215 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) dra Argenti Tremul; v referatu Londonski memorandum in italijanska narodna skupnost je prikazan odnos jugoslovanskih oblasti do italijanske skupnosti na obmo~ju cone B takratnega STO-ja. Tudi Jure Gomba~ se je poglobil v preu~evanje istega obmo~ja; v prispevku Vplivi londonske spomenice na mi- gracije prebivalstva z okraja Koper je z grafikoni prikazal izseljevanje slovenskega, hrva{kega in ita- lijanskega prebivalstva, ki je potekalo skozi celotno povojno obdobje in se zaostrilo ob sprejemanju sporazumov. Kako so sporazumi vplivali na {ir{e Primorsko obmo~je, je obdelal tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jo‘e [u{melj v referatu Videmski sporazum. V njem je obdelal pomemb- nost tega sporazuma bodisi za meddr‘avne odnose med Italijo in Jugoslavijo bodisi z vidika prakti~nih sprememb za ljudi, ki so ‘iveli na obmejnem obmo~ju. Sestanek sta zaklju~ila posega Bo‘a Repeta Slovensko-italijanski odnosi od Londonskega memo- randuma do osamosvojitve Slovenije, ki je prikazal raz~lenjeno politi~no prepletanje Slovenije oziroma Jugoslavije in Italije v zadnjih desetletjih, in Milana Bufona Politi~no-geografski u~inki mirovnega sporazuma in Londonskega memoranduma na Slovensko-italijansko obmejno obmo~je, ki se je osredoto~il na spreminjanje politi~ne karte in integracijske modele slovensko-italijanskega obmo~ja. Po kraj{i diskusiji se je zaklju~il dvodnevni znanstveni sestanek, ki je v Koper, na pobudo Znan- stveno-raziskovalnega sredi{~a privabil skoraj trideset zgodovinarjev in strokovnjakov iz {estih razli~nih evropskih dr‘av, ki so nedvomno pripomogli k {ir{emu in celovitej{emu prikazu obravnavane tematike. Borut Klabjan 5. Eustory generalna letna skup{~ina in posvetovanje »Commemorating 20 th Century Migration in National Societies« Var{ava, 27. – 30. januar 2005 Najprej naj pojasnim, kaj sploh je Eustory. To je mednarodne mre‘a mladinskih raziskovanj najnovej{e zgodovine. V mre‘i sodelujejo dr‘ave zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Dr‘ava z najdalj{o tradicijo tovrstnih tekmovanj je Nem~ija. Tam je to tekmovanje pod okriljem predsednika republike. Med organizatorji pa je fondacija Körber Stiftung iz Hamburga. Iz sodelovanja omenjene fondacije s sorodnimi organizacijami v vzhodni Evropi je nastala ideja o ustanovitvi mednarodne mre‘e tekmo- vanj. Mre‘a je bila uradno ustanovljena leta 2001. Zdru‘uje skoraj 20 evropskih dr‘av. V teh dr‘avah doma~i organizatorji pripravljajo tekmovanja po lastnih pravilih. Temeljno vodilo mre‘e je zapisano v Eustory listini. Ve~ o mre‘i in listini lahko najdemo na spletni strani http://www.eustory.org/. Na vsakokratni letni skup{~ini ~lani mre‘e razpravljajo o svojih aktivnostih tj. tekmovanjih in more- bitnem delu z mentorji, opravijo volitve za ~lane izvr{ilnega odbora in del ~asa posvetijo tudi mednarod- nemu posvetu. Del leto{nje skup{~ine je bilo tudi posvetovanje o spominjanju oz. pomnjenju migracij v dvajsetem stoletju v nacionalnih okoljih. Na posvetovanju so sodelovali razpravljavci iz Nem~ije, Poljske, Norve{ke, Tur~ije, [vice in ZDA. V uvodnem referatu je Philipp Ther z dunajskega IWM analiziral in predstavil temeljne zna~ilnosti migracij v 20. stoletju. V grobem bi se lahko govorilo o preseljevanju zaradi iskanja dela, zaradi politi~nih razlogov in zaradi etni~nih razlogov. Vsako od teh preseljevanj ima svoje vzroke in posledice, pogosto se vse tri vrste med seboj tudi prepletajo. Razli~ni so tudi stiki, ki jih preseljenci ohranjajo s staro domovino. Christiane Derrer iz {vicarske zveze u~iteljev je predstavila nekaj trenutnih zna~ilnosti ukvarjanja z migracijami v [vici. Tako je poudarila, da je bil pred kratkim. zavrnjen predlog o la‘ji naturalizaciji tujcev. Predlog je bil zavrnjen, ker ve~ina sploh ni dobro razumela bistva, namre~ razlikovanja med tujci, ki v dr‘avi ‘ivijo ‘e nekaj ~asa, imajo delo in urejen status, in jih je zamenjevala z begunci in ilegalnimi priseljenci. V {vicarskem {olskem sistemu so migracije obravnavane kot del geografskih tem. Pri zgodovini je to lahko le del vsebin, ki jih u~itelj sam vklju~uje po lastnem pre- udarku. Kljub zapletenosti teme o prisotnosti tujcev, je o tem potrebno govoriti oz. ‘elja je, da bi u~enci 216 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) spoznavali, da je okolje v katerem ‘ivijo ve~nacionalno, in da je mogo~e ‘iveti skupaj. Iz diskusije, ki je sledila uvodnima predstavitvama, naj omenim le misel Dariusza Stole iz poljskega Collegium Civitas, ki je opozoril na eno od dimenzij @elezne zavese, ki je delila Evropo po drugi svetovni vojni. Zavesa je onemogo~ila premikanje prebivalstva po celini v obi~ajni smeri vzhod zahod. Tako se je kot nova smer vzpostavila tista iz juga in jugovzhoda na zahod oz. iz sredozemskih de‘el proti zahodu celine. V nadaljevanju dopoldanskega dela je Sofija Dyak predstavila pojavljanje nasilnih selitev v raziskovalnih projektih mladine na Poljskem, Rusiji, Ukrajini in Nem~iji. Predstavila je vsebine, ki se jih u~enci do- tikajo v nalogah, kjer so bile migracije naslov raziskovanja oz. so bili naslovi tak{ni, da so mladi razisko- valci lahko vanje vklju~ili nasilno preseljevanje. Tako se v nem{kih nalogah pojavlja predvsem izseljevanje Nemcev iz vzhodne Evrope v Nem~ijo po drugi svetovni vojni. V ostalih treh dr‘avah pa je seveda najve~ nalog o nasilnih preseljevanjih posameznikov ali skupin v nekdanji Sovjetski zvezi. Dopoldanski del je zaklju~il Halil Berktay iz Istanbula. Predstavil je zanimivo pot, ki jo je skozi u~ne na~rte in nacionalni spomin prehodila zavest o nasilju nad Armenci, ki jih je Tur~ija zagre{ila med prvo svetovno vojno. Tako se o tem sploh ni govorilo, ali pa se je govorilo kot o operaciji, ki je bila nujna zaradi varnosti Armencev – njihov umik iz voja{kega obmo~ja – ne omenja pa se pobojev oz. nasilja tur{ke vojske. Sledila je zanimiva razprava o pomenu vsebine, ciljev in metodologije pri pou~evanju zgodovine. Znova se je pokazalo, da vna{anje ene od teh komponent lahko brez podpore ostalih dveh pripelje tudi do povsem neza‘elenih rezultatov oz. do prikrojenega pou~evanja zgodovine. Popoldan smo poslu{ali prispevke Dovile Budryte iz univerze Brenau (ZDA), Dariusza Stole in Boda von Borriesa iz hambur{ke univerze. Kraj{e prispevke so dodali {e Alessandro Cavalli iz univerze v Paviji ter Svein Lorentzen in Magne Angvik iz Bergna oz. Trondheima. Budrytova je spregovorila o preseljevanju v balti{kih dr‘avah. Tu sta vidni dve gibanji. Prvo je povezano z naseljevanjem ruskega prebivalstva v ta prostor, drugo pa je nasilno izseljevanje doma~ega prebivalstva takoj po tem, ko je ta prostor zasedla SZ in pa deportacije po koncu druge svetovne vojne. Dariuzs Stola je prikazal zanimivo dogajanje, ki mu je pri~a Poljska v zadnjih petnajstih letih. Poljska je bila v zavesti Poljakov vedno de‘ela izseljevanja, predvsem iz gospodarskih, kasneje pa tudi iz politi~nih razlogov. Danes pa je Poljska postala tudi dr‘ava priseljevanja. Zanimiva so predvsem obmejna podro~ja z Ukrajino in Belorusijo. Trenutno nestrpnih izpadov ni, kar je morda posledica kratkega ~asovnega odmika od poljskega izseljevanja. Tako morda Poljaki menijo, da migranti pa~ delajo tista dela, ki so jih pred kratkim tudi oni. Element, ki morda vpliva na razumevajo~ odnos, je tudi »nevidnost« migrantov. Zaradi jezikovne bli‘ine se Ukrajinci lahko prilagodijo poljskemu okolju, in tako postanejo nevidni oz. neizstopajo~i. V Nem~iji so imeli leta 2003 raziskovalni projekt o migracijah. Udele‘ilo se ga je veliko dijakov, vendar pa ne toliko tistih, ki bi se tega lahko udele‘ili zaradi lastnega statusa migranta oz. potomca migrantov. Tako je bil najve~ji del nalog povezan z Nemci, ki so se morali po drugi svetovni vojni vrniti v Nem~ijo, iz nekdanjih vzhodnih de‘el tj. dana{njih delov Poljske, ^e{ke in nekaterih drugih dr‘av. Po mnenju von Borriesa so tudi tovrstne naloge lahko pokazatelj stanja imigrantske skupine. Profesor Cavalli je omenil, da v Italiji migracije niso posebna tema v u~nih na~rtih. Tako je vse prepu{~eno u~iteljem in njihovi odlo~itvi o obravnavanju te teme. Le manj{ina u~iteljev izkoristi to mo‘nost, kljub nemajhnemu {tevilu migrantskih otrok v razredih. Poleg nekaj primerov zanimivih nalog iz teme migracij, ki jih je predstavil Magne Angvik, je bila zanimiva predstavitev Sveina Lorentzena o javnomnenjskih raziskavah na Norve{kem o odnosu do imigrantov. Anketa ka‘e, da v norve{ki dru‘bi ni opaziti negativnega odnosa do priseljencev. Morda je eden od vzrokov v ugodnem gospodarskem polo‘aju in nizki brezposelnosti. Wolf Schmidt iz fondacije Körber Stiftung je v zaklju~ni razpravi ugotavljal, da je u~enje o pre- seljevanjih in priseljevanju v {oli nujno oz. zelo za‘eleno. Res pa je, da je to lahko v me{anih okoljih tudi zelo te‘ko in bole~e. Morda je ena od mo‘nosti t.i. Family history, ki je u~encem lahko bli‘ja, a po drugi strani je lahko kateri od u~encev postavljen v zelo ko~ljiv polo‘aj, ki je zanj lahko tudi poni‘ujo~. Posebna pozornost je bila namenjena tudi prvemu predvajanju filma o Evi Kor. Eva Kor je eden od pre‘ivelih iz Auschwitza, kjer je bila skupaj s sestro dvoj~ico ‘rtev medicinskih poskusov Josefa Men- geleja. Zanimiv je bil pogovor z njo in njen na~in »obra~una« z nacisti~nim mu~enjem. O njenem na~inu odpu{~anja, vendar nepozabljanja si lahko ve~ preberete na spletni strani muzeja (http://www. candles-museum.com/amnesty_04.htm), katerega gonilna sila je. 217 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) Letno skup{~ino in posvet sta pripravili Körber Stiftung ob sodelovanju poljske organizacije Karta (http://www.karta.org.pl). Med posvetom smo obiskali tudi sede‘ Karte. Karta je nastala leta 1982 v ilegalnih razmerah po voja{kem udaru generala Jaruzelskega. Izdajala je ilegalne publikacije. Po demo- kratizaciji se je preoblikovala v fondacijo. Ena od pomembnej{ih nalog je zbiranje gradiva o dru‘be- nem dogajanju na Poljskem po drugi svetovni vojni. Karta ima obse‘en arhiv razli~nih dokumentov, izjav, fotografij in tudi muzealije. Gradivo je dostopno za razli~ne raziskave. Naslednja letna skup{~ina Eustory bo v za~etku leta 2006. Bojan Balkovec