pa je osvojila 4. mesto s 557 krogi. Verjetno mnogi ne veste, da imamo Kamničani tudi uspešno trap ekipo. V njej so Huffman Hine, Ropcrt Rok, Luk itn Štefan in Burja Bojan. Na pred-lekmovanjih so dosegli normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 16. septembra v Ilirski Bistrici, Državno prvenstvo v trapu za mlajše mladince pa je bilo v Pragerskem, kje jc naš Burja Blaž zasedel dobro 7. mesto, Miha Radej uspešen s samostrelom na svetovnem prvenstvu NaS najboljši strelec sc jc letos preizkusil tudi v streljanju s samostrelom na 10 metrov. Na mednarodni lekmi v Innsbrucku je konec julija s 384 krogi osvojil odlično 7. mesto, ki ga je uspešno zadržal tudi po finalu. V avgustu pa sla sc dva strelca - Renala Oražem in Miha Radcj - pomerila šc na svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom, kije polekalo v Si, Veitu v sosednji Avstriji. Oražmova je posamezno osvojila 18. mesto s 379 krogi, ekipa Slovenije, /a katero jc nastopila, pa je zasedla 5. mesta Precej boljši jc Miha Radej, ki je s 3X1 krogi osvojil S, mesto in tako priSel v finale. V finalu je t dobrini streljanjem svoj uspeh šc izboljšal in tako dosegel odlično 7. mesto v svetovni konkurenci. Oba naša strelca sta nastopila z izposojenim samostrelom m sla tudi relativno malo trenirala, zato je njuna uvrstitev. Še posebj Mihova, vredna vse pohvale. Na koncu naj sc zahvalimo tudi podjetju ZARJA ELEKTRONIKA Kamnik, ki je delno sponzoriralo nastop Mihe Radeja na svetovnem prvenstvu. IRENA RADEJ VETERANSKO 1)P V TENISU Na Igri Mu TK TRIGLAV Kranj je od 20.-22. avgusta potekalo letošnje prvenst vo veteranov Slovenije. V enajstih starostnih skupinah je nastopilo prek 121) tekmovalcev Iz vse Slovenije. V skupini od 45 do 60 let je državni prvak pmrnv-no postal Kamničan TONR JERAS. V skupini od 35tk> 40 let je Murjttri AJTN1K z Duplice osvttfll 3,-4. mesto. Planinski kotiček Alpinistična šola ho Po dveh z,elo uspešnih alpinističnih šolah (= teča jih), ki ju je vodil Roben Poličrtik, bo tudi letos AO Kamnik nadaljeval S tovrstno vzgojno dejavnost jo. Tako se bo naslednja alpinistična Šola (tečaj ) začela v četrtek, 30. septembra 1999, ob 17. uri v prostorih PD Kamnik na Šumi 42 v Kamniku. Vodja Šole bo znani alpinist, hirnalajec. alpinistični inštruktor, gorski reševalec in gorski vodnik Metod Humar. Njegov pomočnik bo odličen alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Klemen Mali, V Šoli pa bodo kol inštruktorji sodelovali ludi člani AO (Robert Poličnik. Marko PrežeIj, Bojan Pollak in drugi). Tokratna šola naj bi imela večji poudarek na turnem smučanju. Seveda pa bo predelana vsa snov, tako teoretično kol tudi praktično, saj bo celotni tečaj trajal predvidoma skoraj do poletja 2000. Ture se bodo odvijale v Kamniških in Julijskih Alpah ter tudi drugod. Prva tura je predvidena že za prvi konec ledna v oktobru. Nato pa naj bi. če bodo razmere ugodne, udeleženci preplezali tudi kakSno smer v hribih še v kopnem Kdor bi rad obiskoval ta tečaj, mora bili zdrav, irneti čim več hribovskih izkušenj in bili star vsaj 18 let, pogojno 16. Kdor ne bo mogel priti na sam začetek Sole, se ji lahko pridruži Se 7. ali 14. oktobra ob 17. uri v prostorih PIJ Kamnik. Tam bo tudi izvedel vse glede cene, opreme m ostalega Nogomet na najvišji ravni Letos mineva dvajseto leto, kar je bila na Korošici nogometna tekma »na najvišji ravni« (1800 m nad morjem) med alpinisti i/. Kranjske m Štajerske. Tekma je bila nato bolj ali manj redno vsako leto, če je bilo le kolikor toliko ugodno vreme, pri čemer pa se je Štajerci že nekaj let ne udeležujejo več, am pak raje priredijo svojo v avgustu (na kateri pa ni Kranjcev in KranjicJ. letošnja »tekma« bo v nedeljo, 3. oktobra, z začetkom točno opoldne. Udeležijo seje lahko vsi, ki bodo takrat na Korošici m bodo imeli ustrez.no obutev (copate), pri čemer bo seveda vsak sam odgovarjaj zase in skrbel za svoje zdrav je. Izbor ekip bo na igrišču četrt ure pred začetkom. Seveda so vabljeni ludi gledalci, ki bodo spodbujali moštvi. Če bo slabo vreme, tekme ne bo. Izlet na KoroŠico Za udeležbo ali pa ogled nogometne tekme »na najvišji ravni«, organizira PD Kamnik v nedeljo, 3, oktobra, izlet na Korošico. Odhod bo ob 7,30 s Trga prijateljstva v Kamniku z lastnimi avtomobili. Ti bodo ostali na Ravnem polju (1440 m visoko). Sledilo bo okoli 2 uri zmerne hoje do KoroSicc Po končani nogometni tekmi bo vrnitev mimo VodotoČnega jezera do avtomobilov, za kar bo potrebno vsaj Se dobri dve uri hoje. Potrebno je nekaj kondicije, ustrezna planinska obleka in obutev (za »nogometaše« poleg nje Šc copati), nekaj hrane (koča naj bi sicer bila Se odpr ta). Izlet bo predvidoma vodil ob pomoči svojih tovarišev Bojan Pollak. Če bo slabo vreme, izleta ne bo. BOJ C Franci Šimenc pred zaključkom dirk za letošnji pokal Fiat Seicento Po uspešnih dirkah odprta pot na vrh Izjemni uspehi in izjemne avtomobilske vožnje Francija Šimenca se kar vrstijo. V začetku avgusta je na gorsko-hilroslni dirki za Veliko nagrado f-'er rarija v Ilirski Bistrici, ki je ena pomembnejših mednarodnih dirk v kategoriji Fial Seicento, pripeljal kljuh spremenljivim vremenskim razmeram tretje mesto in novih dvanajst točk. Dobra uvrstitev je Se toliko bolj odmevna zaradi hude konkurence kar dvaindvajsetih »avtomobilskih spretnežev«. Tudi naslednji vikend, 7, in 8. avgusta Franciju kljub nepreboleli pljučnici dirkaška žilica ni dala miru, saj je bila po dolgem času na ljubljanski obvoznici cestno-hitrost na dirka za Veliko nagrado Ljubljane. Sedel je v avlo in zdrz.no vožnjo na sami dirki pred deset lisoč očividci pripeljal na cilj tretji. S tem so se mu odprle realne možnosti za končno uvrstitev med sam vrh Pokala Seicento, čeprav si je ob začetku sezone skupaj / ekipo zadal za cilj skupno uvrstitev med prvih pet tekmovalcev. Seveda ob izrednih vožnjah, dobro pripravljenem avtomobilu in kančku sreče tudi apeliti postanejo večji . .. Ze na treningu naslednje gorsko-hitroslne dirke v Zagrebu v soboto, 11 seplembra, je i brezhibno pripravljenim avtomobilom in izredno vožnjo na zelo zahtevni 10 km progi, za katero seje izkazalo, da mu ustreza, dosegel Čas absolutnega zmagovalca. Na sami dirki naslednjega dne gaje za pičli dve sekundi prehitel konkurent Belinger, vendar pa sta kar za deset st!kund za seboj pustila ostale tekmece. V skupni državni razvrstitvi za Pokal Seicento seje Franci lako pripeljal na tretje mesto in pred zadnjo dirko v Novem meslu bo prav napelo, saj bo odločalo o prvih treh mestih, za katere ima vse možnosti, kar Sest tekmovalcev. Seveda bomo pesti držali za Francija Šimenca, ki mu bo ob izredni vožnji in brezhihnem avtomobilu ter z. nekaj sreče prav gotovo uspelo! SAŠA MEJAČ Ostrostrelno državno prvenstvo Junija jc na vojaškem strelišču ( rili Grob pri Škofji 1-oki potekalo držav no prvenstvo z. vojaško in ostrostrelno puško. Kamničan i z vojaško puško niso tekmovali, ker niti niso imeli orožja in opreme, udeležili pa so se ostroslrel ske lekme. Tudi v tej disiplim so nastopili vsi z. eno puško, naše barve pa so prvaka, le za krog je zaos- Na s]iki je kamniška zmagovalna ekipa: (od tala Kopače vina, Ireljn pa ,eve tj desnj) [,ukan. Kodra, Vrankw je bila ektpa ZC Idrija - Cerkno z 220 kr. Posamezno je naslov državnega prvaka osvojil Pavle Jereb (Kopačevina. 85 kr.}. drugo mesto in s lem naslov podprvaka pa naS Zdrako Vrankar s M krogi. Štefan Lukan je zasedel 5. mesto s 83 krogi in Ksenija Kodra 12. mesto s 76 krogi. [RENA RADEJ 12 23. septembra 1999 ZANIMIVOSTI - KRONIKA Kamniški OBČAN razgrajanj kot lani Iz poletne kronike kamniške policijske postaje Več kaznivih dejanj in Poletna kronika kamniške policijske postaje nam pokaže, da se je na območju kamniške in komend.ske občine v letošnjih najholj vročih poletnih mesedh, v juliju in avgustu, pripetilo 108 prometnih nesreč, kar je skoraj enako Število nesreč, ki so jih registrirali lanskega julija in avgusta (HW). Kar precej pa je v istih dveh mesecih poraslo število intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru. Medtem ko so lani policisti morali mirili v Al primerih, pa je letos v islent času razgrajalo 88 razgrajačev. Letošnje poletje so zelo porasla tudi kazniva dejanja, saj so policisti prejeli prijave 103 kaznivih dejanj, lani pa 8H. V začetku novega šolskega teta so policisti skupaj s člani Društva šoferjev in avtomehanikov posvetili posebno skrb varnosti otrok na šolskih poteh. V prvi polovici septembra po besedah Jožeta Iv kovifa. komandirja kamniške policijske postaje, niso imeli nobene prometne nezgode, v kateri hi bili prizadeti šolski otroci. Na poteh oh šolah je prve dni po začetku šolskega pouka sodelovalo vsak dan po šest kamniških policistov. Seveda pa bo potrebno poleg teh začetnih varnostnih ukrepov utrjevanju prometne vzgoje otrok posvetiti pozornost vse leto. V juliju in avgustu so se poročili: - HABJAN DANIJEL, vodja kuhinje, Kamnik, Kranjska c, 2, in ČRN1Č DARJA, pomočnik vzgojitelja, Črnomelj, Ločka c, 42 - ŠKARJA JANEiZ, študent, Škofljica, Bučaijeva ul. K, in PRAH MARJETA, študent, Ljubljana, Gerbičeva ul. % - OBREZA SAMO, gostinski tehnik, Kamnik, Levstikova ul. 9, in TOMŠIČ KARMtiN, prodajalka, TunjRka Mlaka 9B - ŠET1NA TONE, zavarovalniški zastopnik, lilik 64, in JUŽN1Č TANJA, zdravn ica, Ljubljana, Blasnikova ul. 25 - PODBREGAR JOŽE. obdelovalec plastike, Podvolovljek 15, iti OKOS MILENA, inv. upok., PodvolovHek 15 - REPNIK JANEZ, vozni k-inštruktor. Rudnik pri Radomljah I I, in RF.SNIK MILENCA, tehnolog, Koseze 1 - PAVLI NIČ ALOJZIJ, sistem, inž., Zgornje Stranje 6B, in BERLEC TANJA, gimnazijka, Pod h ruška 6 POLJANŠEK DARKO, vzdrževalec. Srednja vas pri Kamniku 24. in PIK!. TATJANA, Šivilja, Mernik 55 - SVVEELSSEN RUDOLF PETER HUBERT, poročnik, Ermelo, Burg, van Breda, in ČIMŽAR MATEJA, zdravnica, Županje Njive 39 - ARBAJTER IZTOK, operater, Godič 65F, in ZAGORC NATAŠA, programer, Kamnik, Pol Marije Vere 3 - ŽUMER DAMJAN, slrojni lehnik, Košiše 13, in MLAKAR BARBARA, ekonomski lehnik. Domžale, Gregorčičeva ul. i2 - PANGRC DAMJAN, avtoprevoznik. Gorenje Ponikve 14, in ALPNER SILVA, šivilja, Godič 3 V juliju in avgustu so umrli: - SM1D MARIJA, roj. Štupar, upnik., Komenda, Glavarjeva c. 114, stara K3 let - ERAC DANICA, Kamnik, Ljubljanska c. KO, stara 60 Icl - HRIBERSEK KARI., upok., Kamnik, Jakopičeva id. 25, star 77 lel - CEVEC ROZKA, roj. VrlaČnik, upok.. Rožič no 2 D, stara 71 tel - NAKRST ANGELA, roj. Okorn, upok., Limbarska Gora 27, stara 80 let ■ SPAČAL IVANA, roj. Osolrik, upok., Kamnik, Kajuhovapot 1, stara 70 let - LIČEN ŠTEFAN, avtomehanik, Oševek 4B, star 55 lel - LIPOVŠEK FRANČIŠEK, upok,, Špitalič 13, star 73 lel - ZUPANC STANISLAV, upok., Kamnik, Parmova ul. 13, star 71 lel - TON IN MARIJA, roj. Poljan še k, upok., Vrhpolje pri Kamniku 17, stara 67 icl - ŽAGAR MARIJA, irgovski poslovodja, Črna pri Kamniku 17, stara 50 lel • RAMŠAK ANA, roj. Kamenik, upok.. Mekinje, Cankarjeva c, 10, stara 75 let - ŠMEDOVNDC LUDMILA, roj. I v, upok., Komenda, Glavarjeva c. 23, stara 64 lel - RESN1K ŠTEFANIJA, roj. Šurk, upok., Sela pri Kamniku 4, stara 89 lel - BLAŽ MILAN, upok,, Komenda, Glavarjeva c. 17, star 53 lel - FICKOZORA, roj. Hajdič, inv. upok,. Vir, Gubčeva ul. 14, sira 48 let - ZARN1K MARIJA, roj. Štele, upok., Breg pri Komendi 4. stara91 Icl - PIRC JUSTINA, upok., Kamnik, Žale 2. stara 64 let - POUANŠEK JOŽEF, upok., Kamnik, Ljubljanska e. 3B, star 75 lel - KADIJNC MARIJA, roj. Pestotnik, trpek., Zgornji Tuhinj 25, stara 76 let - ČERNE VALENTIN, upok.. Kamnik, »istriška 5, star 69 let -CRUENIČ STJEPAN, upok., Kamnik, Trdinova ul, 12, Mar 19 let Miro Kregar se odpravlja na svetovno prvenstvo Ultraman Hawaii I/ kronike dogodkov , ki so jih zabeležili kamniški policisti meseca julija in avgusta, povzemamo nekaj značilnih dogodkov. L julija ponoči je na regionalni cesti v Črni voznik avtomobila zaradi prevelike hitrosti v ovinku izgubil oblast nad vozilom in se je večkrat prevrnil. Pri tem se je voznik teže, sopotnik pa laže poškodoval. 2, julija ob 12.30 je zaradi varjenja v obratu dekašimiee Kemijske induslrijc Kamnik prišlo do požara. Vnel se je aluminijast prah v cevi filtra. Ker delavcem požara ni uspelo pogasiti, so na pomoč poklicali kamniške gasilce Škodo pa so ocenili na okrog pol mili jona SIT. Veliko let je bila navada, da so svojci v spomin ponesrečenemu gorniku na kraju dogodka postavili spominsko ploščo. Da se to ne bi nadaljevalo, je Gozdno gospodarstvo v dogovoru Z vodilnimi planinci Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Kamnik ter občino podarilo približno tri hektare površin v Kamniški Na fotografiji je bilo naselje STUDENCA. To je manjši kraj, ki seje namestil na prisojnih pobočjih pod Gojško planoto v grebenu, ki se vleče od Stahovice pa prav do Le-tuša v Savinjski dolini. Ime je verjetno dobil po vodi. studencih. Nad krajem je manjše naselje počitniških hišic. Velja pa si zapomniti za čas, ko bodo v dolini Črne popravljali cesto, da Ob robu gozda, v družbi že nekaj palčkov, lahko tudi vaš malček »pravljično« preživi dopoldansko varstvo. Pokličite.: 041-50 94 90, Kamnik I L julija so hili spel na delu vlomilci, ki so ponoči v Kamniku in okolici vlomili kar v devet avtomobilov. Večinoma so razbili trikotna okenca in nato odprli vrata avtomobilov, iz katerih so pokradli največkrat avtoradie pa tudi nekaj denarja in drugih predmetov. Tega dne je zaradi deževja v Stahovici voda zalila tri stanovanjske hiše, oh cestah na območju Stahovice. Kamniške Bistrice in Županjih njiv seje utrgalo več plazov. Za odpravo posledic sta poskrbela Cestno podjetje Ljubljana in ekipa civilne zaščite iz Kamnika, 11. It) 19. julija ponoči je M. S, iz Vrhpolja s policijsko kapo na glavi in Bistrici za »Spominski park«, ki je namenjen vsem, ki so se ponesrečili v kamniških planinah. Prva plošča je bila postavljena na skalnatem osamelcu v spomin Milanu Ciglarju, kije gore in prijatelje zapustil prav v kamniških planinah. Slovesno odprtje parka je bilo 4, julija 1981. leta, prisostovali so vodilni planinci PZ Slovenije, Mati- lod vodi najbližja cestna povezava med Kamnikom in Črnivcem za osebna vozila in manjše kamione. Če hočemo priti tod na Črnivec, zavijemo z glavne ceste Kamni k-Loč ice takoj za Kavranom na levo in na cesto Kaninik-Gornji Grad bomo prišli na »Negrotovi ridi«. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral Romana Stišnika iz Studenca 9, ki prejme knjižno nagrado v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti. rdečo lučjo skupaj s prijatelji ustavljal vozila in se izdajal za pooblaščeno uradno osebo. Policisti so ga kmalu i/sledili in se bo moral zaradi lega kaznivega dejanja zagovarjati na sodišču. I. avgusta so pri kontroli prometa policisti ustavili 33-letnega Š. D, iz Kamnika, v neregistriranem avtomobilu so našli ludi manjšo količino ma-rihuane. Oboje so mu zasegli, avto pa mu bodo vrnili po poteku ukrepa, ki ga bo določil sodnik za prekrške. 5. avgusla ob 22. uri je v stanovanjski hiši v Novem trgu nastal požar, ker se je vnelo olje v posodi na štedilniku. Ogenj, ki so ga kasneje pogasili gasilci, je uničil kuhinjo, opremo v bližnjih sobah, kopalnici in v hodniku. Škodo ocenjujejo na 10 milijonov SIT. 12, avgusta so ohčani pri kamniški tržnici v strugi Kamniške Bistrice opazili mrlve ribe Policisti so skupaj z ribiči na bregu reke našli osem rib, kasneje pa št? 25 mrtvili rib pri kanalu ob K1K, Z vzorci odvzete vode bodo analizirali vzrok pogina. 15. avgusta so policisti na Pero-vem pri vlamljanju v osebni avto prijeli Štiri vlomilce, stare med 18 in 20 let. doma iz Palovč, oz. Velike Lasne. Policisti sojim zasegli predmele, ki so jih vlomilci že nakradli. ce, Domžal, Mengša, Kranja, Mozirja, Jezerskega, družbenopolitični predstavniki Kamnika, KS in ZB Kamniška Bistrica. Predsednik PD Kamnik Slavko Raj h je številne navzoče povabil na ogled parka. Takrat sem z učenci -planinci OŠ Stranje pripravila recital, pevci Lire pa so zapeli nekaj žalos-tink pod vodstvom Sama VremŠaka. Oskrbo parka je prevzela številčno najmočnejša planinska sekcija v naši občini, to je na OŠ Stranje, pod mojim mentorstvom. Leto za letom smo pred 1. novembrom na poučnem ogledu lepot doline Bistrice krenili tudi skozi Spominski park, kje je bilo vedno več" spominskih obeležij, se s kratko žalno svečanostjo poklonili preminulim in pobrali kakšen pozabljen papirček. Kruta usoda pa je hotela, da seje moj mož Vlado 12.7. 1986 smrtno ponesrečil pri obnovi doma na Kokrš-kem sedlu, sin Danilo pa štiri leta kasneje pri plezanju ledenega slapu nad Žagano pečjo. Tako je tudi njuna plošča našla prostor v tem Spominskem parku, ki ga mnogokrat obišče m. Za 100-lelnicoPD Kamnik (1993) smo lam namestili tudi lične lable, ki nas usmerjajo v park. Tokral sprašujemo po imenu naselja, katerega i me je povezano z določeno barvo, čeprav bi v preteklosti lahko rekli, da je bila za ta kraj bistvena prav nasprotna barva. Svoj od-g0V0r(ime naselja) pošljite na Kamniški občan, Glavni irg 24, SI-1240 Kamnik tako, da bo tam do srede, 29. septembra 1999. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Kocna Kamnik. 16. avgusta si je na Veliki planini pastir pri padcu poškodoval glavo. Reševalci kamniške GRS so ga prepeljali v kamniški zdravstveni dom, V noči txl 17. in 18. avgust so bili vlomilci v avtomobile spet v akciji. Na Vrhpoljah in na Duplici na Groharjevi ter v Ulici Matije Blejca so iz Šestih avtomobilov ukradli radie, 25. avgusta pa so vlomili v pet avtomobilov na Tunjiški, v Parmovi in na Kovinarski in spet posegli po av-toradiih. Policisti pravijo, da se okrog osumljencev že zožuje in bodo nepridipravi kmalu padli v pasi. Isli dan so vlomili tudi v stanovanjsko hišo v Šmarei, odnesli so več denarja, 29. avgusta je naključna sprehaja I-ka v bližini novega naselja na Pero-vem našla golo moško truplo. Ugo-lovili so, da gre za starejšega moškega iz Ljubljane, ki so ga domaČi že nekaj dni iskali. Po pregledu na sod-nomediciftskem institutu v Ljubljani so ugotovili, daje umrl naravne smrti. Od 31. avgusta dal je je Kamničan B. E, po nalogu kranjskega okrožnega sodišča v hišnem priporu, ker je storil več kaznivih dejanj velikih tatvin na območju Ljubljane. (FS) Zadnje čase ne pobiram tam le papirčkov, pač pa ludi osmojene že pogorele plastične lučke, ki jih tja prinašajo svojci, ki ne pomislijo, da se mladi gozd lahko spremeni v pogorišče. Lepo prosim, ne delajte tega, ne skrunite narave z navlako, ki ne sodi ija! K plošči raje položite vejico ali cvetko, ki ste jo utrgali na poli do tja. PD Kamnik pa prosim, da postavi ob vhodu v park tudi opozorilno tablo, da je prižiganje lučk prepovedano, kar piše tudi v pravilniku o negi in skrbi za park! MARIJA GOLOB, upokojena učiteljica Triatlonec Miro Kregar se bo konec novembra, na zahvalni vikend, udeležil svetovnega prvenstva Ultraman Hawaii na velikem havajskem otoku. Na lem, enem od najzahtevnejših tekmovanj, morajo tekmovalci v treh dneh pri rridc-selih stopinjah in 95% vlagi premagali 10 km plavanja v Pacifiku. 421 km gorskega kolesarjenja in 84 km teka. Tekmovanja, ki so odvija od leta 1983, se lahko vsako leto udeleži le 35 tekmovalcev, ki jih organizator glede na prispele prijavnice z dokumentacijo po lastni presoji povabi na to zelo zahtevno preizkušnjo. Tekmovanje se začne v islem zalivu kol mesec dni prej ob polni luni znameniti havajski Inmman, ki je Mirotu že dobro poznan, nadaljuje pa se po hribovitem terenu z vzponom na dva vulkana in s 11 na! ni m ultramaraton-skim tekom obkroži otok. Tekmovalci morajo poleg tekmovalnih dokazati ludi organizacijske sposobnosti, saj morajo imeti lastno spremstvo. Na plavanju je to veslač v kajaku, na kolesarjenju in teku pa avto in vsaj dva spremljevalca. Potrebna je tudi zdravniška in fiziolerapevtska oskrba, lorej ekipa ljudi, ki se spozna na svoje delo in je sposobna tudi optimalne im-pmvizacije v primeru nepredvidenih le-Žav. Miro Kregar je v svoji petnajstletni tekmovalni karieri uspešno opravi! že z zelo zahtevnimi preizkušnjami - s 13 Ironmani, 4 Mcga triatloni in se dvakrai spopadel s slabim vremenom na 24-tir-nih kolesarjenjih. Ves Čas je slalni član slovenske državne reprezentance za dolgi triatlon. Kol njen član je osvojil bronasto medaljo tia evropskem prvenstvu v Imnmamt. Polovico Ironmanov je opravil v težkih razmerah suhtropskega podnebja, kol so Hawaii in Brazilija, lani je zmagal na Inkamanu na ježem Ti-ticaca, ki leži kar štiri tisoč melrov nad morjem. V začetku letošnjega septembra psi je za slovensko reprezentanco nastopil na evmpskem prvenstvu na Nizozemskem in v ekipi z Velepcem in Tomšičem dosegel ekipno Četrto mesto. Na podlagi takšnih lepih uvrstitev na najtežjih preizkušnjah in glede na vse izkušnje Miro Kregar meni, daje zrel, da se spopade z enim največjih izzivov - havajskim Ullramanom. /elimo mu dobre priprave, na samem tekmovanju pa vzdržljivosti in Športne sreče! SAŠA MEJAČ Spominski park v Kamniški Bistrici, posvečen preminulim gornikom Spominsko obelefje zaslužnima planincema VUtdu in Danilu Golob. Kako dobro poznamo svojo občino? ^ UP RADOMUIE d. d 7xi nami je več ko! sto let obstoja. Pred nami je sto let razvoja. Že danes več kot dva milijona Američanov sedi na naših stolih. Da hi jih v prihodnje lahko sedelo Še več, IŠČEMO SPOSOBNE IN AMBICIOZNE KADRE: -vseh lesarskih poklicev {diplomirane inženirje lesarstva, inženirje lesarstva, lesne tehnike, mizarje in obdelovalce lesa), - zaposlimo delavce s končano poklicno šolo kovinske smeri -zaposlimo tudi delavce ostalih poklicev, ki jim bomo nudili možnost prekvalifikacije, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo. Zaposlili bomo pripravnike in delavce z ustrezno prakso. Pridružite se nam! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1 235 Radomlje, ali po telefonu (061) 727-122. 23. s+-f»If-rnJ>r-ij vm 13 CI&CA, d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL PODGORJE 83a. KAMMK Tel.: 061/812-479 V mesecu oktobru bomo opravljali na terenu 6-mesečne tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov, starejiih ud 12 let pn naslednjem razporedu: 22. OKTOBRA, od in. do n. m - MOTNIK pri gasilnem domu 22. OKTOBRA, od 12. do m ure - LAZE V TUHINJU pri kulturnem domu 22. OKTOBRA, od 16,:» do is. ur, - SREDNJA VAS u trgovino KOČNA Za Slrie področje OBČINE KAMNIK IN OKČINR KOMENDA pa vsak dan od 8. do 19. ure in sohnle od 8. do 12. ure na TEHNIČNEM CENTRU V PODGORJU PRI KAMNIKU. Zastopamo zavarovali« hiče: - TRIGLAV, d,d., - TUJA, d .d.. - Al J MATIC, d. d.. -ZAVAROVALNICA MARIBOR ter DIREKCIJO ZA CESTE Republike Slovenije POPUST 150.000.- sit ob nakupu MEGANA, po sistemu STARO za NOVO! RF.NAUl.T PRESA d.0.0. Cerklje, tel.: 428 000 Hiša zaupanja NA ZALOGI VELIKA IZBIRA VOZIL RENAULT! STAHOVICA UROS URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061)813-685 041-631-148 T V SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN PM & A BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA D.D. PRIDEJO TUDI NA DOM! Spomladi je podjetje PM & A BPD d.d. na Medvedovi 8 v Kamniku odprlo svojo pooblaščeno poslovalnico, kjer lahko dobite vse informacije o delnicah, bi jih želite prodati ali kupiti, vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Vse informacije, fei jih občani lahko dobijo v pisarni PM & A BPD so brezplačne, zato se le brez strahu oglasite pri njih. To Se ni vse, namreč s predstavniki družbe se lahko dogovorite, da vas bo njihov zastopnik obiskal tudi na domu. kjer se boste v miru pogovorili, kaj želite in kaj pričakujete. Prt njih lahko dobite tudi informacije o možnostih in načinu vlaganja v najemne sklade, bi jih upravlja Kmečka družba DZU (GALILEO - RASTK0 - K.D. B0ND), Prav tako pa lahko dobite tudi informacije o možnostih in načinu varčevanja na podlagi police življenjskega zavarovanja in kombinaciji z vlaganjem v vzajemne sklade. Cenjene stranke obveščajo, da Imajo novo telefonsko številko: 061/819-5 jO in faks 061/819-545._y ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082. tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME . SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: — ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE •TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... — Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom . USPOSABLJANJE ZA DELO — EX SEMINAR - proti eksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij — seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. — varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: — jezikovni — računalniški . TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.0.0. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure In na telefonskih Številkah (061) 711-082 In (061) 712-278. TRGOVINA TRGOVINA na Kup ŽGAJNAR SAMOPOSTREŽBA NA ŠUTNI 48 - olje rastlinsko Zvezda (Aneta), II 189,90 margarina za peko extra+, 500 g 149,90 moka posebna tip 400 Žito, lkg 84,90 testenine Ghigi - 5 vrst, 500 g 89,90 riž Splendor - original, 1 kg 139,90 kava Loka, mleta, 100 g 89,90 Čokolino, 200 g 199,90 corn flakes Farmer family, 375 g 169,90 čokolada Kinder, 100 g 149,90 čok, Kinder jajčka 99,90 keksi piknik, 1 kg 399,90 sir ementalec Ljutomer VP, 1 kg 1.199,90 puding smetanov, uvoz, 200 g 59,90 MARKET NA BAKOVNIKU, KLAVČ1ČEVA 11 • kumarice Aneta, 680 g 149,90 -jabolčni sok nektar Fructal, 1 I 119,90 - OLE - brezalkoh. pijača Dana, 3 okusi, 1,51 99,90 - sadni sirup pomaranča, malina, Ptiii, 1,51 329,90 - vino Janževec, 1 1 399,90 - sveča bučka 89,90 - sveča piramida 109,90 - sveča Lord - velika 179,90 - krpe gobaste, 5 kom., Soke 169,90 - mehčalec Silan, 4xkonc., vsi vorjji, 1 I 349,90 • pralni prašek Persil, 5,4 kg 1.299,90 Ugodna ponudba velja do prodaje zalog. Hladilnike, lamriovalne fkrinje in omare poplavljam z garancijo na popravilo Pokličite: B1S-S70 04KBH22. Nudimo RAZNOVRSTNO POMOČ PRI UREJANJU DOMA IN OKOLICE (varstvo, kuhanje, čiččenje, urejanje okolice...), zlasti starejšim. Tel.: 041-884-504. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41 .Kamnik {v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15, do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. /STupo\ Bevkova 28,1241 Kamnik Tel : 061/831 844 in 817 441 STANOVANJA. HIŠE. PARCELE Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI, NAJEMU Priprava predlogov za vpis v Zemljiško knjigo O^Vreiramo in reiramo in VL zdelujemo * klasična ženska oblačila * poročne obleke * večerne obleke Blago lahko prinesete sami ali pa ga izberemo skupaj. Organiziramo tudi šiviljske tečaje. Pokličite nas: (061)817 563,817 673 vsak delovmk in dogovorili se bomo za obisk. ^ \fvinvb (idiliv Mengeš, Prešernova 35 tel.: 737-311 V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. Delovni fcas: vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 14. ure. DO 20% GOTOVINSKI POPUSTI! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17 ure, ob sobotah od 8 do 12 ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesntce-kokoši, prašiče, govedo • umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENSKA PŠENICA tn JEČMEN - MOKA tip 500 - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. RODEX° Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje j T prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319 PEUGEOT POSEBNA PONUDBA PEUGEOT 306 HUSKY 306 HUSKV 5 V od 2,220.000 SIT 306 HUSKY BREAK 2,529.000 SIT BOXER PEUGEOT BOXER X Že od 2,777.000 SIT Na zalogi skuterji jn krilesa Peugeot Novi kreditni poboji: KL IM SEDAJ, PLAČAJ NASLEDNJE STOLETJE 14 23. septembra 1999 Vsa vozila na zalogi! Ugodni krediti in leasingi! Testna vozila! AS DOMŽALE Ljubljanska c. 1, Domžale, telefon 061715-059 MR RKET mana i Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 AKCIJA! •olje Cekin, 1 I •pizza šunka, 1 kg •pariška salama, 1 kg •testenine Romana, 500 g •juha goveja kocka, 132 g • margarina Rama, 250 g •juha goveja s testeninami, 63 g • ribe predjed Izola Brand, 125 g • pašteta Kekec, 50 g • ajvar, 650 g •gorčica, 700 g •barcaffe, 100 g •čokoladni draže Smarties, 40 g • kakao Benquik, 400 g •sok pomaranča BP, 1 I •vino Oro, 1 I •detergent Finish za • pomivalne stroje, 500 g •serviete 33x33, 100/1 •brisače, 2/1 Akcija velja od 29. 9. do prodaje zalog. UGODNA PONUDBA SVEČ! 189,90 599,90 649,9a 84,90 259,90 129,90 99,90 189,90 79,90 459,90 238,90 1 24,90 69,90 249,90 118,90 149,90 999,90 139,90 109,90 NIZKOGRADNJA Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč. Tel.: 061/813-642,817-624 041/680-751 ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 3. do IS. ure, tih sobotah od S. doli ure. Telefon: 711 229, 719 230 CISTO V ZADNJEM TRENUTKU Super akcija v Dalmaciji leden dni z letalom • Bol na Braču - hotel Etaphusa 54.900,00 (polpermon, 7 ur tenisa, izlet po otoku) * Hvar- hotel Amfora 39.900,00 velja samo za odhod 26. septembra CIPER s posebnim letalom tudi v oktobru odhod 4. oktobra - 6 dni 59.900,00 drugi odhodi v oktobru ob nedeljah lk) 10. oktobra naprej - 7 dni ' 63.800.00 dodatni teden že od I K.800,(Kt BALI ZA VSAK ŽEP i 4 dni že od 155.750,00 letalo, 12 x nočitev/zajtrk + 5 izletov po otoku BALI in LOMBOK 14 dni že za 203.750,00 letalo, 7 dni Bali, 5 dni Lombok Odhodi vsako sredo in petek iz, Zagreba. Od 15. septembra letalske vozovnice spet po izredno ugodnih cenah New York Miami Los Angeies Madrid Kairo 65.000,00 70.000,00 78.000,00 55.500,0(J 69.000,00 Bangkok Tokio Sydney Bombay Larnaca 105.500,00 114.400,00 169.900,00 99.000,00 48.600,00 THNTOURS je edina pooblaščena agencija med Ljubljano in Celjem ter Kranjem in Zasavjem za prodajo letalskih vozovnic večine svetovnih letalskih prevoznikov. Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite THNTOURS, tel, 711-229, ali jih obiščite na Ljubl janski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Ljubljanska 21/e, Duplica (nasproti Framata) tel.:811-010, 812-962 Jermen pri nas res ne izdelujemo, a smo jih nabavili za vas v različnih dimenzijah tO, 13, 17,20,,. ŠKORNJI - podloženi s filcem in ne-fjodloženi CEVI za vodo, zrak, olje GUMA V PLOŠČAH debeline od 1 mm do S mm TESNILA ZA OKNA IN VRATA TESNILA /.a različne namene - gradbeništvo, avtomobilska industrija Iščete dele za pralne stroje? Vse to in šl' marsikaj drugega najdete v Ciumizu vsak dan od S. do 19. ure, oh sobotah od H. tlo 12. ure. SIlP POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavb« STOL) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo - druge poslovne storjtve Informacije med 9. in 12. uro po tel.: 061-810-960 041-614-308 faks: 061-810-965. mm&m ^H 1 rap MflRr t Ril SŠjKftj i E mr 1 SI Sni dranova 8, Smarca, KRM Kamnik telefonSIOOSO faks 810095 ____e-mail: TOP 22 - OKNA Z NAJBOLJŠO LCITO internet: , ter modom, s i okna v svet Telefon: RTV - HiFi SERVIS POPRAVLJAMO TUDI IMA DOMU! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d,0,0.. Ljubljanska c, 2le, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) SM d«o«o« Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje TA STAHOVICA TEL: 061/827-030. 827-035 FAKS 061/827-045 e-mail: sl@ssm.si Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 46. DOMŽALE TEL.: N.C.: 061/720420 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061,713-288 e~mail: dom § sam. si Wtoww.sm.si VSE ZA GRADNJO IN OB NO VO To jesen smo za vas pripravili po akcijskih cenah: *■ STREŠNIKE BRAMAC > PROIZVODE BAVMITA > HIDRO IS' TERMO IZOLACIJE TI M-a, OPEKO WIENERBERGER OPEKARNE ORMOŽ IZOLIRKE IN FRAGMATA »■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA > APNO, CEMENT ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE, KI SO NEKA TERE CELO NIŽJE KOT PRED UVEDBO DAVKA NA DODANO VREDNOST NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VE Z A VTOD VIGALOM VSAK TOREK BREZPLAČNO SVETOVANJE V trgovinah Vos pričakujemo vsak dan ud 1. do IV. ure. ob .sobotah pu od 7. do 13. ure. Internet: WWW.SAM.SI GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 Pred nami je čas, ko bomo pričeli obirati sadno drevje, grabiti odpadlo listje z dreves in pripravljati zemljo za naslednjo sezono. V trgovini GRUNT mislimo na svoje stranke, zato smo - da bo delo lažje in stroški manjši - v mesecu septembru za vas pripravili nekaj ugodnosti in sicer: 10% POPUST ob nakupu obiralnika za sadje GARDENA izteznega držala in žičnih grabelj GARDENA, do 15. oktobra pa vam nudimo 10% POPUST ob nakupu BIOGRENE (naravno organsko gnojilo) Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fužinah 9 (tel. 831-1111, ■ nt. 34(1) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VABLJENI! 23. septembra 1999 15 Mali oglasi: Dvosobno stanovanje 58 m1 i' Kamniku - Fužine z vsemi priključki prodam. Tel.: 831-101, po 17. uri. InStruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 73H-I57, 040-728-132. Izgubil se je rjavodlak pes nizke rasli HRAK JAZBEČAR »MURI«. Pokličite 832-325, nagrada.' ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Streh ovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-19h torek, petek 9l,-12h Megla pade na ravnine meni ta los t na srce & megla iz ravnine zgine Žalost iz, srca ne gre. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 77. letuje naSei svoj mir IVAN BERGANT Jefarjev Ivan iz I'i»(1g<>rjn 107 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Žurbi teama, ribičem RD Hisirica, prijateljem in znancem rrega£evega ata i/, Kpltaltča, borca Šland rove bri^nde se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri jateljem, ki sic našega ata pospremili na zadnjo pol, mu podarili cveije, svečke in za maše, nam pa izrekli sožalja in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapele žalostinke In predstavniku DruSlva upokojencev za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi julij 1999 Pod hladno, mimo tu gomilo počivaj trudno ti srcc; saj, dokler moglo, ti nosilo človeštva si gorje! (J. Stritar) ZAHVALA V 77. letu slarosti nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica, sestra in leta MARIJA KADUNC roj. Pestolnik Zavosnlkova mama i/ '/.g. Tuhinju Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cveije, sveče, darovne maše ler številni) spremstvo na njeni zadnji poli Hvala tudi gospodu župniku /a opravljen obred, pevcem za pelje, govornici, praporščaku ler vsem, ki sle nam slaii uh strani, Žalujoči: mož Vid, sinovi, hčeri, sestra, brat, vnuki ler pravnuki Zg. Tuhinj, avgust 1999 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Kamnik, Vrhpolje 73, tel.: 831-058,041/758-883 - popravilo pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev - popravilo cl. Štedilnikov in mikrovalovnih pečic - popravilo malih gospodinjskih aparatov in sesalcev - popravilo in zamenjava električnih bojletjev - KLEKTROINSTALACUE STEKLARSTVO HOMEC, VIII. lil. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pori., tor., čet. in pet. od 7'' do 15h sreda od 7" do 17* Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan etekia, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lu kovic a tel.: 061-734-347, 0609-624-215 Izdelujemo: — vse vrste betonskih blokov — vogalnike — strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. KLEMIJA, d o o ČIŠČENJE CISTERN ZA KURILNO OLJE RAZREZ CISTERN PREČRPAVANJE Tel.: 041/765-599 Priporočamo čiščenje na pet let Odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure do o SVECARNA ŠTELE Glavni trg 16. 1240 Kamnik, tel.: 832-33M KVALITETA, KI JO POZNATE! DODATNI POPUSTI! dolgogoreče sveče PAX (NOV model BAZILIKA) navadne pokrite sveče - žalni paketi sveč - razni svečniki ŠIROK PROGRAM OSTALIH SVEČ IN ARTIKLOV! Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 4fi. letu starosti nenadoma zapustil na.š nepozabni IVO PERCIC Od njega smo se poslovili 23. avgusta 1999 na pokopališču v Homhrechtikonu - Švica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja. Za lolažbo in pomoč ob slovesu smo Se posebej hvaležni sorodnikom in vsem sosedom iz PreSernove ulice v Kamniku. Žaliljofi: mama Majda in bral Andrej z ženo Tončko Kamnik Niti nisi rekel, niti roke nam podal, jntrt te vzela je prerano. v tuših srcih za vedno hoš vstul. ZAHVALA V cyetu mladi 'M iihs yr v 27. letu >ivJjenja /a vedno zaposlil na4 sin. brat vnuk, nečak in bratranec BOJAN SLAPNIK rt Smartrui Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Bojanovim sodelavcem kolektiva Količevo KARION. d.o.o., podjetju Nada, d.0.0 . podjetju Milax,d.o.o, gasi 11 cm. Športnemu društvu in vsem drugim m i/rečeno pisno in uslno vo^alje. podarjeno cveije, sveče, za sv. maše m denarno pomoč. Hvala g. čuptuku Francu Balohu m ganljiv govor in lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom, domačim pevcem za /apele Jaloslinke. trobentaču za zaigrano Tišino ter g. Fiesniku in g. Petku ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej, ki ste itaSega Bojana pospremili na njegovi pre.ram zadnji poti. Se enkrat hvala Vsi njegovi Smanno. Bela, S/iitalič, lize, Kamnik, september 1999 ZAHVALA V 85, letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric, svak in tast SREČKO GANTAR iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in stanovalcem Kersnikove in Ljubljanske ulice za spremstvo na njegovi zadnji poli. Številno cvelje in sveče. Hvala tudi borcem za lep poslovilni govor, g. župniku za spodbudne besede in pevcem. Iskrena hvala za ustna in pisna sožalja. Vsi njegovi Kamnik, september 1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ŠTEFANA CRLJENIČA se iskreno zahvaljujeva pevcem Solidarnosti, KPK in Zvezi borcev za opravljen pogreb ter dr. Majdi Ambrož za vso skrb in pomoč. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in besede sožalja. Žena Marija in hči Itrigita Kamnik, Vodice, Viljevo, avgust 1999 Sredi poletja je Število svojih dni dopolnila naSa draga mama, babica in prababica ANA RAMSAK iz Mekinj, Cankarjeva 14) V ihlažbo ob nenadnem slovesu nam je bila navzočnost vseh. ki Ste jo spremili na zadnjo zemeljsko pot na kamniških Žalah Hvaležni smo za to pozornost in za vse t/ta/e ter dejanja sočutja, s katerimi Ste nam lajšali bolečino. Da: moČnejSa kot smrt je Ljubezen. Sinova Milan in Kane, hčerke Darinka, Ančka in ('v?tka / družinami Kamnik, avgusl 1999 ZAHVALA Mnogo prezgodni nas je po iv/ki bolezni v 57. letu življenja zapustil naš ljubi mo/ ali, last, brat. stric in svak ALBIN CEVEC Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in sodelavkam Svilanita! prijateljem in znancem, ki ste nam v času njegove bokvtii in strmi stali ob strani. Vsem hvala /a podarjeno cvelje. sveče, za sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala gospodu /upniku Janezu (ierčarju za daritev sv. maše in nepozabne besede, pevcem t/ $ marce in Stranj, trobentaču in g. Zoranu Valenlinčiču Za globoke hesedc ob slovesu. Zahvaljujemo se ludi Zalki in Jožetu Sprti k iz Bislričice, družinama Dušana m Vinka Lužarja, naši prijateljici Mirni Brleč, predvsem pa sosedu (mlalovemu Milanu za vso pomoč v času očetove bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Smarta, september 1999 BLAGOVN Velika izbiro ženskih modnih oblačil: MURA, LABOD, GORENJSKA OBLAČILA, ELKROJ, MIK, MfCOLL, IA MAOELEINE. r Bluza in feosffm DEIMOD Otvoritev prenovljenega prvega nadstropja blagovnice VELE bo 1. 10. 1999 ob 18. uri z modno revijo Murinih oblačil. V blagovnici Vele so že obnovljeni in preurejeni oddelki z ženskimi, moškimi in otroškimi oblačili, perilom, igračami ter športom. S tem je zaključena prenova celotnega prvega nadstropja blogovnice Vele, Poleg nove, moderne opreme vas pričakujejo nove kolekcije modnih oblačil za vse priložnosti, med njimi tudi veliko novosti, ki jih doslej zaradi pomanjkanja prostora ni bilo možno vključiti v prodajni program. r K NOVIM ~ % MODNIM OBLAČILOM - zrj lNOVI ČEVUI a Veliko izbira pletenin Modna otroško oblačila MONTEFIORE od Odo 14 let Modna moško oblačila MURA, ELKROJ, TRIKON, RIO, LABOD, NAVIGARE... tonbna ponudba v NupitJmuŽi odK9,do9JQ>79 Plenice PAMPERS BABY DRY PLUS Šampon PANTENE 2v1 pot« mt hvf&i samo NAPREDEK NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale Blagovnico VELE, Mestni trg 1, Domžale, Tel.: 718-100, delovni Čas: od 8:00 do 19:30 ob sobotah do konca septembra do 14:00, od oktobra naprej do 17:00 POOBLAŠČENI TRGOVf C (N SERVIS V LAHOVČAH AKCIJA ZA VSA VOZILA 120.000 POPUSTA - PUNTO SOLE PLCIS - BRAVO/BRAVA SX 1.2, 1.6 - MAREA WEEKEND ELX 1.8, 1.9 JTD - MULT1PLA ELX 1.6, 1.9 JTD Pohitite, zalogaje omejena. RABLJENA VOZILA: - Fiat Pumo 75 SX, 1. 94/95 - Fiat Uno 1.0 IE, 1.93 -FiatPanda VAN, l.9K -Fiat Uno 1. 1, 60 KM. I. 92 -Manili Si(X), 1,91 - Renault 5,1. 90 PRODAJA VOZIL: tel.: »64/425 54« in 425 542 .SERVIS VOZIL: tel.: 064/421 1« in «64/421 141 i/ KMETIJSKA TRGOVINA ^ J KUDROVEC, d.o.o. Kranjska ceita, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT iN v.likoiIbira kivietijo KRMIL za molznice, mlodo govedo, nesniee, pijance, zajce, prajiče, purane, ovce ŽITA koruze, ječmena, ovsa, pienice, koruznega Srota PŠENIČNE KRMILNE MOKE PŠENIČNIH OTROBOV, SOJINIH IN SONČNIČNIH TROPIN MINERALNO VITAMINSKIH DODATKOV Veliko izbira jesenskih Čebulnic, zemlja za sobne rastline in grobove, sveče, raznovrstne enoletnice za jesensko sojenje, BELA m ČRNA FOLIJA 2, 4,6, 8 m,., 10% POPUST PRI NAKUPU INOX SODOV POStBNO UGODNO - SLADKOR, 10 kg 1.500 SIT, 50 kg 6.685 SIT Pričakujemo vas vsak dan od S. do 19. ure, ob sobotah od S. do 13. ure. Odprto * vik (telovnik od IS. tli) 17. ure. ob snhotali »d H. dtt 1,1. aluminijasti zaboj, alpos, 51-02. prostornina 70 litrov, zunanje mere: 60 x 39 x 38 cm oljno-plinski kotel, ferotherm- LENTHERM, OP 17, Fero inox, od 15 do 17 kW. VRTNARSTVO GASFERLIN ' Moste 99 prt Komendi, tel.: 041-471 UGODNA JESENSKA PONUDBA: • RAZNOBARVNE MAČEHE IN BELIŠ • L0NCNE KJUZANTEME • RAZNE TRAJNICE • RESA ERIKA IN KALUNA • HIBRIDNE SADIKE 3AG0D • BIOGRENA;a jesensko gnojenje • ZEMLJA ja presajanje • IGLAVCI IN CIPRESE ja nasadil« v korita in grobove • ZIMZELENA TRAVA IN HEBE - vedno zeleno nijko rastje VWfta izbira SOBNIH ROŽ! prodajalna izdelkov gOfenje pralni si roj i. sušilni sIidjI, pomivalni stroji, hladilniki. Štedilniki, zanirniviiliK skrinje in omaft, kuhinjske nape, barvni TV rER - pomivalna korita - mali jjuspodinjski aparati - iiriginulni rezervni deli • banni IV, glasbeni stolpi SONV VMBNK1 nddi pralnih stroju od 49.4.V) SIT nirani hladilniki ■ 3)1.540 SIT UUQL>N£ na dostava iti možnost nal sč obrokov ^naslov=PAPar- gorenje Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure k^čna UNIVERZAL. Medvedova ulica 15c, KAMNIK, tel.: 061/832-418 SEPTEMBRSKE VROČE CENE klasični strešnik - barve: opečno rdeča, rdeče rjava, temno rjava, črna • možnost plačila z Merkurjevo kartico zaupanja * možnost plačila na obroke Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih. električni žar, siemens, tg 45001, moč 2,100 w, za pečenje na prostem ali v zaprtih prostorih, vodni filter preprečuje nastajanje dima, enostavno čiščenje in uporaba, teža 1,3 kg, modre barve, mere: 46 x 14,5 x 34 cm