•3- & c/đi't'ććc-i dfM /	/
c£.	77 ys
‘m Uste: Uto nm -i----------. _
čeirt kia 9 din. favea Jugoslavije: l~ 65 din. lceerafi a£ oznazttla se po dogovora; pri večkratnem ...... ....... popast Upravni&vo
Ü3
83. it«
STRAŽA
HeOflTOBI POÜTlta UST fl SlOVEMSKC LfflBgBB
Mapibop, đM 3 s. julija 1929«
Poštnina plačana v gotovini.
.StraSa' izhaja v pondeljek, sredo fai peArik Uredništvo ta upravnišivo je v Mari bore Koroška cesta štev. 5 Z uredništvom m moro govoriti vsak dan »amn od il. ée 12. are dopoldne. Rokopisi se ne vra£8fc Nezaprte reklamacije so poštnine proemi Telefon uiterurban štev. 113.
Letnik XIV.
Režimski kolo.
Režimske politične figure so se besno razplesale in razigrale v svojem pisanem kolu. Igra je zelo zanimiva, pri tem pa nepretrgana, ker če se posamezni tuintam razdražijo, se na dragem mestu zopet strnejo, sprimejo ter zavrtijo v še urnejšem plesu. Cicvaričev «Beogradski Dnevnik« je y službi Svetozarja Pribičeviča dolgo časa napadal radikalca Ljubo Jovanoviča, češ, da je glavni krivec solunskega procesa, danes ga pa pozdravlja z '«radujem se in čestitam«, ker je Ljuba Jovanovič v skupščini napadel dr. .Trumbiča. Stari grehi in stari napadi so pozabljeni, Ljuba Jovanovič je povzdignil svoj glas za «edinstvo« ter padel tako v objem Krste Cicvariča. Čestitamo in-radujemo se! — čestitati je pa treba še na raznih dragih straneh. Radikalski in šovinistični «Balkan«, ki se je toliko klal in prerekal z «Demokratijo«, napada danes radikalce, ki so nasprotovali kandidaturi dr. Radoja Jovanoviča, glavnega u-rednika «Demokratie«, za državnega svetnika, češ, saj je sam Velizar Jankovič, ko je bil še minister, spoznal njegovo vrednost in njegove sposobnosti ter mn poveril upravo državne statistike. Čudno je to društvo, ki se sedaj kaže javnosti s svojimi medsebojnimi simpatijami: Cicvarič, Pribičevič, Ljuba in Radoje Jovanovič, Velizar Jankovič, «Balkan «itd. To pisano kolo ne more pripraviti kake dobre stvari.
Kolo zunanje politike vrti Pašič in srečno so priplesali drugič pred obtožbo Lige narodov. Prvič, v albanski zadevi, je bil kolovodja Pašič sam, tokrat je pa Ninčič. Prvič je Pašič obljubil zmago pred mednarodnim forumom, sedaj jo obljublja pa Ninčič. Mož mnogo govori, samo da ne kaže stvari tako, kakor pridejo — pred Zvezo. Bolgari ne mislijo pripovedovati, da ni ko-mitov, da ni nasilja, temveč oni trde, da se te komitske čete ustvarjajo iz neznosnih razmeer na območju sosednih držav. O tem ne bo treba veliko povpraševati, saj že beograjski listi dovolj črno slikajo te razmere. Evo, v «Balkanu« o pisarju v Prilepu — Milanu Popoviču, ki «od škole nema ništa« in ki je še pred letom sedel v ječi radi nenravnosti in posiljstva, o pisarju Mihajlo-viču, ki je bil narednik v vojski, a «o školi nema ništa«, o pukovniku, ki je v Gradskem že vsakega prebivalca pretepel itd., v «Politiki« o popu ob bolgarski meji, ki pravi seljakom: «Bodite kar hočete, če tudi Bolgari, samo da našo stranko podpirate, itd. pisani vrtinec režimskega kola in sramotne strankarske igre, ki celemu svetu razkriva, kaj lahko vse zraste in nastane na Jakih tleh in v takih razmerah.
Tuji listi se bavijo z macedonskim vprašanjem, danes prinašajo izjave bolgarskih zastopnikov, jutri pa popravke srbskih politikov. Tako čitamo v «Neues Wiener Tagblatt« izjavo, uglednega srbskega politika o «svobodnem ustavnem življenju in delu v Macedoniji, o veliki prednosti in svobodi po direktnih in tajnih volitvah, o zadovoljstvu in napredku prebivalstva itd. — Kaj je na teh izjavah od ene in druge strani? — Pribijemo samo značilno okolnost, da se z bolgarskimi strinja ves bolgarski tisk in da srbske najbolj pobija samo režimsko časopisje, ki polni svoje kolone z go-rostasnostmi prej označene vrste. r - Velika in pestra je režimska igra in v prilog celotne slike naj. služi še fotografija dveh plesalcev, kakor jo je Protičev list «Radikal« v pretečenem tednu razstavil:
«Radikal« od 15. t. m.:
Po govoru g. Diše Popadiča, zemljoradniškega disidenta, je radi osebne obvestitve povzel besedo gospod Čeda Stankovič, član zemljoradniškega poslanskega kluba, da pojasni, zakaj da misli, da bi se ne smel gospod Popadič v nardtlni skupščini sploh pojaviti. Gospod Stankovič je izjavil: da je g. Popadič dvojici zem-Ijoradniških poslancev g. Borisu Štavljaninu, ki dal že ostvako za mandat in Jeremiji Jeremiču, ki je še poslanec rekel pred glasovanjem o ustavi, da naj ne bosta neumna in naj glasujeta za ustavo, ker se nudi prilika, Čla se zasluži — petdeset do stotisoč dinarjev. Gospod Popadič je to sicer tajil, toda gospod Jeremija Jeremič, ki se je nahajal v skupščini, je potrdil Stankovičevo izjavo: da je njega in g. Štavljanina v resnici g. Popadič nagovarjal v navedenem smislu.
Ni treba zgubljati mnogo besedi za to, na čigar račun se je podkupljevalo. Gotovo je, da bi kak Diša Popadič iz svojega žepa in iz ljubezni do ustave niti ne bil voljan niti zmožen ponujati in dajati deset in sto-tisočakov dinarjev. To je mogla biti in povsem sodeč, jje tudi bila edino sedanja Pašičeva vlada. Zato smo zabeležili to strašno stvar in zahtevamo obenem preiskavo, da se sodnijsko dokaže, kdo in koliko je kriv na tej stvari«.
«Radikal« od 14. t. m.;
Mi se niti malo ne .čudimo, da se to dogaja! Gospod dr. žerjav je član demokratske stranke, a gospodje demokrati imajo ,čudne pojme o morali. Tako je gospod Svetozar Pribičevič še vedno aktiven minister, a imunitetni odbor, kateremu predseduje demokrat, nikakor ne more skleniti, da se gospoda Stojana Protiča izroči sodišču, da se tako že enkrat izkaže, kakšne zveze je imel gospod Svetozar Pribičevič z — Hercigonjo.
Demokratski gospodi se torej niti malo ne čudi-
mo! čudimo se le, da to trpe radikali in to toliko bolj, ker gospodje demokrati obešajo radikalom na vrat afere, kjer so in kjer niso. — A g. dr. Žerjavu sledeče: izgleda, da ga je treba poriniti naravnost v zapor in še le potem ga bo lahko človek odbil od vsake vloge v javnem življenju«.
Kolo se vrti, lepe plesalce ima. Nekatere bi. lahko iz režimskega plesa izločila že davno sodnija, zadnjega, ki je priplesal iz Slovenije, — pa še le zapor.
Policijska diktatura v Macedoniji.
Vsakdo, kdor globlje gleda na stvar, mora sprevideti, da se Macedonija giblje v drugačnem ozračju, ko-kor pa Srbija. To macedonsko ozračje nosi na sebi surov policijski pečat. Policija je steber življenja, početnik vsakega gibanja, seveda v negativnem smislu. Kulturno, prosvetno in društveno delovanje je popolnoma prenehalo. Ničesar se ne more razvijati in uspevati, ker ni svobode. Policija je vir in utok življenja; ona je suverena. Prisvojila si je celo pravico, da daje važne izjave v imenu naroda. Edini zastopnik oblasti, edina poosebl jenost države — to je policija. Vse diha z njenim dihom, križa se z njenim križom; vse se topi in izginja — v policiji. Svojo surovo roko je položila tudi na občinsko samoupravo. Občinska samouprava itak obstoja samo na papirju, stvarno je pa ni. Prosvetne in kulturne ustanove so pod policijskim nadzorstvom.
Policija ima svoj pravilnik, črpljen iz zakona, ki se enostransko, tesnogrtidno in strankarsko uporablja. Kdor ne prisega na policijski pravilnik, ta je izdajalec, ta je proti oblasti in dosledno temu proti državi. To daje policiji polno pravico, da mnoge poštene Macedonce krsti z imeni iz svojega koledarja: izdajnik, protidrža-vni element itd. Napram raznim gibanjem, ki jih izziva njeno postopanje ali pa socijalna beda, policija — brezobzirno nastopa z bojnimi sredstvi, kar še bolj zapleta položaj.
Mnogi uradniki se niso pobrigali, da pretrgajo s tradicijo turških uradnikov. V prejemanju podkupnine so postali še bolj brezobzirni od turških uradnikov. Od Turkov so podedovali tudi geslo: pravica je tam, kjer je denar. To geslo jim je sveto jr službi in izven službe. Po licajci so se prilagodili navadam, ki so obeleževale Turke. Vendar so bili Turki bolj mlačni, dočim so naši policajci v tem oziru aktivnejši. Turki so prejemali podkupnino po svojem osebnem prepričanju, naši policajci pa na podlagi zakona. Dočim je bil prej en beg za cel okraj, ima sedaj vsaka občina vsaj enega bega v osebah občinskega tajnika ali občinskega predstojnika, ker občine, ki imajo sicer svojo samoupravo, stvar-jajo enotno celoto s policijo. To je samo eden od vzrokov neznosnega stanja.
Sodišče — edina nada — poskuša tuintam, da se iztrga iz policijskega okvira. Toda vedno zopet pogreje ono, kar se je skuhalo na policijskem ognjišču, če pa sodišče poskuša, da se dvigne iz blata, mu to ne dopuščajo strankarske strasti. Redki so, toda tem svetlejši primeri, ki drže visoko zastavo pravice.
Življi s prosvetnimi in družabnimi cilji so — brez vpliva; potisnjeni so v ozadje. Vse obvzema neka splošna apatija. Delovanje teh vzvišenih življev bi zadela neizogibno ob delovanje policije, ki posveča vso skrb «u-rejevanju stanja.« Učitelji, v kolikor niso zavzeti v strankarskem boju, nimajo moči, da dvignejo glas pravice in poštenja. Delovanje idealnih učiteljev se giblje med štirimi zidovi učilnice. V očeh policijè je vsak in-teligent, že zalo, ker je inteligent, protidržavni element. To pa zato, ker se izdajajo naredbe od pristojnih oblasti, od vlade, ki so proti prosveti, a za korupcijo in za mrak. dostavljajo se inteligenti, da izobražujejo, postopa pa se z njimi kot z neizobražene!. Za vse stvari naj se nikdo ne briga, povsod in za vse je policija — ta fenomen — edino merodaj-na za rešitev.
Vsi poskusi, da se ljudstvu pojasnijo zakoni, ki ob enem pomenjajo svobodo, so propali — pred policijo. Vsa skrb, da se namučeni Macedonec ogreje na ognjišču svobode in ljubezni srbijanskega naroda, je ostala brez uspeha, dasi so vsi pogoji za napredek v tej pokrajini. Toda te pogoje ovira — policija. Macedonec je mar ljiv, dovzeten in bister ter ima polno še drugih lepih lastnosti za dobrega in poštenega državljana. Macedonec se ne zanima tolikanj za ozki in ceneni patrijoti-zem, kolikor za prosvetno in kulturno delo.
Na ta dejstva se sploh ni oziralo, temveč se je hotelo brez poznavanja razmer črez noč ustvariti nacionalnega Macedonca. Na ta način je prišlo do upravnih metod, ki so v očitnem nasprotju s stvarnim življenjem. Macedonec je neštetokrat dokazal, da ne ljubi nasilje, temveč svobodo.	«Selo.«
Politični položaj.
Proračunski dodatki ministrstev. Na seji finančnega odbora v sredo, se je razpravljalo o amendementih proračunov raznih ministrstev, v prvi vrsti notranjega ministrstva. Minister zahteva povečanje kredita za 51 milionov dinarjev, finančni minister je pa izjavil, da
lahko dopusti povečanje samo za 9 milijonov. Demokratski poslanec Šečerov je predlagal, naj se določi pavšalna svota za rezervni kredit, iz katerega bi se vsem mi nistrstvam lahko izplačale svote za nujne potrebe. — Poslanec dr. Dulibič (Jugoslov. klub) je nastopil proti predlogu o rezervnem kreditu, ker obstoji bojazen, da bi se denar, trošil za druge namene, kakor pa za one, za katere se denar zahteva. Pristal pa je na ohi del predloga, ki pravi, da se kredit, predviden v amendementih za materijalne izdatke, vstavi v proračun, kredit za o-sebne izdatke pa se naj vstavi pavšalno v poseben fond, s katerim razpolaga finančni minister. To je predlagal radi tega, ker se je izračunalo, da se za osebne izdatke predvideva v proračunu 1800 milijonov dinarjev. Z o-zirom na to, da je ta svota popolnoma zadostovala potrebam, se ustanovi ta rezervni fond, katerega svota se bo določila pozneje, ko pridejo v razpravo vsi amendementi. Končno se je pri notranjem ministrstvu uvrstilo v proračun zvišanje 13,898.000 dinarjev, namesto 59 milijonov dinarjev, pri ministrstvu za šume in rude 158 tisoč dinarjev, pri ministrstvu za trgovino in industrij» 2 milijona dinarjev, pri ministrstvu za kmetijstvo pa 7 milijonov dinarjev namesto 8 in pol milijona dinar» jev. Posebej se je uvrstila še posebna svota 250.000 dBa. za gospodarske šole na Hrvatskem. —Poslanec Pušenjak je kritikoval poslovanje vlade, ker se posamezni organi vlade in posamezni člani sekcije ne strinjajo niti. v lastnih predlogih, ki jih postavljajo.
Važna seja ministrskega sveta. Na seji ministrskega sveta dne 18. t. m. so se posvetovali naši ministri e spremembah za novi proračun, katere so zahtevali vsi. Nadalje je razpravljal ministrski svet o ponudbi Balkanske banke iz Zagreba, ki bi rada odkupila 5000 komadov konj, katere bomo dobili na račun vojne odškod nine iz Nemčije. Banka ponuja za te nemške konje 36 milijonov mark. Vlada je ponudbo banke odklonila, ker na ta predlog gotovo ne bi pristala ter ga ne bi po-I trdila reparacijska komisija. Konečno so razpravljali 1 ministri o osnovanju avstrijske emisijske banke na Dunaju s kapitalom 100 milijonov švicarskih frankov. Ta osnovni kapital bi dale velesile, a zahtevajo zanj ga-; rancije. Pet držav: Čehoslovaška, Poljska, Rumunija, Jugoslavija in Italija so povečane pò razpadu Avstrije ter posedajo po mirovni pogodbi hipotekarno pravo pa gozdove ter solne rudnike v Avstriji. Velesile bi rade j vzele te avstrijske gozdove in solne rudnike kot garan-j cijo za zgoraj omenjeno posojilo in zahtevajo od nas i in ostalih držav, da pridejo njihove hipoteke na drugo mesto. Naša vlada je zahtevala glede osiguranja poso-j jilodajaleev podrobnosti pogojev, ker na že predložene : zahteve, ne more pristati.
j Demokratska stranka v stopah. Predsednik demo-I kratske stranke Ljuba Davidovič še ni odgovoril svo-! jemu klubu, da hoče umakniti predsedniško ostavko, i Demisija Davidoviča je zadela demokrate v zelo mučnih ter za stranko kritičnih trenutkih ,ko grozi stranki razcep in razdvoj na vseh koncih in krajih. Kot posredovalec med demokratskim klubom ter Davidovičem je nastopil zbornični predsednik Ribar, ki je pogovoril Davidoviča v toliko, da je ta sam sklical zbor demokratov, na katerem bi se naj rešilo na nek način vprašanje Davidovičeve demisije. Morda da bo Davidovič stranici na ljubo umaknil ostavko, da reši demokrate pred razkolom. Zajedno z vprašanjem Davidovičeve demisije bo zbor razpravljal tudi o kandidatu za notra-! njega ministra, ker sta dva: Žika Rafajlovič in Pribi-I čevič. Na dnevnem redu pa je tudi umazano perilo mi-5 nistra dr. Žerjava. Na zboru se bodo demokrati odločili: ali naj ostane Žerjav še nadalje minister, ker ni osebno kompromitiran, ali pa, da se umakne in se brani kot svoboden človek pred žurnalističnimi napadi. Žerjavova afera z Jadransko banko vendar le ni tak» malenkostna zadeva, kot jo je hotelo naslikati «Jutro.« Davidovič ni Kukovec ,da bi poljuboval in objemal zamorca dr. Žerjava.
Tekma med demokrati in samostojneži. «Obzor« poroča iz Beograda: demokratski poslanci iz Slovenije se niso prav nič zavzeli za slovenske železnice, ampak so to storili samostojneži in so s tem korakom zelo veliko škodovali demokratski stranki. Da bi bil nekako izbrisan ta demokratski neuspeh glede slovenskih železnic, je prevzel dr. Žerjav nalogo, da pregovori samo-stojneže, da ostanejo v vladi. Vprašanje slovenskih železnic bo ugodno rešeno baš radi Žerjavove' intervencije. Žerj'av še namreč nekaj pomeni samo v najožjem krogu svojih slovenskih mladinov, drugod pa nikjer več!
Po sveto.
Podražitev kruha na Dunaju. Vsled dviga dolarske vrednosti se je na Dunaju podražil kruh od 1530 na 1700 a. K za 1 kg. Ena žemlja stane 100 K. Delavstvo je priredilo velikanske demonstracije proti podražitvi.
Strankarsko gibanje v Čehoslovaški je z nastopom parlamentarnih počitnic postalo zelo živahno. Dne 3. avgusta se vrši velile zbor slovaške ljudske stranke v Zelinu. Po slovesni službi božji pod milim nebom bo poročal voditelj Hlinka o politični situaciji. Mesec dni
pozneje se prične kongres čehoslovaške agrarne stranke v Pragi, na katerega so vabljeni tudi' zastopniki iz drugih držav. Kongres ne bo razpravljal samo o gospodarskem, temveč tudi o notranjem in zunanjem političnem položaju.
Boji za oblast na Poljskem. Notranje politične razmere na Poljskem so nevzdržljive. Sestava parlamenta niti približno ne odgovarja narodni volji, ker je večji del zastopnikov enostavno imenovan iz plemstva in veleposestnikov. Vojska, to so oficirji, se oklepajo svojega maršala Pilsudskega, ki tvori zopet svojo posebno vojaško skupino. Zemljoradniki pod vodstvom Witosa in socijalisti, ki se močno razvijajo in radikalizirajo, pravijo, da bo posledica te zmede in plemiške diktature
—	upor in revolucija. Zmeda je dosegla svoj višek v tem, da ima poljska republika naenkrat kar dva ministrska predsednika: prejšnjega, ki noče odstopiti in pa znanega šovinističnega agitatorja Korfantija, ki je s pomočjo skrajne plemiške reakcije zasedel nekaj sob v valdni palači kot novi predsednik vlade. Okrog Pilsudskega se zbirajo zmernejši meščanski krogi, naravno pa je, da mora priti ogromna večina delovnih slojev do besede in to ne bo šlo mirnim potem, ogorčenje je preveliko, gospodarske razmere neznosne.
Notranjepolitična kriza grozi tudi v Italiji. Ker so fašisti v Cremoni zažgali hiše ne samo več socialističnim poslancem, nego tudi znanemu kršč. soc. levičarju Miglioliju, ni izključeno, da bi socijalisti (122 poslance^ in popolari (106 poslancev) šli združeno v opozicijo proti kabinetu Facte, tem bolj, ker je minister za zunanje zadeve Schanzer v Londonu doživel popoln fiasko glede zunanje-političnih načrtov Italije.
Današnji ruski režim stoji še najtrdnejše med vsemi drugimi v Evropi, je dejal ruski zastopnik Litvinov v Haagu. Mož je dobro povedal, v vseh državah so hude notranjepolitične krize, ruski režim pa stoji,, če mu tudi vse in od vseh strani nasprotuje. Kako bi izgledala kaka druga vlada, če bi od zunaj doživela to, kar je doživela Rusija? — Ruska cerkev se reorganizira, prej je bila nekaka carska inštitucija, carsko orodje, danes pa stopajo novi ljudje na plan. Kulturno življenje izvanredno in živahno napreduje, ustanavljajo se društva za proučevanje velikih mislecev itd. Režim se je Mejno utrdil med narodom, glavno je pa to, da narod tako črti prejšnji režim, da noče nobene spremembe, boječ se, da bj znal voditi v nekdanjo nezaslišno reakcijo.
Mirovne manifestacije delavstva. V Parizu so se vršile velikanske delavske manifestacije za mir, katerih so se udeležili tudi angleški in belgijski zastopniki. — Francoski socijalistični poslanec Sembat je povdarjal, da leži odločitev v Nemčiji. Odvisno pa je od grugih narodov, ali bo imela Nemčija mir ali ne. Angleški zastopnik Wheed je izjavljal, da zahteva angleško delavstvo revizijo versaillske mirovne pogodbe. Belgijski delavski voditelj Vandervelde je izvajal: Pred šestimi mesci smo izjavili, da je neobhodno potrebno mednarodno posojilo Nemčiji in znižanje njenih dolgov. Naši nasprotniki so takrat govorili, da smo prismojeni, danes pa že stoje na istem stališču, kakor mi. Velike delavske manifestacije za mir se pripravljajo ob obletnici izbruha svetovne vojne v Londonu.
Beležke.-
Obletnica Draškovičeve smrti. Danes, dne 21. t. m. je prva obletuica smrti notranjega ministra Draškoviča' Vsem je še v živem spominu nastop Vesničevega kabineta proti komunistom z zloglasno «Obznano«. Na Draškoviča je pala težka vloga, da izvede vladino namero, vredno svojega mojstra Pribičeviča. Izvršil jo je v dobri veri in na podlagi, kakor se je pozneje pokazalo, podtaknjenih mu neresničnih dokazov. Ko je sprevidel svojo zmoto, se je umaknil Pribičeviču in odšel na odmor v Delnice. Tu ga je zadela kroglja iz samokresa od človeka iz družbe znanega Hercigonje, ki je imel tesne zveze z ministrom Pribičevičem. Stojan Protič je v svojem listu objavil pismo Hercigonje, naslovljeno na ministra Sv. Pribičeviča ,ki je začasno nasledil notranje ministrstvo in uvedel metode nasilja in terorizma. To pismo je Stojan Protič vsestransko in obširno komentiral ter odkrito vrgel Pribičeviču v obraz težko obdolžitev za zvezo z morilci pok. Draškoviča. Vsak pošten človek, ki se zaveda svoje nedolžnosti, bi vspričo tega težkega očitka takoj odložil vse javne funkcije in se stavil na razpolago — sodišču. Tega Pribičevič ni storil, pač pa se je obdal s papirnatimi «zaupnicami«, kakršnih se v umazani zadevi z Jadransko banko poslužuje tudi dr. žerjav, vreden plagijator Pribičeviče-vih del. Ko je bil Pribičevič pritisnjen ob zid, je po dolgem času vložil tožbo proti Stojanu Protiču. Sodišče je zaktevalo od parlamenta izročitev obtoženca, toda imunitetni odbor se ni mogel sestati, ker se seje nočejo udeležiti Pribičevičevi prijatelji. Tako visi ob obletnici Draškovičeve smrti vsa ta zadeva še nepojasnjena v
—	zraku. Spominske sluzne božje se udeleži vlada, zastopstvo parlamenta, policajdemokratski klub in predsedstvo te stranke. Govori se, da bo Svetozar Pribičevič položil venec na grob svojega tovariša, ki je tako tragično končal. Verjetno. V cinizmu je Pribičevičeva «dinastija« nedosežna.
Vreden Pašičev naslednik. V beograjskih političnih krogih se govori, da bo Ljuba Jovanovič — Pašičev naslednik. «Republika« prinaša radi tega naslednjo sliko tega izrednega moža: «G. Jovanovič ima tri lastnosti g. Pašiča: Prijemljiv je kakor redko kdo; kjerkoli pride do državnih ali občinskih kas, jih očisti bolj nego ogenj. Potem ima kakor Pašič napako, da svoje ma-sprotnike na zvit način pokaže kot izdajalce narodne misli. Nazadnje je lokav kakor Pašič ter niti misli tisto,
kar govori, niti govori, kar misli. Je pa še nekaj, v čemer Pašiča še nadkriljuje: rad zamišlja in prireja kr-; vave afere. Kakor hitro je govor o njegovem dohodu na ; vlado, že imimo nove ponarejene procese in obglavlje-! n j a. Za oblast in položaj bi bil ta človek v stanu preliti kri najboljšega prijatelja. Ako pride on na vlado, potem bo to pomenilo smrt za vse državne fonde in nevihto za vse poštene opozicij ionalce. Človeku bo še žal za Pašičem ,ako bo to njegov naslednik.« — Ljuba Jovanovič se je proslavil s solunskim procesom. Beograjski listi, ki se oklepajo policajdemokracije, so ga doslej radi tega in raznih drugih stvari hudo napadali, v zadnjem času so se pa z njim popolnoma pobotali in pomirili. Zadnje «državnotvorno« delo Ljube Jovanovi-. ča je bil njegov mračnjaški govor v skupščini in napad na dr. Trumbiča. S tem govorom je mož zopet zlezel med prve «državotvorce, popolnoma je pobil sum «šu-rovanja« — pajdašenja s Protičem in separatisti, zato j ga je pa «B. Dnevnik« radostno pozdravil ter mu čestital; Jovanovič je torej v naj ožjem kolu Pribičevič— Cicvaričeve vrste in lepe stvari se nam še obetajo v — j centralistični Jugoslaviji.
Zopet eden. «Slobodna Tribuna« poroča ,da je na I kolodvoru v Šibeniku nastavljen za blagajnika neki ; Lavrič, ki je pristaš radikalne stranke. Ta možakar je j pred leti ubil nekega človeka ter bil zato obsojen na 4 i leta težke ječe, katero je presedel v Kopru. Tega ubijal-I ca si je šibeniška nacijonalna omladina izbrala za svo-j jega predsednika in tako je prišel, kamor spada — na i čelo dalmatinskih jugofašistov. S tem slučajem pa primerja «Slobodna Tribuna« zadevo carinskega uradnika Ljubibratiča v Korčuli. Mož, ki ima že 24 let drž. službe, je nenadoma premeščen v Ljubljano, ker ima jetično dete, ki ne bi zdržalo severnega podnebja, prosi finančno ministrstvo, naj ga pusti na dosedanjem mestu. Mesto odgovora dobi čez nekaj časa nesrečni oče odlok, da je odpuščen iz službe in sicer brez pokojnine. — Ubijalec v službo, stari uradnik, oče bolanih in nepreskrbljenih otrok pa na cesto. Kje je pravica in —• morala ?
«Prima« skupščina. Na seji dne 18. t. m. je posla-j nec g. dr. Hohnjec takole označil naš okrnjen parlament: «Narodna skupščina je baš sedaj nudila sliko — «prima«-skupščine. V tem oziru smo se zopet prepričali, da je ta skupščina samo navaden stroj za glasovanje, ki izjavlja: «Prima!« «Prima!« «Prima!« (Sprejme! Sprejme! Sprejme!) Skupščini ni do tega, da bi se vsaka stvar stvarno in realno razpravljala, kakor bi to za-j htevala avtoriteta skupščine in kakor to zahteva tudi 1 važnost stvari. Edino opozicija polaga na to veliko važ-i nosh da obdrži diskusijo vsaj deloma na tisti višini,
( na kateri bi morala stati vsaj takrat, kadar se razprav-I lja o najvažnejši stvari: o državnem proračunu.«
I Cerkvene vesti.
H KONGRESU KATEHETOV V ZAGREBU.
Nad sto strokovnih katehetov se je zbralo v dneh 5. in 6. julija v Zagrebu iz vseh katoliških škofij Jugoslavije. Časovne potrebe, kulturnobojne namere vsega proticerkve-j nega življa, enotna učna osnova, prireditev šolskih knjig in še marsikaj je dalo povod omenjenemu skupnemu kongresu.
Podrobneja poročila bodo objavljena v strokovnih listih. Tu navajamo samo resolucije k posameznim referatom. Sprejete so bile vse soglasno, četrta pa z veliko večino glasov.
Resolucije:
1.	Katoliški roditelji imajo naravne pravo in dolžnost, j da odklanjajo vzgojo brez vere in brez Boga ter da zahtevajo šolo, v kateri bodo njih otroci vzgojeni in poučeni v katoliški veri.
2.	Zahtevamo, naj ministrstvo prosvete poskrbi, da ne ! bodo niti uradne niti neuradne osebnosti ali udruženja ; znašale politike ali političnih borb med šolsko mladino.
!	3. Zahtevamo, da se zakoni in odredbe, ki se tičejo
j verske vzgoje šolske mladine, ne izdajajo brez prejšnjega I sporazuma s kompetentno duhovno oblastjo.
!	4. Ker je radi javnih in jasnih protikatoliških tendenc
• sokolstva celokupni jugoslovanski episkopat z okrožnico j ddto. 6. maja 1921 katoličanom zabranil sodelovanje v so-I kolstvu, zahtevamo, da ne sili ne ministrstvo prosvete in tudi ne druge šolske oblasti, dijakov katoliške veroizpovedi, da bi se morali vežbati pri Sokolu, ali da bi se vzgajali v sokolskem duhu, ki je izrazito protikatoliški. Naj se ne. ponovi več slučaj, da bi bil katoliški katehet kaznovan od 1 šolske oblasti samo radi tega, ker je — vprašan od učencev — opozoril, da je celokupni katoliški episkopat naše države zabranil katoličanom sodelovanje pri Sokolu. Sploh pa naj se že neha s sokolizovanjem šole.
5.	Opozarjamo ministrstvo prosvete, da delovanje «Saveza jugosl. srednješol. udruženja« glasom statuta, ki ga je potrdilo ministrstvo prosvete (št. 19.753, ddto. 18. nov.1919) v zvezi z rešitvijo ddto. 23. oktobra 1920, št. 15.898 S. 735, ni podrejeno nikakemu nadzorstvu šolskih oblasti; da temeljem razpisa ministrstva prosvete ddto. 19. jan. 1920,
: O. IV. 374. nadzorstvo nad šolskim naraščajem ne spada v delokrog ravnatelja ali nastavnikov, marveč sokolstva; da se nad delom Marijinih kongregacij, ki so docela ver-stvena ustanova katoliške cerkve ter podrejena izključno ; cerkvenemu nadzorstvu, zahteva vrhovno nadzorstvo šolskih oblasti; da so kongreganisti izpostavljeni preganjanju šolskih oblasti.
Zahtevamo torej, da preneha to neupravičeno ravnanje in preganjanje Marijinih kongregacij, katerih člani so navadno najboljši in najvzornejši učenci.
6.	Zahtevamo svobodo, osnovati privatne konfesionalne — osnovne, srednje, učiteljske strokovne in visoke šole.
7.	Prosimo ministrstvo prosvete, da pošilja v bodoče načrte zakonov in odredb o šolskih vprašanjih, ki se tičejo verske vzgoje ali pouka, na vpogled in pretres tudi «Hrv. kat. katehetskemu društvu« in «Društvu slov. katehetov« v Ljubljani.
j a) z ozirom na sedanje, v katehetski književnosti vobče
osvojeno načelo, da se mora versko poučevanje v prvih leali gradili na zgodovinski podlagi, sklene katehetski kongres, da se za kraje, kjer še ni sličnih knjig, sestavijo novi šolski učbeniki, ki naj bodo prirejeni po, principu, ki je bil merodajen slovenskim katehetom pri izdanju «Krščanskega nauka za prvence.«
b) V 4. in 5. letu se uči deca po (od duhovske oblasti o-dobrenem) katekizmu ter zgodbe sv. pisma. Katekizem se razlaga na temelju biblijske in cerkvene zgodovine.
I.	Opirajoč se na statistiko, ki izkazuje, da je v kraljevini SHS ogromna večina (99 odstotkov) konfesionalnih državljanov, a niti 1 odstotek brezkonfesijonalnih, ter izvajajoč iz tega naravno neoporečeno pravo ogromne večine tudi za konfesijonalnost v šoli, zahtevamo v ime narodne in v ime vsestranske ter občne kulture, da hodi veronauk obligaten za vso katoliško mladino v vseh razredih osnov-, nih, strokovnih, srednjih in njim sorodnih šol.
II.	Da .prihaja katoliška mladina iz šol docela značajne* utrjena ter versko in etiško zrela, je nujno potrebno, da iz-, polnjuje občne cerkvene zapovedi, kakor n. pr., da se udeležuje sv. maše, da prejema sv. zakramente.
Poskrbljeno je, da bodo resolucije prišle» v roke vseh kompetentnih oblastnikov.
Prvi pokrajinski Euharistički kongres za Varaždin in okolico, Medjimurje in sosedno Slovenijo se prične vi Varaždinu dne 26. in 27. avgusta. Sodelovati so obiju-» bili: zagrebški nadškof dr. Bauer, pomožni škof dr, Lang, škof dr. Nyaradi, provincijal frančiškanski ter kapucinski in mnogi drugi. Odbor za pripravo tega kon gresa je poslal povabilo preč. ordinarijatu lavantinskemu in župnijam, katere bi se v večjem številu mogle u-deležiti. Spored bo pravočasno naznanjen.
Novi jugoslovanski nuncij. Naš novi apostolski nuncij msgr. Hermenegild Pellegrinetti je bii rojen L 1876 v Camaiore v okolici mesta Lucca v severni Italiji. V mašnika je bil posvečen leta 1898. Po dveh letih pastirske službe so ga poslali v svrho višje izobrazbe vt Rim, kjer je postal doktor modroslovja, diplomatskih znanosti ter cerkvenega prava. Po dokončanih študijah v Rimu je bil imenovan bogoslovnim profesorjem v Lu cci, kjer je predaval najprej cerkveno zgodovino, potem pa svetopisemsko vedo do leta 1917. Kot bogoslovni profesor se je učil raznih jezikov in se je v tem oziru tako izvežbal, da govori poleg materinskega in klasičnih jezikov še: nemški, francoski, angleški, češki, hrvatski* slovenski, ruski ter poljski. Iz nemščine je prevedel na italijanščino slovito Schanzovo «apologijo krščanstva.« Za dobo vojne je bil pozvan leta 1917 kot vojni kurat « Fiorenzo, a pozneje so ga prestavili radi znanja slovanskih jezikov v Rim kot cenzorja za slovansko dopisovanje. Ko je odšel sedanji papež, tedaj prefekt vatikan-ske knjižnice, msgr. Ratti, kot apostolski vizilator na Poljsko, je vzel seboj Pellegrinettija kot tajnika. Papež Benedikt XV. ga je imenoval kmalu nato auditor jem pri poljski nuncijaturi. Ko se je vrnil msgr Ratti v Italijo, je ostal Pellegrinetti kot samostojni upravitelj var-* šavske nuncijature. Ko je pa postal njegov nekdanji predstojnik Ratti papež, je imenoval Pellegrinettija za apostolskega nuncija v Beogradu z naslovom nadškofa v Adenah. Tudi sedanji papež je imel kot varšavski nuncij naslov: adenski nadškof. Nuncij Pellegrinetti je bil posvečen v nadškofa od državnega tajnika in kardinala Gasparija dne 18. junija v prisotnosti jugoslovanskega poslanika Bakotiča. Novi nuncij je prevzel nun-cijaturske posle v Beogradu dne 6. t. m.
Dnevne novice.
Katoliški shod za srednje Slovenske gorice, posebno za lenarško dekanijo, se vrši v nedeljo, dne 23. julija, po sledečem vsporedu: Ob 9. uri zborovanje za mladino v Društvenem domu. Ob pol 10. uri skupen odhod na hribček Sv. Treh Kraljev, na čelu tamburaši, Orli, Orlice. Ob 10. uri pridiga prof. A. Kolariča, nato sv. maša. Ob 11. uri na zeleni livadi pred cerkvijo slavnostno zbo rovanje. O krščanski šoli govori poslanec Roškar, o ka-tol. tisku in veri v javnem življenju prof. Vesenjak. Živelo katoliško dejanje! Dr. A. Veble, čemu mladinske organizacije? župnik Gomilšek. Vemo ljudstvo srednjih Slovenskih goric, to je tvoj ćjan. Pridi polnoštevilno !
Našli so se. Kakor poroča beograjska «Pravda«, se je dri Šušteršič ponujal policajdemokratom, kar se mu pa, baje z ozirom na njegovo preteklost, ni posrečilo, j Zato je dr. Šušteršič vstopil v srbsko radikalno stranko, katere bo poskušal uveljaviti v Sloveniji. Pot mu pripravlja s svojim lističem, plačanem najbrž iz dispozi-cijskega fonda, isti dr. Lenard, ki je svojčas najbolj roh nel proti Šušteršiču. Tej dvojici se vredno druži še tretji — znani dr. Županič. O tempora, o mores! Srečna stran ka in zemlja, ki jih nosi!
Podpore za oškodovane. Poslanec g, Žebot je že V! drugič posredoval pri pristojnih ministrstvih radi podpor vsled nevihte in toče v ptujskem okraju. Obljubilo se mu je, da se bo deloma znižal davek in da se bo pomagalo prebivalstvu s prodajo semenja po znižani ceni. Občine naj pošljejo okrajnemu glavarstvu in davčnemu uradu natančen in od cenilne komisije potrjen popis poškodovanih parcel.
Narodni poslanec Pušenjak je stavil upit na ministra financ, v katerem zahteva, da se uradnikom in u-službencem v Prekmurju spet nakažejo dnevnice, katere so do lanskega leta uživali. V upitu opozarja na težavno službo ob meji, večjo draginjo kot v drugih delih Slovenije, slaba prometna sredstva in ločend gospodarstvo. Dnevnice treba dati uradhištvu v Prekmurju, ker uživajo uradniki ob južni meji države še vedno 25, 30 in celo 35 odstotne doklade k vsem drugim prejemkom.	j
Poslanec Pušenjak je stavil na ministra agrarne reif arine upit, v katerem zahteva, da da isti predhodno odobrenje kupoprodajnim pogodbam, katere bi se sklenile glede pašnikov z pašniškimi zadrugami, oziroma abčinami v okraju Gornjigrad.
Predlog odboru za naknado štete. V letu 1919 so nemške tolpe iz Avstrije napravile mnogo škode v Mežiški dolini ter v okrajih Slovenj gradeč, Šoštanj in pa Marenberg. Ta škoda je uradno cenjena na 10 milijonov kron in se dobe natančni podatki pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgracfcu in v Prevaljah. Z ozirom na to, da so ob času poškodbe imenovani okraji pripadali k1 naši državi in da se je vzelo v obzir tudi druge pre-čahske kraje, stavimo predlog: Ja škoda se naj izplača na podlagi zakona v naknadi šteta ratom pričinjenih. Ivan Roškar. Vlad. Pušenjak.
Doktorjem vsega zdravilstva je bil promoviran v Pragi brat našega narodnega poslanca Pušenjaka — g. Stanko Pušenjak, čestitamo!
Umrla je v Ritoznoju pri Slov. Bistrici vdova po dr. Lijauniku hr posestnica Terezija Lijaunik. Blagi gospe] zemljica lahka!
Izlet v Brno. 1. Dovoljen je skupni potni list. Le kdor me gre s skupnim vlakom, si mora oskrbeti osebni potni list. 2. Vojaškim obvezancem (vsem) je 13. julija od vojnega ministrstva dovoljen dopust in potovanje v Brno. Da si bodo mogli izposlovati od svoje komande osebno dovoljenje in dopust, naj vsak, kdor tega ne more od vojnega okruga dobiti (t. j. letniki 1903, 1904, rekruti, oni na vajah in aktivni), takoj piše na JOZ (pripravljalni odbor za Brno) po potrdilo, da je res priglašen za nastop v Brnu in s tem potrdilom prosi pri vojnem okrugu (neaktivni) ali pri svoji četi (aktivni) za dovoljenje potovanja in dopust. Potuje se v orlovskem kroju ali civilno! Vlak odide iz Ljubljane 9. avgusta ob 4. uri popoldne in se vrne v Ljubljano dne 17. avgusta zjutraj (dopust od 8. do 18. všteto). Kdor ni do 30. •julija vplačal polne svote in se javil s podatki pripravljalnemu odboru, ne more več potovati skupno! 3. Vse legitimacije, znake, potne liste itd. dobite v vlaku. Ne pozabite jedilnega orodja! 4. V svrho sestave skupnega potnega listu naj takoj vsak odsek, ki še morda ni prijavil vseh izletnikov osebno, pošlje seznam oseb (ime, občino, rojstno leto, o-kraj). Posamezniki (vojaški obvezanci, uradniki itd.) naj si še osebno vse urede, plačajo zaostalo in sledè navodilom pripravljalnega odbora — in potovanje se bo vzlic nebroj težavam, ki so že večinoma premagane, gladko izvršilo! — Pripravljalni ovdbor.
Sokolska prireditev — na državne stroške. «Jutro« se je na svoj način obregnilo ob utemeljeno trditev voditelja OZ dr. Basaja, da se sokolske prireditve vrše na državne stroške. V podkrepitev te upravičene izjave dr. Basaja navajamo zaenkrat samo že splošno znano dejstvo, da se za nekak sokolski zlet pripravlja celo vojaštvo, ki bo na državne stroške nastopilo s sokolskim imenom in pod sokolsko srajco na telovadišču. Posamezni polki v Sloveniji in morda celo iz drugih delov države bodo dali po 300 čez noč narejenih Sokolov. Moštvo je odbrano, in vojaki, ki bodo nastopili, so oproščeni za čas vaj za nastop, vsake vojaške vežbe. Vojaška vežbališča so sedaj namenjena predvsem urjenju vojakov v prostih vajah, sposobnejši telovadci pa se pripravljajo za vaje na orodju. Tako se na umeten na-kčin ustvarjajo Sokoli celo z nasiljem, če se vojak kot Orel brani nastopiti na sokolski prireditvi. Če se mora sokolstvo v odvratni službi nasilnemu režimu posluževati takih sredstev in zatikati za čepice tuje — pavovo perje, za količkaj uspešno prireditev ter brezobzirno zapravljati denar ljudstva, denar davkoplačevalcev, — potem je to znak preživelega svobodomiselnega sokolstva.
SDZ za celjsko dekanijo. Pododbor sklicuje sestanek za petek, to je 28. t. m. vseh tamošnjih katoliških dijakov, katerega se mora vsak katoliško misleči dijak iste dekanije udeležiti. Sestanek se vrši ob 8. uri zjutraj v opatiji v Celju. Ker so zelo važne in nujne točke na sporedu, zlasti velike važnosti za naš katoliški pokret, zato je vsakega katoliškega dijaka sveta dolžnost, da pride na ta sestanek.
Iz šoštanjskega okraja. Že pred vojno je bil naprav
Ijen črtež za cesto Polzela—Velenje. Nakupila se je vsa j
.	-	-	- s Nova učna knjiga. Druga, nekoliko predelana izda-
potrebna zemlja in se cesta ze tudi zakoličila. Od okra- j ja šolske'knjige «Zgodovina katoliške cerkve, za višje
razrede srednjih šol, spisal profesor dr. Anion Medved v Mariboru«, je ravnokar izšla, potrjena od kn.-šk. lav. ordinariata z dne 12. junija 1922, št. 1892, in od pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 15. julija 1922 štev. 1 2704. Dobi se v založbi tiskarne sv. Cirila v Maribora] Cena 20 dinarjev.
ja je bil sicer odobren precejšen kredit, ki pa danes seveda ne zadostuje. Kljub temu pa ni potrebno, da cela zadeva spi in čaka boljših časov, katerih od nikoder ne bo. Posebno Št. Andraži bi morali izvršitev energično zahtevati, vsaj ravno lako plačujejo okrajne doklade, kakor drugi, nimajo panobenih koristi od okrajnih cest ter so od sveta lakorekoč odrezani. Koliko dražje bi se prodal, ako bi bila cesta, gozdni les, ki ga tam tako v obilni meri izvažajo po bolj jarkam kot cestam podobnih kolovozih. V par letih bi se vse izplačalo. Št. Andraž, Št. Ilj in drugi kraji, zganile seih zahtevajte izvršitev projekta, čim dalje čakate, tem slabše bo. Sramota je skoraj za vas, da ste tako dolg spali. Na delo, možje, povejte okrajnemu zastopu, zakaj še pravzaprav životari.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani poživlja s tem vse dobavitelje in druge upnike (bolnišnice, zdravilišča, lekarnarje, zdravnike itd.), da predlože do najkasneje 31. t. m. v obliki običajnih računov potom pristojnih poslovalnic vse svoje zahtevke do bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, ki je v likvidaciji. Računi ne smejo obsegati nobenih postavk (zneskov) nastalih po 30. juniju 1922,
Radikali znajo zaslužiti. V Orehovci v bližini Os-jeka je sklenil radikalni bankokratski konzorcij kupno pogodbo z baronico Guttmann. Baronica je prodala za 75 milijonov kron orehovačko vlastelinstvo, ki ima samo njiv 15.000 oralov. K vlastelinstvu spadajo tudi ogromni pašniki: Gutmanovic, Zdenci in Krivaja, veliki ribnik v ravnini med Orehovico ter Dravo, gozdovi ter kamenolom. Radikalni konzorcij bo celo ogromno posest razparceliral in pri tem zaslužil bogzna kako težke milijone. Radikalna gospoda se nič ne zmeni za prepoved, da se veleposestva ne smejo prodajati, ker spadajo pod agrarno reformo, a radikalom je vendar uspelo, da so dosegli nakup vlastelinstva proti zakonu in proti interesom naroda ter zakrivili naravnost rop državnega imetja. Treba pribiti, da se nahaja v radikalnem bankokratskem konzorciju Pašičev sin Rade, neki Jovanovič iz Pančeva, radikalni narodni poslanec Grgin in še več drugih, na zunaj odličinh radikalov. Kupno pogodbo je podpisal Grginov brat, ki je advokat v Beògradu.
Čehoslovaški minister za narodno zdravje dr. Bohu slav Vrbensky je dopotoval v Jugoslavijo na 4tedenski odmor.
Skladišče drv zgorelo. Na postaji Grabovac v bližini Karlovca je zgorelo skladišče karlovške lesne industrije. Skladišče se je vnelo, ker je padla iz lokomotive med suhi les iskra. Upepeljene so velike množine železniških pragov in drv za krujavo. Škoda znaša več milijonov kron.
Smrtonosna eksplozija smodnika. V soboto, dne
15.	t. m., je eksplodiral smodnik za mine pri zgradbi železniške proge Topčider—Mala Krena. Delavi so dobili v skladišče 13 zavojev smodnika, iz 14. pa se je strosilo na tla nekaj kilogramov. Nekaj od raztresenega smodnika so delavci pograbili skupaj, ostanke pa je zapalil delavec Marjan Pirc iž Istre, da ne bi smodnika zažgali pozneje otroci. Po tleh raztrošeni ostanki smodnika so se vneli in užgali 14. zavoj, ki je eksplodiral, raznesel istrskega delavca Pirca, a drugega je ta eksplozija težko ranila, da se bori s smrtjo.
Boj proti mrčesom v Beogradu. V Beogradu so se ustanovili posebni oddelki za uničevanje mrčesov po hišah. 800 hišnih posestnikov se je že poslužilo te za tamošnje razmere velepotrebne naprave. Sedaj se pripravlja nov oddelek, ki se bo pečal izključno s pokon-čevanjem mrčesa v javnih poslopjih, gostilnah in hotelih.
V Selnici ob Dravi se vrši velika ljudska veselica dne 6. avgusta 1922 V gostilni g. Doppler. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Za dobro kuhinjo in pristna vina je preskrbljeno. Vstopnina 3 dinarjev. Čisti dobiček je namenjen vojnim invalidom, vdovam in sirotam. K obilni udeležbi vabi odbor.
iz Ptuja.
Katoliški shod za ptujsko in zavrelo dekanijo se
vrši dne 6. avgusta. Zanimanje za shod je zelo živahno in je pričakovati obilne udeležbe. Orli in Orlice v kroju, Mladinske zveze, Marijine družbe in druga društva, z zastavami. Okrasite vozove, s katerimi se pripeljete v Ptuj. Vsi na plan, za dostojno manifestacijo katoliške misli. Natančen spored sledi.
P .L. Hazemali obhaja svojo 251etnieo ne v Ribnici j na Pohorju, ampak v svoji rojstni župniji na Hajdinu I pri Ptuju.
Iz Spodnjega Velovlaka. Dne 17. t. m. se je vršila ! blagoslovitev kapelice, ki sta jo dala popraviti na svojem posestva Alojz in Marica Brenčič rojena Yr&ie. Blagoslovil jo je g. župnik minoritske fare. Kljub temu, da je vreme nagajalo, se je slavnost izvršila v lepem redu in bo ostala gotovo vsem udeležencem v dobrem spominu. Naj bi Mati božja izprosila blagoslova obema posestnikoma, kakor tudi vsem vaščanom!
Iz Maribora.
Voglar se lahko udejstvi v Macedoni ji. Povodom
zadnje skupščinske razprave o proračunu ministrstva prosvete je omenil poslanec g. dr. Deželič, da je ustanovil minister Pribičevič žensko učiteljišče v Maribora ie samo zato, da zagotovi ravnateljsko mesto pristašu demokratske stranke prof. Voglarju. Ustanovitev tega učiteljišča je bila popolnoma nepotrebna. Ko je poslanec dejal, da je v Sloveniji hiperprodukcija učiteljic, je zaklical minister Pribičevič: « Poslali jih bomo v Mace-
donijo!« ---- Poslanci Jugoslovanskega kluba so na
to odgovorili, naj pošlje tja še — profesorja Voglarja.
Mesto dinarskega davka v zadnji nočni uri po gostilnah ip kavarnah se namerava pobirati lOodstotni. pribitek na račun ali «ceho«. Predloženi so že tozadevni predlogi. Istim potom se pripravlja tudi odprava napitnine, če se krčmarji in kavarnarji obvežejo, da bodo iz določenih pribitkov plačevali svoje uslužbence in seveda, če se bodo vsi svoje obveze tudi držali in če bo prava kontrola, da uslužbenci ne bodo še bolj odiram in še na slabšem kot sedaj, ktf živijo po večini od same. napitnine — miloščine. Položaj natakarjev in natakaric ter drugih gostilniških uslužbencev je neznosen. Oni ' ki stalno ali samo od časa do časa kasirajo, sploh ne dobijo nobene plače, po nekod morajo še sami plačati gospodarju, da smejo živeti od ftapitninske miloščine, velika večina drugih pa dobiva po mili volji gospodarjev tako sramotno nizko «plačo«, da jim še za samo stanovanje ne zadostuje, ter hrano, ki pa marsikje tega imena nikakor ne zasluži. Seveda so tudi na podjetniški strani častne izjeme, gotovo pa je, da je potrebno v eksistenčnem vprašanju uslužbencev nekaj e-notnega kot minimum ukreniti, določiti ter tudi nadzorovati.	'
Krizo tujskega prometa povzroča veliko pomanjkanje prenočišč v našem mestu. Drugi naj večji hotel je zasedla banka, ostali hoteli in gostilne pa niti približno ne zadostujejo povpraševanju po prenočiščih. Če se kaj rentira v Mariboru, bi bil to gotovo velik in dobro urejen hotel.	cTj.
Prvi šahovski list v Jugoslaviji začne začetkom prihodnjega meseca izhajati v Maribora pod imenom «Šah« v treh jezikih: slovenski, srbo-hrvatski in nemški. Izdajal ga bo mariborski šahovski klub v imenu Šahovskega Saveza Jugoslavije.
LISTEK.
GLADIATORJI.
(127. nadaljevanje.)
Šli, so čez hodnik in prekoračili neko dvorano.
Cezar je pogledal skozi okno v temo in se je umaknil nazaj.
»Globoko jel« je rekel. »Kaj, če si zlomim nogo!«
Eska je pripravljal ogrinjalo, ki ga je vzel seboj, in se je ponudü Viteliju, da mu ga dene pod ramena in krog telesa.
»Ali naj jaz prvi poskusim —?« je dejal Spadon. »Ni globlje kot pet laktov!«
Toda cezar je pomislil na svojega brata Lucija in njegove kohorte pri Terracini. Če se mu posreči, priti v tabor, bo na varnem, še več, mu bo dana možnost, da se obme proti svojim sovražnikom. Z zmagovito vojsko pride nazaj v Rim, si zopet pribori krono in škrlat in z njim razkošne pojedine v cesarski palači —.
, »Ostani kjer sil« je zapovedal Spadonu, ki je željno zrl proti oknu. «Jaz pojdem prvi! — Se en požirek falemi-čana, pa grem!«
In nazaj se je obrnil v obednico —.
Divji kriki so naznanjali, da so vrata padla in da je palača v rokah zarotnikov.
Zastonj je rotil Eska cezarja, naj se reši —.
Viteli je stopil v obednico, si natočil trebušasto čašo falerničana, jo pol izpraznil v enem samem požirku ter jo z globokim vzdihom utešenega zadovoljstva postavil nazaj na mizo.
Spadon je še enkrat pogledal skozi okno, preden bi
tvegal svoje kosti, pa iz terase mu je zadonel naproti topot številnih nog in žvenket orožja —.
Palača je bila obkoljena, sovražnik je zavzel tudi teraso —.
Beg je bil nemogoč —.
Zadnji up na rešitev je bil uničen —. Umreti je bilo treba —.	. j,
Bled in tresoč se na vsem telesu si je strgal Spadon svoj venec z glave in grizel cvetje v obupni brezmoči.
Germani so se še borili po dvoranah in hodnikih, obupno branili vsako sobo, vsako stopnico, vsaka vrata, vsako stopinjo blestečih se marmornatih tal, bolj ko ke-daj opolzlih vsled mnoge krvi. V hladnem začudenju so gledali kipi in podobe na silne sunke in udarce in na valovečo zmešnjavo smrtnega borenja. Bliže in bliže je prihajal bojni trušč, mož za možem so padali Germani in se naglo umikali.
Eska je izprevidel, da je vse ^izgubljeno, resno in temno se je obrnil k svojima tovarišema.
»Ne ostane nam druga«, je dejal, «ko umreti, kakor umirajo možje —. Pa če je kje kak kot, kjer bi se mogel cezar skriti«, je pridjal š senco prezirljivosti v svojem glasu, »mu še priborim za pet minut življenja — če bo sicer tale svetla igračica tako dolgo vzdržala —!«
In strgal je s stene aziatsko kopje, lesketajoče se v biserih in zlatu, pogledal še enkrat po tovariših, kot da bi se hotel posloviti od njih, — in planil je skozi vrata.
Spadon, kup trepetajočega mesa in zmečkane praznične obleke, se ni mogel več držati na nogah. Ob steni se je sesedel in si zakril obraz z rokami —.
Vitelij pa se je z izrazom poželjive zadovoljnosti obrnil k napol izpraznjeni čaši jo dvignil k listom in jo s premišljenim užitkom izpraznil do dna —,
XIX.
Ugnan.
Eska ni bil človek, ki bi se bil vzdržal boja, če set kje blizu njega padali krepki udarci.
Njegovo mišljenje in hotenje se je seveda začelo nekoliko izpreminjati pod vplivom Kalhinih naukov in nežnega Mariamninega značaja in bi utegnilo tekom časa res prinesti dobre sadove.
Toda pregloboko je bila ugrebena v njegov značaj ljubezen do bojnega hrupa. Že kot otroku mu je planila kri in vrela ob žvenketu jekla. Svojo mladost je preživel v bojih, tistih, ki branijo ljubljeni dom pred vsiljivim napadalcem. Zdavnaj se je naučil ljubiti nevarnost zaradi nevarnosti.
In danes je vrhu tega še začutil v srcu bolestno ko-prnenje, da bi zagrabil za vrat tribuna —.
Zato je v trepetu divjega veselja poskušal ost svojega kopja in njegov ročaj, ko je hitel za bojnim hrupom» po hodniku, da bi se pridružil ostankom zvestih Germanov.
Niti dvajset jih ni bilo več in nobenega, ki bi ne krvavel iz ene ali več globokih ran. Njihova bela obleka je bila škrlatno pobarvana od krvi, njihovi zlati oklepi so bili obtolčeni, njihove moči so pešale in nobenega upa. na rešitev niso imeli, — pa njihov pogum je bil neuppg-njen in ko je padel mož za možem, so se tovariši strnili v še ožjo vrsto in se borili naprej, z obupnimi udarci in z obrazi proti sovražniku. '
Hudo je pritiskal za njimi tribun s svojo izbrano četo, ki so jo podpirali številni, manj znani gladiatorji. Vsem na čelu je bil izurjeni mečevalec in pogumni borec, edini Hipija mu je bil enak v brezobzirni drznosti. Pa tudi Hir-pin, Eumolpus, Lutorij in vsi drugi so si v vestni zvestobi služili svojo plačo in se borili res kot bi bila borba njihov edini posel na svetu, j	-" V

3r
SWK*<W.«)W»
ZLATOROG
podaSjfi» tpajnost svojega E»®x>ila.
Glavno zastopstvo in zaloga:
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Pellera prijetno dišeči «Elsafiuid«, najboljše sredstvo za drgnenje hrbt«, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanj« zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši, kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali I Specijalno steklenico skuo z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja : Eugen V. Feller, Stubico donja, Elsatrg št. 341, Hrvatsko.	e«
Člani in članice I. delavskega konzumnega društva se opozarjajo, da sta prodajalni v Mariboru, Slovenska ulica 15 ,in v Studencih, Aleksandrova ulica 17, zopet založeni z vsemi potrebščinami. V zalogi je najboljše blago in po najnižji ceni. Poslužite se ugodne prilike in držite se gesla: Svoji k svojim!
Izobraževalno društvo v Lajtcrsbergu ima v nedeljo, dne 23. julija, ob 4. uri popoldne svoj običajni mesečni sestanek v prostorih g. Sarneca ob veliki cesti. Vsi katoliško misleči možje in žene, mladeniči in dekleta, pristopile k našemu društvu! V izobrazbi je vaša rešitev. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Poselska zveza ima v nedeljo, dne 23. .julija, ob četrt na 6. uro popoldne svojo redno mesečno predavanje za članice v dvorani Strokovne zveze. Vse članice k predavanju! Bog živi!
Občni zbor Mariborske gasilske župe, pri kateri je včlanjena pretežna večina požarnih hramb v okraju Maribor, in popoldanska velika veselica se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 6. avgusta na Pobrežju pri Mariboru. Vse požarne brambe o mariborskem okraju se opozarjajo, da držijo disciplino in ne prirejajo ta dan nobenih konkurenčnih veselic! Tudi druga p. t. društva se uljudno naprošajo, da pustijo ta dan prost. Stroški so veliki, torej prosimo tudi primernega priznanja od strani prebivalstva. Natančen spored sledi pozneje. — Požarna hramba na Pobrežju pri Mariboru.
V Kamnico I 2
Pri vsakem vremenu!
Dobrodelna veselica požarne brambe v Kamnici se vrši dne 23. julija na vrtu gostilne Serak. Točila se bo izborna kapljica, mrzla in topla jedila in po ceni. '	Plešišče.
Avto-vožnja od Grajskega trga, Glavni trg čez Koroško cesto v Kamnico.
Začetek ob pol 3. uri popoldne.
Ker je dobiček namenjen za dobrodelne namene, se prosi za obilno udeležbo.
ODBOR.
Gg. županom javimo, da morejo dobiti v Cirilovi tiskarni v Mariboru tiskovino na kateri lahko» poročajo okr. glavarstvu vsakih 14 dni o stanju kmetijskih kultur. Pola slane 60 par.
Noi vozni red vseh prog v Sloveniji se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Priporočamo ga osobito gg. turistom, ki izletijo v. Savinjske Alpe ali Karavanke.
s podkovno in živinozdravniško prakso, absolvent dunajskega podkovnega in živinozdravniškega visokošolskega tečaja, samo-stalen, izkušen mojster kovaške obrti, želi prevzeti na Slovenskem kovačijo s primernim obratom. Ponudbe in pogoje je nasloviti na:
«Jouli» Tlefcngi»ub*i»
Kruševljan, pošta Gakovo (Bačka).
Gumijeve cevi j
za bicikle prodaja po ceni R. Vračko, trgovec, Ptuj. 2—2 3t 1
Brez posebnega obvestila.
Potrtim srcem javljamo pretužno vest, da je dne 19. julija t. L v starosti 51 let po daljši mučni bolezni, katero je prenašala z an geljsko potrpežljivostjo, mirno v Gospodu zaspala gospa
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	t—323
se edino v naši lastni novi trgovini
lit alni strali Maribor, Šolska ulica SL 2
kakor tudi:
Singer $ Singer nadomest. deli
šivalni stroji za rodbinsko rabo in obrt-mm niške svrhe.
Prodaja na mesečno odplačilo (24 mesecev). Lastna mehanična delavnica za popravila vseh sistemov šivalnih štrojev.
Za zgradbo hiš
vdova po drju. Lijauniku in posestnica v Ritòznoju pri Slov. Bistrici.
Pogreb se je vršil v petek, dne 21. julija 1.1. ob 5. uri popoldne v Slov. Bistrici. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin!
RITOZNOJ-SLOV. BISTRICA, dne 21. julija 1922.
Marija Urbane, roj. Švajger, sestra.	Franc Urbane, nečak.
Julija Vidmar, roj. Urbanc	Franca Pernat, roj. Urbane
Mara Oset, roj. Urbanc	Lojzika Janžekovič, roj. Urbane
Zofika Urbanc, nečakinje..	*
se prodaja: votla cementna opeka, cementna strešna opeka, masa za. Heraklith-stene, gip-sove dile in prvovrstni jOi tland-ski cement marke »Split« v vsaki množini pri »Hitrozidu«, Maribor, Vetrinjska ulica 30, Telefon 212.	2—3* 3I5
Singer šivalni stroji
j Bourne & Co., New York
I Maribor, Šolska ulica štev. 2. 4iS
FrancPioter, Krčevina
št. 186 pri Treh ribnikih, Maribor, izboren učitelj za poučevanje na citrah, ima na razpolago še nekaj ur. Cena za poučevanje zelo nizka.	1—2 32I
S tem naznanjam vsem občanom in garniziji, da mi je ravnokar dospela
KAREL HABER, MARIBOR,
Brzojavi: Haber Maribor
deželnimi pridelki.
Veletrgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom, moko in Velika zaloga sladkorja, soli, petroleja i. t. d.
SMgvrmal mndaiKi Klado