Bi DOLENJSKI LIST Priznanje kartuziji Pleterje Pretekli četrtek je bilo pred vhodom v samostan Pleterje pod Gorjanci nevsakdanje, pa tako prisrčno in svojstveno slavje, kot smo jih zabeležili po osvoboditvi le malo. Zveza združenj borcev občine Novo mesto in Ciril-metodijsko društvo katoliških duhovnikov SKS iz Ljubljane sta povabila k odkritju spominske plošče kartuziji Heterje in njenemu priorju dr. J. Edgarju Leopoldu-Lavovu številne nekdanje prvoborce, aktiviste in domačine ter člane CMD. Med gosti smo videli tovariše Janka Rudolfa, Borisa Kocjančiča, generala Ivana Lokoška-Jana, dr. Rejo, generala Levičnika, predstavnike občinske skupščine in ObO SZDL Novo mesto ter številne nekdanje aktiviste podgorjanskega okrožja. Slavje je začel pevski zbor CMD, nakar je spregovoril •"ž- Jože Levstik-Vid, eden izmed voditeljev upora na Dolenjskem. S ponosom in vidnim zadovoljstvom je po njegovem govoru prevzel ploščo v varstvo prior samostana dr. Josip-Edgar Leopold, ki je ob tej priložnosti obudil spomine na vojna leta. prestano gorje našega ljudstva in med drugim dejal, da je samostan v letih NOB stopil zavestno na stran onih, ki so se borili za nacionalno svobodo in za pravičnejši družbeni red. Sledile so lepe recitacije učencev osnovne šole Drča, sPet je zapel zbor. CMD, nakar je pozdravil slavje predsednik CMD Anton Ravšl. Opisal je lik patra priorja, njegovo delo in življenje ter delež, ki ga ima kot aktivni član CMp za razvoj društva. Zaželel mu je dolgo in zdravo življenje, plošča na samostanu pa naj govori bodočim rodovom, kako požrtvovalnega, patriotičnega in junaškega priorja je imela kartuzija v usodnih letih. V imenu kato-uskih duhovnikov SR Hrvaške je pozdravil slavje tudi Viljem Veber iz Zagreba. Delegacija Zveze združenj borcev NOB je nato položila venec na novo ploščo, prior samostana pa se je toplo zahvalil za vso pozornost, ki sw jo Zveza združenj borcev NOV in CMD izkazala kartuziji m njemu. , akoj nato so odprli v samostanu spominsko sobo, v 2.-. P6. krajevna zbirka, podružnica Dolenjskega mu-eJa, ki je sobo tudi uredil; Odprta bo vedno in se ho njej lahko vsakdo seznanil z deležem kartuzije Pleterje V.nas\ °svobodilni borbi. — Objavljamo govor, ki ga je , . ,teJ Priložnosti imel tovariš inž. Jože Levstik-Vid; "fjal je: Ko danes odkrivamo spominsko- ploščo, posvećeno delovanju kartuzije Pleterje med narodnoosvobodilno, borbo, bi rad ob tej svečani priložnosti obudil nekaj spominov in izrekel nekatere misli kot eden iz skupine aktivistov, ki smo lata 1942 delovali v tem predelu Slovenije pod Gorjanci. Tu se je. že takrat, še sredi vojne vihre, razvil lep košček osvobojene slovenske zemlje, kjer so se na pobudo narodnoosvobodilnih odborov in OF začeli polagati temelji nove ljudske oblasti in novega gospodarstva. 2e v tistih časih je začel samostan pleterskih kartuzijanov s svojim Predstojnikom na čelu, uglednim patrom priorjem Edgar jem odigravati za stvar naše narodnoosvobodilne borbe zelo pomembno in v vsakem pogledu SIT dr- Jotp «*ia v ^"""'d-l-avov spr?je-Varstvo spominsko ploščo Inž. Jože Levstik-Vid med slavnostnim govorom pred samostanom v Pleterjah družbeno napredno vlogo. Največ po zaslugi velikega moža in človeka, ki je vodil in upravljal to ustanovo, je v samostanu bilo več ljudi, ki so v tistih usodnih in razklanih časih spoznali in jasno videli, na kateri strani bojujočih se sil je pravica in na kateri strani je naše ljudstvo s svojimi življenjskimi interesi. V času, ki je neizprosno terjal od vsakogar usodno opredelitev, se je tudi ta ustanova s patrom prior- Marko Bule, predsednik Stalne konference mest Na prvi seji XIV. jubilejnega zasedanja Stalne konference mest, ki je bilo nedavno v Zagrebu, je bil za novega predsednika izvoljen predsednik okrajne skupščine v Ljubljani inž. Marko Bule Po izvolitvi je izjavil, da bo ta forum v prihodnje s svojim delom še bolj vplival na izpopolnjevanje in utrjevanje komunalnega sistema v politiki naših mest. jem na čelu opredelila za svobouo sioveasKega ljudstva na domači zemiji, za borbo proti okupatorju, proti fašizmu in nacizmu, za ljudski režim delovnin ljudi, za demokratizem. Stoječ trdno na teh načelnih opredelitvah, kot ljudje velike kulture in humanosti in kot kristjani — že zaradi karakterja svojega reda neobremenjeni s političnimi strastmi — so sprejeli ,vse posledice svoje velike odločitve. Pomagali so narodnoosvobodilnemu gibanju in naši partizanski vojski na vse mogoče načine, tako v moralnem, kot tudi v materialnem pogledu. Nudili so zdravniško pomoč po ranj-kem bratu Bernardu, ki smo ga kot partizanskega zdravnika poznali vsi partizani pod Gorjanci. Dajali so ob vsaki priliki izredno veliko in dragoceno pomoč v prehrani in najrazličnejših materialnih koncesijah. Se veliko večja pa je bila njihova mo-(Nadaljevanje na 6. strani) Zdaj pa prelij se mi pesem v rahei, prerahel dih, čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se travica pomladanja, I in s tiho solzo orosi spomin vseh njih, ki duša pod tiho rušo v svobodo jim sanja. (O. Župančič, Osvoboditeljem) jj »Žrtvam za svobodo« — spomenik NOB na Gričku nad Črnomljem (Foto: Polde Grahek) | Smmmmt'mmmmmmmtmmmmmmm.....nm mmmmmimmimmmmmmmmmmmmmmm iMmmmm „Halo - prosimo za sodobne zveze!" Podjetje za PTT promet Novo mesto je že v letu 1961 izdelalo dolgoročni program razvoja in avtomatizacije telegrafskega in telefonskega omrežja na svojem območju, ki obsega področje občin Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto. Sevnica, Trebnje in Videm-Krško. Program je postavljen za obdobje 1961 do 1970 in predvideva avtomatizacijo krajevne telefonije v vseh večjih krajih, in sicer: v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Otočcu ob Krki, Trebnjem. Mirni, Mokronogu, Straži, Šentjerneju, Semiču. Vidmu-Krškem, Brežicah, Sevnici, Brestanici,. Kostanjevico in Dobovi, s potrebno medkrajevno povezavo. Poleg tega je v programu predvidena tudi razširitev telegrafske mreže in ureditev potrebnih prostorov. Za realizacijo celotnega programa je potrebnih skupno 909,5 milijona dinarjev. Podjetje PTT iz lastnih virov ne more zagotoviti vseh potrebnih sredstev, zato so bili sklenjeni dogovori med PTT in posameznimi . občinskimi skupščinami o skupnem financiranju. Po teh dogovorih so občinske skupščine dolžne prispevati v obliki dotacije 60 odst. potrebnih sredstev, podjetje PTT pa 40 odst. Na podlagi teh dogovorov so bile že sklenjene pogodbe o dobavi in montaži avtomatskih telefonskih central in naprav za medkrajevno povezavo. • Občinske skupščine oziroma občinski ljudski odbori so v letu 1962 predpisali občinski prometni davek na lo- VREME OD 1. DO 10. NOVEMBRA V začetku in okrog 8. novembra približno dvodnevno izboljšanje vremena, v ostalem v glavnem oblačno s pogostnimi padavinami. Okrog 5. novembra sneg prehodno do nižin. Dr. V. M. kalne telefonske storitve z namenom, da si s tem zagotovijo del sredstev, ki so jih za avtomatizacijo dolžni prispevati. S 1. jan. 1963 je bil prometni davek ukinjen in občine so izgubile velik del dohodkov; nastalo je vprašanje, na kakšen način bo možno v prihodnje ta sredstva zagotoviti. Prav tako tudi podjetje PTT ne more zagotoviti iz lastnih virov (amortizacija in čisti dohodek) sredstev v višini 40 odst. Za izvajanje programa je bilo do sedaj vloženih že 312,4 milijona dinarjev, od katerih so zagotovili: — občina Novo mesto 60 milijonov, — občina Črno- melj 11,2 milijona, — okraj Novo mesto 14 milijonov in podjetje PTT 227,2 milijona dinarjev. S posveta na Otočcu Podjetje za PTT promet Novo mesto je organiziralo dvoje posvetovanj o nadaljnjem izvajanju programa, predvsem pa o načinu zagotovitve potrebnih. sredstev. Prvo posvetovanje je bilo 26. septembra 1963 na Otočcu za izvajanje programa na področju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Posvetovanja so se udeležili predsedniki občinskih skupščin, predsednik gospodar- skega 2bora skupščine SRS tov. Krese, predsednik odbora za organizacijsko-politična vprašanja skupščine SRS tov. Belopavlovič, podpredsednik okrajne skupščine Ljubljana tov. Koprivnikar, podpredsednik okrajne gospodarske zbornice Ljubljana tov. Nastran, direktor komunalna banke Novo mesto tov. Nov-šak, predsednik medobčinskega sklada za avtomatizacijo tov. Simonič (Novo mesto), predsednik medobčinskega sklada za avtomatizacijo tov. Košir (Črnomelj), načelnik oddelka za gospodarstvo ObS Črnomelj tov. Cimerman in (Nadaljevanje na 3. strani) OB LETOŠNJEM SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Zrno do zrna - še vedno pogača. Še dandanes ta stari pregovor, ki smo ga uporabili v naslovu, prav lepo opredeljuje pomen varčevanja. 31. oktober se že 39 let po vsem svetu praznuje kot dan varčevanja. Varčevanje je prastara oblika združevanja sredstev, sil ali moči. Smatramo ga lahko za tiho, pa vendar pomembno obliko združevanja ljudi — posameznih članov človeške družbe — za uresničevanje splošno pomembnih nalog. Varčevanje je v vsem svetu pomemben sestavni del gospodarstva. Ljudje po nov»itili zbirajo sredstva in jih vlagajo v hranilnice. Tam denar ne oslaja mrtev, hranilnice ga v obliki kreditov in posojil nudijo naprej. Na letošnji praznik varčevanja se je naša hranilniška služba pripravila z obsežnimi akcijami. Našteli bomo del tega. kar so pripravili pri Komunalni h in' i v Novem mestu, vse to pa velja tudi za ostala nodročja. Novomeška komunalka, ki deb.n<* v trebanjski, metliški, črnomalisH in novomeški občini, se je vHiuM'^ v propagandno oddalo ori RTV f .«iW->-na, v kateri sndeluie 9 slovenski*! 'm ni un;i I k šolarji 18 šol so se v n«W*V nomerili v znan in o hranilniški sbi^V in nični Tvodovtnt, zmagovalci na «i lto< WnleUfivin> in n«>hnit n^Tsrtn prejeli vloge na hranilnih knjižicah. Danes, to je 31. oktobra, na svetovni dan varčevanja, bodo v Komunalni banki v Novem mestu izžrebali vsakega pelstotega varčevalca, ki ima na hranilni knjižici 5 ali več tisoč dinarjev. Izžrebanci bodo prejeli kot nagrado hranilno vlogo s 5.000 dinarji. Vse šole bodo tega dne pri pouku govorile o pomenu varčevanja, učenci pa bodo pisali ustrezne naloge. Najboljše naloge bodo nagrajene z bogatimi knjižnimi darili. Na področju KB Novo mesto je 10.558 varčevalcev, ki imajo na hranilnih knjižicah skupno 640 milijonov 106 tisoč dinarjev hranilnih vlog. Med njimi je več kot četrtina mladih ljudi. Potrošniška posojila, ki jih je najelo 6.340 prebivalcev, znesejo 738 milijonov dinarjev. To pomeni, da potrošniška posojila skoraj v celoti kreditirajo varčevalci s svojimi hranilnimi vlogami. Nič čudnega ni. da komunalne banke pri propagiranju varčevanja iščejo na i več stikov z mladino. Mladega človeka, ki se pripravlja na vstop v življenje, je treba seznanjati s pomenom nriliran ienega denarja, ki pri tisočih vlagateljev naraste v velike zneske. Kaj več o Komunalni banki v Novem •nestu in o nnvezanosti varčevanja in k-<*""K«Sri>"W pa v eni izmed prihodnjih številk. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNIČUJMO NOVO USTAVO! Biti je treba občutljiv tudi za dolžnosti! Vsak občan je dolžan ob enakih pogojih, ki jih določa zakon, prispevati za materialne, potrebe družbene skupnosti. (Iz Ustave SFR Jugoslavije) Ni pravice brez dolžnosti. Na to preprosto resnico ne bi smeli pozabiti, ko je treba izpolnjevati obveznosti do družbe. Bliža se namreč konec leta. Spet bo treba izpolnjevati prijave osebnih dohodkov in plačati ustrezen znesek davka. Nekdo več, drugi manj, odvisno pač od višine dohodka. To je tudi povsem v skladu z ustavnim določilom, ki pravi, da mora vsakdo ob enakih pogojih, ki jih določa zakon, prispevati za materialne potrebe družbene skupnosti. Idealno bi bilo, če bi se vsakdo, ki je po zakonu dolžan plačati davek od osebnega dohodka, sam spomnil svoje obveznosti, ako bi izpolnili svojo dolžnost brez odlašanja in če bi bil pri tem pošten do sebe in do drugih, sredi katerih živi. Toda v življenju ni nič idealnega. Vsaka situacija se bolj ali manj raatikuje od svoje idealne podobe. Ne bi bili realisti, če tega ne bi priznali. Obenem pa je treba tudi vedeti, da nezaželenih izjem ne sme biti veliko. Ali bolje: storiti je treba vse, da bi jih bilo čim manj. Predvsem je treba apelirati na zavest, če pa ne gre drugače, je treba uporabiti tudi pravne sankcije. V našem primeru gre predvsem za občane z večjimi osebnimi dohodki. Njihova pravica je bila, da so prejeli večji osebni dohodek za več dela, torej ker so opravljali odgovornejše delo in ker so dosegali večje uspehe na svojem delovnem mestu. Ustava pravi: »Vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote.« Toda ustava ne daje samo pravic, ona nalaga tudi dolžnosti. Za- to bi bilo prav, da bi vsi, ki niso odklonili dohodka, do katerega so imeli pravico, vodili račun tudi o svojih dolžnostih. Ne bi smeli čakati, dokler jih ne bodo opomnili, kaj je treba storiti. In ne bi smeli zamolčati postranskih virov dohodkov, ko izpolnjujejo prijavo. To ne bi bilo pošteno. Pri tem ne gre samo za kršitev zakona. To ni le pravno vprašanje. To naj postane predvsem moralno vprašanje. Le kakšen obraz ima človek, Id stalno opozarja druge na njihove dolžnosti, sam pa spregleda svoje obveznosti? In takih ni bilo tako .malo. Celo dovtipi so krožili, češ »revež« ne more plačati davka, ker preveč zasluži... Na upravi za dohodke so >rejelj davčno prijavo vidnega in daleč naokrog uglednega občana. Ta pa morale gotovo ne bo pustil na cedilu! — so si mislili uslužbenci. Spomnili so se vseh njegovih besed o poštenosti in pravičnosti. Poznali so ga kot človeka, ki ni trpel krivice. Postal je poosebljena pravičnost. Zato niso bili malo začudeni, ko so v njegovi prijavi odkrili utajo dohodka. Pravzaprav so jo le domnevali. Vedeli so namreč, da ima kar lepo plačo in da se tudi postranskega zaslužka ne brani. To mu sicer ni jemalo ugleda, saj so vsi vedeli, da je njegov večji osebni dohodek trdo prigaran. Zamerili pa so mu sedaj, ko so vedeli, da znesek njegovega letnega osebnega dohodka komaj presega minimalno osnovo, tako da mu je bilo treba plačati samo nekaj tisočakov davka. Pošteno in prav bi bilo, da bi uprava za dc-hodke zbrala točne podatke o njegovih stvarnih dohodkih in mu na.'ožila primerno kazen. Tako bi se sicer razblinil mit o njegovi pravičnosti, bi pa bil njegov primer dvoličnosti naravnost čudovit nauk, kako je treba govoriti in delati eno in isto. Marsikaterega zamolčanega stotisočdinarskega dohodka ne bi bilo, če bi pri presoji, ali prijavljeni dohodek ustre- Zadnje tedne je mednarodno življenje prenatrpano pomembnih dogodkov, od zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, preko vrste vladnih sprememb v raznih državah in novih elementov v že »tradicionalnih« sporih znotraj nekdaj monolitnih grupacij na Vzhodu in Zahodu, do oboroženega spopada na meji med Marokom in Alžirijo. Med vsemi temi dogodki vladne spremembe v Londonu in Bonnu prav gotovo niso najbolj vznemirljive. Vendar pa zaslužijo pozornost, kajti tisto, kar se dogaja v Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji, ni važno le za notranje ravnotežje sil, ampak se tako ali drugače odraža tudi v zahodni in svetovni politiki. V Velik; Britaniji je starega in bolnega Macmillana zamenjal na mestu predsednika vlade bivši zunanji minister Home. S tem se niso končala le ugibanja, kdo bo MacmiUanov naslednik, ampak tudi ugibanja o tem, ali bo konservativna politika in nova vlada postala bolj prožna in »modernejša«. Odgovor je: ne. Nova vladna garnitura na čelu s Homeom in novo vodstvo Konservativne stranke na čelu z Johnom Harejem, se sodeč po prvih izjavah krepko oklepata preizkušene zmernosti, zasidrane močno na desnici. Videti je, da se konservativci spričo nevarnosti, ki jo zanje pomenijo bližnje parlamentarne volitve, kjer opazovalci že zdavnaj napovedujejo zmago laburistov, ne upajo podati na pot razglašanja »novih in modernejših« (o tem so včasih precej govorili) načel, ampak bodo raje ostali na starih in preizkušenih poteh. Tudi v zunanji politiki lahko trdimo, da kakšnih dramatičnih sprememb ne bo. Treba pa je tudi poudariti, da je zunanja politika konservativcev precej manj »konservativna« kot njihova notranja politika. Novi premier Home bo na tem področju verjetno prav tako odločno ali pa še bolj zagovarjal politiko sporazumevanja s Sovjetsko zvezo kot Nova imena in stara politika njegov predhodnik. To še toliko bolj, ker je zanj znano, da zagovarja danes že precej anahronistično mnenje, naj velike mednarodne probleme urejajo velesile, brez včasih neprijetne asistence malih držav. Še odločnejšo usmeritev nove britanske vlade k sporazumevanju med Vzhodom in Zahodom napoveduje še nekaj: dejstvo, da je ministrstvo za zunanje zadeve prevzel Butler, ki je edini »levi« konservativec v novi vladi, in pa dejstvo, da je takšna politika med volivci popularna, in konservativci morajo pred bližnjimi volitvami bolj kot kdajkoli upoštevati mnenje javnosti. V Zahodni Nemčiji je starega, vendar še živahnega in krepkega Adenau-erja zamenjal nekdanji podkancler Lu-dwig Erhard. Tudi bonska zamenjava vladne garniture ne napoveduje nič bistveno novega, čeprav ne gre spregledati, da novi kancler govori z novimi poudarki o starih temah. Predvsem velja to za obljubo, da si bo Zvezna republika prizadevala za boljše odnose s socialističnimi državami. Je pa res, da je tem obljubam bolj težko' dajati kakšno večjo težo, dokler tudi novi kancler ponavlja stare poglede na Berlin, združitev Nemčije, vzhodne meje, oborožitev itd. Kar je Erhard prinesel res novega, je zaenkrat le v bolj prožnih in bolj realiOv-niii stališčih glede odnosov med Vzhodom in Zahodom in pa obljuba, da ne bo tako odločno nasprotoval sporazumevanju Vzhod—Zahod, kot njegov prednik Adenauer. Več novega kot v odnosih do Vzhoda, je Erhard prinesel v odnose do Zahoda. Mislimo predvsem na odločno usmeritev k večji povezanosti in sodelovanju z ZDA, kar bo brez dvoma prizadelo tesno francosko zahodno-nemško prijateljstvo, ki sta ga tako vztrajno kovala Adenauer in de Gaul-le in ga tako ljubosumno čuvala. Verjetno je, da gre pri tem bolj za drugačno računico — namreč, da si Erhard več obeta od ZDA, kot pa od Francije — kot pa za kakšno res bistveno spremembo političnih načel Zahodne Nemčije. Novi vladi v Londonu in Bonnu sta torej resda prinesli nova imena, ne pa tudi nove politike. Za tisto, kar nas najbolj zanima — za mednarodni položaj v luči sprememb v Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji — pa lahko rečemo vsaj to, da se stvari niso poslabšale, če se ne bodo morda celo — upajmo — rahlo zboljšale. za dejanskemu stanju ali ne, sodelovala tudi . javnost. Denimo, če bi si občani na oglasni deski lahko ogledali spisek državljanov, ki plačujejo davek od osebnega dohodka, ali pa spisek obrtnikov. Izpolnjevanje svojih obveznosti do družbe — za materialne potrebe skupnosti — naj bi postalo tudi vprašanje časti in ponosa. Zakaj ne bi tudi po tem merili ugled človeka? Vestne, poštene davkoplačevalce bi bilo treba pohvaliti. Tiste, ki se odtegujejo in iz-nrkajo svojim obveznostim ali pa jih z neresničnimi podatki zmanjšujejo, ker se jim zdi vsaka dolžnost prevelika, nevzdržna žrtev, bi bilo treba javno grajati. Vsak dan beremo poročila, o ljudeh, ki so povzročili prometni prekršek, b utajah davka in o nevestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti do družbene skupnosti pa le redkokdaj. Včasih morda nimamo potrebnih dokazov. Tedaj objavimo vsaj spisek davkoplačevalcev in prijavljenih zneskov, pa bodo ljudje sami presodili, kdo je bil poštenjak in čemu nam nekdo ne bo smel odkrito pogledati v oči. J. B. Kaj pa sindikalni »odkupi« po vaseh? JCRATKL { IZ RAZNIH STRANI | Kmetijska zadruga Videm-Krško namerava razvijati pogodbeno sodelovanje z zasebnim: kmetovalci na novih, popolnejših osnovah. V:em kmetom, ki bodo z zadrugo podpisali pogodbe, bodo zagotovili stroine n»1iij»e po nižjih cenah, za pridVke. pa jim bodo plačova!! več kot ostalim kmetom. S takšnim spodbujanjem že*'ijo pri kmetovalcih vzbuditi zan'manje za pogodbeno proizvodnjo in tud! zasebno kmoti'^vo uSrhšfiM v pridoJovanje p-e-ržkov za tržišče. Takšna koop€radja pa zahteva tudi nekatere dopolnitve, ki niso v moči zadruge. Zasebni kmetovalec mora začutiti, da je njegova bodočnost odvisna samo od njegovih odnosov s kmetijsko zadrugo, zato bi bilo treba zlasti prenehati z nakupovanjem ozimnice po vaseh. Razne sindikalne podružnice, ki prihajajo v vas s kamioni, obljubljajo višje cene, šarijo po svoje in s tem povzročajo največ škode sebi, zadrugi pa nemalo težav, ki jih mora nato odpravljati. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Iz razgovora novinarja »Dela« s predsednikom organizacijsko-političnega zbora republiške skupščine Janežem Hočevarjem o problemih pri izdelavi statutov povzemamo samo nekaj misli. Tako med drugim tudi ugotovitev, da je izdelava statuta delovne skupnosti lepa priložnost za konkretne razprave in dogovore o odpravljanju slabosti v gospodarskem poslovanju, o perspektivah podjetij, o organizaciji proizvodnje, o izvoznih nalogah, o kooperaciji, o prehodu na 42-urni tedenski delovni čas, o strokovnih kadrih, o nadaljnjem razvoju samoupravljanja in o podobnih vprašanjih. V odgovoru na vprašanje o subjektivnih in objektivnih ovirah je rečeno, da izvirajo slabosti tudi lz mišljenja nekaterih vodilnih ljudi v delovnih skupnostih, češ da je delo na statutih izgubljanje časa in čista formalnost. Res jc. da so težave tudi v tem, ker nekateri zakonski predpisi še niso usklajeni z novo ustavo. Zaradi te težave pa ne bi smeli čakati z izdelavo statuta. Delovne skupnosti naj iščejo v statutih lastne rešitve problemov v duhu ustave in na ta način tudi že vplivajo na oblikovanje prihodnjih zakonov. Statuti namreč niso zamišljeni kot nekaj trajnega, česar ne bi bilo mogoče več spremeniti. Samo življenje bo terjalo vnašanje novih sprememb. Zato se ne bi smeli izgovarjati, češ, bolje je počakati, da bodo vsi zakoni usklajeni z ustavo, ker bo sicer treba kasneje vnašati spremembe. Tako stališče je zmotno in škodljivo. 0 V Zagrebu je bila jubilejna skupščina Stalne konference mest, ki se je je udeležilo 678 delegatov iz 223 mest. Za novega predsednika je bil izvoljen inž. Marko Bule, nekdanji sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto in sedanji predsednik ljubljanske okrajne skupščine. Jubilejnemu zasedanju, s katerim so obenem počastili deseto obletnico obstoja Stalne konference mest, je prisostvoval tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki se je udeležil tudi razprave o nadaljnjem izpopolnjevanju stanovanjske izgradnje in o uporabi stanovanj. Med drugim je dejal, da je treba vse delo v zvezi z vzdrževanjem stanovanj zagotoviti s stanarinami novih in starih hiš. Ce se bodo razlike še naprej večale, se bomo znašli pred problemi, iz katerih bo težko najti izhod. Treba se je bolj približati mehanizmu, po katerem se oblikujejo cene nasploh. Vprašanje stanarin je treba proučiti z ekonomskega vidika, z gledišča spodhu- ISKATI LASTNE REŠITVE PROBLEMOV V DUHU USTAVE janja naše gradbene operative tudi v stanovanjskem gospodarstvu. Sele nato se bomo vprašali, katero breme ekonomskih stanarin naj prevzamejo stanovalci, katerega pa družbeni skladi. 0 Na II. kongresu /sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Jugoslavije so se zavzeli za bolj dinamično naraščanje kmetijske proizvodnje, za izboljšanje življenjskih In delovnih pogojev kmetijskih delavcev in zlasti še za intenzivno graditev stanovanj. Glede izgub v kmetijstvu so menili, da glede na relativno močno materialno bazo, s katero razpolaga kmetijstvo, že lahko odločneje postavljamo vprašanje o upravičenosti določenih izgub. 0 Dopisnik »Dela« iz Beograda je nedolgo tega poročal o tem, da obstaja predlog, po katerem naj bi še letos Izplačali upokojencem poleg redne pokojnine posebni, enkratni denar- ni dodatek. O tem predlogu bo razpravljala zvezna skupščina. Dodatek naj bi izplačevali procentualno, pač odvisno od višine pokojnine. Pri manjših pokojninah bi bil odstotek večji, pri večjih pokojninah pa manjši. Največja višina dodatka bi bila 25.000 din. Tisti upokojenci, katerih pokojnina znaša do 11.000 din, bi prejeli dodatek v višini 95 odstotkov svoje pokojnine, od 11.000 do 13.000 — 90 odst., od 13.000 do 15.000 — 85 odst., od 15.000 do 18.000 — 80 odst., od 18 do 21 tisoč — 75 odst., od 21 do 25 tisoč — 70 odst., od 25 do 30 tisoč — 65 odst., od 30 do 35 tisoč — 60 odst., od 35 do 40 tisoč — 55 odst. in nad 40 tisoč din — 45 odst., vendar pa ne več kot 25.000 din dodatka. Ta uKrep je predviden zaradi trenutno nereguliranega položaja pokojnin glede na povečanje življenjskih stroškov v tem letu. To vprašanje bo, kakor poroča dopisnik »Dela«, dokončno rešil novi zakon o pokojninskem zavarovanju, ki je v pripravi. 0 Plenum CK ZM Slovenije, ki je zasedal te dni, je razpravlja) o perečih problemih sodelovanja mladine pri izpopolnjevanju vzgojno izobraževalnega dela. Udeleženci plenuma so poudarili, da mora biti vzgojno delo organizirano na načelu samoupravljanja učeneev, tako da bo tudi šola vzgajala samoupravljavce. % Zvezna mladinska akcija pri graditvi Skopja, s katero so začeli 5. avgusta in jo končali v torek, je predstavljala pomemben prispevek jugoslovanske mladine. Sodelovala je mladina iz vseh krajev Jugoslavije: 1500 fantov in deklet. Vrednost opravljenih del znaša 147 mi'Honov din. O V Skopju bodo zgradili pionirski center »Bratstvo in enotnost« kot dar vseh jugoslovanskih pionirjev. Povsod so pionirji že začeli z zbiranjem denarne pomoči. Akcija se odvija pod imenom »Pionirji Jugoslavije pionirjem Skopja« Trajala bo do konca šolskega letn LeioSajo iNODelovo tutgr^uo za književnost so podelili grškemu pesniku Georgiosu Seferisu. Obrazložitev sklepa o podelitvi leioS-nje nagrade za književnost, poudarja, da Švedska akademija znanosti podeljuje to visoko priznanje umetniku za izredno lirsko poezijo, katero navdihuje globoko ob-, čutenje grške kulture. Seferis je avtor več pesniških zbirk In proznih del, s katerimi se po mnenju kritikov uvršča med vidne predstavnike evropske lil svetovne književnosti. Varnostni svet OZN že teden dni glasuje za tretjega nestalnega člana. Kandidata sta Češkoslovaška in Malezija, vendar dos'ej, kljub mnogim glasovanjem še nobena nI -dobila potrebne dvo'ret-jtnske večine. Ker pa za zdaj ni izgledov, da bi bila katera od obeh držav izvoljena, so glasovanje za nedoločen čas odložili. Pričakujejo, da bo Generalna skupščina dveletni mandat za nestalno članstvo v Varnostnem svetu razdelila, tako, da bosta predstavnika Češkoslovaške in Malezije sodelovala v delu Varnostnega sveta vsak po leto dni. V Bagdadu, glavnem mestu Iraka, so odkrili novo zaroto proti vladi. Udeleženci zarote so nekateri bivši oficirji, politični voditelji prejšnjega režima in več veleposestnikov. Med njimi so tudi pristaši režima Nuri Salda, ki so ga vrgli z oblasti leta 1958. Znrot-nikom je uspelo organizirati mrežo, ki je razpolagala z znatnimi denarnimi sredstvi. Ekonomski odbor Združenih narodov Je enoglasno sprejel deklaracijo držav v razvoju o ciljih ln nalogah konference za trgovino in razvoj, čeprav bodo na konferenci razpravljali o ekonomskih vprašanjih bo Imela vseeno ogromen politični pomen, kajti prepad m"d razvitimi in nerazvitimi drtavaml Je eden najtežjih problemov, ki posegajo v današnje mednarodno življenje. Soglasno sprejete deklaracije Je prav zato Izredno pomemben dogodek, ki ga opazovalci ocenjujejo celo kot največji uspeh letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. Izredno velik promet s prašiči Na novomeškem sejmišču je bilo v ponedeljek, 28. oktobra, naprodaj 1-">'S nujskov, za katere so zahtevali od 6.500 do 10.500 din. V letošnjem letu jo bil na tem sejmišču dose-sejfon rekorden promet, f-e-na so ni dosti snreme"',!». nrndnnlb pa j«> bilo 1249 nrnS'flrnv. „Halo-prosimo za sodobne zveze!" (Nadaljevanje s 1. strani) predstavniki podjetja PTT Novo mesto. Na osnovi obrazložitve programa in razprave so bila sprejeta sledeča priporočila: — Ker Podjetje za PTT promet nima potrebnih sredstev, prispevajo občine za avtomatizacijo tt mreže na svojem področju v obliki dotacije 60 odst. potrebnih sredstev, ki jih zagotovijo iz lastnih sredstev in iz prispevkov gospodarskih organizacij. — Ker je predložen program v skladu z obstoječimi potrebami, ga je potrebno v postavljenem roku realizirati. — V višini 40 odst. sredstev ki jih prispeva podjetje PTT, pa lahko najame PTT kredit s tem, da prevzamejo ObS garantno plačilo anuitet (če jih podjetje ne bi moglo plačati), podjetje PTT pa je dolžno znesek, ki bi ga ObS plačale iz te garancije, vrniti občinskim skupščinam v desetih letih. — Z občinsko skupščino Novo mesto naj sklene podjetje PTT dogovor o skupnem financiranju enako, kot že obstajajo dogovori z ostalimi občinskimi skupščinami. Kaj se bo delalo v Spodnjem Posavju? Drugo posvetovanje pa je , bilo 8. okto'ora 1563 v Vidmu-Krškem o izvajanju programa m področju občin Brežice, Sevnica in Videm-Kr.ško. z medkrajevno povezavo. Tega posvetovanja so se udeležili predsedniki občinskih skupščin, tov. Gerbec, direktor Skupnosti podjetij PTT SRS, tov. Vučnjak, direktor komunalne banke v Celju, Člani medobčinskega sklada za avtomatizacijo in pr^dstev niki podjetja PTT. Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da so investicije po Postavljenem programu nujne ter družbeno in ekonomsko utemeljene. Sprejeta so bila naslednja priporočila: — Z ozirom na obstoječe stanje je potrebno s predloženim programom nadaljevati in ga v postavljenem roku realizirati. « — Ker podjetje PTT Novo mesto nima potrebnih sredstev, prispevajo občinske skupščine za avtomatizacijo tt mreže na svojem področju v skladu z obstoječimi dogovori 60 odstotkov potrebnih sredstev. — Komunalna banka Celje zagotovi v letu 1964 občinskim skupščinam za pokritje obvez (po programu avtomatizacije) 52 milijonov din kredita, in sicer: — občinski skupščini Brežice 15 milijonov din, -t- ob-' činski skupščini Sevnica 7 milijonov din in — občinski skupščini Videm-Krško 30 milijonov din. S tem bodo zagotovljena vsa sredstva, ki jih občinske skupščine prispevajo v letih 1963—1964. — Glede kredita v višini 45 milijonov din, ki ga potrebuje podjetje PTT, naj razpravljajo predstavniki komunalne banke Celje, komunalne banke Novo mesto in podjetja PTT ter najdejo ustrezno rešitev. Občinske skupščine se zavedajo pomena sodobne telefonije Iz vsega tega je razvidno, da občinske skupščine poznajo potrebe po razširitvi in avtomatizaciji telegrafske in telefonske mreže na tem področju in da bodo prispevale tudi velik del potrebnih sredstev, kajti sedanje stanje telefonije na tem področju predstavlja ozko grlo pri nadaljnjem razvijanju gospodarstva. Z realizacijo postavljenega programa bo obstajala v Novem mestu glavna avtomatska telefonska centrala, ki bo j vezana na tranzitno telefonsko' centralo v Ljubljani; v Črnomlju in Vidmu-Krškem aa glavno centralo v Novem bodo vozelne centrale, vezane mestu; v Brežicah, Sevnici, Brestanici, Dobovi, Kostanjevici, Trebnjem, Metliki, Mirni, Mokronogu, Otočcu. Šentjerneju, Semiču in Straži pa bodo končne centrale. Vse te centrale bodo povezane s potrebnim številom medkrajev- nih zvez. Telefonski naročniki vseh teh central bodo lahko uporabljali telefonske storitve ob vsakem času (brez ozira na delovni čas pri poštah), čas čakanja na vzpostavitev medkrajevnih zvez se bo močno zmanjšal (sedaj znaša tudi po dve uri in več) ah pa bo povsem odpadel, naročniki bodo lahko sami avtomatsko izbirali vse telefonske naročnike na področju Gorenjske, Primorske in ostalih krajev z avtomatskimi telefonskimi centralami v SRS. Pri tistih poštah, kjer bodo še ročne telefonske cen- »LIČ«: plan je izpolnjen Črnomaljsko podjetje' »LIC« je do 30. septembra doseglo 100 odstotkov plana po plačani realizaciji. Njegov poslovni uspeh je odvisen predvsem od dobrega planiranja in kvalitete ekonomsko - organizacijskih ukrepov. Poleg dosedanje proizvodnje je namreč podjetje dopolnilo svojo proizvodnjo še z izdelovanjem manjših strojev in naprav, za kar so dobili priznanje tudi na jesenskem velesejmu v Zagrebu. Podjetje bi rado proizvodne zmogljivosti še povečalo, zato bi potrebovalo večje investicije. Na ta način bo nastonalo na trgu kot dober dobavitelj. B Družbena kmeti *ska gospodarstva v Pomurju bođo letos znatno povečala število sto-'iše za govejo živino. Število stojišč povečujejo tudi druge organizacije v Gornji Radgoni in Murski Soboti. Đ Skupnosti elektrogospodarskih podjetij Hrvatske so te dm raKpravI'ale o gradnji ene ali dveh elektrarn m«d Ormožem ln Varaždinom. S tem b) pridobili pozimi okrog 200 milijonov, poleti pa okrog 252 milijonov kilovatnih ur električne energije. trale, pa bo telefonski promet polavtomatski. Nastala bo možnost za vključevanje novih telefonskih naročnikov. Kvaliteta telefonskih pogovorov pa se bo zelo (zboljšala. Z montažo nove avtomatske telefonske centrale v Novem mestu in z nabavo potrebnih telegrafskih VF naprav se bo zboljšala tudi kvaliteta telegrafskih storitev in dana bo možnost za vključevanje naročniških teleprinterjev. V vseh krajih, kjer bodo montirane avtomatske telefonske centrale, bodo istočasno zagotovljeni tudi primerni prostori za ptt manipulacijo (novi ali pa prenovljeni). S tem se bodo izboljšali tudi pogoji dela naših delavcev. Jože Fabjan Jože Lokanc in Ivan Cešnovar iz »Kovinarske« v Vidmu-Krškem sta na vprašanje, kaj si obetata od novih prostorov na Paradižu, odgovorila: — Veliko! Streha bo nad glavo, laže bomo delali in več naredili, pa tudi zima na* ne bo več peklila tako kot do zdaj! V pripravah na „ paradiž" Paradiž, pravcati paradiž se bo začel za kolektiv »Kovinarske« iz Vidma-Krškega, ko se bo preselil v nove prostore. Ker jih gradijo na prostoru izven Vidma-Krškega, ki mu pravijo Paradiž, si lahko razlagate naslov sestavka dobesedno, pa tudi v prenesenem pomenu besede ... Ko so'letos zaceli z gradbenimi deli, je bilo dolgo časa opaziti zgolj buldožerje, ki so ravnali zemljišče in kopali jamo za temelje. Gradbišče je bilo prepredeno z jarki novih kanalizacijskih, vodovodnih in diugih naprav. Nato pa je zelo hitro začela rasti stavba, ki je v zadnjih dveh mesecih dobila podobo pravcate tovarne. Da je to res, se lahko prepričate na sliki. 8.500 kvadratnih metrov novih, pokritih prostorov, ki jih bodo dobili v Paradižu, je za videmsko-krške kovinarje lep obet. Konec težav, ki so jim bili izpostavljeni zaradi muhastega vremena, saj se je domala tri četrtine vse pro'z-vodnje doslej odvijalo na dvorišču pred proizvodno dvorano na Vidmu. Novogradnja se odvija po planu, kot so povedali v »Kovinarski«. Prva stopnja rekonstrukcije, v kateri morajo preseliti obrat v nove prostore, bi morala bit: po načrtih končana konec tretjega četrtletja 1964. Za uresničitev tega bodo porabili okroglo 350 milijonov Gradnja novih proizvodnih prostorov Kovinarske iz Vidma-Krškega zelo hitro napreduje. Novo kanalizacijo so že položili, v neposredni bližini pa gradijo tudi novo upravno stavbo dinarjev. Poleg proizvodnih prostorov gradijo še rivonad-' stropno upravno poslopje ter kolesarnice, parkirni prostor in vse sanitarne naprave. KoS je videti, bo 1. stopnja rekonstrukcije opravljena že pred določenim rokom. Najpozneje 1. julija 1964 bodo začeli seliti proizvodnjo iz dosedanjih v nove prostore. Organizirali jo bodo tako, da bo šilo brez zastojev. Do druge ure bodo delali, v popoldanskem času pa selili posa-inezne oddelke, ki bodo naslednjega dne zjutraj že začeli z delom v novih prostorih. V najslabšem primeru bo selitev trajala 3 mesece. Letos bodo ustvarili v starih prostorih za približno milijardo dinarjev vrednosti, prihodnje leto pa bodo v novih prostorih naredili za 600 milijonov več. Do konca septembra letos je bruto proizvod dosegel 870 milijonov dinarjev vrednosti, vnovčeni iztržek pa je nekoliko manjši, ker delajo v precejšnji meri velike kose investicijske opreme, katero naročniki plačajo šele, ko je vsa dobavljena. Letos je bilo največ naročil za proizvodne dvorane kovinske konstrukcije. Delali so jih za novo tovarno stekla v Novem mesta ter za Iskrine tovarne v Semiču, v Kranju in v Ljubljani. Poleg tega so izdelali nekaj kovinskih konstrukcij za mostove ter posamezne kose opreme za železarne, papirno industrijo, kemično industrijo in za ladjedelnice. Izdelujejo fcranspor- ~ terje, dvigala, dele za razne stroje, ventilacijtske naprav«; za ladje, ladijske Mtve, sušilnice in mline za kerarndeno industrijo ter podobno. Naj povemo samo to, da so letos izdelali za okroglo 4500 ton kovinskih izdelkov-, međ katerim predstavljajo _ znaten del kovinske konstrukcije za proizvodne dvorane, katerih so naredili za okoli 800 tisoč kvadratnih metrov površin. Ko se bodo preselili na Paradiž, bo del proizvodnje namenjen serijskim izdelkom. V kooperaciji z neko avstrijsko firmo bodo delali dvigala za stavbe, razmišljajo pa tudi o nekaterih drugih serijskih i& delkih. Dosedanjo strojno opremo bodo morali nekoliko izpopolniti, ker so posamezni kosi že izrabljeni in zastareli. Potrebovali bodo tudi vei novih obdelovalnih strojev. Zmogljivosti za prihodnje leto so že oddane z naročili. Pogoje za razvoj in za novi polet pa si je v precejšnji meri ustvaril kolektiv »Kovinarske« sam, saj bo polovico sredstev, ki so potrebna za rekonstrukcijo, prispeval iz svojih skladov. Ne podcenjujmo starega, ko gradimo novo! Predsednika občinske skupščine Videm-Krško inž. Franca Dragana smo zaprosili razgovor o letošnjem družbenem planu, o pripravah na perspektivni 7-lctni program razvoja občine Videm-Krško, hkrati pa tudi, naj našteje nekaj poglavitnih nalog, ki jih mora imeti pred očmi v delovnih organizacijah, ko pripravljajo plane dolgoročnega razvoja, ki so sestavni del 7-letnega perspektivnega plana občine. Tovariš predsedidk, kako Je z izpolnjevanjem družbenega plana občine Videm-Krško za leto 1963? — Uresničevanje plana za leto 1963 se- odvija nadvse ugodno in zadovoljivo. Vse panoge bodo plan dosegle, mnoge gospodarske organiza-clJe pa ga bodo celo presegle. Občinska skupščina je o tem že dvakrat razpravljala ta je vsem kolektivom priporočila, naj svoje napore Se podvojijo ih naj se ne puste uspavati doseženim uspehom, v občini imamo samo en kolektiv, ki plana ne bo Izpolnil, to Je Mizarstvo v Brestanici. O njem je tekla razprava že lani. Dana je bi-' la pobuda, naj bi se združilo 8 Splošnim mizarstvom . Iz Vidma-Krškega. Posamezniki v kolektivu so ta predlog odklonili. Pobudo smo. brez uspeha ponovili tudi letos ter se nato lotili temeljitega proučevanja! Uspeh je ta, da je razprava o združitvi zdaj že v teku. Takšna rešitev je Inž. Franc Dragan: »O vsem naj najprej odloča vsak kolektiv sam!« toliko bolj umestna, ker bo pp mojem mišljenju kolektiv šele v novi organizacijski obliki lahko odigral svojo vlogo, ta integracija pa bo primer zdrave, gospodarsko utemeljene združitve. Vse potrebne analize so izdelane in bodo brez dvoma ugodno vplivale na odločitev kolektiva. V združenem večjem mizarskem podjetju v občini bo mogoče v Brestanici in Vidmu-Krškem uvesti tehnologijo industrijske proizvodnje, v Kostanjevici in Prekopi pa bodo opravljali usluž-nostno dejavnost. Integracija v tem primeru torej ni postopek, v katerem združujemo »reveže z bogatašem«, ampak je rešitev, ki nudi vsem združenim obratom lepe razvojne možnosti. Naj omenim še to, da se v tovarni papirja pojavljajo odvečne težave po krivdi dobavitelja drugega papirnega stroja. Najbrž je bilo narobe, da smo se pod pritiskom od drugod odločili za nakup cenejšega papirnega stroja, saj Je že zdaj videti, da v. proizvodnji ne bo cenejši... Po- izkusna proizvodnja se kljub pripravljenosti in požrtvovalnosti, kolektiva, ki je tako tehniško kot organizacijsko sposoben voditi, ne odvija tako, kot bi bilo želeti, zaradi številnih pomanjkljivosti, ki jih je zakrivil dobavitelj pri izdelavi drugega papirnega stroja. Kako teko v občini priprave za izdelavo perspektivnega programa razvoja v razdobju 1964—1970? — Izdelava družbenega plana za leto 1964 je pri kraju. Vse delovne organizacije so že posredovale svoje plane občinski skupščini, usklajevanje pa, kot sem že omenil, gre h koncu. Takoj zatem bomo začeli pospešeno pripravljati program sedemletnega razvoja občine. V vseh delovnih organizacijah takšne programe že pripravljajo m jih marsikje že »končujejo. Ali bi lahko našteli najpomembnejše naloge delovnih organizacij pri izdelavi sedemletnih perspektivnih programov? — Ko se v kolektivu odločamo o tem, kako povečati proizvodnjo, je treba oceniti, kako bomo to najlažje dosegli: ali z gradnjo novih zmogljivosti, ali s preureditvijo in modernizacijo dosedanjih, ali morda zgolj tako, da bomo uvedli boljšo organizacijo dela. O tem mora odločati najprej vsak kolektiv sam; ta naj kar se da skrbno pretehta vse možnosti ter se odloči za najboljšo. Preden se lotimo nove gradnje, modernizacije ali preureditve, je treba podrobno analizirati tržišče in ugotoviti: ali je to, kar bomo izdelovali, na tržišču potrebno, kakšno je povpraševanje po planiranem izdelku in kako dolgo bo za tržišče zanimiv. Tržišče je eden izmed najbolj pomembnih ekonomskih činiteljev, kadar se odločamo za nabavo novih osnovnih sredstev. Razvoj mora biti usklajen na vseh področjih. Ne poza-bljajmo, da so naložbe v osnovna sredstva ozko povezane z onimi v družbeni standard. Hkrati z novimi tovarnami moramo torej graditi stanovanja, šole, otroške vrt- ce, kulturne ustanove in vse ostalo. Zdi se mi, da je treba posebej poudariti še nekaj: kadar gradimo novo, ne pozab-ljajmo na to, kar že imamo. Nedvomno moramo graditi z namenom, da bi proizvodnjo povečali. Pri tem pa nikakor ne smemo puščati vnemar tega, kar že imamo. Količina in kvalitMa sta vrednoti, ki ju od proizvodnje terja razvoj. V dosedanjih zmogljivostih moramo hkrati s tem, ko bomo gradili nove, z izboljšano organizacijo dela, s sodobnejšimi tehnološkimi postopki, s povečanjem produktivnosti, z izpopolnjevanjem nagrajevanja po delu, z izobraževanjem zaposlenih in s pametno kadrovsko politiko doseči oživitev notranjih rezerv, ki jih je povsod dovolj. Razvoj v občini je dosegel takšno stopnjo, da ga moramo ocenjevati tako z družbeno-politič-nih kot tudi z ekonomskih gledišč ter ga uresničevati na razne načine. Ce upoštevamo vse to, se bomo odločali za nove gradnje, za preureditev tn modernizacije in pri tem ne bomo pozabljali na tisto, kar že imamo! St- 43 (709) DOLENJSKI LIST 3 PISMA UREDNIŠTVU ■ _1_:_đi TUDI NJEGOV GROB NI POZABLJEN Tovariš urednik! V mrliški knjigi je pri matičnem uradu v Kostanjevici ne-ido zapisal: »16. septembra 1941. leta ustreljen od vojaške italijanske straie, pokopan 18., septembra 1941. leta.« .Njegovega imena več let nihče ni poznal. Na grobu je bila mala lesena ploščica: »Nepoznani partizan — leta 1911«, vseeno pa so bile na gomili večkrat svete rože. Kdo je ta neznani partizan in kdo tako lepo skrbi za njegov grob, so se spraševali mnogi, ki so zašli na kosta-njeviško pokopališče. V tem grobu leži tovariš Lovro Horvat iz Zagreba, ki je padel kot borec partizanskega odreda »Matija Gubec«. Pred leti so šli otroci ko-»tanjeviške šole z učiteljico na pokopališče, kjer so krasili partizanske grobove in~ tudi grob neznanega partizani. Učenka takratnega IV. razreda Alenka Burja je. ta grob okrasila in odtlej vedno sama lepo skrbela zanj. Trije preživeli Lovrovi tovariši smo aprila leta 1961 obiskali njegov grob in se po-tanimali, kdo zanj tako lepo skrbi. Na pokopališču smo našli dve tovarišici, od katerih je bila ena Fanika Burja, ki je bila tuđi partizanka kot njen mož Miha, matičar. Zvedeli smo, da za grob nršega prijatelja skrbi njuna hčerka Alenka. Odšli smo k njej in se ji lepo zahvalili za ves trud in plemenito delo. Tudi ob tej priložnosti »e v imenu vssh treh Lovro-vih tovarišev ponovno zahvaljujem pionirki Alenki. To, kar je storila ona, je lahko ta zgled vsem pionirjem, hkrati pa kaže na lepo vzgojo, ki je je bila deležna' od tvojih staršev. Ilija BastaSić Zagreb 1 Vramčeva ulica 33 ZA VSAKE DVA, TRI ZAMAHE - POČITEK Tovariš urednik! Če je človek sprejet na delo, čeprav morda samo začasno, bi moral delo opravljati tako, kot od njega zahteva delodajalec, četudi gre samo Ka čiščenje ulic. Vendar... . Novomeška občina (oz. morda Komunalno podjetje, ne vem) najame občasno več delavcev, ki z mestnih ulic odstranjujejo travo in drugo navlako. Kot je videti, pa delodajalec tem delavcem brezpogojno zaupa, saj njihovega dela nihče ne kontrolira. Opazoval- sem tri delavca pri njihovem »trdem delu« in videl tole: Kmalu potem, ko šo s$ pojavili na ulici, so pričeli malicati, kar je trajalo -dobre pol ure. Potem so začeli. Dva sta se lotila obseka-vanja trave pod neko škarpo na približno 10 m dolgem odseku. To travico sta izpodse-kala in jo grabila na kupček. Za nekaj lopat iepodsekane trave sta potrebovala točno uro in pol. Seveda so se med delom vrstile debate in počitki. Tretji delavec je dela! v bližini, vendar nič bolj urno. Za vsake dva, tri zamahe — počitek! Tako so se naslanjali na krampače, kot da opravljajo najtežje' delo. Ob 13.30 so motike nenadoma utihnile in vsi trije so se zbrali v senci pod visoko škarpo. Naslanjali so se na orodje in na zid, govorili in živahno mahali z rokami. Sestanek treh, ki najbrž ni bil delovni sestanek, je trajal celih dvajset minut. Tedaj so se počasi oblekli, zadeli orodje na ramena in odšli točno 4 minute pred 14. uro. Za njimi je ostalo še kup trave in neopravljenega dela, ki bi ga zlahka zmogli, če... Saj je iutri še en dan! Zakaj bi hiteli, če je tudi tako dobro? Nihče jim ne bo zaradi tega rekel žal besede ... POLDE CIGLER, Novo mesto SPREVODNIK JE POZABIL POVEDATI... Tovariš urednik! 22. oktobra se je pripetil na sevniški železniški postaji zelo neljub dogodek. Dve tova-rišici sta se pripeljali z vlakom iz Zagreba, ki je imel okrog 10 minut zamude. Vožnjo sta hoteli nadaljevati proti Krmelju. toda ustrezni vlak. ki pelie proti Trebnjemu, kjer udarne dolenjski vlak ob 5.12. ie že odneljal iz Sevnice. V Krmelj bi tovari-šici lahko odpotovali tudi z avtobusom, ki odpelie i? Se niče po 5. uri. Snrevodni'c avtobusa ie sicer sto~il v čaka1-nico in pozval potnike, nai vstopijo, ni pa povedal, skdii katere kraje pelje ta avtobus proti Novemu mestu. Zagrebški tovarišici se sami nista znašli, zato ie avtobus odpt-Vrni brez njiju. Če hočemo pospeševati ■ turizem, ne za>iemarja je pred kratkim poslal na trg troje novih knjig, ki so jih napisali nekdanji borci in aktivist; NOB.. V lepi knjižni opremi so izšli »Spomini pro-letarca« izpod peresa Rudija Pušenjaka-Uragana, »Beli bregovi Pohorja« Aleksandra Vo-jdnoviča in Staneta šušterši-ča »Kovači lepših dni«. 0 »Spomini proletarca« so spomini našega rojaka Rudija Pušenjaka-Uragana od njegovih mladostnih dni do narodne osvoboditve ob koncu druge svetovne vojne. Ze na ovitku je zapisano, da bomo v knjigi našli mozaik spominov, v katerih Pušenjak srečuje obdobje od svoje grenke mladosti pri tujih ljudeh do zloglasne Glavnja-če, v kateri se je znašel kot večina predvojnih revolucionarjev, in partizanskih let, kjer se ga je oprijelo ime Uragan( pa skozi vrsto bojev do konca vojne. »Spomini proletarca« imajo zaradi pestrosti in neposrednosti v nizanju dogodkov poseben čar, ki bo bralce nedvomno popeljal za sabo. 0 »Beli bregovi Pohorja«, ki jih je napisal narodni heroj in general JLA Aleksandar Vojinovič, niso prvi dokument o znanih pohorskih dogodkih med NOB, pa tudi ne prva knjiga tega pisca. V knjigi »Beli bregovi Pohorja« opisuje Vojinovič nevarno nemško hajko pozimi 1944 m na svoj način dopolnjuje podobo o bojih in delovanju pohorskega odreda. 0 »Kovači lepših dni« Staneta šušteršiča so kronika Tomšičeve brigade. S tekstom in slikami napolnjene strani izpod peresa dolenjskega ro- TELEVIZIJSKI KLUBI?} SODELOVANJE OBČINSKE ZVEZE SVOBOD, DELAVSKE UNIVERZE IN SZDL ZA ORGANIZIRANO KLUB-. SKO ŽIVLJENJE Socialistična zveza je zlasti v zadnjih letih opozarjala na velik pomen klubov, ki naj bi bili na razpolago občanom za shajanje v prostem času ter za razne razgovore, bodisi o krajevnih, bodisi o gospodarskih, zunanje in notranjepolitičnih problemih. Povsod so po ustanovitvi kluba in ko so z združenimi močmi prebivalci uredili prostore, začeli težiti za televizorjem. Ker ni nihče skrbel za program, so klubi največkrat postali shajališče gledal cev televizijskih oddaj. Vsebina delovanja klubov pa bi morala biti širša in bi morala biti usmerjena v področje, ki smo ga že omenili. Ker je televizijskih sprejemnikov1 vedno* vet, bo zaradi televizorja v klube zahajalo vedno niauj ljudi. Z živahnimi sodobnimi oblikami klubskega življenja bo treba doseči, da klubi ne bi zamrli, kot so nekdaj rdeči kotički, čim je bilo potrošnikom na voljo dovolj radijskih sprejemnikov. V občini Videm-Krško so se tega pomembnega vprašanja lotili zelo resno. Občinska zveza Svobod bo skrbela *a kulturno plat programov v klubih, delavska univerza *a ideološko in splošno izobraževalne programe. Socialistična zveza pa bo po svojih močeh skušala zagotovili sredstva za ureditev klubskih prostorov. Takšna oblika °ela je toliko pomembnejša tudi zato, ker se bo odslej P>"i klubskem delu v občini srečevalo več družbenih organizacij, ki bodo s skupnimi napori iskale nove ol.like dela. Klubskemu življenju, ki je v preteklem obdobju mar sikje prenehalo, se obeta nova pot. Današnji čas zahteva tudi kulturno razgledanega občana. Socialistična zveza bo Se vnaprej skrbela za to, da bo klubsko delo programsko usmerjeno in da bodo pri uresničevanju programov sodelovale ostale družbene organizacije, vsaka po svojih močeh. jaka, rojenega v Stranski vasi pri Novem mestu, na živahen način dopolnjujejo partizansko obdobje, prepleteno z osebnimi spomini pisca. Razstava v novomeškem Domu JLA Delavska univerza iz Novega mesta je v sodelovanju z Domom JLA priredila razstavo o življenju in delu Organizacije združenih narodov, ki Hkrati prikazuje mednarodno pomoč in napore pri obnovi porušenega Skopja. Razistaiva nudi zelo lep pregled fotografskega gradiva, ki je dopolnjeno s teksiti. Mnogi obiskovalci so v knjigi vtisov poudarili veliko vrednost gradiva, ki prikazuje obnovo SCcop'a. Razstavo so priredili v počastitev dneva OZN, delavska univerza pa bo v področnih šolah na ta dan priredila vrsto predavanj o tej organizaciji. Šolski mladini bodo predvajali tudi dokumentarne fi'me o mednarodnem ?->delovanju. Medobčinske revije kulturnih dejavnosti imajo kot kulturna manifestacija Posavja, Dolenjske in Bele krajine že lepo tradicijo. Prvi dve še okrajni revUji sta bilii leta 1961 in 1962 v Vidmu-Krškeni, letos je bila- medobčinska rerija v Breflcah, letrfrja pa bo po sklepu posvetovanja predstavnikov občinskih svetov Svobod in PD od 5. do 12. maja v počastitev 20. obletni- ce SNOS v Črnomlju. Na posvetovanju, ki je bilo 14. oktobra v Cateških Toplicah, je bil imenovan poseben odbor, ki bo skrbel za vse priprave. Glede izbora dramskih skupin, pevskih zborov, recitatorjev, zabavnih ansamblov itd. pa je bil osvojen osnovni koncept, ki je že ustaljen. Izbor bo opravila posebna medobčinska žirija. Vsaka Priznanje dramski skupini novomeške Svobode Dramska skupina DPD Svoboda Dušan Jereb v Novem mestu si je .letos priborila v republiškem dramskem tekmovanju prvo mesto z Millerjevo dramo Vsi moji sinovi, s tem pa pravico do zveznega tekmovanja na Hvaru. Skupina je potem na festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije v avgustu isto delo zelo dobro predstavila tudi hvarski publiki in strogi žiriji ter si priborila tretje mesto, s tem pa tudi bronasto medaljo. Medaljo bo naši skupini osebno izročil predsednik žirije hvarskega festivala dramskih amaterjev v soboto, 9. novembra zvečer, na odru Doma ljudske prosvete v Novem mestu. Ob tej priložnosti bo dramska skupina ponovno uprizorila Millerjevo dramo, na kar že sedaj opozarjamo vse prebivalce in jih vabimo, da se te po membne slovesnosti udeleže. »Mi smo pa iz osnovne šole na Ajdovcu: vsem mladim bralkam in bralcem Dolenjskega lista pošiljamo lepe pozdrave!« skupina, ki želi biti ocenjena, se lahko prijavi do 1. marca 1964 občinskemu svetu Svobod v Črnomlju. Z ocenjevanjem bo žirija pričela 1. februarja in ga bo končala do 10. aprila. Število nastopajočih skupin ni omejeno. Nastopili bodo lahko vsi, ki bodo dosegli ustrezno število točk in izpolnili še nekatero druge pogoje, ki spodbujajo ne le h kvaliteti, temveč k zadovoljevanju kulturnih potreb svoje okolice. Pravico do nastopa na reviji bodo imele vse gledališke družine, ki bodo v sezoni 1963/64 imele vsaj dve premieri z najmanj petimi predstavami in bodo dobile za predstavo, ki jo bo žirija ocenila, vsaj 80 od 90 dosegljivih točk. Pevski zbori morajo doseči vsaj 70 točk od 80 možnih pri izvajanju 10 poljubno izbranih pesmi. V tej Sezoni pa morajo imeti vsaj 3 javne nastope na prireditvah ali samostojen koncert. 45 točk od 50 možnih mora doseči zabavni ansambel, ki želi nastopiti na reviji, in to za osem izvajanih skladb, ki jih lahko sam izbere. — Prav tako mora v tekoči sezoni nastopi, ti vsaj na treh kulturnih prireditvah. Na medobčinski reviji bodo lahko nastopili tudi recita-torji ali recitatorske skupine, kakor tudi pevci zabavnih popevk, ki bodo v sezoni sodelovali vsaj na dveh kulturnih prireditvah in ki bodo za 4 poljubno izbrane recitacije oz. popevke dosegli 40 točk od 45 možnih. Ker bo medobčinska revija kulturnih dejavnosti v Črnomlju posvečena 20. obletnici SNOS, priporoča odbor vsem skupinam, zlasti pa pevskim zborom in reoitatorjem, naj za oceno izberejo dela oz. skladbe s tematiko NOB. M. Itznt ■ ^ k''* nova Sola v Sel,tJ<-,ncJu "ekuj dni pred tovitvjjo: v njej je našlo svoj novi dom skoraj 800 Učencev šentjemejskega šolskega okoliša Sodelovanje zagotavlja večji uspeh Delavske univerze spodnjeposavskih pbčin so se dogovorile za sodelovanje na izobraževalnem področju - V občini Videm-Krško bodo posvetili veliko pozornosti izobraževanju in seznanjanju s problematiko HTV zaščite. če upoštevamo dosedanjo kadrovsko zasedbo v delavskih univerzah vseh treh spodnjeposavskih občin, je ugotovitev, da niso mogle zadostiti vsem potrebam družbenoekonom-skega, strokovnega in splošnega izobraževanja, kot na dlani. To je veljalo tudi za delavsko univerzo v VidmuKrškem. Bila je brez strokovnih sodelavcev. Ker so težave povsod enake, so se predstavniki videmsko-krške, brežiške in sevnl-ške delavske univerze dogovorili, da bodo skušali oreh streti z združenimi močmd. Priprave za izdelavo skupnega programa izobraževanja so že stekle. Na tej osnovi bodo izdelali akcijski program, ki bo po-■ samezne konkretne izobraževalne naloge razdelili med vse tri delavske univerze. To bo toliko laže. ker so nekatere potrebe skupne za celotno spodnjeposavsko območje. V zvezi s tem se bodo laže dogovarjali za sodelovanje s strokovnimi sodelav- ci, ki jih bodo v vseh treh občinah našli in z njimi sklepali dogovore. Ne gre zametavati dejstva, da bodo tudi stroški manjši, saj se enak seminar ne bo ponavljal v vseh treh občinah, ampak bo prirejen za vse interesente v eni izmed njih. Vsi trije upravniki delavskih univerz bodo skupaj s poklicnimi stro kovnjaki sestavljali strokovni kolegij, ki bo usmerjaj delo s strokovne plati. Skripta za posamezne predmete, ki zadevajo celotno področje, in za skupne seminarje bodo izdajali pri delavski univerzi, ki bo po akcijskem programu dolžna prirediti takšen seminar. Dogovorili so se tudi to. da bo v prihodnosti ena izmed delavskih univerz, seveda tista, ki bo imela za to največ pogojev, prevzela vse poklicne sodelavce s področja, ki jih kanijo pridobiti. Delavska univerza v Vidmu-Krškem bo tako kot ostali dve v Sevnici in v Brežicah rešena mnogih »skrbi in težav ter se bo laže in na-črtneje posvetila izobraževalnemu delu. Pravkar pripravlja niz predavanj in seminarjev s področja higi-ensko-tehnične varnosti v podjetjih Takšen izobraževalni poseg je umesten, saj ugotavljamo, da število nesreč pri delu še vedno narašča. Strokovne analize opozarjajo na to, da v večini primerov botruje nesrečam nepoučenost ali malomarnost. Delavska univerza iz Vidma-Krškega pripravlja potujočo razstavo, na kateri bodo obiskovalcem predstavili na 20 stojalih fotografije in grafična ponazorila o nesrečah pri de lu, hkrati pa tudi sodobne pripomočke higiensko-tehnične zaščite. Razstava bo obiskala Videm-Krško, Brestanico, Kostanjevico in Senovo. V vseh naštetih krajevnih središčih bodo v času razstave prirejali za področne kolektive predavanja, ki bodo razporejena tako, da jih bodo lahko obiskovali delavci vseh delovnih izmen. Med predavanji bodo z episkopom predvajali razne fotografije o higienskotehnlč-ni zaščiti in vzrokih posameznih nesreč. Št. 43 (70!)) DOLENJSKI LIST 1 Oflilan ailipcie: REICHSTAG V PLAMENIH 42 »Če slišim besedo kultura, tedaj primem za samokres!« To je stavek iz gledališke drame Hansa Jobsta, edinega nacionalsocialističnega pisatelja v tistem obdobju. Na Goebbelsovo zahtevo so njegovo dramo igrala vsa nemška gledališča. Kolone so marširale. Marširale in pele: »če judovska kri teče pod nožem, nam je še enkrat bolje...« To je bila »nova« doba. Zato so kolone SA prepevale:« Rdeča zalega, zmeljimo jo v kašo! SA maršira — cesta naj bo prosta!« Prišla je ura obračuna! Za nazaj in za naprej. Nacisti so posegli v gledališča, film in upodabljajočo umetnost. Na vrsto so prišle šole in univerze. Spisek iz šol in univerz pregnanih učiteljev in profesorjev je grozotna priča »nove« nemške ureditve. Nemški tisk In časopisi so bili poslej le zvočniki Goebbelsove propagande. Nacisti so prepovedali večino inozemskih časnikov. V Nemčiji ni bilo poklica, ki bi ne doživel čistke. Na vrsto so prišli tudi sodniki, advokati in zdravniki. Ura obračuna je prišla! Bila je grozna. Napočila je prva nemška bartolomejska noč, noč pokola, ki so jo v Nemčiji uradno imenovali »noč dolgega noža« (»Nacht des langen Messers). Tole bil uradni nacistični naziv za krvav obračun, ki je divjal po Hitlerjevem prihodu na oblast. Po nepopolnih podatkih so oddelki SA »preverili« v letu 1933 60.000 ljudi. Kasarne SA so spremenili v mučilnice. Politični ujetniki so bili aretirani brez zakonite osnove. Dovolj je bila ovadba ali pa drobna osebna zamera. V začetku julija 1933 so bila koncentracijska taborišča že znana. V njih je zdelo že 40.000 mož in žena. Niso jih sodili in nihče izmed njih ni vedel, kako dolgo bo trajala njegova kazen. »V Nemčiji vladata red in mir,« to je bil uradni odgovor nacističnih oblasti, ko je inozemski tisk opisoval nacistična grozodejstva. Ljudi, ki so si dopisovali z inozemstvom, so prisilili, da so v pismih pisali, da je v Nemčiji položaj miren. V zaporih pa so nacisti mučili jetnike s pravim sadizmom: dajali so jim piti ricinusovo olje in lastni urin, lizati so morali lastno kri. Nacisti so mislili resno, ko so govorili: »Zaposlili bomo industrijo konoplje.« V mislih s oimeli konopljine vrvi za vislice. Takšna je bila pot novih gospodarjev Nemčije, ki so si nadeli ponosno ime »nadljudje«. Nacizem je že zdavnaj obljubljal, da bo rasno očistil Nemčijo, In Hitler je v svoji knjigi Mein Kampf določno povedal, da bo pometel z rasno nečistimi primesmi v nemškem ljudstvu. Po njegovem so bili vsega zla krivi Judje. Prišla je ura obračuna! Hitler je načel »judovsko vprašanje«. Pričel je preganjati Jude. 2e 1. aprila 1933 se je pričel uradni bojkot proti judovskim trgovinam in obratom, pred katerimi so se pojavili uniformirani SA-jevci. Sleherna nacistična organizacija je prejela natančen program bojkota. Judje so morali vrniti potne liste. Nemška dekleta so »opozorili«, naj se ne družijo z judovskimi mladeniči, če nočejo veljati za »judovske kurbe«. In tako so se čez noč rodili uradi za ugotavljanje porekla. Ugotavljali so, kdo je in kdo ni rasno čist. Bilo bi odveč govoriti o posledicah teh ugotovitev! . Se včeraj so bili ljudje spoštovani zdravniki, advokati,' športniki, profesorji, učitelji, novinarji in uradniki. Odslej so bili to le še Judje, ki nimajo več pravice živeti v nemški sredini. ., To je bil začetek viharja, ki se v nacistični Nemčiji ni nikoli polegel. Fašizem ne pozna meja v gro-zodejstvih. Tak se je moral pokazati tudi v Nemčiji. Svet ga je predobro spoznal, posebno, ko so borbe »nadljudi« preplavile nemške državne meje in zamajale v temeljih Evropo in ostali svet! Toda preden se je to zgodilo, je Hitler opravil še poseben obračun, ki nas lahko le še bolj prepriča, da fašizem ne pozna predsodkov. Na poti k neomejeni oblasti se je pojavila nova nevarnost v lastni hiši. Ta nova nevarnost so bili voditelji oddelkov SA. ki jim je poveljeval načelnik štaba — Ernst Rohm. ZADNJA OVIRA: ERNST RoHM Hitlerjeva vlada se je zatekla k nasilju, k metodam zastraševanja. Sodstvo ni imelo nobene prave veljave. Skupine SA so si uredile po zapuščenih skla diščih in kleteh svoje »bunkerje«. Semkaj so vlačili žrtve", jih mučili in ubijali. Semkaj so zapirali tudi ljudi, ki so jih izpustili šele, ko so zanje.dobili odkupnino. Oblasti so marsikateri zločin proglasile kot politični ukrep. Ljudi se je lotil nemir, ker je zakonitost izgubila moč, življenje pa je postalo negotovo. Toda nasilje je našlo tudi svoje oboževalce — predvsem mladino. To je bil neke vrst prekticuški idealizem. V oddelke SA so se vključevali vedno novi de-settisočm, ki so hoteli zavreči stari način življenja. Mladina si jc želela dramatičnih zapletov in akcije, ki jo je napovedoval Hitlerjev prihod na oblast. Nacistična propaganda je prepričala večino nemškega ljudstva, da prihaja novo obdobje. Ko je Hitler »zavzel« oblast, je bilo v Nemčiji 6 milijonov brezposelnih. To je bila močna armada zrevoltiranih bednikov, ki so bili pripravljeni iti za vsakim, ki bi jim obljubil vsakdanji kruh. Hitler jc podžigal svoje ljudi k akciji in navduševal oddelke SA takole: IZPOLNJENA OBLJUBA »Vaza spominov« v Vranovičili, eden izmed spomenikov naše revolucije Asfaltna preproga, dolga 1096 kilometrov, je dobila' svojo dokončno obliko. Stkale so jo marljive roke nad pol milijona mladih Jugoslovanov. Zgrajen je naš novi kolos. Novi produkt »Bratstva in enotnosti«, ki se. razteza kar čez štiri republike. Prikličimo si v spomin! Prve delovne akcije so se začele 1. aprila 1948. To je bil novi izraz mladih Jugoslovanov. Sporočiti mladini vsega sveta, kako je treba obnavljati svojo, od vojne opustošeno deželo. Na akcijah, v delu, s pesmijo in tovarištvom. V prostem času razni tečaji, športna tekmovanja. Okrog 200.000 mladincev in mladink se je usposobilo za upravljanje avtomobila, traktorja, mopeda, za delo v raznih strokah. 16.000 mladincev in mladink iz tujih dežel je navezalo stike z našo mladino na akcijah v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji. Na čvrstih temeljih je zgrajena nova trdnjava. To je nova Jugoslavija — rojena pred dvajsetimi leti v skromnem bosenskem mestu Jajcu. Najmanj rojstev v Zahodni Nemčiji Po statistiki živi na vsakem kvadratnem kilometru zemlje na svetu 26 ljudi. Še pred desetimi leti jih je na vsakem kvadratnem kilometru živelo samo 18. Kot povzemamo iz demografskega koledarja, ki ga je izdala OZN, so ljudje najgosteje naseljeni na Nizozemskem, in sicer 346 na kvadratni kilometer. Največ prostora imajo ljudje v Južni Afriki — na vsakega človeka pride Grobnica s telefonom Tovarnar čevljev Maurice Morel iz Arpajona (Francija) je naročil pri telefonski upravi telefonsko zvezo s svojim grobom. Priletni milijonar bi se želel tako izogniti vsaki morebitni neprijetnosti, ki bi se mu utegnila dogoditi v grobu. Razen tega si je tovarnar čevljev dal napeljati v svojo družinsko grobnico tudi poseben alarmni zvonec. Čevljarski milijonar je vztrajal pri svoji zahtevi, ker je že pogosto slišal, da so bili pokopani ljudje, ki v resnici niso bili mrtvi. en kvadratni kilometer prostora. V Kanadi živita na enako velikem prostoru dva človeka, v ZDA pa dvajset. V Severni Ameriki živi 65 odstotkov vseh ljudi v mestih, sledi Evropa z 58 odst., Oceanija s 56, Sovjetska zveza in Južna Amerika s po 48 odstotki. Največje število rojstev na svetu je na Slonokoščeni obali in sicer 56,1 na 1000 ljudi; na zadnjem mestu je Zahodna Nemčija s samo 10,6 promila rojstev. Najmanjšo umrljivost- na svetu ima Island, in sicer sedem smrtnih primerov na tisoč ljudi. Največjo umrljivost otrok so zabeležili v afriški republiki Gabon, najmanjšo pa na Švedskem in Nizozemskem. Največji letni prirastek ljudi ima Gana, in sicer 4,1 odstotka. Države z visokim odstotkom letnega prirastka so Albanija, Brazilija, For-moza, Kenija, Mehika, Filipini, Siam. Povprečno je v Evropi in v Severni Ameriki več žensk kot moških, v Aziji in v Oceaniji pa je obratno. Na vseh delih sveta je v nižjih sta-. rostnih skupinah več moških kot žensk, ker se rodi- več moških kot žensk; ker pa je odstotek umrljivosti pri ženskah nižji, polagoma številčno prevladujejo v večini držav na svetu. Z najdaljšo življenjsko dobo na svetu se ponaša Francija, poleg nje pa tudi Nizozemska in Norveška. Povprečna starostna doba znaša v teh zelo razvitih državah celo 75 let. Najpogosteje se ločujejo na Deviških otokih, kjer so 4,3 ločitve na tisoč ljudi. i --' Pred nami je nekaj udeležencev te edinstvene akcije na svetu. Nekaj mladincev in mladink iz Novega mesta, ki so od leta 1958 do danes prispevali svoj delež trasi Ljubljana — Gjevgjelija. Posredujemo nekaj njihovih spominov na dneve, ki So jih preživeli na avtomobilski cesti. TILKA MODIC: »Sem ena izmed prvih mladink, ki so sodelovale pri graditvi avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb. Dva meseca in pol sem delala v sestavu I. novomeške delavsko-kmeeke brigade v Mokricah. Mesec in, pol smo pripravljali taborišče za prve brigadirje. Zadnji mesec sem bila že na trasi.« — Najlepši spomin? — smo jo vprašali. »Hm, težko reči. Morda je to zdaj, kadar se peljem po tem delu avtomobilske ceste. Počutim se tako srečna . ..« •JANKO SAJE: »Moj debut pri graditvi avtomobilske ceste je bil v maju 1959. Tedaj je VII. novomeška brigada »Milan Majcen« delala pri Negotinu na Vardarju, torej na odseku ceste Gjevgjelija — Skopje. V istem taborišču so bile tudi brigade skoraj iz vseh krajev Jugoslavije. Bilo je hrupno in veselo od vstajanja pa do poznih večernih ur, ko je pesem zamenjala udarce krampov in lopat. Moj najljubši spomin? Slovesna razglasitev rezultatov dela. Glavni štab je našj brigadi dodelil štirikrat naziv udarne in štirikrat pohvaljene! Spominjam se tudi prelepega izleta na kmetijsko gospodarstvo v Kavadarcih.« Isto leto je pomagala graditi avtomobilsko cesto tudi mladinka FANI Riti!IN. V IX. novomeški delavsko-kme-čki brigadi je september in VALENTIN HUMAR TILKA MODIC JANKO sa.1F »Ne smete je utrujati. Ko vam bom dala znamenje, da odidite, vas prosim, da ne odlašate.« Maigret je skomignil z rameni in prvi stopil v belo sobico, v kateri je Marija po vsem videzu dremala, medtem ko je otrok spal v zibelki zraven postelje. Vendar je njene na pol zatisnjene veke predrl pogled, ki je pazljivo opazoval, kaj moža počneta. Maigret je odložil klobuk na stol in rekel Cehu: »Ali bi jo hoteli povprašati po imenu?« Brez posebnega upanja je čakal. Res je ženska samo ošinila s sovražnim pogledom človeka, ki govori njen jezik. »Ne odgovori,« se je oglasil prevajalec. »Kolikor morem soditi, ni Čehinja, ampak Slovakinja. Spregovoril sem ji v obeh jezikih, in ko sem uporabil drugi jezik, je zadrhtela.« »Prosim, razložite ji, da ji prav zares svetujem, naj odgovarja na moja vprašanja, drugače se lahko zgodi, da jo še danes kljub njenemu stanju prenesejo v bolniški oddelek jetnišnice Sante.« Bolniška strežnica, ki se je prestopala po sobi, je zamrmrala kot sama pri sebi: »To bomo šele videli!« Potem se je obrnila k Maigretu. »Mar niste pod stopniščem prebrali, da je kaditi prepovedano?« Komisar je nenavadno ubogljivo potegnil pipo lz ust in pustil, da mu je med prsti ugasnila. Marija je nazadnje izrekla nekaj besed. »Odgovarja, da ji je to vseeno,« je rekel Ceh, »in da nas vse sovraži. Nisem se zmotil. Res je Slovakinja, najbrž iz južne Slovaške, dekle z dežele.« Maigret je iz žepa izvlekel svojo črno beležnico. »Vprašajte jo, kje je bila ponoči od 12. na 13. v zadnjem oktobru.« Tokrat se ji je videlo, da jo je zadelo, pogled ji je potemnel in trdo se je zastrmela v komisarja. Vseeno ji z ustnic ni prišel noben glas. »Enako vprašanje za noč od 8. na 9. december.« Marija se je vznemirila. Videlo se je", kako se ji vzdigujejo prsi. Nehote se je zganila v smeri proti zibelki, kot da hoče vzeti otroka in ga obraniti. Bila je čudovita samica. Edinole bolniška strežnica ni opazila, da je to ženska druge rase kot oni, in je z njo ravnala kot z navadno žensko, kot s porodnico. »Ji še ne boste kmalu nehali postavljati neumna vprašanja?« »Ce je tako, pa ji postavimo drugo vprašanje, ob katerem se boste morebiti premislili, gospa ali gospodična.« »Gospodična, prosim.« »Prosim, prevajajte, gospod. V teku te noči od 8. na 9. december je bila na neki kmetiji v Pikardiji, v Saint-Gilles-les-Vaudreuves, cela družina barbarsko pomorjena z udarci sekire. Ponoči od 12. na 13. oktober sta bila dva starca, kmeta, enako ubita na njuni* kmetiji v Saint-Aubinu, tudi v Pikardiji. Ponoči od 21. na 22. november so bili napadeni dva starca in njun strežnik, ubog bebec, tudi z udarci sekire.« »To so pravi, da je po vašem bila ona?« t »Trenutek, gospodična. Dovolite, da gospod prevede, kajne?« Ceh je prevedel. Komaj je spregovoril, se Je ženska v postelji na pol privzdignila. »Do 8. decembra se ni nič vedelo o morilcih, ker za njimi ni nihče ostal pri življenju. Me razumete, gospodična?« »Mislim, da vam je doktor dovolil obisk samo i» nekaj minut.« »Nič se ne bojte. Saj je krepka ženska. Le poglejte si jo.« obtoka" Preživela na delu pri AleKsil" »Baz«1 zabavnih večerov, na i«i«*n smo bili pomešajo v3j.rriadi Jugoslovani, sem najraje obiskovala razne te-jgje. Diploma tečaja »Elek-trika ¥ gospodinjstvu« mi sedaj P^a, o* skoraj vsa manjša Popravila v . stanovanju op^un sama.« »Let* 1960 se bom najbolj oniil«&l prav zaradi delovni a** v Srbiji,« nam je "Lel tf^ec BORIS KU-"Delal sem v sklopu gdnjeMske brigade, ki so sestajali dijaki in dijake * Trbovelj, Kranja, LjuD'J81* & Novega mesta. Naša specialna brigada je pomaga18 delavcem in -uisluž- ncem Podjetja »Mostograd-nja« *NiSa- T° Podjetje je trasira10 odsek avtomobilske ceste pograd — Osipaonica, FANI KKH1N ki je bila prav pred kratkim odprta za promet... V prostem času smo organizirali razne izlete v bližnjo okolico. Nedvomno je bil najlepši izlet do groba Neznanega junaka na Avali.« Dijak učiteljišča JURE PERKO je bil na avtomobilski cesti lani in letos. Lani kot komandant v XVIII. novomeški brigadi »Mirana Jarca« pri Svetozarevu, letos pa je bil komandant VI. ljub- ljanske srednješolske brigade »Janka Premrla-Vojka«. »Ne vem, katero akcijo bi posebej poudaril,« nam je rekel živahno. »Na obeh smo bili zmeraj med najboljšimi. Nekaj pa nam je vendar kvarilo celotni plasma: v športu smo redno tekmovali, pa tudi redno izgubljali tekme.« Imamo še enega mladinca iz letošnje akcije. To je VALENTIN HUMAR. — Bii je AlGE ZA LJUDI NA MESECU v STo ;n državah a™- rikeSLenUtno Poskuse ln P 1*1• s katerimi naj bi točeno rešili vprašanj prehrane človeka na Mesecu. Izpopolniti nameravajo mož-neuti regeneracije hrane iz telesnih orpa.n<;lrih i^ln^b-rni Vohunska afera v ZDA poročilih iz WashingtDna jjjdijOdkrili eno največjih S°tiU!>^ih" afer v zgodovini v°^jS»? tajne službe. Kot atL 'jashingtonski tednik PjrLjdj Star«, je podčastnik , fi 1 Mradu za nacionalno r3^'ls"i 0 de-j ^os^'i ameriške tajne službe- i q* fjed odkritjem je na-^Jl-letni Dunlap, oče pe-Praol(Ji, samomor. Po pisati" ^fnday Stara«, ki se 0J*gj|iia »verodostojne vi- re«, je dobavljal Dunlop Sovjetski zvez: vse podatke, ki jih ima ameriška vohunska služba o sovjetskih atomskih podmornicah, raketnih enotah in premikih njenih čet. ZAPLETEN PRIMER Osebe, ki morajo zaradi svojih opravkov pogosto potovati po svetu, so glede narodnosti in državljanstva pogosto v zadregi. Še posebno nerodno je, kadar d'obijo taki ''ljudje otroke. V takem zamotanem položaju sta se znašla zakonca Jalin. Robert Ja-lin, Kanadčan, rojen v Kal-kuti v Indiji, in njegova Žena rSjena v Johannesburgu v Južni Afriki, sta dobila hčerko Varido, ki se je rodila v Tokiu na Japonskem. Zapleteno, kaj? No, oče in mati sta •c enim samim zamahom presekala gordijski vozel: za hčerko sta zahtevala angleško državljanstvo in ga tudi dobila. VaS teUnik? DOLENJSKI LIST! astronavtov samih. Kokoši, ki bi jih na Mesecu lahko hranili z algami, bi lahko predstavljale ogrodje jedilnega lista za astronavte. V bližini kalifornijskega mesta Lancaster so začeli vzgajati posebne vrste alg, ki bi služile za izredno hrano kokošim. Računajo, da bi lahko na sorazmerno majhnem prostoru pridelali letno deset ton teh alg. Ker pa predstavlja predelava človeške hrane iz alg za zdaj težko rešljiv problem, so se znanstveniki odločili za posebne posrednike, najverjetneje kokoši ali zajce, ki bi se hranili s hrano, pripravljeno iz alg. predsednik sveta v naselju »Udarnik« pri Smederevu. Pa naj raje pove sam: »Naloge našega sveta niso bile prav nič lahke. Svet je moral skrbeti za življenje in delo osmih brigad v naselju. Toda težave so nam veliko lajšali sami brigadirji s svojim neoporečnim delom in disciplino v taborišču. Zanimivo, da sem med vsemi temi brigadirji bil edini Slovenec. Najlepši trenutek sem doživel ob zaključku dela naše izmene, ko so sporočili rezultate in podelili priznanja. Vse brigade so dobile naziv udarne in plaketo AVNOJ, najvišje priznanje letošnje akcije,« »Kaj pa najtežji trenutek? - smo vprašali Humarja. . »Novica o katastrofi v Skopju. Taborišču je zastal dih. Vsi smo takoj ponudili svojo pomoč in zadnji dinar iz žepa.« H Zaključena je velika eta-H pa mladinskih akcij. Ob-|H ljuba je izpolnjena. Pri-£| hodnje leto bodo pa spet zapeli krampi in lopate. |H Takrat pri graditvi ja-jgj dranske magistrale. To je 1^ obljuba mladine Titu in |(| vsem Jugoslovanom. Tekst in posnetki: B. ENKA — Le poglej, kako bo očka zdajle pridno pogoltnil zdravilo! §e Minerom * v0\pfc kot levini^1!1!15* poleg svoJega otroka, kot l"0\» črncev J ' kot Je morala biti lepa na čelu sVtVevedite h netoK 00 na nev!?edo za Desedo, vas prosim: 8. de-ce j«l0srečilo da J- pozabili- Devetletnemu dekletcu trije- e Preden c~ boso v srajčici zdrknilo iz po->,5%, kj's° Pomislili nanjo, in se je skrilo v f0 isK^Ta je vhiil1 n*omur prišlo na misel, da bi S5', ?ensko kil?" ie slišala- VideIa Je mlad0 rJa-nienen.atere, m~J* d,rzala plamen sveče k nogam 2&I" '£aremu^Sh,m i50 Je ede" °d mož razklaf to-petica ip dru8i Pa Je tovarišem natakal s^šis je ta^ «•rotiia'se zvijaia °d b°iečine- S>edtem\£OSteljo Porodnice. ne i* r s tem da -e- ale smehljaje še povečala nje Pr5irf$8im ' JG Pritiskala g°rec0 cigareto na jJjSfif!<< je "govarjala strežnica. o^Vj|če^°iPsf^Mari-j0' ki ga ni spustila iz C h Sa te in li zer»cami sklonjena sama-vase. VL >r »ta dn?I ?ma kaj odgovoriti.« nasitilo segla samo to, da se je zaničljivo tPiJSto ftto )l se ie kIanJu izmaknilo, ki je v A'^iV sm0 davi J vzeh za • svojo v neki družini sMto*0 lJa bVp,»MStavi11 pred ^grafijo te žen-dt.ji * S"0- 2 gotovostjo jo je prepo-del' M^oci fotn^n? ej Povedal. Pač pa so ji samo Jfc^teef tak° ra2bUrila' d8 n» ^iga vzdigni zaJ°kal in strežnica je pogledala pre%' ea je k zibke in medtem ko ga je Was oŠ ves cas gledala. /V6 b'lo zl llm,- da Je čas, gospod komisar.« ie %^ . te 'J"«1*, o katerih govorim, tudi 8 je 'reba podojiti.« »Naj ga podoji.« Gotovo je bilo to prvo takšno Maigretovo zasliševanje, med katerim je neki novorojenček pritiskal ustnice na bele prsi morilke. »še zmerom nič ne odgovori, kajne? Najbrž tudi ne bo nič rekla, ko. ji boste govorili o vdovi Rival, umorjeni kot vsi drugi na njeni kmetiji 19. januarja. Ta je zadnja. Njena hči, stara štirideset let, je tudi ostala živa. Mislim, da je Marija bila zraven. Kot vsakokrat so na truplu našli sledove opeklin. Prevedite.« čutil je okoli sebe globoko nejevoljo, nemo sovražnost, ampak se za to ni zmenil. Bil je izmučen. Ce bi ostal pet minut v kakem naslanjaču, bi zaspal »Zdaj ji govorite o njenih tovariših, njenih mo ških, o Viktorju Polienskem, nekakšnem vaškem tepč ku z goriljo močjo, o Sergiju Madoku, z debelim vra tom in mastno kožo, o Karlu in o fantu, ki mu pra vijo Peter.« Ženska je ta imena požirala Maigretu z ustnic in je ob vsakem zatrepetala. »Ali je bil mali tudi njen ljubček?« »Naj prevedem?« »Prosim. Saj je ne boste vi spravili v zadrego.« Ko so jo spomnili na mladeniča, se je naslonila in se ji je posrečilo nasmehniti. »Vprašajte jo, ali je mladi fant zares njen brat.« Čudno, včasih se je v očeh te ženske pokazala topla nežnost, in.ne samo, kadar je stisnila otrokov obraz k prsim. »Prosim vas,« je nadaljeval Maigret, »da zdaj zelo natanko, besedo za besedo prevedete, kar bom povedal. Možno je, da je od tega odvisno življenje vaše rojakinje. Recite jI najprej to: da je od tega, na kakšno stališče se bo postavila, odvisno njeno življenje.« Marija pa ni niti trenila. Postala je samo malo bolj bleda, potem se ji je posrečil nasmeh. »Obstoji še neki drug individuum, ki ga ne poznamo in ki je bil njihov vodja.« »Naj prevedem?« »Prosim.« ALBERT BENI: DRAMA S prijateljem sva napisala dramo. Delala sva leto dni. Z ljuDezmjo in navdušenjem. ■ urama je bila naposled napisana. Uspelo nama je, da sva zanjo vz,bucula zanimanje nekega znanega režiserja in njegovega prijatelja, igralca, ki sta jo prebrala. V začetku sta bila pri branju resna in zamišljena, toda že v tretji minuti sta se pričela smehljati, dokler nista na koncu prvega dejanja izbruhnila v pravcato rezgetanje. Ko sta jo prebrala, sta režiser in njegov prijatelj hkrati vzkliknila: »Bomba! Prava bomba!« S prijateljem sva se spogledala in se zadovoljno nasmehnila. Nato smo popili črno kavo in pričeli kratek razgovor. — Napisala sta pametno, globoko in duhovito dramo. Dialog je tekoč. Osebnosti so močne. Tematika je zanimiva in vznemirljiva. V njej je nekaj klasičnega! — je dejal režiser, njegov prijatelj pa je odobravajoče kimal z glavo. Midva pa sva se naravnost topila od navdušenja in samo najina prirojena skromnost nama je preprečila, da nisva takoj pomislila na spomenik nekje sredi mesta. — Samo, — je nadaljeval režiser, — v drami je oseba, ki je popolnoma nepotrebna. Prav lahko bi jo vrgla ven, ker ničesar ne prispeva k razvoju dejanja. To je heroj Fridolin! — Kaj? Kako? — sem dahnil. — Zaradi njega sva izgubila toliko noči! Kakšen ogenj vendar gori v njegovih samogovorih! Ne! Nikakor! Toda režiser in igralec sta bila neizprosna in čez tri * dohodka. Konec tretjega tromesečja s° % ustvarili 88,4% plana za leto 1963, odnosi med prej navedenimi pokazatelj' pa so se še poslabšali. Pavšal bi prenesli laže kot redni obračun Občinska skupščina" je hotelu Sromi* zmanjšala njegov redni prispevek zft občiaskl investicijski sklad. Določili -,0 okroglo številko, preostanek do rednega obračuna pa mora hotel odvajati z* rezervo v svoj poslovni sklad. Ta sredstva so na področni banki blokirana 'n Jih ne morejo uporabljati niti za obratna sredstva. V prvem polletju so i1?1 zbrali za nekaj manj '-ot en milijon ' narjev. Pavšalni obračun obveznosti bi i1"1 zagotovil vsaj nekaj sredstev za sJtl»<,f' Nekaj ho treba vsekakor ukreniti, f*" metni davek od alkoholnih pijač, ki R* plačujejo od končne cene z» liter. spodbuja k točenju kvalitetnih vin. Vfj liko boljše in pravičneje bi bilo, ko prometni davek plačevali /ni-skn za liter stocenrga vina. Pri 0<0" sedanjem načinu so prizadeti zlasti ^ stinski obrati višjih kategorij, ki rajo v kalkulaciji za prodajno ceno ni')- SPODNJE Obveščanje, izobraževanje, statuti Komisija za ideološko vzgojo pri občinskem odboru SZDL v Vidmu-Krškem je v svojem programu zajela proučevanje obveščenosti občanov, raznih oblik izobraževanja ter statutov občinske skupščine in krajevnih skupnosti. Obveščenost občana o razvoju in o vsem, kar je pomembnega v bližnji in daljnji okolici, je eden izmed stebrov demokratičnosti v našem družbenem sistemu. Vpliv in neposredno odločanje pa sta mogoča samo, če je sproti obveščen o vsem, kar se ga tiče bodisi posredno, bodisi neposredno. Občinski statuti, ki jib še pripravljamo, in statuti krajevnih skupnosti bodo morali temu problemu posvetiti precej pozornosti. Da bi lahko razpravljali o tem, kako naj poteka obveščanje občanov v bodoče in kakšne slabosti bo treba pri tem odpraviti, moramo vedeti najprej, kakšno jc bilo obveščanje doslej. Komisija za ideološko vzgojo pri ObO SZDL v Vidmu-Krškem se je zato odločila proučiti dosedanje delovanje i" vpliv sredstev za informiranje v občini ter hkrati s tem ugotoviti tudi to, kako so ta sredstva razširjena in koliko se jih občani poslužujejo Ocenili bodo tovrstne Vplive domačih šapirografira-nih glasil, ki jih izdajajo posamezne krajevne organizaci- je SZDL, tovarniškega tiska, Dolenjskega Usta in Celjskega tednika ter se pomudili tudi ob vprašanju, kako uporabiti za boljšo obveščenost občanov novo radijsko postajo v Brežicah. Občana lahko obveščamo o marsičem tudi s pomočjo razgovorov v klubih. Tam lahko prebivalci načnejo razne probleme, ki so zanje pereči in daja hkrati mnoge pobude, kako jih rešiti. Življenju v klubih, ki so jih krajevne organizacije SZDL hitele u-stanavljati v zadnjih dveh POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO letih, gre posvečati mnogo pozornosti in ga programsko usmerjati. Skozenj bi lahko v vrsti sproščenih pogovorov posredovali potrebne informacije, prirejali predavanja in se lotili tudi seznanjanja ljudi z zunanjepolitičnimi dogodio. Zlasti o zunanji poli- tiki bo treba prirejati več I predavanj kot doslej. Na letošnjih občinskih vo- 1 litvab se je dosedanji sestav |j odbornikov zelo spremenil. 1 Večinoma so bili v občinsko j skupščino izvoljeni novi, S mlajši ljudje, pa tudi v sve- I tih in komisijah je enako. I Mnogi novi odborniki in tla- ( ni svetov ter komisij ne po- I znajo dovolj problematike, I ki jo morajo pretehtavati in o njej odločati, in so zato potrebni pomoči. Komisija za ideološko vzgojo meni zategadelj, naj bi jim z nizom predavanj posredovali vse o našem družbenem razvoju ter jih hkrati s tem seznanili tudi s krajevno problematiko. Občinski statut in statuti krajevnih skupnosti bodo morati obveščenosti občana in odnosom med posameznimi organi skupščine ter občani posvetiti kar največ pozornosti. Najpomembnejše pa je to, kako bodo statuti človeku zagotovili njegov prostor v občini in mu dali možnost, da bo lahko uveljavljal svoje pravice in opravljal dolžnosti čimbolj sproščeno in nemoteno. Smedničani na zboru volilcev Občani iz okolice Smednika pri Vidmu-Krškem so dali pobudo za sklicanje zbora volivcev, ker so se želeli pogovoriti1 o neprevozni cesti, ki povezuje Smednik z Rako. Zaradi slabega vzdrževanja se je ta okrajna cesta v letošnji jeseni na več mestih ugreznila in je popolnoma neprevozna. Smedničani ne morejo v Rako, kjer so področni Krajevni urad, sedež KO SZDL, posta, trgovina, šola in druge važne ustanove, poleg tega pa ne morejo pospraviti nekaterih pridelkov 6 Polj. ki se raztezajo ob obeh straneh ceste, ,uitl «opnr»iU.,Jesen Bke setve. Zbora volivcev, za katerega so dali pobudo, se Je v nedeljo, 20. oktobra, udeležil predsednik občinske skupščine inž. praoc Dragan zbor je zelo uspel. Pogovorili so se o popravim ceste » o ureditvi priključka na avtomobilsko cesto, ki so ga svoj čas Prebivalci naredili s prostovoljnim delom, pa so ga prometni or-sm zaprli. Ker je cesta Smlednik-Raka za okoliške prebivalce zelo pomembna. Je ireba takoj začeti z obnovitveni-mi deli. Popravilo bo uresničeno B Pomočjo okrajnih in občinskih organov. S posredovanjem^okraj-ncB» inšpektorja za ceste, katere Ea ie občinska skupščina obvestila 0 stališčih prebivalcev, so se že »Celi razgovori s Cestnim podjet Jem h: Novega mesta, ki bo kma-'Htelo z deli. Hkrati s tem so ™*ele tudi tehnične in finančne Priprave za ureditev priključka na avtomobilsko cesto, r. deli pa bo-oo Pričeli takoj, ko bo oboje re- Prebivalci so na zboru načeli tudi vprašanje gasilskega doma, ki bi ga radi zgradili. Predsednik inž. Dragan jim je pojasnil, da si občina prizadeva za ustanovitev močnega, sodobno opremljenega gasilskega centra v občini, ki bi bil pripravljen kadarkoli gasiti požare na vsem območju. Gradnja gasilskih domov na podeželju zato ne pride v v poster, čeprav bodo področne gasilske enote se vedno obstajale kot nujno dopolnilo poklicne enote. Manjše požare bodo lahko, pogasile same, v večjih- pa pomagate poklicnim gasilcem. Razen tega pa ne gre podcenjevati družbeno-političnega pomena gasilske organizacije na terenu. Ker prebivalci tudi drugod želijo graditi gasilske domove, morda pred vsem zato. da bi ng ta način dobili družbeni prostor za shajanje in prireditve, bs tako drugod kot v SmednUru treba zadevo načeti drugače. Na zboru volivcev so se strinjali s predlogom, da bodo strokovnjaki zadevo premotrili in našli rešitev. Zgradili bi shrambo za gasilsko orodje in ob njej družbeni prostor, oboje z denarjem iz gasilskega sklada, s pomoč-jo ostalih razpoložljivih sredstev ter s prispevki ln sodelovanjem prebivalcev. Na zboru volivcev, ki je najbrž prvi, kar so jih po sprejemu nove ustave sklicali volivci, je predsednik občinske skupščine prebivalce seznanil tudi s pomembnejšimi zunanjepolitičnimi dogodki. Razšli so se zadovoljni in so izjavili, da si žele Se več takšnih pogovorov in stikov. Bo na Planino vozil avtobus? Zadnje dni so začeli temeljito popravljati cesto iz Sevnice proti Hanini. Pri drugem kilometru urejajo strugo Sevnične, ki je izpodjedla okrog 100 m ceste. Strugo betonirajo. Pod Planino urejajo tudi most preko Sevnične. Ko bo cesta urejena, bi prebiivalci Podgorja in Zatou kovja radi, da bi v teh krajih uvedli avtobusno progo. Upamo, da bodo odgovorni že kaj uikrenili, saj imajo avtobuse žo vsi manjši kraji. S. Sk. Za 40 milijonov uslug v 7 servisih Stanovanjska skupnost v Sevnici ima 7 servisnih delavnic; javno pralnico, obrat družliene prehrane, ključavničarstvo, pleskarstvo, kroja-štvrj in servis za komunalne službe. Vsi servisi razen zadnjega so namenjeni neposredno potrošniku. Letos so vsi servisi stanovanjske skupnosti opravili za 40 milijonov dinarjev uslug, servis za komunalne službe pa jih je opravil za 18 milijonov dinarjev. Tekmovanje krajevnih organizacij ] Socialistične zveze V občini Videm-Krško se tudi letos pripravljajo na tekmova- | nje krajevnih organizacij SZDL, ki je že v preteklem obdobju dalo | lepe uspebe in poživilo delo Socialistične zveze na terenu. Preden i se bodo lotili tekmovanja, bo treba urediti evidenco članstva. Do- | sedanje knjige članov, v katerih so vodili sezname pod zapored- | no številko, se niso obnesle, ker je bilo težko imeti v razvidu tiste, | ki so se odselili ali prišli na novo. Zato so se odločili za kartoteč- | ni način, ki bo veliko bolj uporaben in bo nudil boljši pregled. | Tudi letošnje tekmovanje se bo odvijalo v dosedanjih oblikah, j poudarek pa bo zlasti na delovanju krajevnih organizacij Socia- j listične zveze pri oživljanju področnih skupnosti. Zmagovalci bodo j prejeli praktične nagrade, s katerimi bodo lahko dopolnili opremo j klubov ter poživili družbeno življenje na svojem področju. »iailMIlMIlllJIIMIIMIIIII^ NACRTI ZA POSTOPNO UREDITEV KOPITARNE SO PRIPRAVLJENI KOPITARNA: začeti je treba! V načrtih za preureditev sevniške Kopitarne je predvideno, da se bo po končanih preureditvenih delih povečala vrednost proizvodnje za 160 odst, kar pomeni, da bi se od sedanjih 900 milijonov dinarjev na leto povzpela na več kot 2 milijardi 300 milijonov, izvoz bi se povečal od dosedanjih 200 tisoč dolarjev na okroglo 600 tisoč dolarjev, pri tem bi pa namesto dosedanjih 15 tisoč kubičnih metrov lesa porabili na leto le okoli 28 tisoč kubničnih metrov. Iz tega lahko razberemo, da bi les po preureditvi uporabljali veliko bolj gospodarno kot doslej, saj se bosta proizvodnja in izvoz povečala za 1 in polkrat oziroma za trikrat, poraba lesa pa ne bo niti enkrat tolikšna. Tovarna kopit v Sevnici je stara že 78 let. Resne priprave za preureditev zastarelih proizvodnih naprav se torej začenjajo sorazmerno pozno, vendar kolektiv ni veliko kriv. Ze skoraj 10 let so stare republiške zamisli o ustanovitvi lesnopredelovalnega kombinata v Sevnici, ki naj bi zajel Kopitarno, Jugo-tanin in Mizarsko produktiv no zadrugo Razprave okrog tega načrta so zavrle vse ostalo, končno pa se je le pokazalo, da bi kombinat, veljal preveč sredstev in da je pro izvodnja obratov, ki naj bi jih združil, preveč raznolika. V Kopitarni so takoj nato naročili načrte, ki jih je Investicijski biro iz Novega mesta že izdelal. Dve tretjini investicij za nakup strojev Za preureditev bodo potrebovali okroglo 800 milijonov dinarjev, dve tretjini od tega pa za nakup strojne opreme. Stroje bo treba kupiti večji del na zahodnem tržišču, ker je na svetu zelo malo tovarn zanje. Število delavcev v kolektivu se bo po končani rekonstrukciji povečalo od dosedanjih 550 na 700. Storilnost se bo povečala za več kot 30 odst.. v posameznih oddelkih in na posameznih slrojih pa tudi za 150 odist. Takšen je, zelo na kratko ^upoštevati sorazmerno zelo velike re^e stroške. var °bno eostinsko opremo bi kupo ' ""»ogo laže, če bi, tako kot indu-i ijska in proizvodna podjetja dobiva-J°. dolarski delež pri Izvozu, tudi go kiUi»em Prtl^de1 del deviznih sredstev, stom Ustvar^° z uslugami tujim go- Letos so porabili približno milijon •carjev za sprotna popravila in vzdr-evanje gostišč. 300 tisoč dinarjev so arimii za preureditev gostišča pri mo-U- V bližnji prihodnosti se jim obeta ' eselitev gostišča Cekin, katerega bo-s rušili zaradi gradnje novega mostu, šev i 56 0000 v dosedanje prostore re-dej e P°stato!i kiruhll 1300 tujih go-»vton I. *n °M>*»H. *e W smeli z " niobliske ceste na priključek in na- tkecT savski most... V času zagreb-hotS* ^eselma so prejšnja leta pred -1 Prihajati vsak dan po en dva vča- sih tudi trije ali štirje avtobusi gostov, ki so se ustavili na poti v Zagreb. Letos ni bilo nobenega. Avtobusi raznih domačih turističnih podjetij, ki so prirejala izlete v Kumrovec, so se preko vsega leta vedno ustavljali pred hotelom Sremič, letos pa tudi teh ni več ... Turizem je odvisen od cest, od komunalne ureditve kraja in servisnih delavnic. Te zadeve se počasi že urejajo, most pa še vedno visi nad krškim turizmom kot temna senca. Do konca septembra letos jih je obiskalo 4300 domačih in 2872 tujih pen-zionskih gostov, število nočitev se je v primerjavi z lanskim letom povečalo, Če pa most ne bi odvračal turistov, bi bil lahko promet neprimerno večji in zmogljivosti hotela bi bile mnogo bolj izkoriščene. Zamisel o športno rekreativnem centru ob Savi Sodobno urejeno kopališče z ogrevano vodo v olimpijskem bazenu, ki je v neposredni bližini hotela, Je privabilo ie mnogo turistov. Marsikaj je odvisno od propagande. Letos so izdali prospekt, na jesen pa bodo tiskali vložke v tujih Jezikih s kratkim opisom okoliških posebnosti. Mnoge športne skupine so pred tekmovanji prišle v Videm-Krško na oddih, da si bi nabrale moči. Vsi, ki so ga obiskali, so bili polni pohvale. V bližini je speedway dtr-kall&če, ob Savi sodobno urejeno strelišče, na Sremiču turistična postojan- ka, in tudi za ribolovni in lovski turizem so v okolici lepi pogoji. V Grabnu za Reso bi lahko uredili ribnik, kjer bi gojili krape, ščuke, pa morda tudi postrvi. Videm-Krško bi lahko s športnimi objekti in vsem, kar je v okolici pri roki, postalo pravo športno rekreacijsko središče. Načrti za povečanje restavracijskih postorov v hotelu so že pripravljeni. Dvakrat na teden imajo skozi vse leto glasbo, zato je marsikdaj premalo prostora. V novem krilu stavbe bi z dograditvijo pridobili toliko, da še dolga leta ne bi bilo gneče. Turistično postojanko na Sremiču bodo zaradi obnove vinogradov preselila v Ivanuševo zidanico, kjer bo lepši razgled in bodo lahko uredili tudi parkirni prostor. Ob novi bencinski črpalki bi zgradili restavracijo v domačem stilu, s petimi tujskimi sobami. V gozdičku pri odcepu za avtomobilsko cesto se radi ustavljajo avtomobilisti na krajši počitek. Tam bi kazalo urediti gostinski obrat s strežbo do vozila po inozemskem vzoru. Gosta bi postregli v avtomobilu. Tam bi bila lahko tudi servisna postaja. Senca, čist zrak, lep pogled na Gorjance In na Krško polje bi privabljali goste. ■ Načrtov imajo krški gostinci in tu-B ristični delavci res na pretek, skoro-O da izvažali bi jih lahko, sredstev pa ■ primanjkuje. Morda pa bi le kazalo ■ poleg industrije razvijati tudi turi-BI zem in temu pripomoči tudi z občin- ■ skini dinarjem? opisano, okvirni program za preureditev Kopitarne v Sevnici. Ker so zanj potrebna precejšnja sredstva, ki jih ni pri roki, so se odločili, da ga bodo uresničevali v več stopnjah. V prvi stopnji se bodo lotili preureditve obrata finalnih kopit, največ zato, ker le-ta že zdaj ustvarjajo okoli 40 odst. vsega izvoza v tovarni, pa tudi zato, ker bodo kopita, ko bo tovarna preurejena, predstavljala 90 odst. vse proizvodnje. Sodobne strojne opreme najbolj primanjkuje v tem obratu, kjer bodo s pomočjo novih strojev in sodobnejših tehnoloških postopkov prihranili največ. Nova sušilnica bi omogočila izvoz surovih kopi! V zamejstvu, zlasti na italijanskem tržišču, je veliko povpraševanje po surovih kopitih. Kopitarna se bo lahko lotila izvoza le-teb, če jim bo uspelo SEVNlSKI VESTNIK kupiti v Švici tako zvano visokofrekvenčno sušilnico za sušenje lesa. Nato bodo lahko les mnogo gospodarneje uporabljali in odpravili precejšen odpadek zaradi pokanja lesa. Taksna sušilnica posuši les v dveh urah na zagotovljeni odstotek vlage, kar je zelo pomembno zlasti za izvozna kopita. Do zdaj so les sušili po več mesecev, tuji naročnik pa si je medtem navadno premislil ln naročilo preklical. Nova sušilnica bo omogočila hitro prila- gajanje potrebam tržišča, v Kopitarni pa ne bodo potrebovali večjih zalog lesa, ki so do zdaj obremenjevale njihova obratna sredstva. Kolektiv ima pripravljenih 100 milijonov dinarjev Toliko nameravajo v Kopitarni opraviti v prvi stopnji rekonstrukcije. Zanjo bodo potrebovali približno 200 milijonov dinarjev. O naslednjih stopnjah se bodo pogovarjali pozneje, ker za vse hkrati nimajo dovolj sredstev. Ko bodo končali prvo stopnjo — upajo, da bo preurejeni obrat za finalna kopita stekel že proti koncu prihodnjega leta — se bo vrednost proizvodnje povečala za 215 milijonov dinarjev. Za soudeležbo pri najemanju posojil imajo na skladih pripravljenih 100 milijonov. Devizne kredite bodo najeli pri Jugobanki, dinarska sredstva pa pri Gospodarski banki v Ljubljani. Upajo, da ne bo posebnih težav, saj so novi stroji namenjeni predvsem povečanju izvoza. Celotna investicija pa je ugodna tudi zato, ker bodo zelo malo sredstev porabili za stavbe: od vsega bodo porabili 50 milijonov za gradnjo dveh sušilnic za zračno sušenje kopit. V dosedanjih prostorih pa bodo potrebne le tu in tam manjše gradbene preureditve. Koliko si kolektiv obeta od .načrtov in kako težko čaka na začetek, je povedal predsednik centralnega DS tov. Tone Klakočar, ki je dejal: — Ko bi le začeli, saj že dovolj dolgo razpravljamo o naši Kopitarni! Veselje bo delati, ko bo letos boljše izkoriščen, storilnost večja in delovni pogoji mnogo boljši kot do zdaj! Stavba je že, strojno opremo pa bo treba zamenjati, ker je zastarela, so ugotovili v Kopitarni v Sevnici. Na sliki: Pogled na del tovarne z dimnikom, U bo letos in prihodnje leto, če bo dovolj razumevanja, uresničila prvi del načrtov, od katerih je odvisen njen obstoj . i ■ i,,. I —i—--T——---, 1 - HJ- . ' POSAVJE Zapihal je drug veter Uspehi lesnega obrata »AGROMEL« v Semiču Zarodki sedanjega lesnega obrata »Agromel« v Semiču segajo 12 let nazaj, ko se je skupina štirih mizarjev na pobudo sedanjega obratovodje Martina Vindišnrana in Josipa Štefana opogumila in začela delati. Imeli niso nič drugega kot koš dobre volje! Delavnica pa se je kmalu razvila in šteje kolektiv zdaj že 69 članov, ki ustvarja 150 milijonov bruto produkta na leto. Zadnja leta pa se delavci niso ravno najbolje počutili, ker so. prejemali majhne osebne dohodke, razen tega ni bilo prave perspektive za razvoj podjetja. Kmalu po združitvi z Agromelom iz Ljubljane pa Je tudi v tem kolektivu zapihal nov veter. V pretresu imajo osnutek novega pravilnika, po katerem bo vsak delavec plačan po učinku in bo nagrajevanje uvedeno po točkovnem sistemu. Vsi člani ko- lektiva so zainteresirani na tem, da bi bil pravilnik čimprej sprejet, kar se bo zanesljivo poznalo pri plači konec meseca. V novem pravilniku pa so uvedene tudi kazni proti tistim, ki mesečno narede manj kot 208 ur, na drugi strani pa bodo tisti, ki število ur presežejo, posebej stimulirani. Do 30. septembra letos so ustvarili v semiškem obratu Agromela 130 milijonov bruto produkta, od tega-so 60 odst. prodali na domačem trgu, ostalih 40 odst. proizvodnje pa izvažajo v Ameriko in Anglijo. Na upravi v Ljubljani s produktivnostjo semiš'.cega obrata niso še povsem zadovoljni in so v perspektivnem planu za leto 1967 predvideli, da bodo morali ustvariti 300 milijonov bruto produkta pri istem številu zaposlenih. To bodo dosegli z avtomatizacijo Najboljši čebelar Agromela iz Ljubljane je Martin Adlešič ix Velikega Ncrajca pri Dragatušu, ki ga vidite na sliki Počitniška zveza in druge organizacije z roko v roki starodavne belokran/ske običaje in folkloro in ustanovili tamburašku društvo. Naloga PZ bo odslej tudi pri poklicnem usmerjanju mladine (spodbuda v zaposlovanju v turistično gostinske poklice), pri turistični vzgoji na osemletkah ln v razvijanju mladinskega turizma. V ta nameri bo treba zainteresirati delovne organizacije, da prispevajo predvsem pri urejevanju belokranjskih turističnih poti, zlasti ceste skozi Belo krajino. Vsekakor bo treba skrbeti za dober kader v gostinstvu, saj je lep sprejem v- gostišču ena najmočnejših oblik turistične propagande. V prihodnje bo PZ prire.'ala v bližnjo in daljno okolico popotovanja, katerih namen ie spoznavati pridobitve socialistične graditve, narodno zgodovino s kulturnimi spomeniki, navade ln običaje ljudi ln ostale turistične zanimivosti. Slobodan Urakulič proizvodnje in s strokovnim izpopolnjevanjem svojih kadrov. Na STS imajo že nekaj štipendistov, nekaj tudi na de-lovodski šoli. Povečanje proizvodnje pa se bo najbolj poznalo v delavčevem žepu, saj se bo za 100 odst večja vsota osebnih dohodkov delila med isto število ljudi kot danes, kar pomeni, da se bodo dohodki povečali povprečno za 100 odst. Takrat se mizarjem ne bo težko odločiti ali za zaposVfev it delo na kmetiji NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE ali pa samo za službo in strokovno usposabljanje. Nekateri scirašujejo, kako to, da se Agromel, ki je podjetje za proizvodnjo medu in Čebeljih panjev, ukvarja tudi z galanterijskimi deli. Glede tega pravijo v Ljubljani takole: vsak zasebni čebelar je že od nekdaj mora! imeti najnujneše mizarsko orodje, zato tudi moderni kombinat Agromel potrebuje svoje strojne ročne delavnice. Galanterijski izdelki pa predstavljajo dopolnilno proizvodnjo, za katero uporabljajo odpadke, ki bi jih sicer skurili. Celotni Agromel ustvarja letno 1 milijardo 830 milijonov bruto produkta (Zavod za čebelarstvo' je prej ustvarjal samo 300 milijonov!). Medu iz lastne proizvodnje proda kombinat vsako leto okoli 200 vagonov, od tega gre več kot 80 odst. za izvoz. Pri vseh teh uspehih pa ima veliko zaslug tudi semiški obrat, kateremu želimo, da bi v bodoče še uspešneje posloval. Od uprave v Ljubljani pa pričakujemo, da bo načrte glede lesnega obrata v Semiču čimprej uresničila. ! Franc Derganc 27. oktobra je biLa v Črnomlju letna skupščina Počitniške uveze črnomaljske občine, kt jI je med drugim prisostvoval sekretar Izvršnega odbora PZ ljubljanskega okraja Stane Curk. Naloge ln delo PZ v pri-hodn.'e je v svojem referatu zajela predsednica lO PZ Jožica Furlan. Predsednika Planinskega in Turističnega društva pa sta želela, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med slični-mi organizacijami, ker bi vanje lahko vključevali tudi mladino. Precej govora je bilo o slabi propagandi. Poudarili so. da bi lahko pri tem precejšnjo vlogo odigrala PZ skupaj s Turističnim društvom. Za ureditev turističnih točk bi bilo nujno organizirati posebne akeije. med katerima ne bi smele biti na zadnjem mestu olepševalne akcije. Skupščina je naložila svojim članom nalogo, da uredijo počitniški tabor na Vinici ob Kolpi, kjer je zelo privlačna okolica. Ob tem pa.bi obudili Tekmovanje v Šentjerneju V nedeljo. 27. oktobra, Je šolsko športno društvo »Polet« lz Šentjerneja organiziralo tekmovanje v malem rokometu ln malem nogometu. Povabili smo v obeh igrah po 9 ekip, vendar so prišli le No-vomesčani (dekleta ln dečki), iz Stoplč (dekleta) ln iz Kostanjevice (dečki). V malem rokometu, kjer so tekmovale dekleta, je zmagala ekipa SSD Poleta iz Šentjerneja. (Re-zultati: SSD Polet : SSD Katja Rupena 7:1; SSD Polet : SSD Sto-plfte 15:0; SSD Katja Rupena : SSD Stopiče 7:1.) V malem nogometu je zmagala ekipa SSD Katja Rupena. (Rezul. tati: SSD Katja Rupena" SSD Kostanjevica .1:0; SSD Katja Rupena : 3SD Polet 2:0, SSD Polet : SSD Kostanjevica 3:0.) Vse gostujoče ekipe so prejele ■pomlnske zastavice. msI) »Polet«, Šentjernej RAKEK : ELAN 3:0 26. oktobra Je novomeški Elan odigral nogometno tekmo na Rakeku s tamkajšnjo enajslorico. Po živahni in vznemirljivi igri so zasluženo zmagali domači Igralci t 3:0. Med tekmo Je pihal močan veter, ki Je precej oviral igralce ln Jim lzpodnasal žogo Kljub premoči Klana v prvem polčasu, se je drugI polčas pričel z rezultatom 0:0. Napadalna petorica Novome-Sčanov nI niti enkrat resneje ogro-ziln nasprotnikovih vrat. Vse akcije so bile tako počasne, da to Jih hitri ostri Igralci Rakeka za- ustavili. V drugem polčasu so pobudo Imeli domačini in te po 10 minutah igre vodili z 1:0. Elanove Igralce je gol zmede l. ln namesto da bi napadali, so delali napake, kar Je domače moštvo dobro Izkoristilo. Novomeščani so bili nezadovoljni, ker Je prav ta tekma odločala o razvrstitvi na prvenstveni lestvici. Napadalci Elana so tokrat zelo popustili. V obrambi se Je še dobro znašel le levi brani loc Cveto Moro. I)j. Pclakovi« Pogled v oddelek za navijanje kondenzatorjev v Semiču (foto: Albin Božič) Delovna mesta za varnostne tehnike To je rakova pot, nogometaši iz Črnomlja! V začetku tekmovalne sezone po; M,i smo živeli v upanju, da bomo tudi v Črnomlju gledali kvaliteten rokomet. Začetni uspehi, dobra igra ln disciplina so obetali, da bo tako. Vendar so nastale težave zaradi tulim 1.1 igralcev, ki so bili steber ekipe. Uspehi so se naglo manjšali. Vzroki bi bili torej opravičljivi, ko bi igralci izpolnjevali, ko bi igralci izpolnjevali vse naoge, ki bi jih kol člani društva morali izpolnjevati. Novozgrajeno igrišče ne more nadoknaditi nezadostnega prizadevanja, neresnosti, slabe delovne discipline pri treningih itd. Tudi prizadevno vodstvo s trenerjem na čelu tega ne more odstraniti. Igralci, ln to v glavnem mlajši, sploh ne prihajajo na trening, čeprav so kandidati za uvrstitev v moštvo! Ne bi smeli dovollU, da da bi se sredstva, ki jih daje družba, trošila za ekipe, ki dosegajo slabe uspehe zaradi neresnosti ln pomanjkljive discipline. JOŽE STRMEC 23. oktobra je imel sVet za industrijo in obrt občinske skupščine v Črnomlju sejo, na kateri so razpravljali o vrsti perečih vprašanj v občini. 'Obravnavali so tudi hi-. giensko-tehnično varstvo v podjetjih. H V mesecu varnosti pri delu — od 10. oktobra do 10. novembra — so analizirali ševilo nesreč na delovnem mestu. Povedali so, da je bilo letos v prvem polletju na območju občine pri delu 193 nesreč. S tem je bilo izgubljenih 2648 delovnih dni pri 3593 zaposlenih. Ugotovili so, da je na 100 zaposlenih 5,4 primerov odsotnih od dela zaradi nezgod in da odpade na eno poškodbo 13,7 izgubljenih delovnih dni. Od 193 poškodb je bilo 169 poškodb na delovnem mestu in 19 izven delovnega mesta. Od skupnega števila je bilo poškodovanih pri delu 45 kvalificiranih delavcev, 20 pol-kvalificiranih in 110 nekvalificiranih. Ko so analizirali vzroke teh nesreč, so ugotovili, da podjetja preveč zanemarjajo HTV službo. Zaradi takšnega odnosa so gospodarske organizacije utrpele znatno škodo. Da bi se temu izognili, je svet sprejel sklep, da morajo v bodoče imeti vsa večja podjetja varnostnega tehnika, manjša pa odgovorne osebe za HTV službo. Imenovali so občinsko komisijo za HTV službo, ki bo nenehno skrbela za varnost pri delu in bo v krat- kem organizirala seminarje za varnostne tehnike. 2| Nadalje so ugotovili, da izdelava statutov •delovnih organizacij ne poteka tako, kot bi bilo želeti, zato so predlagali, naj občinska komisija za statute organizira posvet o statutih. Nanj bodo povabili predsednike delavskih svetov, direktorje in predsednike komisij za izdelavo statutov v podjetjih. Obravnavali bodo konkretne probleme pri izdelavi statutov, občinska komisija pa bo med drugim nudila strokovno pomoč in dajala nasvete. fj| Zatem je svet obravnaval vlogo Viničanov, ki so prosili, da bi na Vinici ustanovili pekovski obrat. Člani sveta so menili, da je v tem kraju poraba kruha premajhna in so predlagali, da bi Viničanom dobavljala kruh parna pekarna iz Črnomlja. Odobrena pa je bija prošnja, da se na Vinici uredijo prostori za brivsko-frizerski salon, ki ga prevzame ustrezno podjetje iz Črnomlja. B| Komisija za delovni čas pri občinski skupščini je nato poročala o predlogu 19 delovnim kolektivom, naj bi pričeli proučevati in se pripravljati za prehod na 42-ur-ni delovni tednik. O tem so do zdaj razpravljali v petih delovnih organizacijah. Ugotovljeno je bilo, da imajo delovni kolektivi velike težave za prehod na zmanjšan delovnik. Posebno pereč je problem v- rudniku rjavega premoga v Kanižarici, kjer delajo tudi po 56 ur na teden. Kolektivu primanjkuje delavcev, zato bi potrebovali skoraj dve leti, da bi lahko uresničili sklep za zmanjšanje delovnega časa. Jože škof Črnomaljski komunalci so prejšnji teden začeli asfaltirati novo cesto, speljano med novimi stolpnicami in s priključkom na glavno cesto pri upravni stavbi gozdnega obrata. Cesta bo vsekakor pripomogla k lepši podobi novega mestnega predela, ki je v izgradnji Trgovina naj podpira turizem g Leta 1964 bodo v metliško trgovino investirali okrog 20 milijonov dinarjev. Splošno trgovsko podjetje v Metliki je do 30. septembra uresničilo plan z 80 odstotki in napovedalo, da bo znatno preseglo planirani promet Poglavitni uspeh pa je nedvomno doseglo s tem, da je še bolj razvilo in utrdilo svojo dejavnost. Lokale v Metliki je v večini speciali- ■ Sredi oktobra so v Beogradu prvič razstavili prototipe potujočih motelov, snack barov, sa-mostreznlc, prodajaln tobaka in spomlnčkov ter motornih splavov. Prototipe Je Izdelala tovarna »Ut-va« v Pančevu. ■ Jugoslovanski Izvoz je . bil v letošnjem avgustu za 11 odstotkov večji kot Izvoz v Istem obdobju lani. ■ Tovarna tekstilnih strojev »Kovinar« v Kranju bo za dve alžirski lekstilni tovarni dobavila lii-križno navi jalnih ln pregledovalno-merilnlh strojev. Njihova vrednost znaša 55.000 dolarjev. M Obrat »Iskre« v I.ipiiit i ho za indijo Izdelal 100.000 številčnikov električnih Števcev. ■ V Mpiku pri Pakracu na Hrvatskem so nedavno začeli graditi tovarno okenskih stekel. Poročali smo že, da hotel v Metliki že dokončujejo ln da bo odprt ob občinskem prazniku, čeprav v njeni Še niso opravljena vsa gradbena in druga dela, se nam ob pogledu na novo hotelsko stavbo zdi, da bo hotel eden najprivlač-uejsili objektov v Metliki. Tako lahko upamo, da se ga bodo razveselili tudi številni tuji in domači gostje, ki jih bo v Belo krajino pripeljala nova asfaltirana gorjanstka cesta, ki jo tudi dokončujejo ziralo in moderniziralo, da bi potrošniki še raje posegli v svoj žep. Pod svojo dejavnost knjiži trgovsko podjetje tudi pro- METLIŠKI TEDNIK met sodobno urejenega bifeja in -bencinske črpalke ob Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Letos je črpalka ustvarila rekorden promet, kar je že odraz večjega zanimanja turistov in ostalih gostov z motornimi vozili za belokranjske znamenitosti. Bife je letos še Izpopolnilo, oziroma razširilo njegovo dejavnost. Prihodnjo leto nameravajo v razvoj svojega trgovskega omrežja investirati okrog 20 milijonov dinarjev. Med drugim bodo adaptirali eno poslovalnico v Gradcu, dve v v Metliki. Iz dejavnosti prve metliške poslovalnice bodo izločili manufakturo in še vnaprej razvijali specializacijo. V tem času bodo s Ceste bratstva ln enotnosti odstranili tudi garaže, ki že dolgo no spadajo na to mesto. Ta in podobna dela bo trgovsko podjetje izvedlo v smislu ureditve razvijajoče se Metlike. Razvoj mesta, katerega rast je pogojena z utrjevanjem in večanjem obsega delovnih zmogljivosti, narekuje, da bo treba v bližnji prihodnosti urediti še samopostrežno trgovino. Menijo, da bi bila najboljša lokaciji za novi lokal ob križišču cest proti železniški postaji i" proti Črnomlju, kjer rasejo ob tako imenovani tovarniški cesti tudi novi bloki. Tako planiranje ni tjavendan, načrti pa tudi ne bodo neizvedljivi. Vse te ureditve narekuje S« turistični moment, ki ga nedvomno ne gre reševati mimo trgovine. Skladno s te"1 bo treba prirediti delovni čas, zlasti kar zadeva rnw nost nakupa ob nedeljah i*1 praznikih. Pričakovati m0-ramo namreč vdor domači'1 ln tujih turistov, ki Jih h° treba zadovoljiti. Največkrat seveda poudarjajo, kako dobrodošla bi bila prodaja raznih spominkov in drug1*1 predmetov belokranjske d°" mače obrti. K temu pa f*? tliškegn trgovinstva ne *lU samo želja po čim večje'11 iztržku od turističnega blag8' pač pa tudi to, ker bi n» j* pešl" bel«" izdelovanje primerkov kranjske folklore, W mira. izU' Preveč nesreč pri delu V trebanjski občini je bilo v letošnjem prvem polletju 64 nesreč pri delu, do oktobra, torej samo nekaj mesecev kasneje, pa se je to število povečalo -že na 154. Ko je svet za delo pri občinski skupščini prejšnji teden med drugim na eni res pripravljenih sej obravnaval vzroke nesreč, je prišel do važne ugotovitve: največ nesreč se pripeti na poti z dela in na delo, manj na delovnem mestu. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče, ker morajo bolniške stroške svojih zaposle- nih v prvih 30 dneh bolezni plačati delovne organizacije. Gospodarske organizacije z večjim številom nesreč pri delu, ki so doslej bolj slabo pazile na vzroke nesreč, bodo začele trezneje presojati tudi o tem, predvsem pa bodo poostrile kontrolo zdravljenja bolnikov. Vse torej kaže, da je bila higiensko-tehnični varnosti v večini delovnih organizacij posvečena premajhna skrb, kar je imelo hude posledice. V bodoče naj ne bo podjetja brez HTV pravilnika in pred- Kako daleč so pa drugi? Svet za delo občinske skupščine v Trebnjem je pred kratkim ugotavljal, kako daleč so že delovne organizacije s statuti. Doslej je osnutek statuta izdelala in ga dala v razpravo kolektivu samo tovarna šivalnih strojev »Mirna«. Večina delovnih organizacij osnutke statutov pripravlja, nekaj manjših podjetij pa čaka pomoči od drugod. Vprašanje statutov Je bilo nedvomno načeto s precejšnjim posluhom za vsestranskost, kar uvršča svet za delo med poglavitne razčlenjevalce in usmerjevalce akcije, ki ima za svoj namen uzakonitev pomembne listine delovnih organizacij. Svet za delo z enako "vnemo spremlja razprave o zmanjševanju števila delovnih dni v tednu, še posebej bo posvetil pozornost občinski komisiji, ki ima nalogo raziskati področja, kjer bi se najprej dal uvesti prehod od 48-urnega na 42-urni delovni, teden. V bodoče bo z vso pozornostjo. spremljal uvajanje 42-urnega delovnega tedna v kmetijstvu, katerega naj bi med prvimi kmetijskimi organizacijami uvedla tudi KZ v Trebnjem. Prizadevni traktoristi gradnje v tem delu Mirenske doline. ,,Zakaj pa ne, če ste tako neumni..." 28-letna Olga Hudorovac iz gozda nad Prečno je mati 5 majhnih otrok, za katere mora skrbeti sama. Moža nima. Okoli prvomajskih praznikov je hodila po Novem mestu in po hišah prosjačila. Kot je v navadi pri Cigankah, je v eni sapi govorila o denarju, o sreči, bogu, ki bo vse to poplačal, in 6 stvareh, ki bi jih rada. Skoro povsod so jo nagnali, ena .»riba« pa se je ujela. — Res lahko storiš tako, da bom srečna? — Res, vse, kar si želite! Pri tem je pokazala naslove nekaterih novomeških »gospe«, katerim baje. vedno -gleda v roke. Zagotavljala je, da je poštena in da jo vsi poznajo. Potem sta šli v hišo. — Koliko pa zahtevaš za prerokovanje? — Kaj rdečega zame, nekaj otroSkih in nekaj moških oblačil, denarja pa, kolikor hočete sami dati. Nato je pogledala roko. — Gospa, vidim veliko srečo v ljubezni — pri drugem, veliko denarja... — Kdaj bom umrla? —- Tega ni vem, je rekla ciganka. K mladi »gospe« na Breg je začela Olga Hudorovac pogosto zahajati. Vsakokrat je zagotavljala, da je sreča že za vogalom ... »Gospa« ji je dala več tisočakov, bundo, pregrinjalo, dve rjuhi, rdečo obleko, hrano in nekoč je snela celo zlate uhane: — Pripravljena sem dati tudi te, če bo res kaj pomagalo! Njen moi je nekaj zasu-mil, zato je naročil Ciganki, naj prinese uhane in nekaj denarja nazaj. Nekega dne ko je šla iz službe, jo je Ciganka spet čakala. Namesto da bi vzela »gospa« svoje stvari nazaj, ji je dala skoro — Pa povej, kako je bilo! Medtem ko je dojenček na ves glas jokal in ga je ob-toženka dojila, je pripovedovala: — Prišla sem na Breg in prosila; ponekod sem poskusila tudi s prerokovanjem iz vso plačo — 18.000 dinarjev (!). čez nekaj dni sta šla z možem na milico, Ciganko so prijeli in stvar je prišla pred sodišče. CIGANKA IN »GOSPA« SE POGOVARJATA PRED SODNIKI Z dojenčkom v bisagi Je Olga Hudorovac stopila pred sodnike. — Si zagrešila to, kar ti očita obtožnica? — Gospod, priznam! Naj bom takoj mrtva, če še bom kaj zlagala! Davčni izterjevalec je goljufal kmete Serb!Unalna dclB v TreDnJ«"m 8° Prav te jesenske dni do-viSek. Med drugim urejujejo te dni kanalizacijo v "meri, kjer rase novo naselje, kot prikazuje slika Pri odseku zn dohodke v Vidmu-Krškem je bil Martin Mavsar s Trške gore zaposlen kot davčni izterjevalec na terenu. Hodil je okoli kmetov, ki niso hoteli ali mogli po redni poti plačati svojih obveznosti. Mavsar pa Je pri tem delu od fobruar Ja 1961 do novembra 1902 spravil v svoj žep 434.417 din. ki so Jih davčni zavezanci plačali za davke in razne takse, občina pa tega denarja nikoli ni videla. Nepoštenemu Izterjevalcu so kmalu prišli na sled In ga predali sodišču, ki je zadevo pred nedavnim obravnavalo. Obtoženec Je dejanje skesano priznal, v zagovor pa je navedel, da mu je bila leta 1960 izpred neke gostilne ukradena aktovka z 80.000 din službenega de- narja, ki ga Je moral sam nadoknaditi. Rekel Je, da tatvine ni prijavil, da bi mu ne očitali ma-lomarnega opravljanja službe. Sodniki mu niso verjeli ln tega tudi niso smatrali za upoštevanja vredno. Prisodili so mu 2 leti in 4 mesece strogega zapora. Izrekli pa so tudi varnostni ukrep, ki Mavsarju za dobo 5 let prepoveduje opravljati službo, s katero je zvezano samostojno razpolaganje aH upravljanje družbenega premoženja. Krški občini bo vsekakor moral povrniti nastalo materialno škodo v tinesku 434.417 din, kvarnih in tkodljlvib moralnih posledic njegovega dejanja na terenu pa ne bo moč tako hitro popraviti. Sodba še nI pravomoćna. roke. Ena je bila tako neumna, da je verjela in mi začela praviti, da bi rada drugega moža in da je pripravljena zanj vse žrtvovati. Dala mi je enkrat 2000 dinar jev, potem 4000 dinarjev, nekaj starih stvari in hrane Uhane, ki mi jih je dala, sem prinesla nazaj. Ponujala je še več stvari, pa se nisem upala vzeti. — Kaj pa si rekla, kako ji boš priskrbela drugega? — Drugič sem rekla, da imam enega že na piki, da bo kmalu. Točno pa nisem povedala, ker ne vem. Ce bi vse to vedela, bi imela polno hišo zlata in ne bi hodila prosjačit! Priča, ki si je dala prerokovati, je povedala povsem drugače. — Ni res, da sem si želela drugega moža, o denarju pa sva govorili, češ da bo storila tako, da bom imela denarja dovolj. Pretentala me je! — Koliko ste ji dali denarja? Tu se je stvar malo zapletla. Priča je namreč vsakič drugače povedala, končno pa se je odločila za znesek 28.000 dinarjev. Kot bi mignil, Je obravnava postala iz- redno zanimiva. Sodnik je namreč stranki soočil. — Kakšen denar? Vam je šlo za moškega! — Ni res! Nesramna si! Vrat ti zavijem! — Prav šem imela, da nisem stradala ž otroci, če šte tako neumni! sramota za vaš! — je udarila Ciganka nazaj. Sodnik priči: — Kako ste mogli od tele ciganske revščine pričakovati, da vam bo pričarala denar? Priča molči... — Ali sploh veste, v katerem stoletju živimo? vpraša tožilec. Priča (uslužbenka) ne odgovori ... Olga Hudorovac je prejela zasluženo kazen: 5 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, povrniti pa mora tudi škodo v znesku 28.000 dinarjev. Vprašanje je, kje jih bo dobila. Kam naj hodi delat s petimi majhnimi otroki? Nima ne moža, ne očeta, ne matere. Prav gotovo pa je, da je storila goljulijo, ki jo je treba kaznovati. Po taki razpravi in sodbi pa bi človek vendarle manj zameril Ciganki kot odrasli ženski, ki živi in dela v mestu že več let! Kdor v dvajsetem stoletju še verjame v copranje, v branje usode iz roke, v kavni usedek, v igro s fižoli in v ostale srednjeveške bedarije, pa je povedano v najvljudnejši obliki — pomilovanja vreden. Pri prehitevanju nI bil dovolj previden » Letos sredi maja je na cesti Brežice—Blzeljsko pri odcepu na Zakot obležal nezavesten pri prometni nesreči tovariš Pukec. Ponesrečenec se je kot sopotnik na motorju vozil z Alojzem Biličem, za njima pa je vozil kombi Zagrebčan Vjekoslav Gudlek. Kombiju se Je mudilo, zato je hotel motorista prehiteti, pri tem pa se Je zaletel v zadnji del motornega kolesa. Motorista sta padla in se poškodovala, sopotnik Pukec je dobil celo hude telesne poškodbe. Sodišče v Novem mestu je to nesrečo obravnavalo ln spoznalo za krivega Vjekoslava Gudleka, šoferja kombija, ker pri prihitevanju ni bil dovolj previden. Z zvočnim signalom bi moral motprista opozoriti, ln šele ko bi ta dal kakršenkoli znak, da Je prehitevanje zaznal, bi smel s svojim vozilom mimo. Tega pa obtoženi ni storil, zato Je bil kaznovan na 8 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. DOLENJSKI LISTjl.ft Komunisti o telesni vzgoji Na pobudo občinskega komiteja Zveze komunistov v Novem mestu se je pred nedavnim sestal aktiv komunistov, ki delajo na področju telesne vzgojo — Razpravljal je o nekaterih perečih vprašanjih telesne vzgoje V zadnjih letih so v novomeški občini zrasli številni športni objekti z enim samim namenom, da bi pomagali pri širjenju Športnih dejavnosti. Svoj obstoj so bolj ali manj že upravičili, vendar ne moremo biti v celoti zadovoljni, ker še niso povsem izkoriščeni. V poletnih mesecih da, v ostalih pa ne. Razna ugibanja, kje so vzroki, da ni pričakovane dejavnosti, najdejo zagovornike predvsem v naslednjem: v pomanjkanju sredstev in strokovnega kadra, premajhnem številu mladine, predvsem pa delo v tej množični organizaciji ni pojmovano kot ostalo družbeno delo. Ustavimo se pri zadnjem vprašanju. Mimo dejstva, da za športno dejavnost niso potrebni le ustrezni objekti, denar, mladina itd., ampak tudi strokovni kader in pravilen odnos do njega, lahko dobimo delno odgovor na vprašanje, zakaj je na športnih terenih vedno manj tele-snovzgojnih delavcev. Med njimi je še največ starejših delavcev, ki že leta in leta posredujejo svoje izkušnje mladini. Mladih ni; čeprav so sposobni delati, pa niso pripravljeni za to, ker jemljemo delo v tele-snovzgojnih organizacijah drugače kot ostalo družbeno dejavnost. Menimo pa, da je treba delo na tem področju pojmovati prav tako kot delo vsake druge politične in družbene organizacije, ljudem pa, ki so do zdaj delali na ustreznem področju iz samega idealizma, dati vse priznanje. M ŠPORTNI OBJEKTI POTREBUJEJO ENOTNO UPRAVLJANJE! Vrsta novih modernih športnih objektov v Novem mestu in okolici že precej časa čaka na gospodarja, da bi jih prevzel v oskrbo. Vprašanje še do danes ni rešeno, čeprav so ga ponekod začeli reševati na lastno spodbudo. Neodločnost, ki v zvezi s tem nastaja, pelje k temu, da z objekti ne gospodarijo tako, kot bi morali s sredstvi, ki so družbena last. ■ KAJ PA NOVI OBJEKTI? Morda bo kdo rekel: »Kaj pa hočete z novimi objekti, ko pa še ni rešeno vprašanje starih, obstoječih?« Bržčas je v tem nekaj resnice, ker nima v dani situaciji nihče namena graditi novih zmogljivosti. Vendar teniško igrišče na Loki, žal, ni tako izkoriščeno, kot bi pričakovali. Zato ni bila neutemeljena misel nekoga, ki je predlagal, da bi sedanja teniška igrišča čez zimo spremenili v drsališče, kasneje pa' tudi v kotalkali-šče. Morda bo ta osnutek razburil nekatere pristaše tenisa, da bodo bolj kot prej utemeljevali UDravi-Čenost teniških igrišč. — Strinjamo se. da je notreb. no eno teniško igrišče, ne dr tri, ker terjajo prevelike vzdrževalne stroške. Zato ie bržčas zamisel o kotalkališču in drsališču boli utemeljena, ker bo na ta način n^STo rarvMri-lo vpčie število mladine. Novomeška krorto ■ Izložbe novomeških trgovin so za občinski praznik lepo okrasili. Slike maršala Tita tn razne umetniške reprodukcije, kakor tudi cvetje in številne zastave, v katere Je bUo mesto odeto, so precej pripomogli k slavnostnemu videzu. ■ Lepo, toplo ln sončno jelen je v soboto prekinila burja ln precej hladnejše ozračje. V nedeljo se Je hlad še stopnjeval in marsikdo se je že ozrl za zimskim plaščem. Stari meščani pravijo, da je bil letošnji oktober v drugi polovici tako lep kot malokdaj. ■ V počastitev občinskega praznika je minuli ponedeljek zvečer ob 20. uri gostovala v novomeškem Domu ljudske prosvete Drama tz LJubljane. Brendan Behanova komedija »Talec« je žela vse priznanje Številnega občinstva in je bila ena najpomembnejših prireditev v okviru slavnosti... ■ Ki'i> Slovenski dom »Triglav« i/. Karlovca Je priredil Zakaj ni obrazca 5,41? Ker se Je v uredništvu zglasll naročnik, ki nas je opozoril, da že skoraj mesec dni v knjigarni in papirnici MK v Novem mestu zaman povprašuje po obrazcu 5,41 (abonentski bloki), smo povpra šali v prizadeti proda jalni, kako je s zadevo. Postregli so nam s papirji, iz katerih je razvidno, da so obrazec ie 1. oktobra naručili pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Ker naročilo ni bilo Izvršeno, m 22. oktobra brzojavnu urgirali dobavo. 23. oktobra je DZS poslala odgovor, da Je pošiljka ie poslana, danes 28. oktobra pa je v prodajalni še niso prejeli. Kje se je torej zataknilo? Abonentski bloki so obrazec, ki lahko povzroči precej težav, če g« ni. Prav gotovo je v najbolj neprl jriui-ni položaju prodajalec, ki je svojo dolžnost opravi), pa ne mora po nepotrebnem zagovarjati naročnikom. Ob koncu še vprašanje: mar pošta rei potuje Iz Ljubljane več kot pet dni? preteklo soboto v Novem mestu harmonikarski koncert. Popoldanska predstava ob 16. url, namenjena mladini, je bila dobro obiskana, za večerno, ki Je bila namenjena odraslemu poslušalstvu Novega mesta, pa je bilo prodanih le 20 vstopnic. Videti je. da se »meščani« za koncertne prireditve ne zanimajo. Mnogi so steer prišli pred DPL. misleč, da Je film. Ko so naleteli na koncert, so se raje obrniti In šil domov . . . # ■ Na praznik 29. oktobra Je bil dopoldne na Glavnem trgu promenadni koncert godbe na pihala. Kljub tomu da je to dokaj redka prireditev, razen mladine ln nekaj odraslih nI bilo poslušalcev. Ht Ponedeljkov živilski trg Je bil v "znamenju krizantem, ki Jih je bilo dobiU v vseh velikostih. Naprodaj Je bilo tudi dovolj umetnega ln naravnega cvetja v košaricah, kakor tudi posameznih cvetov. Najlepše kiizanteme so veljala 180 din, košarice z umetnim cvetjem pa smo lahko dobili že od 700 din dalje. Iz Koprskega so pripeljali na trg smokve ln grozdje po 140 din kg. Hrvatje pa so prodajali volnene zimske krnl-ke nogavice po 700, 800 ln tOOO din. Jajca so bila po « din. kumare po C0 din. krompir po 40 din. solnta 150 din. hruške 120 din. mleko 60 din. jabolka 80 din. kostnnl 80 din, čebula 80 din. orehi 180 din flrkelj. Splnača. merica po 50 din, in sllvovka po 650 din liter. M Gibanje prebivalstva: rodile soj Magda Jaki Iz Jenkove 1 - Barbko, Marila Son-n iz Pn-deršlčeve 7 — Marletko, P;ivla r.rnh lz Partizanske 14 - An-dreln. — Poročila sla se Valentin /imančlč. pleUtmltv |j*1 ter Iz Jerebove 14, ln Martina Klrn. delavka Iz Dolenle vnsl IVne-srečll se Je Darko Perše sin Brndbencga oVlovodle lz. sml-heln »8. ki »i te z vročo kavo opekel levo roko. Gradili bi po etapah, kakor bodo naraščale potrebe. Ker to ni dokončna odločitev, menimo, da bi se morali o vsem pogovoriti tudi številni zainteresirani organi iz vrst telesno-vzgojnih delavcev in staršev. Poleg tega je še vrsta drugih nerešenih vprašanj. Vsa bo potrebno reševati skupaj z občani, ki jih bo treba prej seznaniti s problematiko v tej družbeni organizaciji, hkrati pa jih pridobiti za sodelovanje pri konkretnih akcijah, na primer za kotalkališče. Nedvomno je za reševanje teh vprašanj najbolj primerna Socialistična zveza. Sd Iz Smarjete |y Pred kratkim je imel krajevni odbor v Smarjeti sejo, na kateri je reševal probierne socialno ogroženih ljudi, obravnaval odpis davkov in komunalne zadeve. Med drugim so na seji menili, da bi morala davčna uprava s plakati ožigosati tudi tiste davčne obveznike, ki imajo po več sto tisoč dinarjev neporavnanih dajatev, ne pa samo tiste, ki dolgujejo manjše zneske. Glede popravila potov in . sredstev so menih', da se sredstva dajejo šele po opravljenem delu ■J 19. oktobra je bila Izredna seja gasilskega društva v Smarjeti. Na njej so sklenili, da pošljejo ekipo, ki bo pomagala urediti okolje pri novem gasilskem domu v Novem mestu. Akcije se je prejšnji teden res udeležilo 13 gasilcev iz Smarjete. Gasilsko društvo vabi tudi na veselico, ki jo bodo priredili 3. novembra. Pretekli teden je bila tudi na našem področju vaja civilne zaščite. Štabne enote so bile aktivirane in so s pomočjo sodobne opreme spremljale nalete »sovražnih« letal. Tokrat ni šlo zares, vaja pa je prav gotovo pripomogla, da nas kakršen koli napad ne bi iznenadi!. Na sliki: dešifrirana radijska poročila povedo, kje so sovražna letala, posebej izvežbane pripadnice enot CZ pa na zemljevidu označujejo njihov položaj Problem družbene prehrane v Straži je pereč Zmogljivosti obstoječih gostinskih obratov v Straži so premajhne, da bi lahko zadostile približno 800 zaposlenim, ki že danes delajo v Straži. Stanje ■ se bo NOVOMEŠK KOMUNA še bolj poslabšalo, ko se bo v Stražo preselila No-volesova tovarna drobnega pohištva. Ljudje se vozijo na delo v straške obrate iz bližnje in daljne okolice. O perečem problemu družbene prehrane je treba razmišljati že zdaj. Kazalo bi urediti obrat družbene prehrane, ki bi nudil hrano interesentom iz vseh podjetij. Občinski sindikalni svet je predlagal, naj |j V počastitev občinskega praznika so v Smarjeti očistili okolje hiš in trga. Spodbudil jih je šef krajevnega urada, ki je sam odvažal smeti s trga. Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! bi tak obrat zgradili s sredstvi iz dopolnilnega proračunskega prispevka, deloma pa s prispevki prizadetih podjetij. Podrobnejše analize, ki bodo nudile dovolj vsakovrstnih podatkov, še pripravljajo. Program občine Novo mesto za leto 1964 naj bi gradnjo straškega obrata družbene prehrane že zajel med negospodarskimi investicijami. Radijski-dešifrantki v štabski enoti civilne zaščite sprejemata s pomočjo • posebnega radijskega* sprejemnika poročila o naletu »sovražnih« letal in jih sproti' dešifrirala Slovesnosti za občinski praznik Slavnostna seja za 29. oktober, praznik novomeške občine, je bila letos v Šentjerneju. V preurejenem prosvetnem domu je sejo začel predsednik občinske skupščine Sergej Thorževskij, lri je pozdravil očeta in mamo padlega narodnega heroja Mar-' tina Kotarja-Marjana, predsednika okrajne skupščine Ljubljana inž. Marka Bulca, sekretarja OO SZDL Ljubljana Mira Gošnika, prisotne poslance, goste in odbornike. V slavnostnem govoru je omenil ustanovitev novomeške partizanske čete, ki je povod za proslavljanje občinskega praznika, ter na kratko orisil razvoj narodnoosvo- bodilnega gibanja. Poudaril je, da se s ponosom spominjamo dni revolucije in se klanjamo. spominu vseh padlih v boju, v katerem Je z največjimi črkami zapisana beseda ČLOVEK. Po častnem molku v spomin padlih so odborniki soglasno sprejeli predlog, naj se nova šola,v Šentjerneju imenuje po padlem narodnem heroju domačinu Martinu Kotarju-Marja-nu. Slavnost se je nadaljevala pred novo šolo. Mešani pevski zbor domače osemletke je zapel več borbenih pesmi, član občinske skupščine in predsednik KO SZDL Jože Kirm je pozdravil navzoče, Veselje Gabrčanov ob drugi nagradi V nedeljo se je v Gabrju zbralo več sto občanov ih gostov, da bi prisostvovali odkritju spomenika padlim borcem, otvoritvi nove telefonske zveze in podelitvi druge okrajne nagrade krajevni organizaciji SZDL. Od predstavnikov oblasti in političnih organizacij sta se slovesnosti' udeležila tudi podpredsednica skupščine SRS Dragica Kome in Miro Gošnik, sekretar okrajnega odbora SZDL v Ljubljani. \ V lepo okrašenem in posebej- pripravljenem šolskem prostoru se je sestal odbor krajevne organizacije Socialistične zveze, da sprejme iz Veliko zaslug, da gredo Ga-brje s časom naprej, ima poleg drugih vaščanov tudi predsednik KO SZDL tov .lože Gazvotla, ki je vedno tam, kjer je treba pomagati rok sekretarja okrajnega odbora SZDL Mira Gošnika priznanje. Le-tega .je krajevna organizacija v Gabrju zaslužila s plodnim delom in pomembnimi uspehi v tekmovanju, ki ga je razpisal bivši OO SZDL v Novem mestu. Za visoko uvrstitev je Gabrje prejelo 190.000 dinarjev. Sekretar Gošnik je po udaril, da postavlja to priznanje pred organizacijo nove naloge in da je ena izmed teh ta, da najsmotrneje porabijo sredstva. Spričo vsega pa upamo, da se bodo Gabrčani tudi v prihodnje visoko uvrščali na podobnih tekmovanjih. Zelo skrbno urejeno pokopališče v Gabrju je bilo prizorišče žalne svečanosti, na kateri je zatem govoril prvoboree Jože Rakoše, ki je hkrati odkril spomenik 46 padlim borcem. Prvoboree Rakoše se je spominjal veli- ke vloge Gabrja in zaslug njegovega prebivalstva med NOB. — Prisrčne recitacije mladink pred grobiščem in številni venci množičnih organizacij So v tem mrzlem jesenskem dnevu ustvarili posebno toplino. Ko Je predsednik krajevne organizacije SZDL Jože Gaz-voda kmalu nato izročil v uporabo še novo telefonsko zvezo, je Gabrje dobilo še tesnejši stik s svetom. Napredek, ki je viden pri vsaki hiši te vasi, je vedno pogosteje postavljal v ospredje vprašanje telefonske zveze z Novim mestom. Da so naposled le dobili telefon, pa je tudi precej njihova zasluga. Ce bi tudi drugi kraji tako ali podobno delali, pomagali s prostovoljnim delom in samoprispevki, bi tudi lahko prej govorili s svetom. Seveda bi take spodbude upo-, števala tudi družba in pomagala uresničiti načrte. Letošnjega leta Gahrčani ne bodo kmalu pozabili. Vse nkrog jim govori o novem, o tistem, kar je vidno spremenilo okolico in sam kraj. Jutri pa bo prav gotovo št- lepše, kot je bilo včeraj. Sd predsednik Sergej Thorževskij-pa je nato govoril o velikem pomenu nove šole z* šentjemejsko področje. Omenil je težave, s katerimi se občinska skupščina srečuje v šolstvu in poudaril, da Jei nova šola plod sodelovanja širše družbene skupnosti ta krajevnih sil. Zaželel je, naj se v njej mladi rod vzgaja v takšnem duhu, da ne bo pozabljal najtežjega obdobja iz zgodovine svojega ljudstva in onih, ki so padii za uresničitev ciljev revoluoije. Ključe nove šole je prevzel predsednik šolskega odbora A1" fred Trene, ki je obljubil, da bo odbor s pomočjo prebivalcev šolsko stavbo čuval in zanjo skrbel. V šolski veži je v kratkem kulturnem programu, v bjV terem so sodelovali' šolski otroci in šentjemejski oktet, Jože Zamijen-Drejče po le-pem nagovoru odkril spominsko ploščo narodnemu heroju Martinu Kotarju padlim okoličanom. Gostje in prebivalci so si nato ogledali prostore v novi šoli. Kako zagotoviti stanovanja za delavce Stanovanjski sklad Pri občinski skupščini deli interesentom zbrana sredstva na natečajih, po nji' hovi konkurzni sposobnosti Pri tem se dogaja, dft manjša in gospodarsko nerazvita podjetja ne morejo nuditi pogojev, ki bi bili enaki onim v bolj razvitih in gospodarsko močnejših podjetjih. Stanovanja, ki jih gradimo zdaJ' so predraga, zato bi bilo treba stanovanjsko izgradnjo s sodobnejšim zifl3' njem in z manj komfori; nimi stanovanji poceni« tako, da bi bila nova novanja dosegljiva delavcu. To bi bilo primerno tudi zato, ker b' na ta način pritegnili K stanovanjski izgradnji "e sredstev posameznikov. sta-tudl zelo 14 DOLENJSKI LIST št. 43 (70») Taborniško - partizanski pohod čez Rog Taborništvo na Dolenjskem ra več nekaj novega. Seme, ki ga je pred osmimi leti zasejal dolenjski taborniški svet, je pognalo trdne korenine v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu in v Trebnjem. Tudi v Metliki in Šentjerneju so postali taoorniki živahni v svoji dejavnosti. Novomeški taborniki so v letošnjem letu speljali več uspešnih ak cij. 25 članov in članic se je udeležilo zveznega zleta tabornikov v Jajcu v drugi polovici julija. Taborili so skupaj s Celjani, s katerimi so se dobro razumeli. Doži 'eli so marsikaj zanimivega. — Taborniški klub Porečanov v Novem mestu je pokazal v letošnji sezoni živahno dejavnost. Pod strokovnim vodstvom tovariša Gorkiča so v lastni režiji izdelali 15 san-dolinov in uredili pristanišče. Izvedli so v avgustu potovalni tabor s čolni od izvira do izliva Krke in nazaj do Novega mesta. — Novomeški taborniki so uspešno sodelovali konec avgusta v sodniškem zboru na republiškem mnogoboju v Tolminu. V kroniko dolenjskih tabornikov smo pred kratkim rabeltžilt novo uspelo akcijo. 33 -mladih ljudi na dvodnevnem pohodu Pri Uršnih sellh se je začelo v soboto, 12. oktobra, ob 13. uri. Ob križanju vlakov se je seSlo 13 tabornikov Iz Metlike ln Črnomlja in 20 tabornikov in tabornic te Novega mesta, da izvedejo dvodnevni partizanski pohod v območju Kočevskega Roga. Naloga prvega dne Je bila priti na Daleč hrib preko valovitega sveta, ki se razprostira med železniško progo in Poljansko dolino. Na lem ozemlju je bilo pred 20 leti zbirališče partizanov, ki so od tod po skrivnih poteh odhajali na Kočevski Rog. Lepo vreme in prijazni domačini so nam vzbudili dobro razpoloženje. Ko amo pod sončno pripeko Prisopihali do vasi Hrib, nas je presenetil domačin s povabilom, naj otresemo drevo, polno hrušk vodenk, da se bomo odžejali. »Gotovo so zanič,« se je obregnil nevzgojen mlad tabornik. Res so prvi hip bile videti take. Trde so bile. A ko so se zarili čvrsti zob-Je v meso, se je sok kar pocedil iz sadeža. Pošteno so naš odžejale. »No. so bile res«za nič?« je ome nil gostitelj. »Lahko se ugrizneš v jezik,« je dodal star tabornik. S Hriba smo se po strmini spustili v dolino Poljan. Na nasprotni strani se je kot zelena stena dvigal Kočevski Rog. Na obzorju smo na vrhu videli košato drevo. Tam je bil Daleč hrib. Azimut je kazal 5800 — naravnost proti zahodu. Prečkali smo dolino in strugo presahnjenega potoka ter se začeli vzpenjati po strmini. Močno za-sopljeni smo prišli na gozdno cesto, kjer smo počivali 10 minut. Med počitkom je posebna patrola pregledala cesto, da smo ugotovili stojno točko na specialki. Sklenili smo pot, nadaljevati naravnost v hrib proti zahodu. Na Daleč hribu: 500 m razlike Vedno više smo se vzpenjali. Višinomer je kazal že višino Daleč hriba, a še vedno je bil pred nami breg. Končno smo prišli na vrh, porasel s smrekovim gozdom; gozdarske koče, ki stoji na Daleč hribu, pa nI bilo nikjer. »Ali smo zgrešili smer ali smo se Izgubili?«, so zadevali vodjo vprašujoči pogledi. »Eden naj spleza na smreko,« se oglasi Jovo te Črnomlja. »Počakajte! Oddahnite se pet minut!« reče vodja, vzame specialko, jo orientira po kompasu in pazljivo opazuje na njej teren okrog Daleč hriba. »Pa menda nismo toliko zašli,« se ustraši, ko zagleda 2 km južno od Daleč hriba koto 720, višinomer pa je kazal isto višino. Tolažil se je, da Je zračni pritisk verjetno čez dan padel. »Na vsak način moramo naravnost proti severu,« je odločil vodja. Preko skalovitega pobočja smo se spustili kakih 60 m navzdol in se nato začeli spet vzpenjati po položnem pobočju. Gozd je postajal redek, zelene Jase so se svetlikale pred nami. V petih minutah smo zagledali streho gozdarske koče na Daleč hribu, kamor smo prisil ob 16.45 namesto ob 16.30. Zgrešili smo le 500 m zračne razdalje — kar pri daljavi 5 km ni preveč. Med počitkom smo malicali in si porazdelili delo. Ena skupina je prevzela postavitev piramidnega ognja, druga pripravo ležišč, tretja je sestavljala program za taborni ogenj, četrta je prevzela kuhanje večerje. Celo elektriko je s pomočjo akumulatorja napeljal načelnik POGT tovariš Mirko. Treba je bilo hiteti, noč se je bližala s hitrimi koraki. Golaž s polento nas je temeljito nasitel. Ob 19. uri smo se zbrali ob tabornem ognju. Kratkemu programu, posvečenemu spominu na dogodke pred 20 leti, je sledilo rajanje »Mi gradimo ceste, pruge« Vsa utrujenost je minila. Se in še so se ponavljali znani verzi, sem in tja so skovali tudi kake nove. Jasna, topla noč, nebo posuto z neštetimi zvezdami, je imelo svoje občudovalce. Najbolj bistrovidni so čelo trdili, da vidijo Jupitrove. lune. Prek Jelendola na Bazo 20 Vstajanje ob šestih. Vse je bilo treba hitro pospraviti. Ob 7.15 smo se poslovili od prijaznih gozdarjev. »Stoj! Gremo v Jelendol. V spomin na padle borce bomo hodili v popolni tišini. Vodniki skupin so odgovorni za red.« Niti eden ni prekršil povelja. Videli smo sledove divjih prašičev, slišali smo krik ptice roparice — a noben človeški glas ni motil gozdnega miru. Po ogledu objektov partizanske bolnišnice smo se zbrali v vrtači, kjer počivajo v Jelendolski bolnišnici umrli borci. Brez povelja smo Jih počastili s kratkim molkom. »Smer proti bazi 20!« Kolona se je hitro pomikala po dobri poti skozi visok smrekov gozd proti JV. Po kratkem vzponu smo zagledali prve barake. »Celo naselje!« Je vzkliknil nekdo. Hiteli smo od koče do koče, čitali smo napise na njih in se zbrali sredi naselja. Kratek oris nastanka Baze 20 ln njene vloge v NOB Je deloval na fantazijo mladih možganov. »Glej, kakšna smreka,« Je vzkliknil nekdo. »Poskusimo, koliko nas jo objame!« Trije so jo komaj ob-segli. Cas je mineval in morali smo naprej. Hitro smo se spustili po shojeni stezi na cesto, ki pelje proti Ribniku. Pred velikim ovinkom Je bila večina za to, da se poskusimo prebiti proti Ribniku naravnost proti jugu brez poti. Hoja brez poti je bila zelo naporna. Dvigali smo se in spuščali prek z mahom poraščenih skal. Prečkali smo mnogo poti, ki so vodile počez. Končno smo le prišli na močno zaraslo pot, po kateri so nekoč hodili prebivalci Ribnika — Kočevarji. — Ob 11. uri smo pri-speli do Ribnika. Tu je danes samo poleti živinorejska postojanka. Mi nismo srečali nikogar. Slovo na Ponikvah Polurni počitek smo izkoristili za sončenje na skladovnici smrekovih hlodov in za malico. Ob dvanajstih se je vila kolona po eden proti Ponikvam, kjer smo našli ogromne kopice sena, a nobenega človeka. Občudovali smo pestre jesenske barve. Zaradi pomanjkanja časa smo se odločili za pot proti Planini, le Metlicam so odšli naravnost proti Mirni gori. Vodil jih je mlad tabornik, ki je pet let preživel na Mirni gori. Na Planini je bil zadnji počitek pod polno hruško. Videli smo ogromne hleve in lično zgrajene stanovanjske hiše — primer sodobno urejenega živinorejskega posestva. Takole so se poslovili belokranjski taborniki od novomeških na Planini pod Mirno goro Polni vtisov smo se spustili po markirani poti proti Semiču. Pohod je uspel brez nezgod. Torbica za prvo pomoč nI bila niti enkrat odprta. Imeli smo pač srečo. Prav lahko bi si kdo zlomil nogo ko smo kolovratih prek kraških škarp in vrtač. M. D. PO REPUBLIŠKEM PRVENSTVU V BORBENIH IGRAH V CELJU KK Pionir drugi v Sloveniji V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško kegljaško prvenstvo v borbenih igrah. Tega prvenstva se udeležuje 24 ekip, nastop pa je končalo 12 ekip, med njimi tudi oba predstavnika Dolenjske - Pionir (Novo mesto) in Železničar. (Novo mesto). Prva so nastopila moštva: Gradiš (1599 kegljev), Domžale (1601), Store (1558) ln invalid (Oelje) (1507). V drugi skupini sta nastopila oba naša predstavnika Pionir in Železničar ter prvi dve ekipi s prvenstva ljubljanskega okraja Rudar (Trbovlje) ln Slovan (Lj). To je bila ogorčena borba treh odličnih ekip. saj je Železničar takoj izpadel iz borbe. V prvi tekmi je bil najboljši Rudar (434). takoj za njim pa sta bila Pionir (431) ter Slovan (422). Druga tekma je prinesla vodstvo Pionirju, ki je dosege) 424 kegljev. Rudar je igral na četrti, najslabši stezi ter je dosegel 397 kegljev, Slovan 405. Železničar pa samo 364. V tretji tekmi je moral Pionir nastopiti na četrti stezi, vendar je zaostal za Rudarjevim rezultatom le za 2 kegJia; dosegel je 395 kegljev. Rudar pa je na prvi stezi dosegel odličen rezultat 452 kegliev. SltuacHa je bila pred zadnjo tekmo sledeča: vodil ie Rudar. Pionir je zaostal za 33 kesltev. S'ovan pa za 75 Železničar ie v tretji igri dosegel 351 keel'ev. V četrti 1eri le Pionir prišel na nalbolišo stezo Rudar pa na solidno drueo. Pionir je v prvem setu znižal razliko za dva keglia. v drugem setu r>a na 24. Sedal se le pričela borba za vsak kegeli. Pionir je v.na- slednjih dveh setih ponovno znižal razliko na en sam ke-gelj. To je dalo tekmovalcem Pionirja novega poleta ter so prehiteli za 21 kegljev. Ko je kazalo, da-je tekma dobljena, so igralci Rudarja znižali rta 12 kegljev, vendar so zadnji igralci Pionirja povečali razliko na končnih 26 kegljev. Dosegli so odličen rezultat 449 kegljev. Rudar pa 390. Skupno so Igralci Pionirja dosegli v štirih tekmah 1699 kegljev ter prehiteli vse tekmece. Rudar jih je dosegel 1673, Slovan 1585 in Železničar 1424. V ekipi Pionirja so igrali Krušič, Murn, Mrz-lak, Vesel, Legisa, Vukšinič, Hren, Romih. Juntez, Filipčič. Največ kegljev pa so dosegli Romih (203), Krušič (192) ln Murn (176). V tretji grupi so se nahajale štiri močne ekipe: Ljubljana, Celje. Konstruktor (Maribor) in Lokomotiva (Maribor). Vse štiri ekipe so jurišale na Pionirjev rezultat, vendar jim to ni uspelo. Dosegle so odlične rezultate, vendar jim ni uspelo prehiteti niti Rudarja. Najboljši je bil Konstruktor (1668), Celje je doseglo 1666. Ljubljana 1642 in Lokomotiva 1607. V nadaljevanju prvenstva je nastopilo je dvanajst'ekip. Tudi tako znane ekipe kot so Branik. Bled, Kranjska gora, niso mogle prehiteti Pionirja. Kot zadnji so nastopili kegljači Triglava iz Kranja, večkratni republiški in državni prvaki. Dosegli so 1727 kegljev, kar jim je zadoščalo za naslov republiškega prvaka za leto 1063. Končni vrstni red je naslednji: 1. TRIGLAV (1727), 2. PIONIR (1699), 3. RUDAR (1673). Sledijo Kranjska gora (1670), Konstruktor (1668), Celje (1663), Bled, Ljubljana itd. Prvih šest ekip se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo v soboto in. nedeljo v Celju. Vsekakor Je drugo mesto za KK Pionir do sedaj največji uspeh, saj je to edini klub, ki trenira na enosteznem kegljišču, (en) Rokomet v Cerkljah gre pravo pot Sele dobra dva meseca je, odkar je bil ustanovljen RK Cerklje, toda uspehi so že vidni. RK Cerklje uspešno sodeluje v Zasavski rokometni ligi in se celo poteguje za naslov jesenskega prvaka. Klub sestavljajo sami mladi fantje, ki so zaposleni predvsem v Brežicah. Trenirajo CELULOZAR : SLOVENJ GRADEC 26:31 Dolenjski taborniki na pohodu prek Kočevskega Roga: košenice pri Ribniku V prvenstveni rekometni tekmi slovenske lige je moštvo Slovenj Gradca s težavo premagalo ekipo Celulozarja iz Vidma-Krškega. Ker igrišče v Vidmu-Krškem še vedno ne ustreza predpisom, je bila tekma odigrana v Trbovljah. Ce bi Celulozar Imel v vratih si-gurnejšega moža, bi bil rezultat drugačen. Sodnik Lazorko iz Ljubljane je dobro vodil srečanje. KRŠKO: zagotovimo mladini možnost za telesno-vzgojno 7 dejavnost oktobn^* Jeseni zaporedoma opažam, da v septembru in 'otuđi Ju 'Judoma zaživi na bližnjih travnikih pestra, pa sUčno) lY)a športna dejavnost (nogomet, odbojka, rokomet in fcivn0 '„ sem mimogrede premišljeval, zakaj se to dogaja biti druo?*'11- kmalu ugotovil, da pravzaprav ne more trava in ,u ker sPomladi ln poleti raste na travnikih visoka Igrajj im- n, e ne dovoli, da bi se na njegovem zemljišču Na i 01 mu uničevali travo. m° ŠDor-t 1 stranl Pa za zeleno mizo ugotavl'nmo. dji nlmn-da nimTm*83 naraščaja, da so otroci deformirani in na koncu, le pir,v„m° v K''škem nobenih tovrstnih prireditev. Jlz.jema *e hsrlSčfl ) ln ^kornet, ki imata po zaslugi tovarne ustrezna bflgaf **' blln prav. če bi dejali, da se vse đo danes nI nihče "farttznll reSltev tega problema. Nasprotno, domače društvo v KrSkemT Se ,c f* ve* lot potegovalo za prikladno zemljišče travna a ^ 70 Potrebe telesne vzgoje nnd 10 let ni našla flrustvn ,ova 7n- dodelitev omenjenega zemllišča. četudi Je K0 ra7Polaga!o s potrebnimi finančnimi sredstvi. Pozne!» K° nnsta'le potrebe po trradnll stanovan<«ke hiše ter Turt?ar!!£ ln ben<*nske črpalke, pa je bilo takoj vse na-^»oStevn l""hanls.tični plan mesta, če sem prav poučen, ne Ker ?oiT(:i' mladine po telesni vzgoii. "^nlm rtt>s'n)a,° v Krškem Se možnosti za gradnjo Mrišč, Proučiti i b,,n Potrebno na odgovornih mestih ta problem ^'rezni . "[dodeliti mladini na levem ln desnem bregu S"ave "ar ust?« ™- Dovoljujem si omeniti nekoliko drzen, a ven-v°'t1vo i^T" ^rod'og. s katerim bi bil lahko ta problem zadetka* Spi„ en- Znano je. da se bo v doglrdnem času »Kovlnnr-nitn dn . v nove proRtore nn druco strnn Save. Zato me-^'hno ,ie mo7-I,ost odkupa obstolecih oblektov. ki bi te z ""'■"din«« t ^roditvMo idealno ustrezali potrebam telesne vzgo'e nlrr"> tei~ "l^mletke na Vidmu, ki ie v neposredni bližini in . PronrT^dnlee ne telovadlšča. y*">no » , ,,<,m dn bi bilo premeščanje w>'enlh ob'ektov nl mat« i iklml s,roSki, v enloti pa se ne bi mogel vera-hlti )„ ,,, Izkoristiti, ker bi se poškodoval pri razdira-""""in« h Raml t"1"'"! v katere 1e bilo vloženena tudi fl,>bli| v Ir^",^in, pa 1,1 ostn1' neizkoriščeni. S tem na hi nri-^•"»iTten, Jr"k<,m ustw«n prostor tudi za večle prireditve v vpm rt orostoru. kakršnepa »e ves čas močno pogrešamo. Ker , dini "rovl"di!ie v Kriškem rrmenle. da le treba odrediti iL v,,*Ja i tor' k1eT oo lahko nemoteno telosnovzgolno "r'vhw'' "n"m, da bo v naslednlem 7-Mnem planu ""It ta ™ SM. V kegljanju zmagal Pionir Na kegljišču Pionirja je bilo v soboto tekmovanje kegliačev v borbenih Igrah. Nastopile so ekipe Črnomlja. Brežic, Novega mesta in Pionirja. V prvem srečanju je bila v začetku za- V balinanju zmagala reprezentanca Zagreba Tudi balinarji so pripravili za zaključek sezone v nedeljo tekmovanje mestnih reprezentanc za prehodni pokal OBZTK Novo mesto. Tega tekmovanja so se udeležile reprezentanca Zagreba in dve ekipi Novega mesta. Najprej se je z Zagrebom srečala prva ekipa Novega mesta, za katero so igrali Hren. Plantan. Bele ln Mraz. V začetku so povedli gostje s 6:0, predvsem zaradi slabega bliža-nja Novomeščanov. V tem delu Je imel Hren nekaj lepih zadetkov, vendar niso bili izkoriščeni. Zmagali so gostje s 13:11. V drugi tekmi Je ekipa Za-(fntoa Igrala še proti drugi ekipi Novega mesta, ki so jo sestavljali Leglša, Bratož. Slana in Radovič. Domača ekipa Je sicer povedla 5:2, vendar Je bilo to vse. kar so naredili proti razpoloženim gostom, ki so tudi to tekmo odločili v svojo korist in zmagali s 13:6. S tema zmagama je reprezentanca Zagreba za eno leto prejela prehodni pokal. S tem tekmovanjem so balinaril Novega mesta zaključil! letoSnio plodno sezono, saj so bili p> številu tekmovanj prav gotovo na prvem mestu med novomeškimi športniki. (en) nimiva borba med Brežicami in Novim mestom, katerega ekipo so sestavljali igralci Železničarja, Luknje in vseh devet. Kasneje pa so domačini popustili, tekmovalci Brežic pa dosegli na koncu lep rezultat 397 kegljev. V drugi tekmi pa sta se srečala ekipi Črnomlja oziroma Kanižarlce in - Pionir. V tej tekmi je vodstvo prevzel Pionir. Rudar pa je precej zaostal. Proti koncu tekme se je Pionir boril samo Se'z rezultatom, ki so ga dosegle Brežice. V finišu se Je to le posrečilo in Pionir Je prehitel Brežice za tri keglie. Dosegel je rezultat 400 kegljev. Končni vrstni red tekmovanja kegliačev za občinski praznik je naslednii: 1. PIONIR (400). Brežice (397). Novo mesto (347) in Črnomelj (314). Smučarski skoki tudi na Mirni Na Mirni bodo kmalu začeli graditi večjo smučarsko skakalnico, ki bo dovoljevala skoke do okrog 40 metrov. Ker bo to prvi objekt take vrste v Mirenski dolini, prevladuje med tamkajšnjim In okoliškim prebivalstvom precejšnjo zanimanje, saj bo možno smučarske skoke videti tudi doma. Za izgradnjo skakalnice se ogreva zlasti TVD Partizan na Mirni, ki je med drugim že dal izdelati načrte in pripravil finančni plan. Po trobno bi bilo zbrati okrog 450.000 dinarjev, kar bi lahko prispevale občinska skupščina v Trebnjem in gospodarske organizacije. Za to delo bodo zainteresirali tudi do-mlače mladince, ki bodo zemeljske Izkope opravili s prostovoljnim delom. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Celulozar : Bra-čun, Zgomba II, Rabič 2. Sulc 7, Zgomba I 11, Iskra 6, Kra-vos. Cesar. Slovenj Gradec: Merčnik 2, Ogrizek 2, Golo-granc 7, Naglic, Kreuh 4, Stum-berger 4. Stimnikar 3, Pučko 6. Vrunče 3, Radšel. Krauzer. V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige je Sevnica premagala Leskovec z rezultatom 25:23. Najboljši pri Sevnici je bil Trbovc. pri Leskovcu pa Svetec in Pire. L. P. Igrišča, strelišča in dom Partizana Okrajna zveza za telesno kulturo Je namenila za obnovo doma TVD »Partizan« v Mokronogu 150.000 dinarjev. Dela, ki so se medtem že začela, „investira občina Resneje se pripravljajo tudi na ureditev več igrišč (rokometnega, košarkarskega itd.) ln strelišča za maloka-llbrsko orožje. Kot kaže. so se t Mokronogu odločili, da bodo začeli resneje gojiti nekaj najbolj popularnih športov. vedno dvakrat tedensko pod vodstvom trenerja Duška Borovnice. Ako bodo finančna sredstva dovoljevala, bodo preuredili tudi igrišče, tako da bodo gledalci lahko gledali res lepe rokometne tekme, ki jih do letos nl bilo kdo ve koliko. Tudi v nedeljo, 27. oktobra, se je na igrišču v Cerkljah zbrala dokaj ' velika množica gledalcev, ki so prisil, da bi videli res pravo prvenstveno tekmo. RK Cerklje je imel v gosteh RK iz Hrastnika. Cer-kljani so se zavedali, da je Hrastnik solidno moštvo, zato so začeli že takoj v začetku silovito napadati. V sedmi minuti prvega polčasa je bilo 4:0 za domačine. Hrastnik pa je do konca prvega polčasa zmanjšal razliko na en sam gol. V drugem polčasu so Cerkljanl zaigrali kot prerojeni in zaporedoma polnili mrežo gostujočega vratarja. Na koncu pa so zopet malo popustili; to pa so Izkoristili gostje in zmanjšali razliko. Toda zmage Cerklja-nom niso mogli več ogroziti. Rezultat srečanja je bil 21:18 (7:6) za domače. Pri domačih Je bil najuspešnejši Kuželj z 9 zadetki, prt gostih pa Tome ln Hafner s po J. Sodnik Simič iz Brežic je bil odličen. Razširjajte domači pokrajinski tednik DOLENJSKI LIST! Šah na delavskih športnih igrah šah je bil ena najmočneje zase denih panog na letošnjih delavskih športnih igrah v Novem mestu, saj Je nastopilo kar 19 ekip. — V predtekmovanju je presenetilo drugo moštvo podjetja IMV, ki je s kasnejšim zmagovalcem Pravosodjem igralo neodločeno 2:2. V pol finale so se uvrstila moštva: Pravosodje, Novoles, PTT, KGPK, Prosveta, Iskra — Novo mesto, Pionir in NMV. Igrali so v dven skupinah po 4 moštva. V prvi skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Pravosodje : KGPK 3:1, Novoles : PTT 1,5:2.5, Pravosodje : Novoles 3,5:0,5, Novoles : KGPK 1,5:2,5. KGPK : PTT 2:2 in PTT : Pravosodje 2:2. Vrstni red Je bil: Pravosodje 8,5 točk, PTT 6,5, KGPK 5,5, Novoles 3,5 V drugi skupini so bili doseženi sledeči izidi: Prosveta : IMV 3.5:0.5, Iskra (N. m.) : Pionir 0:4, Pionir : IMV 0,5:3,5 (presenečenje), Pro sveta : Iskra (N. m.) 2,5:1,5, Pro- sveta : Pionir 2:2, IMV : Iskra (N. m.) 4:0. Vrstni red: Prosveta in IMV po 8 točk, Pionir 6.5 in Iskra 1,5. V finale sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Ker so sa za finale šteli Izidi te polfinala (Pravosodje : PTT 2:2 ln Prosveta : IMV 3,5:0,5) sta prvi dve moštvi vsake skupine igrali samo z ustreznima moštvoma druge skupine. Tako so bili dosežnei sledeči rezultati: Prosveta : PTT 2,5:1,5, Pavosodje : IMV 3:1, IMV : PTT 1:1 ter Pravosodje : Prosveta 2,5:1,5 (dr. Golež : Penko — remi, Picek : Fink — remi, Keržan : Podboj — remi Peterca : Dobovšek 1:0). Prvo in drugo mesto sta al delili moštvi Pravosodja in Prosvete s 7.5 točke, tretje in Četrto pa IMV ln PTT s po 4,5 (očke. Ker sta zmagali v medsebojnih dvobojih s Prosveto oziroma PTT. sta P avo-sodje in IMV osvojili prvo oziroma tretje mesto. Pravosodje Je tako {e drugič zapored osvojilo najvišji naslov. Slavko Sitar St* (709) DOLENJSKI LIST 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA NESREČE Petek, 1. novembra — Dan mrtvih Sobota, 2. novembra — Dušanka Nedelja, 3. novembra — Silva Ponedeljek, 4. novembra — Drago Torek, 5. novembra — Savina Sreda, 6. novembra — Lenart Četrtek, 7. novembra — Oktobrska revolucija PREKLIC Lavrič Franc, Marija in Mirko, vsi iz Stavce vasi št. 6, izjavljamo, da so govorice o denarnici Janeza Golobica iz Stavce vasi št. 7 neresnične, in se mu zahvaljujemo, da je odstopil od tožbe. OBVESTILO Jože Gregorčič, kovač iz Trške gore 28. obveščam vse stranke, da zaradi bolezni od 5. 10. 1963 ne delam več. Ko bom spet začel delati, bom obvestil po časopisu. PRODAM italijansko motorno kosilnico -ALpina«. Naslov v upravi lista. (3399-63) PRODAM manjše posestvo z novo hišo v bližini avtobusne postaje, skupaj ali posamič. Jerman. Tršeina 14, p. Tržišče. PRODAM stroj za zidno opeko z elektromotorjem 15 KM. Srebrnjak, L; ubl janska 20, Kranj. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo v Novem mestu. Naslov v upravi Dol. lista (3395-03) DOBRO ohranjeno samsko spalnico prodam. Šmihel 59. poceni NAPRODAJ pečnice za visoko keramično peč ali kamin. Naslov v upravi lista. PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme takoj pekarna Alojza Omerz.ela v Krškem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Osemletka ni nujna. Čevljarskega pomočnika iščem. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Jože Bedenčič, Babna Gorica 16, pošta Škofljica. ISCEM eno ali 2-sobno stanovanje v Črnomlju za dobo 2 let. plačam za 2 leti vnaprej ali nudim večje posojilo. In-formaei'e v upravi lista. (3403-63) VAJENCA za sobosiikarstvo in pleskarstvo, sprejmem v uk. Hrana ln stanovanje zagotovljena. Ferdo Tomazin. Ribnica na Dolenjskem. SPRETNO ln pošteno kmečko dekle se želi zaposlili v kaki gostilni. Naslov v upravi lista. (3401-63) KLJUČI, najdeni na Ulici talcev, se dobijo v upravi Dolenjskega Usta. Črnomelj: 1. in 3. XI. ameriški barvni film »Ljubite Brahmsa?«. 5. in 6. XI. ital. film »TVX Mina v ritmu«. 6. XI. zah.-nemški film »Niirnberški proces«. Kostanjevica: 3. XI. polj. barv. film »Križarji«. Novo mesto — Krka: Od 2. do 4. XI. avstrijski barvni film »Pri črnem konjičku«. Od 5. do 7. XI. franc.-ital. film »Sestanek«. Metlika: 2. in 3. XI. ameriški film »Divjačina je puščena«. 6. XI. ttal.-franc. film »Ana iz Brook-lyna«. Brestanica: 2. in 3. XI francoski film »SOS radio taksi«. 6. XI. ital. film »Dekle s kovčkom«. Vredno pohvale Pred nekaj dnevi je naše uredništvu obiskal vojak Jovan Kreculj. Rad bi pohvalil trgovino »Okras« na novomeškem trgu. Takole je povedal: »Nedavno sem kupil v »Okrasu« električni brivski aparat. Toda že čez nekaj dni mi je pregorel. Plaho sem stopil v trgovino in povedal, kako je prišlo do okvare. Poslo-vodkinja Minka Mahorčič in prodajalka Marija Pa-ternoster sta me pozorno poslušali, na koncu pa sta rekli: — Pridite čez nekaj did. Dva dni kasneje sem slučajno šel mimo trgovine, ko me je poklicala tovarišica Pateniostrova: — Tovariš, vaša reklamacija je uspela. Saj kar nisem verjel, pa je bilo vendar res. Dobil sem nov aparat!« Morda bo kdo rekel: Saj je šlo samo za reklamacijo! Vendar to nI prvi primer pri »Okrasu«, ki zasluži pohvalo. Treba je poudariti prizadevnost noslovodkinje in prodajalke. Mokronog: 2. In 3. XI. ameriški barvni film »Princ in igralka«. 6. XI. jugoslovanski film »Izgubljeni svinčnik«. Straža: 2. in 3. XI. amer. film »Zdravo, prijatelji«. Smarjeta: 2. in 3. XI. madžarski film »Ljubezen na razpotju«. Trebnje: 2. in 3. XI. ameriški barvni film »Sayonara«. Videm-Krško: 2. in 3. XI. angl. film »Tigrov zaliv«. 6. in 7. XI. poljski film »Nedolžni čarovniki«. Žužemberk: 3. XI. slovenski film »Minuta za umor«. MATIČNI URAD KOSTANJEVICA Septembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročila sta se: Viljem Ribič, upokojenec in Elizabeta Friedel, oba iz Kostanjevice. Umrla sta: Jože Stipič, kmetovalec iz Gradnja, 83 let; Jožef Cunk, kmetovalec iz Orehovca, 49 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 21. do 28. X. je bilo rojenih 18 dečkov in 29 deklic. Poročili so se: Karel Podgoršek, učitelj, in Jožefa Opravž, učiteljica, ob iz Artič; Anton Mohar, delavec iz Potovrha, in Štefanija Ruk-še, delavka iz Gotne vasi. Umrli so: Stevo Bulic, kmetovalec iz Vladimirovca, 68 let; Suza-na Kc-ščak, otrok iz Jelš, 2 meseca; Frančiška Dednikar, gospodinja iz Dolge vasi, 50 let; Frančiška Slular. kmetovalka z Dolža, 72 let; Jožefa Anžlovar. družinska upokojenka iz Male Bučne vasi. 66 let; Marija Kobe, kmetovalka z Dolža, 63 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Bar- bo iz Dolnjih Kamene — Ivana, Vera Pleterski iz Zdol — Martino, Pepca Gričar iz stravberka — Anico, Francka Gašperič iz Dolnjega Globodola — Terezijo. Joža Zore tz Gornjih Lakenc — Marijo, Anica 2urga iz Dobindola — Mihaelu, Anica Bečaj iz Cvibelj — Tatjano, Emilija Vegelj iz Mrtvic — Albina, Ljubica šterk iz Kočevja — Ksenijo, Marija Jerman iz Sel — Branko, Anica Bukovec iz Praproč — Ano, Ana šorli iz Žalca — Ferdinanda, Anica Juršič iz Jablance — Anico, Karolina Vidmar iz Mač-kovca — Mirjano, Anica Janko iz Dolnjega Gradišča — Anico, Mari-ja Salehar iz Blata — Alojza, Anica June iz Otočca — Dušano, Ma-, tilda Kic iz Dolenjega vrha — Martina, Kristina Pečjak iz Dolnjega Križa — Andreja, Jožefa Miklič Jerele iz Globočlc — Marijo, Jožefa iz Cegelnice — Emo, Marija Te-kavčič z Mlake — Jožeta, Marija Dragovan iz Drašlč — Mojco, Draga Pate z Dolenjih Kamene — Tatjano, Fani Može iz Plemberka — Vinka, Vida Sotler iz Dolenjskih Toplic — Roberta, Ida Skoporc iz Prelesja — Ido, Cvetka Butala iz Obrha — dečka, Katarina Žagar iz Nove Lipe — dečka. Kristina Jenič iz Koroške vasi — dečka, Tončka Brdik iz Velikega Bana — deklico, Ana Vidrih iz Sel — deč- Mizarska produktivna zadruga je izvozila 3 krat več kot lani Razmere v Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici so se po rekonstrukciji, ki še ni končana, močno izboljšale. Delovni prostori so sedaj mnogo večji, delo pa se laže odvija. V drugim polletju se je proizvodnja v primerjavi z ono v prvem polletju povečala za več kot enkrat. Lani so naredili za 400 milijonov dinarjev izdelkov, letos pa jih bodo za 600 milijonov. Prihodnje leto bo proizvodnja dosegla vrednost 900 milijonov dinarjev. Letos so izvozili za približno 90 tisoč dolarjev svojih izdelkov, kar je približno trikrat več kot lani. 1964. leta se bo izvoz povečati še bolj, ker bo rekonstrukcija obrata, ki bo letos zaključena, prišla do izraza v celoti. S surovinami ni posebnih te-žaiv, le boljše furnirje je težko dobiti, boljše pohištveno okovje pa še vedno uvažajo, ker ga na domačem trgu ni. Pogodbe podpisujmo pravočasno! Uo preteklega tedna je kmetijska zadruga v Vidmu-Krškem sklenila za okrog 400 hektarov kooperacijskih pogodb z zasebnimi kmetijskimi pridelovalci in se tako že precej približala planu, ki znaša 480 hektarov. Skladno s tem je zadruga oskrbela tudi umetna gnojila in seme-nje. Zaradi čakanja kmetov in odlašanja s podpisi pogodb pa je zdaj nastal problem preskrbe semenske pše- nice sorte »San pastore«. Seveda je na račun tega padel prenekateri očitek na zadrugo, češ da ni pravočasno preskrbela zadostnih količin željene sorte. Odlašanje kmetov je imelo še eno posledico: zadruga, ki opravlja strojne usluge kooperantom, je pred jesenskim oranjem prišla v zagato, kako razporediti obdelovalne stroje in ostalo mehanizacijo. • RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 1. NOVEMBRA: 8.35 Po-Jo vum mladinski zbori — 9.05 »Grob v žitu . . .« — 10.30 »So še rožce v nartelnu žavovale« — 11.30 Listi iz slovenske glasbe — 12.05 Slovo na opernem odru — 13.30 Odlomki iz simfoničnih In komornih del — 14.30 2ulne svečanosti v Sloveniji — 15.15 Zvočna pnletB — 16.10 Ludwlg van Beethoven: Simfonija št. 3 »Eroica« — 17.05 Lepe melodije — 18.15 Stlrl pesmi Franza LIszta ln Gricgova sonata za violončelo In klavir — 19.05 Zabavna glasba — 20.00 Revijska glasba. SOBOTA, 2. NOVEMBRA: 8 05 Melodije za konec tedna — 9.25 Iz albuma skladb za mladino — 10.tr> Nekaj domačih z malimi ansambli — 11.00 Pozor, nimaš prednostll — 12.15 KN: Inž. Jože Spanring: Izšla je poljedelska knjiga — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vag — 17.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov — 1845 Novo v znanosti — 10.05 filasbene razglednice — 20.00 Naši pevci — tuje popevke. NEDELJA, 3. NOVEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra: A. Mara-dič: Krikec In Pikec — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. del - 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, II. del — 13.30 Za našo vos — 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov — 15.15 Skladbe Dvofaka in Musorgskega — 16.00 Humoreska tega tednu: Suki: To-bermore — 17.05 Majhni ansambli — 18.17 Glasba iz znamenitih oper — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA: 8.05 Domači in tuji virtuozi vam igrajo — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Sestanek z orkestroma Martin Gold ln Hal Kanner — 10.55 Glasbeni Intermezzo — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Nekaj novejših posnetkov Tria Avgusta Stanka - 13.30 Glasbnei sejem — 14.35 Noši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan z« vas — 17.05 Iz opernega albuma — 18.45 Svet tehnike: Inž. Janko Cucek: O domači plastiki - 19.05 Glasbe ne razglednice — 20.00 Skupni pro gram JUT. studio BeoRnid. TUREK. 5. NOVEMBRA: 8.05 Domare vlže u prijetno Jatro — 9.35 Odlomki iz slovenskih opor — ka, Nežka Malerič iz Črnomlja — dečka, Marija Lipovec iz Vavte vasi — deklico, Justina Jordan iz Dobrave — dečka, Dragica Gajski iz Gaja — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodtile: Božena Pleterski iz Zdol — Karlino, Inž. Kristina Mahne iz Vidma-Krskega — Julijano. ■ KRONI Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Veronika Slabe, uslužbenka iz črmošnjic, je padla z motorja in si poškodovala glavo; Jože Cesar, sin cestarja iz Vavpče vasi, je padel pri telovadbi in si poškodoval levo roko; Stane Dru-škoviv, rudar iz Sedma, je padel pod voz in si poškodoval levo ko leno; Mirko Dajčnian, skladiščnik Iz Gabra, se je s sekiro usekal v levo nogo; Jože Modic, upokojenec lz Meniške vasi, je padel 7 m globoko in si poškodoval levi komolec; Dušan Bahor, sin orodjarja iz Črnomlja, se je usedel v vročo vodo; Vlado Gorišek, delavec iz Gornje Stare vasi, je padel s kolesa in si poškodoval levo koleno; Emila Sajcta, sina mizarja iz Otočca, je na avto cesti povozil avtomobil in ga poškodoval po glavi. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Maksa Ribiča, pre-užitkarja iz. Presladola.. je brcnil vol ter mu poškodoval rebra; Slavica Brodnjak, natakarica iz. Dolenjskih Toplic je padla z motorjem in dobila poškodbe po glavi in levi nogi; Stanislav Cestnik, kmet. tehnik iz. Vavte vasi. ;e pri padcu z. motorjem dobil poškodbe po obrazu, desni roki in obeh nogah; Franca Lekšeta, delavca iz. Apnenika, je nekdo napadel ter mu prizadejal poškodbe po glavi, roki in nogi; Franc Tabor, sir. uslužbenca iz Starega grada, se je poparil z. mlekom po vratu: Boža milina, vulkanl-zerja lz. Prudnic. je nekdo napačni ter mu prizadejal poškodbe po glavi; Ivan Ban, kmetovalec iz Radakovega, je padel pod voz. ter dobil poškodbe po glavi ln desni nogi; Ivan Prosevc, kmetovalec i/. Podvinj. je padel s kolesa in dobil poškodbe po glavi; Jože Gorjup, rudar iz Mrčnih sel, je padel pri delu ir, se poškodoval po hrbtu. Vsak četrtek: DOLENJSKI LIST v vsako hišo naše pokrajine! S pokvarjeno zavoro na avtomobilski cesti 28. oktobra ob 14.20 se je pripetila prometna nesreča na avtomobilski cesti bltz.u Višnje gore. Proti Ljubljani se je z osebnim avtomobilom peljala Alenka Lukač iz Ljubljane, za njo pa Jože Hočevar, ki živi v Nemčiji. Ko sta se-peljala po klancu navzdol, je hotel Hočevar zavirati, kar pa mu je preprečila okvara na zavori. Trčil je v avtomobil Lukačeve in povzročil skupne škode za okrog 22.000 dinarjev. Od potnikov ni bil nihče poškodovan. Neznan voznik prehiteval v megli 26. oktobra ob 7.15 se ;e pripetila težja prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Za-gorici nedaleč od Biča. Francoz Roland Berger, ki je vozil hladilnik 578-FJ-01, je vozilpra-vilno po desni strani. Pri Za-gorici ga je v gosti megli prehiteval neznan voznik hladilnika LJ-10-98. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Božo Neuman. Ker je ljubljanski hlf.dilnik prehiteval ne glede na vozilo pred seboj, se je Neuman hotel izogniti trčenju, zavil s ceste in se prevrnil s posadko vred. Pri nesreči sta se laže poškodovala Mihaela Neuman in Alojz Zrimšek, osebni avtomobil Boža Neuma-na pa je utrpel za okrog 200.000 dinarjev škode. Pevec brez vozniškega dovoljenja V Hrastu pri MeUiki je 26. oktobra ob 13.20 zapeljal s ceste in se prevrnil tovonvak NM 33-98. ki ga je vozil Anton Pevec. Vinjenemu vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje. Na avtomobilu je za okrog 4 milijone dinarjev škode. Voznik skočil iz gorečega avtomobila 22. oktobra se je po cesti Iz Zameskega proti Raki peljal z. osebnim avtomobilom Viktor Per iz Svojce vasi'pri Šentjerneju. Ko je okrog 21.45 pripeljal t km iz. Zameskega. se mu je nenadoma vnel avtomobil. Voznik je zadnji hip skočil iz. vozila nepoškodovan. Vozilo je popolnoma uničeno" in znaša škoda okrog 1 milijon dinarjev. Požar je povzročil kratek stik, zaradi česar se .'c vnel rezervoar za gorivo. Smrt v vodnjaku 18. oktobra okrog 14. ure je padel v vodnjak ln utonil delavec Anton Medic iz. Dol. Straže, ko je zajemal vodo. KERAMIKA NOVO MESTO SLAKOVA ULICA 5 sprejme več PEČARJEV za delo v oblikoval-nici in na montaži. V priučitev sprejme VAJENCE Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Janez Mam iz Dan 24 pri Ribnici na Dolenjskem je eden izmed redkih su-horobarskih zdomarjev, ki se kljub visokim letom ne ustraši poti: pred nekaj- tedni se je odpeljal z vlakom do Semiča, od tam pa jo je mahnil peš čez metliške kraje v Sošice in čez Gorjance v Kostanjevico. Kmetom in gospodinjam proda kakšno sito ali rešeto, tako robo pa rad tudi popravi. V četrtek dopoldne je prišel peš pred pleterski samostan, ponoldne pa smo ga že srečali v šenjerne.jik od koder je nato krenil domov. Avto na strehi Po cesti lz Ceri ne se je ."J,-oktobra peljal z osebnim avtomobilom Ivan Grubič iz Trnja pri Brežicah. Iz. nepoja^ner.ega vzroka je zapeljal s ceste na travnik, kjer je vozilo obsrlo na svoji strehi. Voznik je bil laže ranien. škodo na avtu pa 60 ocenili na 350.000 dinarjev. 10.15 Trikrat petnajst — 11.00 Pozor, nimaš prednosli! — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Od uverture do valčka — 14.35 Slovenske narodne pesmi lz Rezije in Slovenske Benečije — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak don za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih krlžpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni proRram JTR, studio Sarajevo; Stare sarajevske igre. SREDA, 8. NOVEMBRA: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu — 10.45 Clo vek in zdruvje — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.15 Obvestila ln zabavna glasba — 14.35 Znano in priljubljeno — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.35 Iz fonoteke Radio Koper — 18.45 Ljudski parlament — 10.05 Glasbene razglednice — .20.00 Skladatelj Lucijan Mariju Skerjunc. ČETRTEK, 7. NOVEMBRA: 8.05 Opera ln balet — 9.25 Slovenski pevci, orkestri ln ansambli — 10.15 Plhnlne godbe — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domačo viže za prijetno opoldne — 13.30 Glasbeni se leni — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dun za vos - 17.15 TiiristlCnn oddaja — 18.45 Ta teden v skupštinskih odborih — 19.06 Glasbene razgledni-oe — 20.00 Četrtkova večer dom*, »•iti pesmi in napevov. IZPLAČILO HRANILNIH VLOG NAŠIM DRŽAVLJANOM LIKVIDIRANIH »RAIFFEISENKASSE« IN »V0LKSBANK« Po razglasu republiškega sekretariata za proračun in občo upravo SRS (Uradni list SRS št. 30 z dne 10. oktobra 1963) izplačuje specializirana podružnica Komunalne banke Ljubljana — Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana, Čopova ulica 3, hranilne vloge, ki so jih imeli naši državljani pri likvidiranih »Raiffeisenkassah« in »Volksbankah«. Te vloge izplačujemo po tečaju 100 RM din 60 s pripadajočimi 5-odst. obrestmi od 1. januarja 1952-dalje, vendar samo na podlagi predložene hranilne knjižice. Zaradi velikega-števila teh knjižic izplačujemo te vloge le po predhodni pismeni prijavi in na željo lastnika hranilne knjižice nakažemo denar po nakaznici. Navedene vloge so izplačljive do 31. decembra 1964. KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice. Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica. Trebnje In Videm-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik). Rla Bačer, Miloš Jiikopec. Drago Kastelic ui Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun pri podružnici Mi v Novem mestu »06-11-608-9 -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 1 - Poštni predal 13 - Telefon 21-2*7 -Rokopisov In fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podletie -DELO- v Ljubljani