★
URADNI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	
LETO V. 1	KOPtR, 31. julija 1951	j ŠTEV. 6
VSEBINA:
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA 32. Pravilnik za Izvajanje odtoka o posesti im nošenju orožja. LJUDSKEGA ODBORA.
33. Cenik za določitev odäkoidinime ва oldlvizato orožje.
30.	Odredba o spremembi odredbe o likvidaciji Podpornega sklada
za žrtve fašizma.	ZAPISNIK II. REDNEGA ZASEDANJA IOLO Z DNE 3. FEBRUAiR-
(31. Pravilnik o ipostopku ünrvaSildskiiih komisij.	JA 1991.
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
30.
Na podlagi 1 • člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o izpremembi odredbe o likvidaciji Podpornega sklada za žrtve fašizma
1.	člen
2.	člen odredbe o likvidaciji Podpornega sklada za žrtve fašizma z dne 23. marca 1950 (Uradni list štev. 6-34/50) se izpremeni in se glasi:
»Premoženje sklada, ki ostane po končani likvidaciji, postane splošno ljudsko premoženje in se izroči v upravo ljudskim odborom.
Gotovino, vrednostne papirje in dragocenosti prevzame poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Drugo premoženje prevzamejo ljudski odbori, katerim to premoženje dodeli v upravo Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.«
2.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 26. julija 1951.
V.	d. tajnika:	Predsednik:
31.
Na osnovi 36. člena odloka o vojaških invalidih z dne 4. junija 1950. izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
PRAVILNIK
o postopku invalidskih komisij
I.	Postopek
t. člen
Priglasitev, s katero se zahteva priznanje invalidskih pravic po odloku o vojaških invalidih, se poda pri Invalidski komisiji pri Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora ali pa po okrajnem ljudskem odboru.
2.	člen
Priglasitev osebe, ki zahteva, da jo priznajo za vojaškega vojnega invalida, mora vsebovati:
1.	priimek, očetovo ime in ime;
2.	čin in poklic;
3.	leto in kraj rojstva;
4.	datum, kdaj je vstopil v partizanske odrede oziroma v narodno osvobodilno vojsko oziroma kdaj je bil mobiliziran v avstroogrsko ali italijansko vojsko;
5-	katerega dne, meseca in leta je bil onesposobljen, od koga, v kateri borbi in kateri del telesa, na katerem položaju in kraju, oziroma kdaj je bil sprejet v bolnišnico;
6.	kateri enoti je pripadal ob času onesposob-Ijenja;
7.	ime in priimek nadrejenih vojnih starešin;
8.	imena prič — vojnih tovarišev, katerim je znano, kdaj je bil onesposobljen;
9.	stalno oziroma začasno bivališče.
Osebe izven sestava partizanskih odredov oziroma narodno osvobodilne vojske ali kake druge
vojske, morajo v priglasitvi navesti, v kateri borbi so bile onesposobljene (zaseda, sovražna ofenziva in podobno) v kakšni službi in v kakšnih okoliščinah, ter tiste podatke iz prednjega odstavka tega člena, ki se na nje nanašajo.
Osebe, ki izvajajo svojo pravico do podpore in varstva od padlih, morajo podati priglasitev s podatki iz prvega odstavka tega člena za padlega, umrlega ali pogrešanega. Poleg tega morajo te osebe priložiti še tele podatke:
Svoj priimek, očetovo ime in ime; poklic, dan, leto in kraj rojstva, stalno oziroma začasno bivališče z natančnejšim naslovom, podatke o rodbinskem in premoženjskem stanju in o svojem sorodstvu ali razmerje do padlega, umrlega ali pogrešanega.
3.	člen
Če razpolaga priglasilec s pismenimi dokazi o dejanskih okoliščinah iz drugega člena tega pravilnika, jih mora priložiti priglasitvi.
Priglasitvi je treba priložiti tudi potrdilo, izdano od okrajnega ljudskega odbora, da ni ovir iz 5. člena odloka o vojaških invalidih, kakor tudi dokaz o dnevu, mesecu in letu rojstva, za vse osebe, pri katerih je določena starost pogoj za priznanje invalidskih pravic.
4.	člen
Ko okrajni ljudski odbor prejme priglasitev, mora preskrbeti vse dokaze, ki so potrebni za pravilno rešitev zadeve, kolikor niso že priloženi, potem pa poslati zadevo Invalidski komisiji pri Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora-
5.	člen
Ko Invalidska komisija prejme priglasitev, bodisi neposredno od priglasilca ali pa po okrajnem ljudskem1, odboru, mora prav tako preskrbeti dokaze, ki so potrebni za pravilno rešitev zadeve, kolikor niso že priloženi. Potrebni dokazi se preskrbijo neposredno ali pa po okrajnem ljudskem odboru.
6.	člen
Pri odločanju o invalidskih pravicah upošteva Invalidska komisija v prvi vrsti listine vojaških enot, poveljstev in ustanov, nato pa druge javne listine in ostala dokazila.
Ali naj se neka dejanska okoliščina šteje za dokazano, presoja Invalidska komisija po prostem prepričanju.
7.	člen
Na podlagi zbranih dokazov izda Invalidska komisija odločbo, s katero prizna prosilcu invalidske pravice po odloku o vojaških invalidih ali pa zavrne njegovo zahtevo.
V vsaki odločbi morajo biti navedeni dokazi, ocena teh dokazov in pouk o pravici do pritožbe.
Odločba se vroči prizadeti osebi.
8.	člen
Zoper odločbo Invalidske komisije je dopustna pritožba na Višjo invalidsko komisijo pri Izvršilnem
odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora v tridesetih dneh po prejemu odločbe.
Pritožba se vloži pri Invalidski komisiji ali pri Višji invalidski komisiji.
9.	člen
Invalidska komisija razglasi za pravomoćno svojo odločbo, proti kateri ni bila v danem roku vložena pritožba in pa odločbo, za katero je prizadeti izjavil, da se proti njej ne bo pritožil.
Svojo odločbo, proti kateri je vložena pritožba, pošiljia Invalidska komisija skupaj s pritožbo in spisi Višji invalidski komisiji-
Izjemoma pošlje Invalidska komisija po uradni dolžnosti Višji invalidski komisiji odločbo, s katero se v korist prizadete osebe dovoljuje revizija pravnomočne odločbe s pravnim učinkom pred dnevom začetka revizijskega postopka (tretji odstavek 13. člena pravilnika), kakor tudi odločbo, s katero se prosilcu priznajo po odloku o vojaških invalidih invalidske pravice, katerih priznanje je bilo z odločbo Višje invalidske komisije v celoti odbito.
10.	člen
Višja invalidska komisija presodi odločbo Invalidske komisije in jo glede na svoje ugotovitve potrdi, razveljavi ali spremeni. Odločba višje invalidske komisije je lahko tudi v škodo pritožilca.
Če Višja invalidska komisija ugotovi, da dejanske okoliščine, ki bi mogle vplivati na rešitev zadeve, niso zadosti objašnjene, lahko vrne spise Invalidski komisiji, da postopek dopolni in dejanske okoliščine razjasni. Njene pripombe so za Invalidsko komisijo obvezne.
11.	člen
Napake pri pisanju, računanju in druge očitne netočnosti v odločbi sme Invalidska komisija ob vsakem času sama popraviti.
12.	člen
Ko postane odločba Invalidske komisije, s katero se prizna pravica do invalidskih prejemkov, pravomoćna, odloča o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na večino invalidskih prejemkov, organ, ki je pristojen za plačevanje teh prejemkov. Isti organ odloča tudi o izplačilu pogrebnih stroškov in o izplačilu neizplačanih invalidskih prejemkov umrlih koristnikov.
Izplačilni organ pošlje svojo odločbo prizadeti osebi, ki lahko zoper njo poda ugovor. Ugovor se predloži v tridesetih dneh po prejemu odločbe in sicer se izroči osebno ali pošlje po pošti organu, pristojnemu za izplačilo. Če ta organ spozna, da je ugovor opravičen, lahko sam spremeni svojo odločbo, v nasprotnem primeru pa odstopi zadevo Invalidski komisiji v rešitev.
13.	člen
Vojaški invalid, pri katerem nastopijo med uživanjem; invalidskih pravic take spremembe v stopnji invalidnosti, ki bi lahko vplivale na višino inva-
lidskih prejemkov, predloži o tem priglasitev Invalidski komisiji. Na podlagi te priglasitve se izvrši pregled vojaškega invalida in se glede na .ugotovljeni rezultat določi skupina in odstotek nezmožnosti ter znesek invalidskih prejemkov.
Prav tako se ravna tudi v primeru, če je bila prosilcu odbita zahteva za priznanje invalidskih pravic zaradi premajhnega odstotka nezmožnosti, pa se pri njem ugotovljeno stanje rane, poškodbe, pohabe oziroma bolezni pozneje poslabša.
Naknadno priglasitev lahko podajo tudi druge osebe, ki preje niso imele pogojev za priznanje invalidskih pravic, če te pogoje naknadno izpolnijo.
Če gre za odvzem invalidskih pravic zaradi okoliščin, ki so nastopile po pravnomočnosti odločbe, odloča o tem Invalidska komisija prve stopnje po predlogu izplačilnega organa ali po uradni dolžnosti.
14.	člen
Po pravomoćnosti odločbe o invalidskih pravicah se postopek lahko obnovi na predlog prizadete osebe ali po uradni dolžnosti.
Predlog za obnovo postopka se poda pri Invalidski komisiji, ki' o njem odloči.
Obnova postopka se sme dovolili samo, če so okoliščine, ki se navajajo v predlogu, take, da bi se na njihovi podlagi mogle priznati invalidske pravice, če bi bile dejansko ugotovljene.
Invalidske pravice na podlagi odločbe, izdane v obnovljenem postopu, tečejo od dne uvedbe postopka.
15.	člen
Revizija pravnomočne odločbe o invalidskih pravicah se lahko izvrši na predlog prizadete osebe ali po uradni dolžnosti.
O predlogu za revizijo odloča tista komisija, ki je izdala pravnomočno odločbo.
Odločba, ki se izda v revizijskem postopu, ima pravni učinek praviloma od dneva začetka revizijskega postopka, le tedaj, če sta bila odlok in pravičnost huje kršena, se sme odločiti, da ima odločba pravni učinek tudi po tem dnevu ali od dneva prejšnje odločbe.
II. Sestava invalidskih komisij
16.	člen
Invalidski komisiji, tako prvostopna, kakor višja, odločata v svetih treh članov, od katerih mora biti v vsaki komisiji vsaj en pravnik.
III.	Prevedbe
17.	člen
Z odločbo o prevedbi oseb, ki imajo pravic"» do invalidskih prejemkov po odloku o vojaških invalidih, se reši poleg vprašanja invalidskih prejemkov tudi vprašanje priznanja drugih vrst varstva pa odločbah odloka o vojaških invalidih
Odločbe o prevedbi so izvršne. Invalidska komisija prve stopnje sme svojo odločbo spremeniti, če poda prizadeta oseba upravičen ugovor.
18.	člen
Ustrezno določbam odloka o vojaških invalidih in tega pravilnika postopa invalidska komisija tudi v primerih, ko gre za prevedbe osebnih invalidov ali drugih oseb z začasno zmanjšane- pridobitno zmožnostjo, če se njihova zmanjšana pridobitna sposobnost pri poznejšem predlogu ponovno ugotovi
IV Končna določba
19.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 26. julija 1951.
V.	d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolher I. r.	Julij Beltram 1- r.
32.
Na podlagi 4. in 16. člena odloka o posesti in nošenju orožja z dne 14. juniicj 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
PRAVILNIK
za izvajanje odloka o posesti in nošenju orožja
I.	Splošne določbe
1.	člen
Orožje lahko nabavi, ima ali nosi lahko le tisti, ki ima za to dovoljenje pristojnega organa notranje uprave.
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja se lahko izda:
a)	za vse vrste lovskih pušk na šibre;
b)	za lovske puške na kroglo, ki so izvirno izdelane za lovske namene;
e)	za vojaške puške, predelane v lovske puške;
d)	za vse vrste lovskih pušk flobertovk;
el za navadne, avtomatične in polavtomatične samokrese in pištole;
f)	za vojaško strelno orožje (puške in avtomatično orožje);
g)	za vse vrste hladnega orožja, izvzemši tisto, ki se lahko uporablja pri napadu in ki se lahko nosi skrito kot na primer bodala, bajoneti v palicah, trirezni meči, handžarji, bokserji, železne palice in podobno orožje.
Če je dvomljivo, ali se za tako orožje lahko izda dovoljenje, odloči Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni list ni potreben:
a)	za puške na vzmet in za puške na stisnjeni zrak;
b> za orožje, ki je toliko pokvarjeno, da se s pòpravitomi ne da več usposobiti za svoj namen;
c)	za orožje umetniške ali zgodovinske vrednosti; za tako orožje velja orožje, ki se ne uporablja, ampak hrani le kot umetniška ali zgodovinska posebnost;
d)	za orožje, ki ga uporabljajo strelske družine.
Za orožje, ki ne spada pod točko c) in se hrani
le kot predmet osebne ali rodbinske vrednosti, je potreben orožni list za posest orožja.
3.	člen
Orožje, ki ga uporabljajo strelske družine, mora biti spravljeno in zavarovano na način, ki ga predpiše poverjenik za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
4.	člen
Osebe, ki imajo po naravi svoje službe pravico ali dolžnost imeti in nositi orožje, morajo imeti za nabavo takega orožja dovoljenje, za posest in nošenje orožja pa orožni list.
Izvzeli so pripadniki narodne zaščite, kolikor imajo in nosijo orožje po predpisih svoje službe.
5.	člen
Imetnik orožnega lista mora čuvati orožje tako, da ne pride v roke neupravičenim osebam in ravnati z njim tako, da ne ogroža varnosti ljudi.
II.	Dovoljenje za nabavo orožja
6.	člen
Dovoljenje za nabavo orožja se izda fizični osebi, če izpolnjuje pogoje za dosego orožnega lista. Dovoljenje za nabavo orožja se izda tudi uradu, zavodu, podjetju, zadrugi ali družbeni organizaciji za nabavo službenega orožja.
Dovoljenje za nabavo orožja se izda največ za tri mesece. V tem roku lahko tisti, ki je dobil dovoljenje, nabavi le tisto orožje, za katero je bilo izdano dovoljenje.
Če so podani utemeljeni razlogi, se lahko dovoljenje enkrat podaljša z veljavnostjo nadaljnjih treh mesecev.
V	dovoljenju je treba označiti vrsto, model in kaliber orožja, za katero se izda dovoljenje.
III.	Dolžnosti imetnika dovoljenja za nabavo orožja
7.	člen
Kdor je dobil dovoljenje za nabavo orožja, mora v osmih dneh po nabavi orožja vložiti pri poverjeništvu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, v območju katerega prebiva, prošnjo, da se mu izda orožni list za nabavljeno orožjej
V	roku, predpisanem v prvem odstavku tega člena mora priglasiti nabavo orožja tudi urad, zavod, podjetje, zadruga ali družbena organizacija.
8.	člen
Kadar se nabavi orožje pri javnem podjetju za promet z orožjem, mora kupec izročiti dovoljenje podjetju. Če tisti, ki ima dovoljenje za nabavo orožja nabavi orožje od zasebnika, mora temu po-
kazati dovoljenje, ta pa mora na dovoljenju potrditi, da je odsvojil orožje.
IV.	Orožni list
9.	člen
Orožni list upravičuje posest in nošenje ali samo posest orožja na ozemlju Istrskega okrožja in velja le za orožje, za katero je bil izdan.
V orožnem listu mora1 biti navedena vrsta, model, kaliber in številka orožja.
Za dvoje ali več orožij istega lastnika se lahko izda en orožni list.
Zaradi pomanjkanja lovskega orožja in olajšanja lova, se lahko izda za eno lovsko strelno orožje več orožnih listov, s katerimi se dovoli posest in nošenje istega orožja razen lastniku še drugim osebam.
Orožni list se izda le fizični osebi in se glasi na ime tistega, ki mu je bil izdan.
Za izgubljeni orožni list se duplikat ne more izdati, dokler izgubljeni orožni list v Uradnem listu ni preklican kot neveljaven.
V.	Dolžnosti imetnika orožnega lista
10.	člen
Kdor nosi orožje, mora imeti orožni list pri sebi ter ga pokazati na zahtevo organom, ki so upravičeni legitimirati.
11.	člen
Imetnik orožnega lista, ki se stalno preseli v drug okraj, mora pred preselitvijo priglasiti odselitev poverjeništvu za notranje zadeve, najpozneje v 14 dneh po preselitvi pa mora priglasiti priselitev poverjeništvu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, v katerega območje se preseli.
12.	člen
Kdor je izgubil orožje ali je prišel na kak drug način ob orožje, mora to v treh dneh priglasiti poverjeništvu za notranje zadeve, ki je izdalo orožni list, če se je pa preselil ali orožje izgubil v drugem kraju, pa tudi poverjeništvu za notranje zadeve, ki je pristojno za ta kraj.
13.	člen
Lastnik orožnega lista lahko orožje odsvoji samo tistemu, ki ima dovoljenje za nabavo tega orožja. Odsvojitev orožja mora priglasiti v osmih dneh poverjeništvu za notranje zadeve, pri katerem je orožje registrirano. Obenem mora oddati orožni list.
VI.	Priglasitev smrti imetnika orožnega lista
14.	člen
Če imetnik orožnega lista umre, morajo ožji sorodniki umrlega oziroma tisti, ki ima orožje spravljeno, v petih dneh priglasiti poverjeništvu za no-
franje zadeve smrt imetnika orožnega lista in orožje oddati.
Če pravni naslednik v tridesetih dneh po smrti imetnika orožnega lista odsvoji orožje nekomu, ki ima dovoljenje za nabavo tega orožja, ali če dobi sam orožni list za to orožje, se oddano orožje izroči kupcu oziroma pravnemu nasledniku, ki dobi orožni list za to orožje. V nasprotnem primeru se orožje odvzame s pravico do odškodnine.
VII.	Priglasitev najdenega orožja
15.	člen
Kdor je našel orožje, ga mora takoj izročili najbližjemu poverjeništvu za notranje zadeve ali najbližji postaji narodne zaščite.
O izročitvi najdenega orožja se mora z najditeljem sestaviti zapisnik, v katerega se vpišejo osebni podatki najditelja, čas in kraj najdbe ter vrsta, model, kaliber in številka najdenega orožja.
Najdeno orožje se vpiše v register odvzetega in zaplenjenega orožja, v opombi pa se zabeležijo osebni podatki najditelja.
Za najdeno orožje veljajo sicer predpisi o najdenih stvareh.
VIII.	Postopek
a)	Prošnja za dovoljenje za nabavo orožja — Prošnja za orožni list
16.	člen
Prošnja za Izdajo dovoljenja za nabavo orožja ali za orožni list se predloži poverjeništvu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, v območju katerega prebiva tisti, ki prosi za dovoljenje ali za orožni list.
Prošnja mora vsebovati osebne podatke prosilca in sicer: rodbinsko, očetovo in rojstno ime, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev, stalno prebivališče in državljanstvo.
V prošnji za izdajo dovoljenja za nabavo orožja je treba označiti vrsto, model in kaliber orožja, v prošnji za orožni list pa vrsto, model, kaliber in številko nabavljenega orožja ter kdaj in od koga je bilo orožje nabavljeno.
Prošnji za orožni list je treba priložiti- dovoljenje za nabavo orožja s potrdilom tistega od katerega je bilo orožje nabavljeno.
Kdor potrebuje orožje zaradi izvrševanja službe, mora prošnji priložiti potrdilo ustanove, pri kateri je v službi, da mu je orožje potrebno.
Prošnji za dovoljenje za nabavo lovskega orožja ali za izdajo orožnega lista za tako orožje je treba praviloma priložiti potrdilo o članstvu v lovski družini.
17.	člen
Kdor prosi za podaljšanje dovoljenja za nabavo orožja ali za podaljšanje orožnega lista, mora v 16. členu omenjena dokazila priložiti prošnji samo tedaj, če to poverjeništvo za notranje zadeve zahteva.
Prošnji za podaljšanje orožnega lista je treba priložiti orožni list, za podaljšanje dovoljenja za nabavo orožja pa dovoljenje za nabavo orožja.
13.	čler:
Tujemu državljanu, ki prebiva v Istrskem okrožju se lahko izda dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja, če dobijo lahko tudi prebivalci Istrskega okrožja v njegovi državi tako dovoljenje.
Tuj državljan vloži prošnjo pri poverjeništvu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora v območju katerega prebiva.
Za prošnjo tujega državljana veljajo smiselno določbe 16. in 17. člena.
Prošnjo tujega državljana predloži poverjeništvo za notranje zadeve z obrazloženim predlogom v odločitev Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru, poverjeništvu za notranje zadeve.
Če je dvomljivo, ali obstoji reciprociteta glede izdajanja dovoljenj za nabavo, posest in nošenje orožja za pripadnike Istrskega okrožja v državi, kateri pripada tuj državljan, odloči o tem vprašanju Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
b)	Potrdilo o vloženi prošnji
19.	člen
Poverjeništvo za notranje zadeve izda potrdilo, da je bila prošnja vložena:
al tistemu, ki je vložil prošnjo za podaljšanje orožnega lista;
bi tistemu, ki je vložil prošnjo za orožni list in priglasil, da je orožje nabavil na podlagi izdanega dovoljenja za nabavo orožja;
c)	tistemu, ki je vložil prošnjo za orožni list po 14. členu odloka o posesti in nošenju orožja.
Tako potrdilo opravičuje v primeru pod točko
a)	do Posesti in nošenja orožja, v obeh drugih primerih pa le do posesti orožja, dokler o prošnji ni pravo-močno odločeno.
Potrdilo se odvzame, ko se stranki vroči novi ali podaljšani orožni list oziroma odločba, s katero se je prošnja zavrnila.
c)	Odvzem orožnega lista
20.	člen
V odločbi o odvzemu orožnega lista po 10. členu odloka o posesti in nošenju orožja se odredi, da mora lastnik orožje takoj oddati poverjeništvu za notranje zadeve, pri katerem mora biti orožje spravljeno, dokler ne postane odločba o odvzemu orožnega lista pravomoćna.
Če stranka ne odda orožja, se orožje odvzame po izvršilni poti.
Za oddano oziroma odvzeto orožje se izda potrdilo. V potrdilu morajo biti označeni- vrsta, model, kaliber in številka orožja ter rodbinsko in rojstno ime, poklic in naslov lastnika orožja.
Če se odločba o odvzemu orožnega lista razveljavi, se vrne oddano oziroma odvzeto orožje. .
d)	Ocenitev vrednosti orožja in določitev odškodnine {protivrednosti)
21.	člen
Ko je postalla odločba o odvzemu orožnega lista pravnomočna, okrajni ljudski odbor oddano oziroma odvzeto orožje lahko proda tistemu, ki ima dovoljenje za nabavo tega orožja. Proda se lahko tudi orožje, ki je bilo najdeno pa se lastnik v enem letu ni mogel ugotoviti.
Vojaško orožje, ki je bilo odvzeto, zaplenjeno ali najdeno, se pošlje pristojni okrajni upravi Narodne zaščite.
Če ima tisti, ki mu je bio orožje odvzeto pravico do odškodnine, se mu ista izplača v znesku, ki ga določi komisija o ocenitvi orožja.
Za odvzeto vojaško orožje, ki je bilo pridobljeno brezplačno se ne da odškodnina.
22.	člen
Odvzeto, zaplenjeno in najdeno orožje oceni komisija, ki jo imenuje okrožno poverjeništvo za notranje zadeve. Komisijo sestavljajo zastopniki lovske organizacije, notranje in finančne uprave.
23.	člen
Vrednost orožja se določi v zneskih, ki ustrezajo dejanski vrednosti orožja. Vrednost ne sme presegati najvišjih zneskov predpisanih v ceniku, izdanem po 11. členu odloka o posesti in nošenju orožja.
24.	člen
Organ, ki je izdal odločbo o odvzemu orožnega lista, izda bivšemu lastniku oziroma njegovemu pravnemu nasledniku, ki ima pravico do odškodnine, odločbo o odškodnini za oddano oziroma odvzeto orožje. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh na neposredno višji organ.
Odškodnino izplača na podlagi odločbe o odškodnini, ki je poslala pravnomočna, okrajni ljudski odbor.
25.	člen
Izkupiček za zaplenjeno orožje, ki se proda, gre v korist okrajnega ljudskega odbora, za najdeno orožje pa v korist tistega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, v katerega območju je bilo orožje najdeno.
26.	člen
Določbe 20. do 24. člena tega pravilnika veljajo smiselno ludi:
a)	če se izda odločba, s katero se zavrne prošnja za podaljšanje orožnega lista;
b)	če se zavrne prošnja za izdajo orožnega lista po 14. členu odloka o posesti in nošenju orožja;
c)	če se odvzame orožje imetniku, ki ni zaprosil za podaljšanje orožnega lista po 15. členu odloka o posesti in nošenju orožja;
d)	če se odvzame orožni list ker je imetnik orožnega lista duševno zbolel;
e)	če se odvzame orožje, ker je imetnik orožnega lista umrl;
f)	če se odvzame orožni list, ker je imetnik orožnega lista izgubil značaj uslužbenca, s katerim je združena pravica ali dolžnost imeti in nositi orožje in je imetnik orožnega lista obenem tudi lastnik orožja.
IX.	Razvid o dovoljenjih za nabavo orožja, o orožnih listih, o odvzetem, zaplenjenem in najdenem orožju; obrazci za registre in druge tiskovine
27.	člen
Zaradi evidence o izdanih dovoljenjih za nabavo, posest in nošenje orožja in o odvzetem orožju vodijo poverjeništva za notranje zadeve okrajnih ljudskih odborov:
a)	register izdanih dovoljenj za nabavo orožja;
b)	register izdanih orožnih listov in
c)	register odvzetega, zaplenjenega in najdenega orožja.
28.	člen
Obrazce za register in za druge tiskovine, kakor tudi potrebnejša navodila za izvajanje odloka o posesti in nošenju orožja in lega pravilnika predpiše okrožni poverjenik za notranje zadeve.
29.	člen
Poverjeništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora mora sestaviti seznam oseb, ki so priglasile po 14. členu odloka o posesti in nošenju orožja orožje, za katero niso imele orožnega lista.
X.	Kazenske določbe
30.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev al: s kaznijo odvzema prostosti do enega meseca se kaznuje:
a)	kdor ne priglasi preselitve po določbi 11. člena tega pravilnika;
b)	kdor ne priglasi, da je orožje izgubil ali pa na kak drug način prišel ob orožje (12 člen);
c)	kdor ne priglasil, da je odsvojil orožje, za katero ima orožni list (13 člen);
d)	kdor je dolžan priglasiti smrt imetnika orožnega lista, pa tega ni storil (14. člen);
e)	kdor brez orožnega lista nosi orožje, za katero ima orožni: list;
f)	kdor prekrši določbe 5. člena tega pravilnika.
31.	člen
Upravni kazenski postopek vodi in odloča na prvi stopnji poverjenik za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora po določbah odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
XI.	Končna določba
32.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 26. julija 1951.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Julij Beltram 1- r.
33.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena odloka o posesti in nošenju orožja z dne 14. junija 1951 (Uradni list štev. 5/51) predpisuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora Sledeči
CENIK
za določitev odškodnine za odvzeto orožje
I.
Za določitev odškodnine za odvzeto orožje se predpišejo tele cene:
Vrsta orožja:	Cena v dinarjih:
Lovske puške navadne:
enocevka...................... 600
dvocevka......................2.100
Lovske puške petelinke, z dvema ključema za navadni smodnik:
enocevka......................1.650
dvocevka........................3.300
Lovske puške petelinke, s tremi ključi za navadni smodnik (Toplever):
enocevka......................1.950
dvocevka belgijska...............4.200
dvocevka avstrijska,
boroveljska .................. 4.500
dvocevka — nemška sullska .	4.500
Lovske puške petelinke — za brezdimni smodnik (Greener):
enocevka belgijska	....	2.100
enocevska avstrijska
in nemška.....................2.700
dvocevka belgijska	navadna	5.400
dvocevka, Bayard in belgijska boljših znalmk, kakor Jansen Frères, Jansen Fils, Ärmaff itd. 6.000 do 10.500 dvocevka nemška navadna . .	5.700
dvocevka ¡nemška, boljših znamk kakor Sauer, Gecco,
Simson itd.............9.000
Lovske puške Hammerles, brezpetelinke:
enocevka, avstrijska in nemška 3.600 enocevka, belgijska......2Г550
Lovske puške Hammerles — sistema Anson Deley:
dvocevka boroveljska,	navadna	6.600	do	10.500
dvocevka, nemška sullska kakor Sauer, Gecco, Simson
itd................... 5.400	do	12.000
dvocevka, belgijska, navadna	.	6.750	do	10.500
dvocevka Bayard............... 7.500	do	12.000
dvocevka, španska............. 7.500	do	10.500
dvocevka, češka, Zbrojovka	.	11.000
dvocevka, francoska Robust	7.500	do	10.500
Istega sistema, toda iinejše izdelave:
dvocevka, boroveljska	....	9.000	do	15.000
dvocevka, nemška (Sauer,
Merkel, Steigleder itd.) . . . 24.000 do 30.000 dvocevka, belgijska (Forgeron,
Lebeau, Jansen, Francote,
Armaff itd.)................ 18.000	do	24.000
dvocevka, francoska (Darne,
Ideal)...................... 12.000	do	18.000
dvocevka, angleška (Scot, W.
L. Humut itd.).............. 30.000	do	45.000
dvocevka, češka (Novotny) . . 12.000	do	18.000
Lovske puške Hammerles, sistem Holland:
dvocevka, nemška (Sauer,
Merkel, Simson, Síteigleder,
Semperl, Krieghoff itd.) . . 30.000 do 45.000 dvocevka, belgijska (Forgeron,
Lebeau, Francote, Armaff,
Jansen Fils)................. 36.000	do	60.000
dvocevka, francoska (Ideal) . 18.000 do 35.000 dvocevka, angleška, original
Holland...................... 75.000	„	120.000
dvocevka, angleška, original
Purdey....................... 75.000	„	120.000
dvocevka, angleška, original Scot........................... 62.500	„	100.000
Lovske puške z naveznjenimi cevmi:
Bock puška, nemška (Sauer,
Merkel, Simson, BVS, Slei-gleder, Semperl in Krieghoff) 18.000 do 60.000 Bock puška, belgijska
(FN Saive)........... 15.000 do	50.000
Bock puška, belgijska, finejša (Forgeron, Francote, Lebeau.
Schollberg itd.) ..... 20.000 do 65.000
Lovske avtomatske puške:
belgijska. FN ...... . 12.000
ameriška Remington .... 12.000
ameriška Winchester .... 13.000
češka, ZbrojoVka............9.000
Lovske puške, troeevke: pelel inka, avstrijska,
boroveljska.............. 9.000	do	12.000
pelelinka, nemška .	.	.	.	.	10.500 do	13.000
Hammertes, sistem Anson Deley, avstrijska, boroveljska 10.000 do 25.000
Holland, belgijska.............. 15.000	do	30.000
Holland, avstrijska............ 18.000	do	36.000
Holland, nemška................ 24.000	do	60.000
Anson Deley, sistemov Sauer,
Merkel, Semperl in	Krieghoff	12.000 do	38.000
Anson Deley, belgijska	.	.	.	12.000 do	20.000
Lovske karabinke, brez daljnogleda:
Manlicher — Schönauer	.	.	.	15.000
FN belgijska..............15.000
Mauser....................13.500
Winchester, ameriška	....	15.000
karabinka, predelana iz vojaške puške.................7.000
karabinka z montiranim daljnogledom .........................za 40—60% več
Lovske puške, kombinirane: dvocevka, z eno cevjo za kroglo kal. 9.3X72 R, drugo za šibre, boroveljska .....	6.000 do 10.000
Lovske puške, dvocevke, risan ice:
dvocevka, pelelinka.......... 9.000 do 15.000
dvocevka Anson Deley . .. ■ 11.000 do 30.000 dvocevka sistema Holland .	30.000 do 75.000
Malokalibrske puške:
FN avtomatska ......	3.900
FN sistema trombone ....	4.650
Walther, Mauser, pelstretna .	5.700
Malokalibrske puške, precizne z dioptrom:
Walther, Mauser, Geeco, Sim-son itd. (1—5 strelov) . . .	7.500
precizna, olimpijski model .	. 13.000
Flobertovke, kalibra 6 in 9 mm enostrelna z gladko cevjo kal.
6 in 9 mm......................1.150
enostrelna, z risano kratko cevjo (Mauserlein), kal. 6 mm .	1.350
enostrelna, z risano daljšo cevjo (Simeon, Geoco, Remo itd.)	1.950
II.
Za vojaško orožje se določajo odškodnine po cenah, ki veljajo v Jugoslovanski Armadi.
m.
Za orožje, 'ki v tem ceniku ni omenjeno, se določi odškodnina po ceni, navedeni v ceniku za najsorodnejšo vrsto orožja.
IV.
Za rabljeno orožje se določi odstotek izrabljenosti in za ta odstotek zniža cena, navedena v točki 1. za novo orožje.
V.
Po določbah tega cenika se določi vrednost tudi za orožje, ki je bilo zaplenjeno ali najdeno.
VI.
Ta cenik stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 26. julija 1951.
V. d. tajnika:	Pred'sednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Julij Beltram L r.
ZAPISNIK
II. rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo dne 3. februarja 1951 v mali dvorani gledališča v Kopru s pričetkom ob 9. uri
V imenu prejšnjega delovnega predsedstva otvori Gobbo Nerino zasedanje in ugotovi da je navzočih 142 odbornikov, opravičeno odsotnih 17 in neopravičeno odsotnih 19, iz česar sledi, da je zasedanje sklepčno.
Za overovatelje zapisnika so predloženi in soglasno izvoljeni: Tavčar Zorko, dr. Ferfoglia Luciano in Pertot Libano.
V	delovno predsedstvo so predlagam in izvoljeni soglasno: Diminič Vjekoslav kot predsednik, Pišol Rado kot tajnik, 1er Crollini Elba, Fusilli Leone in Domjo Jurij kot člani.
Diminič Vjekoslav se v imenu delovnega predsedstva zahvali za izvolitev, pozdravi komandanta Vojne Uprave J. A., polkovnika Lenca Mirka, svetnika Vojne uprave J. A. Perovška Franca, ostale odbornike in goste ter predlaga sledeči dnevni red:
1.	poročilo overovateljev zapisnika;
2.	poročilo Izvršilnega odbora IOLO;
3.	poročilo komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti;
4.	sklep o potrditvi odredb, ki jih je izdal Izvršilni odbor;
5.	poročilo Višjega javnega tožilca;
6.	zaključni račun za leto 1949;
7.	predlog proračuna za leto 1951;
8.	predlog odloka o gospodarskem planu;
9.	predlogi novih odlokov:
a)	odlok o sestavi in izvajanju proračuna;
b)	odlok o vzdrževanju stanovanjskih
poslopij;
c)	odlok o upravljanju gospodarskih podje-
tij po delovnih kolektivih;
d)	odlok o podaljšanju ¡roka za priglasitev
za pridobitev invalidskih pravic;
e)	odlok o proglasitvi gradnje laboratorija
za kemične poizkuse z mlekom v Izoli
za občekoristno delo;
10.	razrešitev in imenovanje članov Izvršilnega odbora;
11.	razrešitev in imenovanje sodnikov;
12.	slučajnosti.
Predlagani dnevni red ,je soglasno sprejpl.
Nato poda Diminič besedo komandantu Vojne uprave J. A., polkovniku Lencu Mirku, ki pozdravi zasedanje v imenu Vojne uprave J. A.
K 1.
V	imenu overovateljev zapisnika I. zasedanja poroča Benčič Franc, da je zapisnik L zasedanja pravilno sestavljen in da so prevodi skladni, zato predlaga, da se zapisnik odobri, kar je soglasno sprejeto.
K 2.
V	imenu Izvršilnega odbora IOLO poda poročilo predsednik Beltram Julij. Poročilo se soglasno odohri.
K 3.
Kolarič Herminij poda poročilo komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti. Poročilo se soglasno sprejme.
K 4.
Predsednik Diminič Vjekoslav prečita seznam odredb, katere je izdal Izvršilni odbor IOLO v času od I. rednega zasedanja dalje, v smislu odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne
3.	avgusta 1947, ter predlaga, da se potrdijo. Soglasno se sklene, da se te odredbe potrdijo.
K 5.
Višji javni tožilec Dolher Alfonz poda poročilo o delu višjega javnega tožilstva, katero se soglasno odobri.
K 6.
Makovac Jure poda poročilo o zaključnem računu za leto 1949, katero se soglasno odobri.
K 7.
Makovac Jure prečita in obrazloži predlog odloka o finančnem proračunu za leto 1951. V diskusiji o finančnem proračunu govori Fusilli Leone o šolstvu, nakar se zasedanje prekine.
V	nadaljevanju zasedanja govorijo v diskusiji: Salich Attilio o nalogah pri realizaciji gospodarskega plana, Bonetti Romano o nalogah pri izvajanju finančnega proračuna, dr. Ferfoglia Luciano o zdravstvu in Turk Viljem o nalogah pri izpolnitvi gospodarskega plana za leto 1951, vsi »za«, nakar se da predlog finančnega proračuna za leto 1951 na glasovanje in soglasno odobri.
K 8.
Predsednik Izvršilnega odbora lOLO Beltram Julij prečita in obrazloži predlog odloka o gospodarskem! planu za leto 1951. V diskusiji govori Pri-jon Karlo o napakah pri realizaciji plana v letu 1950 in o nalogah za izvršitev plana v letu 1951, Knez Ivan o napakah pri izvrševanju plana v letu 1950, Bonetti Romano pripomni, da je nemogoče posaditi
1,000.000 vrt v teku leta, kakor predvideva plan, ker je saditev trt vezana na gotovo časovno razdobje, in predlaga spremembo, da se posadi letos kolikor je v preostalem času še mogoče, pač pa da se pripravi teren za posaditev tega števila trt v prihodnjem letu.
Beltram predlaga, da bi se členu 12. dodal še en odstavek (c.) s preciziranjem kaj se bo gradilo v letošnjem planskem letu na področju šolstva. Enako pojasni Beltram, da razmerje med ribjo moko in ribjim oljarn (zadnji odstavek 3. čl.) ni pravilno postavljeno, ter predlaga, naj se pooblasti Izvršilni odbor, da prekontrolira te številke in določi pravilno razmerje m|ed ribjo moko in ribjim oljem. Svoje pripombe stavi še Turk Viljem, nakar dà predsednik Diminič odlok o gospodarskem planu na glasovanje. Odlok je soglasno sprejet s popravki, ki sta jih predlagala Bonetti Romano in Beltram Julij.
K 9.
V	imenu Izvršilnega odbora IOLO se predlagajo za sprejem sledeči odloki:
a)	odlok o sestavi in izvajanju proračuna, katerega prečita in obrazloži Kolenc Črtomir. Odlok je dan na glasovanje in soglasno sprejet;
b)	odlok o vzdrževanju stanovanjskih poslopij, katerega prečita in obrazloži Kolenc Črtomir. K
1.	členu pripomni Kolenc, da zakonodajna komisija
predlaga, naj bi se ta odlok razširil tudi na Brto-niglo. Odlok se nato da na glasovanje, in odobri z dodatkom, katerega je predlagal Kolenc;
c)	odlok o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih prečita in obrazloži Kolenc Črtomir. V diskusijo o tem odloku posežejo Knez Ivan,. Bernich Libero, Pišot Rado, Fonda Luigi in Kozlovič Celestin, nakar se da odlok na glasovanje. Odlok je soglasno sprejet;
d)	odlok o podaljšanju roka za priglasitev za pridobitev invalidskih pravic, katerega prečita in obrazloži Kolenc Črtomir, je dan na glasovanje in soglasno sprejet;
e)	odlok o proglasitvi gradnje laboratorija za kemične poizkuse z mlekom v Izoli za občekoristno delo prečita Kolenc Črtomir in ga obrazloži; odlok je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
K 10.
Predsednik Diminič Vjekoslav prečita predlog za razrešitev članov Izvršilnega odbora: Bonetti Romana, Petriča Vladimirja, Kraljeviča Petra in Colje Srečka, na mesto katerih se predlagajo v Izvršilni odbor Gobbo Nerino, Perossa Ivan, Pišot Rado in Tornasti Plinio. Predlog je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
K 11.
Predsednik Diminič Vjekoslav prečita predlog za razrešitev predsednika Okrožnega ljudskega sodišča v Kopru, Ljudevita Batiste, in sodnika Okrožnega 'ljudskega sodišča v Kopru, Borisa Kermavnerja, katera sta prosila za razrešitev, in sodnika Višjega ljudskega sodišča Iva Ferrija, in za imenovanje Iva Ferrija za predsednika Okrožnega ljudskega sodišča. Predlog je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
Dalje predlaga Beltram Julij, da se razreši dolžnosti Višjega javnega tožilca Dolher Alfonz in na njegovo mesto postavi za vršilca dolžnosti Furlani Stanko. Predlog je soglasno sprejet.
Predsednik Diminič Vjekoslav poroča, da je treba izvoliti dva nova člana v komisijo za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti. Kozlovič Celestin predlaga Božiča Danka in Fusilli Leona; predlog je soglasno sprejet.
K 12.
Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik Diminič Vjekoslav II. redno zasedanje ob
19.	uri.
Koper, dne 3. februarja 1951.
Tajnik:	Predsednik:
Rado Pišot L r.	Vjekoslav Diminič 1. r.
Podpisani overovatelji smo prečifali zapisnik in ugotovili, da je pravilno sestavljen in da so prevodi skladni,
Zorko Tavčar I. r. Dr. Luciano Ferfoglia L r.
Liliano Pertoi I. r.
Izdaja Istrski okrožni LO v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. —Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir,
Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.