Gospodarska socializacija otrok MARKO POLIČ, VLASTA ZABUKOVEC POVZETEK Predmet pričujoče raziskave je bila gospodarska socializacija otrok starih 8, 11 in 14 let v obdobju hitrih gospodarskih in političnih sprememb. Opravljena je bila kot del mednarodnega raziskovalnega projekta. Zato je bil uporabljen enak postopek kot v ostalih deželah. Razlike so bile v gospodarski in politični situaciji jugoslovanskih otrok, predvsem v njeni spremenljivosti. Zato smo intervju opravili dvakrat, v aprilu 1988 in januarja 1990. Analiza odgovorov je pokazala, da je bil nivo znanja zapletenih gospodarskih vprašanj razmeroma nizek, morda zato, ker je bil intervju usmerjen k tistim gospodarskim vidikom, ki za jugoslovanski gospodarski sistem tedaj niso bili značilni. Kaven gospodarskega razumevanja narašča z leti. Medtem ko je bilo znanje najmlajše skupine na zelo konkretni ravni, so starejši otroci podali večje število bolj zapletenih odgovorov. Odgovori vseh skupin, posebej starejših, so jasno odražali določene vidike, npr. inflacijo, tedanjih gospodarskih razmer. V načelu so odgovori odražali iste značilnosti gospodarske socializacije kot so o njih poročale druge raziskave (npr. Leiser, 1983). ABSTRACT ECONOMIC SOCIALIZA TlON OF CHILDREN The subject of this investigation was the economic socialization of children aged 8, 11 and 14 during the period of rapid economic and political changes. It was made as part of an international research project. That is why the same methods were applied as in other countries. The differences were in the economic and political situacion of Yugoslavian children, especially in its variability. That is way we mack' the interview twice, first in A pri11988, and then in January 1990. An analysis of the responses showed thai the level of konwledge of complicated economic questions was relatively low, possibly because the interview was directed to those economic aspects which were not characteristic for the Yugoslav economic system at that time. The level in the understanding of economy is increasing every year. While the bwwledge of the youngest group was on a very concrete level, the elder children gave a nuber of more complicated responses. The responses of all groups, especially the elder, clearly expressed specific aspects, e.g. inflation and the current conditions reigning in economy. In principle, the answers expresed the same characteristics of economic socialization as were reported by other investigations (e.g. Leiser, 1983). Kot jc samo po sebi razumljivo za odrasle, se tudi otroci s svojim znanjem, razumevanjem in vedenjem vključujejo v gospodarski svet. Seveda ne na enak način in v enakem obsegu. Vključevanje v ta svet je namreč razvojni proces. Tu se ne bomo ukvarjali z gospodarstvom kot takim, pač pa s tem, kako ga razumejo laiki, v našem primeru otroci. Govorili bomo torej o t.i. "naivnem gospodarstvu". Čeprav gospodarstvo marsikje sploh ni šolski predmet, vsaj ne izrecno, pa se z njim tako ali drugače srečujejo že tudi majhni otroci. So potrošniki, kupujejo ali iščejo stvari za svojo uporabo, npr. igrače, sladkarije, pa tudi za družino, mnogi varčujejo itd. Vključeni so tudi v makrogospodarske zadeve, saj si s svojimi družinami delijo družbeno-gospodarske probleme, kot so siromaštvo, nezaposlenost ali inflacija, izbirajo šolsko usmeritev, vedo, da se bodo morali zaposliti itd. Kot potrošniki so pogost cilj TV reklam, srečujejo pa se tudi z drugimi obvestili, ki niso namenjena neposredno njim (npr. TV dnevnik), pogovarjajo se z vrstniki in starejšimi itd. Dejansko so še kako vključeni v svet gospodarstva. Zanima nas, kako ga dojemajo. TEORIJE GOSPODARSKE SOCIALIZACIJE Razvoj gospodarske socializacije jc precej zapleten proces, tesno povezan z intelektualnim razvojem na eni strani, ter z dejanskimi gospodarskimi in političnimi razmerami na drugi strani. Socializacijo samo bi lahko opredelili (Ziegler in Child, 1969) kot "širok izraz za celoten proces, s katerim posameznik razvije, v transakcijah z drugimi ljudmi, svoj spccifičcn vzorec socialno relevantnega vedenja in izkušenj". Gospodarska socializacija se nanaša na pridobivanje gospodarskega znanja, spretnosti, vedenj in stališč, pomembnih v gospodarskem svetu. Predmet te raziskave je gospodarska socializacija otrok v obdobju hitrih gospodarskih in družbenih sprememb, ne pa zaznava teh sprememb sama po sebi. Razlaga pojmov in tolmačenje gospodarske socializacije otrok sta podana v mnogih virih (npr. Leiscr, 1983; Roland-Levy, 1989). V tem uvodu bomo obravnavali le nekatere splošne ugotovitve ter pogoje, pomembne za njeno vsebino. Razlage na eni strani počivajo na Piagetovi razvojno-spoznavni teoriji, na drugi pa gradijo na teoriji učenja. Piaget nudi transakcijski proces, tj. "uravnovešanje", ki povezujeotroške spoznavne stopnje z njihovo izkušnjo sveta. Ta model poudarja prvenstvo otroških akcij v razvoju. Z druge strani pa teorija učenja (behaviorizem) poudarja učinke okolja na otroško vedenje. Funkcionalno vedenje se ojačuje ali posnema, zato "ker deluje", jc nagrajevano. Čeprav se morda ne zdi tako na prvi pogled, pa se oba modela dopolnjujeta (Youniss, 1978): * medtem ko lahko s spoznavnim modelom pojasnjujemo razvoj procesov mišljenja, teorija učenja pojasnjuje vedenje. Piagetov model nam torej nudi okvir, behavioristi pa vsebino socializacije; * prvi model poudarja intraindividualne razlike v otrokovem razvoju, drugi pa opisuje interindividualne variacije pri isti starosti; * obe teoriji menita, da so stiki s socialno resničnostjo nujni za nastanek predvidljivega vedenjskega vzorca. RAZI SKA VE GOSPODARSKE SOCIALIZACIJE Gospodarsko mišljenje predstavlja vidik spoznave in je zato odvisno od splošnih razvojnih sprememb v spoznavnem sistemu. Gospodarsko dozorevanje otrok izhaja iz njihove gospodarske socializacije in poteka v razvojnih stopnjah. Dejaasko lahko pri otrocih zasledimo s starostjo povezane kakovostne spremembe v gospodarskih idejah. Na vsaki stopnji so otrokovi odgovori kakovostno različni, stopnje so sosledne, hierarhično integrirane in vsaka oblikuje strukturalno celoto. Različni avtorji (po Leiserju, 1983; Furnhamu, 1988) navajajo različne stopnje v razvoju ekonomske socializacije. Tako Danziger (1958) meni, da razvoj splošnih socialnih in gospodarskih pojmov lahko poteka drugače kot na fizikalnem področju. Odgovore 5 do 8 letnih otrok na vprašanja o pomenu bogastva in siromaštva, uporabah denarja in položaju šefa je razvrstil v štiri razvojne stopnje: 1. na začetni, predkategorialni stopnji otroci sploh še nimajo gospodarskih kategorij mišljenja; 2. na naslednji, kategorialni stopnji otroški pojmi predstavljajo stvarnost kot izolirana dejanja, pojasnjena z moralnim ali voluntarističnim imperativom; 3. na tretji stopnji je otrok zmožen ustvarjanja pojmov o odnosih s pomočjo obstoja recipročnosti med prej izoliranimi dejanji, vendar so ti odnosi še izolirani in nesistematično povezani; 4. končno se na četrti stopnji ti različni izolirani odnosi povežejo v sistem odnosov ter v širše razumevanje delovanja gospodarskega sistema kot celote. Danziger meni, da razvoj stopenj gospodarskega razumevanja ni preprosto posledica notranjega dozorevanja, temveč je odvisen od izkušenj z denarjem in menjavo. S tem bi lahko razložili razlike med razredi, deželami itd. Novejše raziskave so bile bojj izdelane in poglobljene ter so se lotile področij, kot so: blago, vrednost, menjava, lastnina, delo in dohodek. Na vsakem od področij so raziskovalci odkrili kakovostno različne vrste odgovorov, ki so bili značilno povezani s starostjo otrok. Mlajši otroci so si socialne pojave zamišljali v naravnih ali fizikalnih kategorijah (vrednost so istovetili s fizično velikostjo; dohodek z fizično količino dela). Pokazali so skrajen realizem, saj niso razumeli konvencionalnosti ali normativizma, povezanega s socialnimi pojavi ali ustanovami. Šele v zgodnjem do srednjem mladostništvu začenjajo otroci v polni meri razumevati določena osnovna gospodarska načela. Gospodarska pojmovanja se postopno širijo, postajajo bolj zapletena in abstraktna. Socialno znanje narašča s širjenjem polja otrokovih interakcij. Vendar medosebni odnosi predstavljajo le del gospodarskih vlog. Za razvoj gospodarske socializacije so zelo pomembne različne informacije. Le-te naj bi po Piagetu vplivale na logično strukturo mišljenja. Tako gospodarsko mišljenje (razumevanje gospodarskega sveta) potrebuje informacije za razvoj. Z njihovim organiziranjem otrok razvija gospodarsko znanje. Prejšnje je osnova za slednje. Tako mišljenje kot znanje sta povezana z abstraktnim, logičnim pojmovanjem gospodarstva pri otroku. Otroške zmote so si podobne tako po spoznavni strukturi, kot po vsebini (znanje), izvirajoči iz različnih virov informacij. Medtem ko so predšolski otroci usmerjeni predvsem k zaznavni evidenci, na kateri bazirajo svoje zelo poenostavljene sklepe, v višji starosti upoštevajo vse več dejavnikov. Njihovo sklepanje je vse manj odvisno od konkretnih informacij o objektih ter od manipulacij z njimi. Leta, omenjena v različnih študijah, pred stavljajo zgolj okvir, približne meje, določene tudi z družbenim okoljem. Bolj ko je to vspodbudno, hitrejši je razvoj. Oglejmo si sedaj še nekaj ugotovitev različnih raziskovalcev. Med najpogosteje proučevanimi dejavniki je bil nedvomno socialni sloj. Otroci iz zgornjih slojev se kmalu seznanijo z bančnim slovaijem in prestižem poklicov, otroci tovarniških delavcev pa poznajo in razumejo industrijske odnose. Lautrey (1980) je pokazal, da spoznavna struktura in izobrazbeni slog staršev neposredno vplivata na količino, vrsto in pestrost informacij, "priznanih" v družini, določata neformalno socializacijo z razgovorom in vodita v razlike v družinskih potrošniških navadah. Roland-Levy (1990) navaja, da imajo otroci iz različnih dežel bolj ali manj isto znanje in razumevanje gospodarskih pojavov v približno isti starosti. Zelo podobni so si bili rezultati ameriških, egiptovskih in avstralskih otrok. Bančni sistem so enako obvladali škotski in nizozemski otroci. Toda v kulturah, v katerih je denar "primitiven", otroci v razvoju ne bodo šli skozi te stopnje in to zato, ker je kolektivna reprezentacija na tem področju neizdelana, nc pa zaradi slabosti svojega formalnega mišljenja. Prostor nam ne dopušča podrobnejšega prikaza vseh dobljenih ugotovitev. Praviloma pa potrjujejo teoretična izhodišča, podana v prejšnjem poglavju. GOSPODARSKA SOCIAUZACIJA SLOVENSKIH OTROK V visoko razvitih deželah, kjerso gospodarski odnosi pomembni, imajo navadno otroci veliko več informacij o njih, njihovo gospodarsko sklepanje pa je pogosto veliko bolj izkušeno. V manj razvitih deželah, tam kjer nastopajo ostre gospodarske krize, se vsakdo bolj ukvarja z kratkoročnimi gospodarskimi problemi (preživetje), medtem ko se zdi, kot da dolgoročnih sploh ni. Nič manj pomemben ni gospodarsko-politični sistem. Privatna, državna in/ali družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, svobodno tržišče in ekonomsko načrtovanje itd., vse to vpliva na procese gospodarske socializacije. Vsebina le-te je bila v pričujoči raziskavi nedvomno pod vplivom naše gospodarske in politične krize. Njeni simptomi so bili visoka inflacija (približno 200% leta 1988 in več kot 2000% koncem 1989, ter približno 10% januarja 1990), prehod v pluralistično družbo z enakim statusom lastnin, z vsemi njenimi nasprotji, nezaposlenostjo, nacionalističnimi navzkrižji med republikami itd. Vprašanje je torej, v koliki meri gospodarstvo samo določa gospodarsko znanje. Rezultati, dobljeni z enakim postopkom v različnih deželah, lahko zato nudijo pomemben vpogled v procese gospodarske socializacije ter omogočijo razjasnitev značilnosti razvojnih stopenj in njihovih vsebin ter njihove interakcije. V tem je ležal tudi smisel pričujoče raziskave. METODA V letu 1988 seje Mednarodno združenje za raziskave v gospodarski psihologiji, ki ga sestavlja skupina psihologov, sociologov in ekonomistov, odločilo za proučevanje gospodarske socializacije po celem svetu. Skupina je želela primerjati podatke z uporabo natanko iste metode pri primerljivem vzorcu otrok. V to raziskavo sva se vključila tudi oba avtorja. Zaenkrat jc projekt zajel 16 dežel, 9 zahodnoevropskih, dve vzhodnoevropski (sem so uvrstili tudi Jugoslavijo), dve severnoafriški, ZDA, Japonsko in Izrael. Tu bomo prikazali zgolj podatke, dobljene pri nas, primerjalno analizo pa bomo opravili v drugem prispevku. Pričujoča raziskava torej predstavlja del mednarodnega projekta, ki ga je pred leti (1985) začel izraelski psiholog David Ixiscr. Takoso tudi osnovna izhodišča in raziskovalni iaštrumenti povzeti po njem, oz. kasnejših prireditvah njegovega osnovnega postopka. Kar se razlikuje, so predvsem otroci oziroma družbenogospodarske razmere, v katerih živijo. Subjekti: V raziskavi so bili opravljeni intervjuji s 174 učenci osnovne šole iz treh različnih starostnih skupin. V skupinah je bilo enako število (+/- 1) dečkov in deklic. Številčnost skupin jc podana v preglednici: Prvi poskus (1988) Drugi poskus (1