G LAS N OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 14. FEBRUARJA 1961 LETO VIII., ŠTEV. 12 MESTNI SVET 9. seja Mestnega sveta, dne 8. februarja 1961 Na 9. seji je Mestni svet razpravljal o načinu finansiranja skupnih mestnih potreb (o proračunu skupnih mestnih potreb in finansiranju skupnih mestnih potreb iz sklada za preprečevanje alkoholizma). Na Predlog posameznih svetov je Mestni Svet določil, katere so skupne po- trebe vseh občin na območju mesta in kako se bodo te potrebe finansirale. Predlog za formiranje proračuna skupnih mestnih potreb je dal Janko Dekleva, predsednik Sveta za družbeni plan in finance. FINANSIBMJE SKUPNIH MESTNIH POTREB Dovolite, da se, preden preidem ha sam predlog, zadržim nekoliko na vzrokih, ki so povzročili, da se odloki 0 delitvi sredstev med politično-teritorialnlml enotami spreminjajo. Predvsem moram povedati, da bi klor ali biti odloki o delitvi proračunskih sredstev na sploh stalni, tako kot je bilo navedeno v obrazložitvi novega proračunskega sistema ter novega zakona s tem v zvezi. So pa na eni strani ekonomski Pogoji, ki so povzročili nujnost sprejetja teh sprememb. Poznano vam te, d n lanskoletna zvezna bilanca 1 “Vodstev ni omogočala polne sprostitve proračunskega sistema skozi j Proračunske dohodke. Zgodilo se je to v tej obliki, da je bilo povišanje 'Proračunskih dohodkov nad 19 % na tzdatke prejšnjega leta blokirano. Ker smo v posledici tega spuščali vsi Proračunske dohodke nad 19 % navzdol, je prišlo dejansko do izmaličen j a proračunskega sistema. Na drugi strani pa je nastopila v letu 1900 vrsta organizacijskih dvojnih sprememb v smeri vse Jsečje' krepitve kompetenc komun " *P s tem seveda tudi prenašanja obveznosti na komune, sicer pa tudi [Prenašanja nekaterih poslov navzgor. Vstopila je torej vrsta prenosov na Plinske ljudske odbore in vrsta Prenosov iz mestnih občin na okraj, j W je posebno važno za ta pred- * 'Petni proračun. V tej zvezi naj ome-> Pim, da tl prenosi z mestnih občin y P® okrajni proračun močno razbremenjujejo proračun samega Meslne-,a sveta, kot boste to videli kareje. Posledica vsega tega je, da so od-l°tki lanskoletnega odloka izgubili v°io veljavo, ker stoji odstotek do-/'kikov nasproti drugovrstnim izdat-‘Pbi, nasproti drugačni masi izdat-:°v- Zaradi tega moramo preiti k ?Pvemu odstotku. Naglašam, da je J? Potrebno storiti zaradi tega, da P ranimo lanskoletno relacijo. , Računsko izgleda stvar takole: |.rfnosi izdatkov občin na okraj zna-flo 3,(1 % deljivih dohodkov. Prenos ^alkov okraja na občine pa znaša deljivih dohodkov. Razlika je h/6! 1,3 % v breme okraja, kar po-■ PPi ob 37 % izdatkov, kolikor jih 1;.'dvidevn predlog za participacijo ,,"astov občinskih ljudskih odborov Sj deljivih dohodkih — dejansko isti < Uštele za občinske ljudske odbore, * a°r lansko leto. K. Princip novega proračunskega sistema, s katerim so v alimentaciji proračunov naglašeni gospodarsko razviti predeli in industrijski centri ter predviden porast proračunskih dohodkov v letu 1961, omogoča našemu okraju, da zagotovi vsem občinam na njegovem območju 37 % participacijo na skupnih proračunskih dohodkih nasproti v zveznem zakonu določenim 29 % proračunskih dohodkov, oziroma nasproti v republiškem zakonu določenim 31 % proračunskih dohodkov. Kljub tem spremembam pa sodim, da z letošnjim odstotkom še nismo dosegli večletne stalnosti teh odstotkov, oz. odloka samega, k čemur sicer stremimo. Sodim, da bo prišlo v prihodnosti, podobno kot se je to že zgodilo n. pr. s prenašanjem šol, do nadaljnjega prenašanja kompetenc na občine, kar se že danes vidi, s tem pa tudi do nadaljnje, nujnosti po obdelavi predloženega instrumenta. To je torej toliko časa nujno,- dokler ne bomo prišli do prej omenjene stalnosti, kar hočemo doseči. S tem sem prišel do točke, kjer naj obravnavam finansiranje skupnih mestnih potreb. Prva in najvažnejša ugotovitev pri tem je, da je znašal lanskoletni mostni proračun 940 milijonov, sredstva protialkoholnega sklada, kakor ga imenujemo, pa 462 milijonov. To se pravi, da je finansiranje mestnih potreb iz protialkoholnega sklada in sredstev proračuna Mestnema sveta znašalo skupaj 1 milijardo 402 milijona. Nasproti lanskoletnim izdatkom za finansiranje skupnih mestnih potreb znašajo le-tt v letošnjem letu skupaj 924 milijonov din, od tega na račun izdatkov proračuna Mestnega sveta 454 milijonov, na račun izdatkov iz sredstev protialkoholnega sklada pa 470 milijonov. V predlogu je torej jasno vidno demon ti ranic mestnega proračuna ln sicer v višini okrog pol milijarde. To je proces, ki bo, kot smo rekli, doživel svoje razvojno nadaljevanje, kar pa ni konkretna tema današnjega dnevnega reda. Ko naj pristopim — po tej ugotovitvi — k predlogu Instrumenta za alimentacijo teh potreb, naj vas spomnim, da smo lansko leto, danes bi lahko rekli, to finansiranje uredili nekoliko oportunistično jz onih presežkov dohodkov občin, ki bi bili sicer blokirani. Tako smo v lanskem letu postavljali ta Instrument. Pri naših odločitvah jo bilo to vprašanje lansko leto precej enostavno prvič zaradi tega, ker so bila ta sredstva blokirana In nam ni bilo preveč mar, da smo maličili sistem, drugič pa zaradi tega, ker občinski ljudski odbori niso verjeli, da bodo ta sredstva kakorkoli sproščena. Današnjica je ta gledanja demantirala, ker so ta sredstva sproščena tako občinskim ljudskim odborom, kakor tudi njihovim skladom. Letos, ko teh blokacij ni več, se tudi takega načina ne moremo posluževati več. Čeprav se je v tej zvezi naš zavod za planiranje potrudil izdelati razne primerjave (od katerih imate primerjavo z narodnim dohodkom, prikazano v materialu), je to, rekel bi, pohvale vredna vnema naših tovarišev. V resnici pa je mogoč le način, ki ga je postavil sam duh sistema, način gospodarske moči posamezne občine, prikazan skozi proračunsko potenco občine, postavljen z dohodki, ki se po tem sistemu ustvarjajo, oziroma, ki so postavljeni z zakonom. To pa je strukturna udeležba skupnih mestnih potreb v višini 924 milijonov din, ugotovljena na osnovi proračunskih dohodkov po posameznih občinah. S tem nam pa proračunski sistem ne daje le osnove za merjenje teh sredstev, temveč tudi to, kar se zahteva tudi sicer, to se pravi enotno merilo za vse mestne občine. Enotno merilo je v tem, da prispevajo vse občine za skupne mestne potrebe vsaka po 8 % vseh svojih proračunskih dohodkov, se pravi, skupnih in posebnih proračunskih dohodkov, ustvarjenih na območju posamezne občine. Tako mi preostane samo še obrazložitev samih mestnih potreb. Sam proračun naj ob tej priliki, ne samo proti običaju, pač pa z določenim namenom, delim na dva dela In sicer na strožji proračunski del in na čiste negospodarske investicije v tem proračunu. Pri tem prvem delu proračuna posameznih postavk ne bi ponavljali, saj jih imate pred seboj, vendar pa naj omenim, da je nekaj številk izpuščenih in da so nastale določene napake, za katere mi ni znano, kako jn zakaj. Te številke vam na željo lahko povem. Predvsem je pa potrebno na strani 2 pod točko 7, ki govori o investicijah za Magistrat, črtati, ker je ta postavka navedena na prihodnji strani še enkrat Treba pa bi bilo vstaviti postavko »dotacija mestnemu prometu«. Vsi ti proračunski izdatki znašajo 309 milijonov din. V drugem delu imate navedene proračunske investicije, iz sklopa katerih je bila izpuščena postavka »ureditev centralnega grobišča borcev na Žalah« v višini 15 milijonov in pa postavka »izdelava načrtov za športni ^>zen v Ljubljani« v višini 3 milijo..vv. Vse proračunske investicije znaša-jo 145 milijonov. Ce teh 145 milijonov prištejemo k 309 milijonom, dobimo 454 milijonov dinarjev, kar predstavlja celoten mestni proračun za leto 1961, tako kot je to postavljeno v predlogu: Drugi element je pa protialkoholni sklad s predlogom v višini 470 milijonov din, ki bo obrazložen kasneje posebej. K temu skladu bi omenil le to, da je sklad že lansko leto izgubil svojo namembnost, kakršno mu narekuje ime. Že v lanskem letu niti delitev sredstev niti koriščenje ni bilo izvedeno v tem smislu. Eno in drugo sc je od formiranja sklada močno spremenilo. Zato sodim, da ga bo treba v prihodnosti preimenovati in vskladiti z novimi predpisi o skladih. V tem trenutku pa predlagam amandma k predlogu, ki ga imate v rokah in sicer v tem smislu, da se negospodarske investicije, predvidene v proračunu mestnega sveta in ki sem jih posebej omenil ter znašajo 145 milijonov, prenesejo v ta sklad. Kajti že danes ima ta sklad značaj mestnega investicijskega sklada. Tako bi vse skupne mestne investicije združili na tem mestu, mestni proračun pa bi ostal čist. Tako bi znašal predlog za sklad 615 milijonov, mestni proračun pa 309 nvili-jonov, kar znese skupno 924 milijonov din kakor prej, samo da Je razdelitev sredstev na sklad in čisti mestni proračun nekoliko drugačna. Sredstva sklada pg so po prvotnem predlogu (pred amandmajem) znašala 470 milijonov din, sredstva proračuna pa 454 milijonov din. Vse to, kar sem omenil, je v skladu z instrumenti, katere sem predlagal. Sodim, da sem s tem na kratko obrazložil instrumente. Rekonstrukcija »Magistrata« Obrazložitev je dal dr. Marjan Dular, predsednik sveta za urbanizem: Pojvm »Magistrat« zajema kompleks treh, prvotno samostojnih zgradb, in sicer osrednje glavne zgradbe, nekdaj imenovane »Rotovž^ ln njenih dveh sosednjih zgradb (Ciril-Metodova ul. št. 27 in Mestni trg št, 2). Stavbišče tega kompleksa je bilo najpozneje v prvi polovici 13. stoletja zazidano z večjim številom meščanskih hiš, od katerih pa doslej še niso bili najdeni zanesljivi sledovi njihovih prvotnih gradbenih faz. Stari Rotovž je bil v tistem času pod »Trančo« (na »Komunu«), Novi rotovž so zgradili leta 1484 na sedanjem mestu osrednje magistralne zgradbe. L e-ta je bil bolj pomaknjen na cesto kot današnji in je imel drugačno obliko. Poznejše nove zgradbe na tem mestu so zabrisale sledove prve rotovške zgradbe. Ohranjeni so njeni stranski zidovi in morebiti še nekateri temelji osrednjih zidov, kar pa bo treba še raziskati s sondažami Sredi 16. stoletja je nastala nova rotovška zgradba v začelju starega rotovža in to neposredno ob grajskem pobočju v bivšem kamnolomu na tem mestu. V njej so bili prostori takratne rotovške uprave z veliko dvorano za skupščine meščanov. Ta zgradba je danes najstarejši del Magistrata, ki ga bo mogoče skoraj v celoti rekonstruirati. Zato zasluži vso pozornost pri rekonstrukciji in asa-naciji Magistrata. V poznejši dobi (17. stoletje), so bile izvršene razne dozidave in rekonstrukcije v ostalem osrednjem delu rotovža, zlasti arkade z grafiti. Tudi na tem mestu bodo še potrebne podrobne raziskave zaradi morebiti še mogočih dopolnilnih rekonstrukcijskih del na tem mestu. Leta 1717 so prvotno zgradbo rotovža iz leta 1484 v celoti podrli in zgradili novo dvonadstropno v glavnem po projektu stavbenika Mačka. Takrat je bilo zgrajeno tudi novo stopnišče, ki je bilo do II. nadstropja kamnito. Pozneje se je ta zgradba na zunaj le nebistveno izpremenlla, na znotraj pa je bila docela izpre-menjena, zlasti z napravo velike sejne dvorane konec 19. stoletja. V rotovški zgradbi so se nekateri prostori (zlasti dvorana skupščine meščanov) uporabljali tudi za gledališče in to že v 17. stoletju. V ta namen je bila leta 1736 urejena tudi stalna gledališka dvorana, ki pa Je bila pozneje vandalsko prezidana v zapore. S tem je bila tudi uničena dragocena stenska slikarija Antona Cebeja. Nova rekonstrukcija teh prostorov bo verjetno pripomogla k restavraciji teh zgodovinsko pomembnih prostorov. V sklopu Magistrata je danes tudi hiša Ciril-Metodova ul. 27, poprej nazivana »Cavljeva hiša«, ki je nastala z združitvijo dveh meščanskih hiš in je bila leta 1649 nakupljena za potrebe rotovža. V teku časa je bila večkrat deloma temeljito predelana in tudi nadzidana. Zlasti so opazni dvoriščni trakti te zgradbe, ki kažejo premišljen arhitektonski koncept s stebrovjem in arkadami v pritličju, kar vse izvira verjetno še iz leta okrog 1660. Doslej opravljena rekonstrukcijska dela na teh traktih so pokazala omenjeno širšo in bolj premišljeno izvedeno arhitektonsko zasnovo takratnega gradbenega koncepta za ta del rotovža. Nekdanji hotel pri »Bidelmonu« (Divjem možu), t. j. leva soseda Cav-ljeve hiše je bila približno v letih 1730 do 1770 v lasti mesta ter predelana leta 1742 v hotel. Takrat je bila tudi na dvoriščni strani neposredno povezana s Čavljevo hišo. Dvoriščna povezava bo zopet rekonstruirana. Nekdanja Dolničar jeva (ozir. Ga-letova) hiša, t. j. hiša št. 2 na Mestnem trgu (desna soseda rotovža) je v prvotni obliki nastala v letu okrog 1500 iz treh meščanskih hiš, v letih pred 1800 pa je bil njen pročelni trakt adaptiran v sedanji obliki. Hiša je‘leta 1891 prišla v last mestne uprave. Propadanje rotovških zgradb (pribl, v letih 1770—1898) je začelo in bilo povzročeno v glavnem zaradi propadanja sistema mestne avtonomije in njenih organov v dobah absolutizma. Takrat so bile tudi izvršene obširnejše prezidave nekaterih traktov v zapore mestne uprave, kar je bistveno poslabšalo gradbeno stanje objektov in njihovo zgodovinsko-nrhitektonsko vrednost. Opuščeno je bilo vzdrževanje zgradb in njihovo zavarovanje pred zamakanjem s strani grajskega pobočja, kar je povzročilo veliko škodo na zidovju, obokih itd. Zaradi tega so sedaj potrebna obsežna asanacijska dela, zlasti na straneh proti Gradu. Program za asanacijo in rekonstrukcijo »Magistrata« I. Temeljne ugotovitve in načela Podstave za sestavo predmetnega kompleksnega programa so naslednje ugotovitve in teze ter naslednja načela: 1. Kljub različnemu nastanku in razvoju ter gradbenemu sestavu predstavljajo danes vse tri zgradbe, ki jih via faeti imenujemo Magistrat, v sebi zaključeno celoto. To celoto je mogoče z ustreznimi gradbenimi in drugimi posegi ter ukrepi združiti v funkcionalno-arhitektonsko estetsko in zgodovinsko v sebi zaključen kompleks. 2. Srednja zgradba Magistrata predstavlja v arhitektonsko-zgodo-vinskem pogledu tako močan element stare Ljubljane, da ga je nujno treba ohraniti bodočnosti. Poprej pa ga je treba z vso konservatorsko veščino očistiti in oplemeniti v tistih delih, v katerih bodo zaradi asana-clje oziroma njegove bodoče zgodo-vinsko-reprezentativne funkcije potrebni posebni dodatni ukrepi. 3. Obe stranski zgradbi je mogoče in se morata po temeljitem očiščenju in asanaciji z diskretnimi novimi rekonstrukcijskimi posegi povezati z osrednjo zgradbo v arhitek-tonsko-zgodovinsko ter funkcionalno celoto, ki naj služi bodočnosti ne-le kot kultumo-zgodovinski spomenik, temveč tudi kot turistična privlačnost. 4. Glede na navedeni glavni namen rekonstrukcije naj funkcionalni del programa rekonstrukcije upošteva naslednje najvažnejše zahteve: a) Magistrat, zlasti njegov osrednji del naj služi kultumo-zgodovin-ski reprezentanci mesta s tem, da je v njem mogoče še nadaljnje funkcio-nalno-praktično delo za družbene potrebe; b) Magistrat naj bo zbirni center napisane Kronike Ljubljane, zbrane v raznovrstnih spisih in dokumentih, nastajajočih iz njenega družbenega življenja; c) arhitehtonsko-zgodovinsko pomembni deli Magistrata, zlasti v njegovem pritličju, naj postanejo posebno viden spomenik preteklosti za dokaz visokega kulturnega nivoja in dolge razvojne poti kot posebna turistična privlačnost; č) v zvezi s prejšnjim naj se ustreže tudi drugi potrebi tujskega prometa, t. j. potrebi po gostinskem obratu, ki bo skladno s celotnim zgodovinsko-arhitektonskim ambien-tom Magistrata nudil domačinu in tujcu v primemo in plemenito urejenih prostorih v sklopu Magistrata možnosti rekreacije in družbenega življenja na primemo visokem kulturnem nivoju. II. Progranf" celotne dokončne rekonstrukcije in nove namembe uporabe Glavna delitev perspektivne funkcionalnosti naj bo naslednja: 1. Glavna srednja zgradba naj služi pretežno reprezentančnim namenom mesta kot kulturno-zgodovinska celota s tem, da se njeni glavni prostori (dvorane) do zgraditve novih zborovalnic zn mestne in okrajne organe uporabljajo za te potrebe, pozneje pa za splošne kulturne in tem sorodne druge družbene potrebe. V ta namen ostaneta v bistvu sedanje gradbeno In prostorni nsko dispozicijsko stanje in arhitektonika ohranjena v sedanjem stanju. Iz-premembe se opravijo v naslednjem: a) dvorišče se z ustreznimi xpre-dori funkcionalno in arhitektonsko poveže z dvoriščema sosednjih zgradb (leve in desne hiše); b) obgrajski (jugovzhodni) trakt se asanira od vlage, očisti in rekonstruira za uporabo in to v pritličju za splošni obisk z eksponati itd. in kot gostinsko rekreacijski prostor, v I. nadstropju kot poročna dvorana oz. zborovalnica, v II. nadstropju pa kot razstavna dvorana arhivske eks-ponatne dokumentacije ter rezervna sejna dvorana. Podstrešje tega trakta se uredi kot delovni prostor. Te rekonstrukcije v I. in II. nadstropju bodo dale zgradbi njen prvotni značaj, ki je bil zaradi predelav od konca 18. stoletja dalje občutno spremenjen in pokvarjen. V zvezi z zgornjo ureditvijo nove dvorane v II. nadstropju tega trakta se deloma rekonstruira tudi mo-stovž pred to dvorano s tem, da se z odstranitvijo naknadno napravljenih prostorov na tem mestu vzpostavi prvotno stanje mostovža in s tem hkrati arhitektonsko pravilno uredi tudi ta del mostovža ob srednjem dvorišču. Dalje se v zvezi s preureditvijo mostovža ob navedenem traktu odstranijo obstoječa stranišča v I. in II. nadstropju. Na tem mestu pa se po možnosti rekonstruirajo stari prehodi v zido-vju med srednjo in desno hišo, ki so bili tam odkriti. Stranišča se premestijo k novim sanitarnim skupinam, ki so bila napravljena v sosednjem traktu desne hiše ob ureditvi novih garderobnih prostorov za malo sejno dvorano, oziroma bodo na novo urejena ob novi poročni dvorani ozir. ob novih dvoranah v začolnem traktu. 2. Leva stranska zgradba (ob Robbovem vodnjaku) naj služi v prvi vrsti potrebam Mestnega arhiva in sicer takole: a) v pritličju je le prostor levo. ob glavnem vhodu namenjen za arhivski sprejemni prostor, prostor na desni strani vhodne veže pa za vratarja in za telefonsko centralo ter za aparaturo mestnih električnih ur. V pritličju se zgradi tudi nova trafo-postaja. Ves ostali tloris pritličja, zlasti prostori v dvoriščnih traktih se povežejo skupno s preurejenim dvoriščem v reprezentančno arkadno dvorišče, ki bo vezano z dvoriščem srednje zgradbe v eno funkcionalno celoto. Ta del naj ob ohranitvi prvotnega gradbenega značaja po ustrezni arhitektonski obdelavi dobi značaj intimnega dvorišča, s katerim naj se združi višji pomen spomeniške hale; b) sedanja situacijsko in funkcionalno in po kapaciteti neustrezna centralna kotlarna naj se obenem z deponijo kuriva premesti pod levo dvorišče, čigar nivo se dvigne na nivo tal arkad ob tem dvorišču. Glavno instalacijsko jedro, dotok kuriva in odvoz smeti sc uredi v novem transportnem kanalu pod glavno vežo do ustreznih jaškov pred hišo. V I. nadstropju leve hiše sc delno uredijo prostori arhiva (čitalnica, skladišča arhivskega materiala itd.), nekdanje gledališče pa naj sc preuredi kot čakalnica in rezervna sejna soba ter poveže z dvorano meščanov (poročna soba). Ob teh prostorih je treba tudi urediti pritikline z garderobo in sanitarijami v nekdanji telefonski centrali. Vsi ostali prostori v I., II. in III. nadstropju leve hiše se uredijo za potrebe Mestnega arhiva. Nad gledališko dvorano se uredi dvorana za potrebe Mestnega sveta. Sedanje, neustrezno stopnišče leve hiše se deloma preuredi v primernejše, ki naj se po oblikah in funkcionalnosti harmonično sklada s celotnim značajem zgradbe, ob upoštevanj^ zahtev konservatorske službe. Odprti mostovži ob severovzhodnem traktu ob dvorišču, ki kvarijo arhitoktoniko dvoriščnih fasad ih dvorišča samega, se v celoti odstranijo, neustrezna nova okna pa se rekonstruirajo v stare oblike in dimenzije ob uporabi kamnitih okenskih okvirov. Mcstovži v severozahodnem (obcestnem) traktu naj bodo odprti brez lesenih zaslcklenih oken, s čimer se vzpostavi prvotno stanje. S tem v zvezi je treba ustrezno urediti tudi tlake na teh mostovžih. 3. Desna stranska zgradba je na-namcnjcna za potrebe Mestnega sveta in tujsko prometnim potrebam. V ta namen naj se uredi funkcionalne razporeditev in ureditev njenih pro-štorov tako-le: a) Pritličje in deloma tudi 1. nadstropje se uredi kot vzorno-tujsko prometno gostišče z event. tujsko-prometno poslovalnico ali obratovalnico, vse v primernem historičnem ambientu, toda ob upoštevanju vseb sodobnih sanitarnih zahtev za te vrste obratov (inkluzivno ustrezne klimatizacija prostorov) in zahteV brezhibne funkcionalnosti vseh p®' možnih prostorov, zlasti kuhinj®' vendar brez škode za historični zna' čaj prostorov, ki naj se ohrani ozi' roma zopet pravilno rekonstruira 1° uredi za nove potrebe. S tem v zvezi je treba izvršim tudi primemo rekonstrukcijo obet* dvorišč za potrebe gostinstva, po čemer je treba računati tudi z bodočim novim dostopom na grajsk® pobočje in na grad skozi obe dvorišči. Za pomožne gostinske prostor® je treba pritegniti del desne stavb® (Mesti trg 3). b) I. nadstropje se v sprednje!® delu uredi za reprezentančne nam®' ne mesta ob ohranitvi oziroma rekonstrukciji celotne notranjosti v historičnem ambientu, z odstranitvi j® obstoječih nebistvenih oziroma funkcionalno in arhitektonsko kvarni® gradbenih delov (delilnih sten itd) c) Glede prostorov v II. nadstropij velja isto, kot je povedano pod tč. b) s tem, da se v obcestnem trakt® urede prostori za predsedstvo Mest' nega sveta, sobe na dvoriščni strni® pa s posebnim dostopom urede z® primerne funkcionalne potrebe, ®® primer za Spomeniški referat. č) Glavna fasada proti Mestnem® trgu naj se v svojem celotnem pr*' tličju rekonstruira tako, da se primernem poplemenitenju arhitektonskih elementov (zlasti oken) P® oblikah in materialu čimbolj pribli*® značaju prvotnega historičnega lic®| d) Dvoriščne fasade naj v oblik®® okenskih odprtin v celoti ohranit® svoj prvotni značaj. Glede obstoje* , čih mostovžev v II nadstropju p® J treba po predhodnih sondažah ug®^ toviti možnosti za njihovo odstraPj tev, kar bi bilo želeno glede na ur®' ditev dvorišča za gostinske potreb® in glede na to, da funkcionalno m« niso potrebni in opravičljivi. V arh1' tektonsko-historičnem pogledu pa® predstavljajo nikakršne p oseb® vrednote. e) V zvezi z urejevanjem dvori®, se predvidi nov dohod na Grad sk°? nje po novem odprtem stopnišču 0 grajskem pobočju, ki bi hkrati ortrj gočilo arhitektonsko in funkcional® boljšo ureditev prostora pred obsj* ječim zakloniščem pod grajsk* hribom. 4. Ostrešja. Sedanja ostrešna štrukelj« je v veliki meri dotraja®. Pomeni veliko nevarnost v prim®L požara in tudi neracionalno izr® prostora. Povsod tam, kjer so r® j, petine dovolj velike, naj bi se ohranitvi sedanjega zunanjega vi<^ zn nosilna konstrukcija nndomes^ z železobetonskimt loki in prosto®^ notranjščini izkoristil za namesti maket in druge urbanistične in rodne dokumentacije h III. IZVAJANJE PROGRAMA A. Opravljeni del programa Zgoraj okvirno naveden program se dejansko že izvaja od jeseni leta 1954 naprej, pričenši z a) renovacijo in delno rekonstrukcijo glavne sejne dvorane v osrednji zgradbi za nove potrebe okrajnega ljudskega odbora; b) renovacijo in delno rekonstrukcijo (opreme) male sejne dvorane v desni sosednji hiši; c) ureditvijo garderobe in sanitarij za obe sejni dvorani (v desni hiši Mestni trg 7); č) rekonstrukcijo in ureditvijo nove razstavne dvorane v II. nadstropju začel nega trakta osrednje hiše; d) zavarovanjem začelnih traktov Osrednje zgradbe in Cavlejeve hiše zoper zamakanje od grajskega pobočja z istočasno napravo novih zaščitnih opornih zidov ob pobočju ter Ureditev pobočja samega z novimi dostopi, terasami itd.; e) izgraditvijo novih kletnih prostorov v levi (Cavlejevi) hiši, ozir. Pod njenim dvoriščem za novo termično centralo za vse tri zgradbe •Magistrata«; f) vgraditvijo nove kotlarne s parnimi kotli (s kapaciteto za vse tri zgradbe) in s pripadajočimi železo-betonskiml rezervoarji za tekoče go-dvo teir pripadajočimi pomožnimi Prostori in napravami ter dimniki; g) rekonstrukcijo enega izmed dvoriščnih traktov Cavlejeve hiše za skladišča za potrebe arhiva (z vgraditvijo novih železobetonski h stebrov (4 etaže) arhivske skladiščne opreme, Instalacijama, razsvetljave in kur-lave itd.) s skladiščno ploščino ca. 1 250 m1; h) rekonstrukcijo in popolno obnovitvijo fasad na dvorišču Cavleje- j ve hiše (izvršena ca. 80-odstotno); i) rekonstrukcijo in asanneljo pritličja traktov ob dvorišču Cavlejeve niše (izvršeno 50-odstotno); j) rekonstrukcijo sanitarnih pro-8torov v vseh etažah Cavlejeve hiše (naprava povsem novih sodobnih sanitarij); k) rekonstrukcijo naprav ln napeljav bivše telefonske centrale Magistrata in centralne naprave zn po-8on mestnih ur s premestitvijo teh JJaprav v nove prostore v pritličju Cavlejeve hiše k novi vratarski loži; l) ureditvijo prostora za novo ! h-afo-postajo v pritličju Cavlejeve niše s pripadajočimi kabelskimi dovodnimi kanali in z ventilacijsko na-PelJavo. Dosedanji stroški navedenih del *našafo ca. 90.090.000 din. B. Nadaljnji operativni plan programa Izmed pogojev za izvedbo del v ?ntranjostl in na fasadah sta glavna Hugoja že izpolnjena. Z napravo "kitalne kurilnice in deponije ku-z ureditvijo enotnega Instala-tiskega jedra in z »sanacijo stika N zgradbo in pobočjem je omogo-,en prehod k obsežnejšim delom na 'Phii zgradbi. 4 Drugi pogoj za smotrno izvedbo L®' je izpraznitev tistih prostorov, JJ naj bi se adaptirali za nove najine po, perspektivnem programu. j4 Pogoj je prav tako v velikem delu c dosežen, glede trgovskih lokalov .Pritličju desne zgradbe in v so-vynji zgradbi (št. 2 in 3) pa bo v /stkem dosegljiv; prav tako glede f)vnega pravobranilstva. l,Večja težava bo z izpraznitvijo j^storov, ki so zdaj zasedeni po HZ*jvu, kolikor ni predvidena še naboja namemba teh prostorov za I Sivska skladišča. Za izpraznitev V1 Prostorov (ca. 2000 tekočih me-v arhivalij) je napravljen poseben Investicijski program za Ciril-Meto-dovo 20, ki se obravnava posebej. Kolikor izpraznitev Magistralnih prostorov po navedenem programu (Ciril-Metodova 20) ne bi bila v doglednem času izvedljiva, jo je treba doseči s provizorično rešitvijo na samem Magistratu. Ta rešitev je dosegljiva' s tem, da se po programu predvidene adaptacije podstrešnih prostorov izvedejo statično in požarno varnostno tako, da bo v njih možna namestitev 1200 tekočih metrov arhivalij, ki se umaknejo iz dosedanjih sob, za ostalih 800 tekočih metrov pa se provizorno uredi tako imenovana Francoska soba s sosednjimi sobami. Ker je treba realno računati s tem, da program Ciril-Metodova 20 ne bo dovolj hitro izvedljiv (vezan je na izpraznitev vsaj 4 stanovanj in na precej obsežne adaptacije), je treba etapa predvideti s provizoriji na samem Magistratu. V tem primeru so etape naslednje: I. etapa V levi zgradbi: naprava novega, dvonadstropnega skladišča na žele-zobetonskih lokih v podstrešju in prenos arhivalij iz Francoske sobe in sosednjih sob v ta prostor; ureditev stopnišča, tlakovanje dvorišča, fasadiranje proti cesti. V srednji zgradbi: naprava sanitarnih prostorov v bivši telefonski centrali, rušenje obokov in prezidov v nekdanji dvorani skupščine meščanov in priprava restavratorskih del v tej dvorani, obenem s pripravo ustreznih instalacij. V desni zgradbi in na št. 3: popolna izvedba programa v vsem pročelnem traktu, vključno z ostrešjem in v pritličjih, fasadiranje na cesti. Dokončanje teras pod Gradom. II. etapa Srednja zgradba: rekonstrukcija stopnišča, rušenje prizidkov v II. nadstropju, prestavitev Narcisa, izdelava pritlične kleti, zamenjava tlakov po izvršenih sondažah. Rekronstrukcija ostrešja. Fasadiranje proti cesti. Obnova zgrafitov. Desna zgradba: dokončanje dvoriščnih traktov v I. In II. nadstropju. Fasadiranje dvorišča. Zaključek del v srednji in desni zgradbi. III. etapa V levi in srednji zgradbi: rekonstrukcija bivše gledališke dvorane in vseh prostorov nad njo, vključno z napravo lokov v podstrešju na tak način, da je moči prostore nad dvorano uporabiti provizorno za skladišča in brez večjih adaptacij v zadnji etapi iz dvorane v 11. nadstropju izdelati dvorano za stalne razstave. Dvorana v I. nadstropju se že do kraja izdela kot restavrirana gleda-' liška dvorana, ki se funkcionalno nameni za čakalnico k poročni dvorani in lahko uporabila tudi kot rezervna sejna dvorana. Obenem se do kraja izdela sama poročna dvorana kot restavrirana dvorana skupščine meščanov. V II. nadstropju se dokončajo sanitarije. Fasadiranje pod Gradom. Sledi izpraznitev arhiva Iz desne zgradbe. IV. etapa Leva zgradba: po Izpraznitvi arhiva iz provizorija Francoske sobe s sosednjimi sobami in Iz ostrešij (po programu Ciril-Metodova 20), izdelava II. nadstropja v dvorano za stalne razstave, podstrešnih prostorov pa za hrambo maket in druge urbanistične dokumentacije mesta Ljubljane. Zaključek del v levi zgradbi. IV. FINANČNI PROGRAM Iz pripravljenega osnutka Investicijskega progriuna za vsa rekon- strukcijska tn »sanacijska dela na treh zgradbah Magistrata, vključno tudi rekonstrukcijska dela na delih sosednih zgradb Mestni trg 3 in 4 (ki so predvidena zaradi ureditve novega rotovškega gostinskega obrata v hišah Mestni trg 2 in 3), so razvidne naslednje finančne potrebe tako za dela, ki so bila doslej izvršena, kakor tudi za še potrebna dela, in sicer: din gradbena ln obrtniška- dela Ciril-Metodova 27 gradbena in obrtniška dela Mestni trg 2 gradbena in obrtniška dela Mestni trg 2, 3 ln 4 ureditev teras pod Gradom instalacije elektrike, vodovoda, plina in kanalizacije oprema kotlarne in ureditev centralne kurjave in prezračevalnih naprav nakup stanovanja in ene sobe nova ureditev drvarnic v zgradbah Mestni trg 3 in 4 selitev telefonske in nove centrale oprema Mestnega sveta (pohištvo) oprema Mestnega arhiva (pohištvo in police) stroški projektiranja in nadzor Skupaj 72,852.009 26.409.000 85.743.000 24.671.000 12.000.000 25.000. 000 4.440.000 1.500.000 1.600.000 20.000. 000 11.792.000 14.336.000 301,054.000 Od zgornjega zneska odpade na investicije, ki so bile doslej že izvršene v smislu zgornjega poročila skupaj 89,500.000 Stroški investicij, ki naj se predvidoma izvršijo v letih 1961, 1962 in 1963 so preračunani na skupni znesek 211,554.000 Razdelitev celotnih stroškov (301,054.000) po uporabnikih je predvidena takole: Mestni svet 146,000.000 din Mestni arhiv 88,250.000 din Spomeniški referat 7,982.000 din Restavracija 58,761.000 din Skupaj 301,054.000 din Podrobnejši izkaz te razdelitve je takle: v tisoč din Mestni svet: 10 % gradb. del Mestni trg št. 27 (mala dvorana) 6,401 dela v hiši Mestni trg 1 26,469 dela v hiši Mestni trg 2 (—14 % za spomeniški referat) 38,674 oprema prostorov 20,000 terase pod Gradom 24,671 47,8 % in delež od skupnih stroškov 29,840 Skupaj 146,055 Spomeniški referat: dela v hiši Mestni trg 2 (14% od 44,970.000) 6,296 2,70-odslotnl delež na skupnih stroških 1,686 Skupaj 7,982 Mestni arhiv: 90 % investicijske vsote Mestni trg 27 57,611 oprema prostorov 11,792 30.2- odstotni delež skupnih stroškov 18,853 Skupaj 88,256 Restavracija: del investicijske vsote Mestni trg 2, 3, 4 40,773 nakup stanovanj ter drvarnic 5,940 19.3- odstotni delež skupnih stroškov 12.048 Skupaj 58,761 Opomba: n) stroški opreme restavracije so predmet Investicijskega programa za restavracijo: b) kot skupne stroške imenujemo seštevek stroškov: instalacije 12,000.000 din kotlarne > 34,401.000 din selitve ’ 1,690.000 din študija, projektiranja in nadzora 14,336.000 din Skupaj 62,427.000 din Način finansiranja in izgradnje Mestni svet mora pripraviti za investicijo (po odbitku že opravljenih del) še znesek 211,554.000 din. Del teh sredstev (58,761.000 din ali ca. 28 %) bo vrnjenih z najemnino za gostišče. Slednja bo znašala mesečno 550.000 din ali letno 6,600.000 din, kar ustreza anuiteti posojila 58 milijonov 761.000 din na 9 let z 1 % obrest mero na 10,5 let s 3 % obrest, mero na 12 let s 5 % obrest, mero na 14 let s 7 % obrest, mero Ker pa bo Investitorju ostajalo po odbitku prispevka za stanovanjski sklad le 20 %, t. j. letno 1,320.000 din, bi to ustrezalo anuiteti posojila 58.761.000 din: na 59 let z 1 % obrestno mero, preko 100 let z 2 % obrestno mero. Prvi izračun anuitet nam kaže družbeno rentabilnost investicije v gostišče, drugi izračun pa investitorjevo individualno rentabilnost, ki je nizka spričo predpisa o odvajanju prispevka za stanovanjski sklad. Glede časovne označitve del smo že omenili, da se je programirana Investicija pričela leta 1954 s prehodom iz Investicijskega vzdrževanja na kompleksnejša dela. Do danes je bila ca. 30 % investicijskega zneska že realizirano — od tega 10 milijonov po parcialnem programu za kotlarno na Magistratu. Zaključek programiranih del v celoti predvidevamo sredi leta 1963. Pri investiranju bodo imeli posamezni sestavni deli Investicije naslednji vrstni red: 1. Mestni trg 27 in podstrešja za potrebe Mestnega arhiva (arhiv ima danes prostore tudi po ostalih zadevnih objektih in je njihova izpraznitev pogoj za začetek del); 2. Mestni trg 1 in 2 (da ne bi trpelo poslovanje Mestnega sveta, je treba čimprej rešiti vprašanje prostorov zanj — analogno mora tudi poročna dvorana hitro dobiti prostor, ker svojega »obratovanja« ne more prekiniti); 3. Mestni trg 3 in 4 za potrebe gostišča. Hitro izvedbo investicijskih del nedvomno ovira tesnost prostora, ki ne dopušča večjih dovozov gradiva in koncentracije delavcev. Na osnovi zgornjega zaporedja del lahko približno določimo investicijske tranše za posamezna dela: din v 1961. letu bo potrebno za Mestni arhiv 45,210.000 za Mestni svet 37,892.000 Skupaj 83,102.000 v 1962. letu bo potrebno za Mestni svet 73,027.000 za spomeniški referat 7,282.000 Skupaj 80,309.000 v 1963. letu bo potrebno za restavracijo 48,143.000 Skupaj 211,554.000 Svet za urbanizem predlaga: 1. da se izgradnja »Magistrata« proglasi za skupno nalogo vseh občin na območju me,stn, 2. da se nadaljnja izgradnja izvršuje v zgoraj omenjenih 3 etapah, In sicer v letu 1961, 1902 in 1063. V letu 1061 naj se zagotovi v proračunu Mestnega sveta 60.000.000 din. Finansiranje nadaljnjih etap v letu 1062 in 1963 naj se planira ozir določi v proračunih za ta leta. GLASNIK IzgradnjtLindustrijske pekarne Obrazložitev je dal dr. Stefan Soba, predsednik sveta za industrijo. Program za izgradnjo živilskega kombinata v Zalogu, ki je bil postavljen v letu 1959, je v I. etapi predvideval gradnjo industrijske avtomatične pekarne z dnevno kapaciteto 25 ton kruha, tovarne testenin s kapaciteto 11 ton in keksame s kapaciteto 6,5 ton na dan, v nadaljnjih etapah pa gradnjo mlina z dnevno kapaciteto 60 ton in gradnjo silosa kapacitete 2000 vagonov. Začetkom leta 1960 je bil izdelan in potrjen investicijski program za prvo navedene 3 objekte, ki se je glasil na naslednjo predračunsko vrednost: za tovarno testenin 296.579 m/din za pekarno 398.137 m/din za keksarno 325.592 m/din Skupaj 1,020.308 m/din Podjetje »Žito« se je s tem programom udeležilo razpisanega XXXVI. natečaja za posojilo iz splošnega investicijskega sklada. Natečaj še ni rešen. Investicijska banka je zaenkrat vzela v postopek zahtevke za prvo navedena dva objekta, dočim je vprašanje finansiranja gradnje keksame odloženo. Za pekarno se je naknadno našla ustreznejša lokacija, možnost cenejše izvedbe pa se je pokazala tudi za tovarno testenin. Zaradi tega ie podjetje »Žito« predložilo dopolnilni investicijski program, ki ga je priznala tudi banka. Nova predračunska vrednost znaša za tovarno testenin 228.100 m/din za pekarno 353.700 m/din Skupaj 581.800 m/din Z Investicijsko banko se vodijo razgovori v tem smislu, da bi se za ta dva objekta priznal značaj samo-finansiranja preko OIF. V tem primeru bi se potrebna obratna sredstva v višini 61.216 m/din podjetju dodelila v obliki posojila iz OIF. Kolikor pa ta značaj finansiranja ne bo p riman, bo treba po obstoječih predpisih pri črpanju inv. sredstev iz posameznih virov finansiranja dodatno izločati 25 c/c za obratna sredstva, s tem pa sc bo investicija podražila za 145.000 m/din skupno za oba objekta. Investicijska banka se tozadevno še ni odločila. Zaradi nujnosti je zaenkrat dodelila samo devizni kredit za uvoz opreme iz Italije za tovarno testenin, s tem da naj dinarsko vrednost opreme vplača investitor vnaprej. Devizni kredit je bil v načelu odobren tudi že za pekarno in sicer za opremo iz Nizozemske, vendar pa tozadevno še ni dokončne odločitve, ker se je za opremo pojavil domač ponudnik, in sicer podjetje »Termoelektra«, ki bi stroje za pekarne izdelovalo po nemški licenci. Za gradnjo pekarne je predvidena naslednja dinamika investicijskih vlaganj: v letu 1961 114.000 m/din v letu 1962 239.700 m/din Skupaj 353.700 m/din Za delno kritje sredstev za leto 1961 v izkazani višini 114.000 m/din bo podjetje prispevalo iz lastnih sredstev, iz sredstev Uprave žitnih silosov in Iz računa »pekovskega dinarja« 45.000 m/din tako, da ostane še nezgotovljeno 69.000 m/din Svet za industrijo predlaga, 1. da se izgradnja industrijske pekarne proglasi za skupno nalogo vseh občin na območju mesta; 2. da se vsota v višini 69,000.000 dinarjev za gradnjo pekarne finansira iz sklada za preprečevanje alkoholizma. Nadaljnje finansiranje bo določeno v planu za leto 1962. Izgradnja Mestne plinarne Obrazložitev je dal dr. Stefan Soba, predsednik Sveta za industrijo. Investicijski program za gradnjo nove plinarne je bil potrjen v marcu 1957 ter zajema gradnjo in opremo vseh potrebnih objektov in naprav s tem, da upravno poslopje in del delavnic ostane še nadalje v starih prostorih plinarne. Prvotna predračunska vrednost investicije je znašala skupno 264,833.000 din, za njeno finansiranje pa je bilo odobreno din iz OIF. 50% 132,416.000 lastna sredstva 34 % 90,000.000 udeležba OLO Ljubljana 16% 42,417.000 Podjetje je z gradnjo pričelo že v letu 1959, čeprav še ni razpola- galo s konkretnimi glavnimi projekti za vse objekte in naprave. Ker investicijski program izvira iz leta 1957, je razumljivo, da so se pri izdelavi glavnih projektov zaradi porasta cen pojavile precejšnje podražitve in dodatna investicijska dela, ki v prvotnem programu niso bila predvidena. Največja podražitev nastopa pri plinovodih zaradi porasta cen litoželeznih cevi in spremembe profila za del tega omrežja od 300 na 400 mm 0. Nadaljnja podražitev nastopa pri trafo postaji, ker je bilo nujno, da se v sklopu plinarne zgradi lastna trafo-postaja. Vse podražitve in dodatna dela so bila potrjena z dopolnilnim programom in sicer v naslednji višini: gradbena dela uvozna oprema domača oprema in montaža ostalo Skupaj prvotni nov -raz- program program lika 91.854 119.354 + 27.500 89.123 89.123 — 79.848 102.567 -f 22.719 4.008 6.468 + 2.460 264.833 317.512 + 52.679 Izgradnja plinarne je v glavnem dovršena, ni pa dokončana izgradnja plinovodnega omrežja, ki jo je oviralo predvsem slabo vreme v drugi polovici leta 1960 in tudi rekonstrukcija Celovške ceste. Vsekakor pa bodo vsa dela dokončana do 1 aprila 1961. Takrat naj bi stara plinarna prenehala s proizvodnjo, nova pa stavljena v poskusno proizvodnjo. Polovična kapaciteta nove plinarne pa sc medtem vendarle že izkorišča. Izven potrjenega programa bo treba še ojačati plinovod preko Linhartove ceste, kar bb zahtevalo nadaljnjih ca. 50.000 m/din, tako da po- treba sredstev znaša skupno 367.512 m/din. Plinovod preko Linhartove ceste bo treba ojačati, 'ker se pri tovarni »Saturnus« potreba plina namesto prvotno predvidenih 65.000 m* mesečno, poveča ? letom 1961 na 120.000 m’ mesečno. Ojačani plinovod bo oskrboval tudi 250 stanovanj v nebotičnikih ter razpolagal še z rezervno kapaciteto za nadaljnjih 250 stanovanj. Finansiranje gornjih investicij je zagotovljeno v naslednjem obsegu. Potreba sredstev skupaj: 367.512 m/din Kritje — posojilo OIF — sredstva podjetja — investicijski sklad OLO — Zavod za stan. izgrad. OLO Skupaj 132.416 m/din 91.955 m/din 48.141 m/din 15.000 m/din 287.512 m/din tako, da ostane nezagotovljenih 80,000.000 din, ki naj sc v letu 1961 finansirajo iz sklada za preprečevanje alkoholizma kot objekt, ki spada med skupne naloge vseh občin na območju mesta. Pri tovarni »Saturnus« se bo po rekonstrukciji, vsaj pa z letom 1963, potreba plina nadalje povečala in sicer na 180.000 m3 mesečno, za kar bo treba v letu 1962 napeljati poseben nov plinovod (preko Savske in Dimičeve ceste) v predračunski vrednosti ca. 75 milijonov din, za kar pa še ni investicijskega programa. Z napeljavo tega novega plinovoda se bodo zagotovile tudi kapacitete za daljšo perspektivo, za nove gradnje V celem vzhodnem delu mesta. Višina finančnih sredstev, ki bodo potrebna za nadaljnjo etapo izgradnje v letu 1962, bo določena V planu za leto 1962. Izgradnja počitniškega doma Zveze borcev v Bcmjolah Obrazložitev je dal Franc Ver-hovšek, sekretar Okrajnega odbora ZB: Okrajni odbor ZB NOV je pri analiziranju zdravstvenega stanja borcev prišel do spoznanja, da mnogi borci, izčrpani od vojnih naporov in povojnega dela, nimajo možnosti letnega oddiha in rekreacije, kjer bi si nabrali novih moči za nadaljnje delo. To zaradi tega, ker večina ustanov in manjših podjetij nima svojih sindikalnih in počitniških domov ln preostanejo tem borcem za počitnice samo še hoteli, ki pa za borce zaradi njihovih premajhnih prejemkov ne pridejo v poštev. Zaradi tega se je okrajni odbor ZB odločil, da začne graditi v Ban jotah počitniški dom zaprtega tipa, kjer bo omogočeno letovanje tistim članom ZB, ki pri svojem podjetju nimajo sindikalnega doma. V ta namen je že pridobil zemljišče z za- silnimi objekti v Banjolah pri Puli) kjer se je že začela gradnja omenjenega doma. V programu je izgradnja doma kapacitete 200 ležišč v lahkem pavi-ljonskem sistemu s centralnim objektom, v katerem bosta jedilnica m kuhinja. Predvideni stroški celotne ureditve bodo znašali 70 milijonov din, kar znaša na ležišče 350,000 din-10 milijonov ima okrajni odbor že zagotovljenih, primanjkljaj 60 milijonov pa predlaga, da zagotovijo občinski ljudski odbori okraja Izračun prispevkov je napravljen po gospodarski moči občin in odpade na občine v območju mesta 35,052.000 din-Ostala sredstva prispevajo lzven-ljubljanske občine. Dom naj bi finansirali iz sklada za preprečevanj* alkoholizma. Gradnja se bo vršila v 1961. letu s presledkom 3 mesecev v poletni sezoni. Izgradnja športnega parka v Tivoliju Obrazložitev je dal Lojze Fortuna, predsednik sveta za telesno kulturo. Športni park v Tivoliju se je pričel graditi 1. 1957 po sklepa seje Sveta za telesno kulturo z dne 4. marca 1957. Ker je bilo to zemljišče neurejeno in močvirnato, je bilo potrebno najprej z obsežnimi drenažami pripraviti teren za gradnjo. V 1.1957 je bilo potrošenih za prva dela 7.700.000 din. V 1. 1958 se je delo nadaljevalci ln je bilo potrošenih skupno 49,882.000 din. Ta sredstva so sc črpala iz Sklada za preprečevanje alkoholizma (38,582.000 din, Zvezni zavod za fizkulturo je prispeval 10,000.000 din in Uprava za zeleni pas 1,300.000 din). V 1. 1959 so dela že tako napredovala, da je bilo treba poleg sredstev, ki so sc izredno stekala, najeti posojilo pri Komunalni banki v znesku 63,523.515 dinarjev. Iz Sklada za preprečevanje alkoholizma je bilo porabljenih 18,013.614 din, nabiralna akcija Hokej kluba je prinesla 3,500.000 din, Zavod za socialno zavarovanje je prispeval iz Sklada za preventivo 3.500.000 din in Zvezni zavod znesek 44,000.000 din. Tako je bilo v 1. 1959 porabljenih za gradnjo v Tivoliju 144,937.129 din. V 1. 1960, ko je bil objekt že toliko dograjen, da je deloma že služil svojemu namenu, so se dela nadaljevala, ni pa bilo mogoče doseči nobenih izrednih niti rednih sredstev ln je moral Svet za telesnč kulturo po sklepu in z garancijo OLO najeti pri Narodni banki LRS v Ljubljani namensko posojilo v znesku 100 milijonov dinarjev, od katerega posojila se je porabilo do konca 1. 1960 skupno 74,407.875 din. Do konca 1. 1960 znašajo torej vložena sredstva v gradnjo športnega parka v Tivoliju skupno 276.933.246 din. Mnogo sredstev ie bilo vloženih posredno za razna komunalna dela In za parkovno ureditev Tivolija kar je bilo potrebno v povezavi ž raznimi igrišči na celotnem objektu in za lepše okolje Muzeja NOB, W leži v sredini tega objekta. Za dokončanje tega športnega i* rekreacijskega pomembnega objekt* je šc potreben znesek 217,141.900 dW* Kratek tehnični opis dosedanje i" bodoče izgradnje: Športni park obsega površin* 140.000 m2 in se deli v dva dela: a) površine*za rekreacijo s športnimi napravami, do katerih je uveden svobodni pristop in b) stadion za športne igre z umetnim drsališčem. Na celotnem prostoru so izvršen* vse komunalne naprave; kanalizacija, odvodnjavanje, vodovodna mre- ^ ža, razsvetljava, ceste in poti te zelene površine v smislu parkov n ureditve. Rekreacijske površine obsegnJ* tele že dokončane objekte: dve Ifm' šči za košarko, dve igrišči za rok*^ met, eno igrišče za odbojko, tri st*’7 za balinanje, eno ploščo za kot*2 kanje, osem tenis .igrišč, sankah) s 600 m dolgo progo, travniki za ra* ne igre in smučanje. . Pred dokončanjem je otroško i6* šče, ki ima osem gugalnic, štiri vr Ijake, peskanico, senčno lopo, P zala, plezalne kope, bazen itd. ,, Na južnem delu parka je sn* , .1.1 „lnnn o /< 4 i i m t , a atletska steza s štirimi prote- ^ nogorhetnim igriščem v velik»fl. 65 X 105 m. Na tem objektu so *>t pa je na nogometnem igrišču kony M pravljena vsa groba dela, potr "!u kc- . sejani*. planiranje s humusom in trave, atletsko stezo pa obrobiti posuti z lešem. Na stadionu so bila do seda.1 *j9 ključena vsa zemeljska dela in , v terenu kakor: kanalizacija, dr1' e žiranjc z odvodu Juvanjem, polo7 so kanalske proge za namestitev električnih kablov (razsvetljava in ozvočenje) in napeljana je vodovodna mreža. Plošča umetnega drsališča. Na njej je izvršen betonirani obodni zid z montažnim jaškom za montažo hladilnih cevi s snežnimi jamami, na površini drsalne plošče 30 X 00 m je izvršena v globini 2 m specialna drenaža in nasut meterski sloj gramoza. Betonska tribuna je v grobem izvršena, potrebne so še dostopne stopnice, izvršiti prekritje s ploščicami In namestiti varovalne ograje. Na južnem delu tribune so v gradnji sanitarije, za katere so izvršena zemeljska dela, priključki na kanalizacijo, zabetonirani temelji, potrebno pa je dokončati stavbo. Montažna tribuna je v celoti dovršena in ima kapaciteto 3000 obiskovalcev — v celoti bosta obe tribuni, betonska pod pobočjem in montažna na nasprotni strani lahko sprejeli 8000 obiskovalcev. Strojna oprema za umetno drsališče je nabavljena (»LINDE«), in sicer: kompresorji z močjo 450 KCL, črpalke s potrebnimi elektromotorji, merilnimi napravami in avtomatiko, hladilne cevi v dolžini 24 km in oprema za trafo-postajo. Od strojne opreme so v delu le še: tlačne posode za shranjevanje in hlajenje amoniaka in zasunki. Po programu je Izvršiti še naslednja dela: dograditi ploščo umetnega drsališča z montažo hladilnih cevi. dokončati betonsko tribuno, urediti igrišča ob ploščadi umetnega drsališča (rokomet, košarka, tenis, odbojka), dokončati dvoje sanitarij pri tribuni na spodnji ploščadi in pri tenis igriščih, dokončati ograjo okrog stadiona z ureditvijo dohodov in montaža železne tribune. Vsa ta dela bodo veljala po predračunu 87,400.000 din. Za vse objekte stadiona so Izvršeni in tudi odobreni vsi načrti. Nujno je pričeti z gradnjo upravne zgradbe, ki je situirana na severnem delu stadiona. V tej zgradbi bo strojnica za umetno drsališče, kotlarna in trafo-postaja in skladišča z delom pokrite tribune za ca. 600 gledalcev. Nadaljč bodo v tej zgradbi tudi prostori za upravo, klubski prostori z bifeji, garderobe, javne sanitarije itd. Investicijska vsota za to zgradbo Je preračunana na znesek 130.000.000 dinarjev in sicer 65,000.000 din za grobo izgradnjo in 65,000.000 din za dokončanje.' Za to upravno zgradbo je izvršen In odobren investicijski program, idejni načrt pa je tudi izvršen, ni pa še bil predložen v revizijo. Za redno funkcioniranje celotnega objekta, predvsem pa umetnega drsališča, kjer se bodo v poletnem času vršile lahko tudi razne druge prireditve (košarka, odbojka, rokomet, namizni tenis itd.) večjega obsega z republiško, medrepubliško, drž.avno ali celo mednarodno udeležbo, je potrebno, da se čimprej prične z gradnjo upravne zgradbe. Svet za telesno kulturo je na svoji seji dne 19. januarja 1961 razpravljal o dosedanjih izvršenih delih na športnem parku v Tivoliju, kakor tudi o nadaljnjih potrebah za do-čanje, ter predlaga sprejem sklepa, da se športni park v Tivoliju proglasi za skupno nalogo vseh občin na območju mesta in da se za leto 1961 za dokončanje objekta zasigurajo sredstva iz sklada za preprečevanje alkoholizma v znesku 100,000.000 din. del sredstev sklada v znesku 50.000.000 din pa prepusti občinam za izeradnjo ozir. rekonstrukcijo športnih oz. rekreacijskih naprav v posameznih občinah. 1. Hladilnica — gradbena dela 82,343.000 din — obrtniška dela 48,500.000 din —instalacije 5,605.000 din — hladilna omara 43,500.000 din — inst. elektr. za moč 6,798.000 din — trafopostaja — gradbena dela 1,200.000 din — trafopostaja — oprema 4,233.000 din telef. kabelska mreža 3,280.000 147,959.000 din 8- Pisarniški prizidek 20,500.000 din 3. Oprema (po predračunu) — garderobne omarice, 30 kom. 745.000 din — tehtnice, 8 kom. 2,880.000 din —"elektrocar, 1 kom. 1,800.000 din — 1 tovorni avtomobil TAM 3,400.000 din — pisarniška oprema, / 8 garnitur 859.000 din — pisalni stroj 250.000 din — teleprinter 792.000 din 10,726.000 din 4. Podražitve in ostali stroški (izven predračuna) — garderobne omarice 254.000 din — tehtnice — baterijski viličarji — elektrocar — pisalni stroj — teleprinter — odplačilo anuitet — plača in ostali posl. stroški 1.320.000 din 5.100.000 din 700.000 din 60.000 din 158.000 din 3,000.000 din 25,592.000 din 204,277.000 din 15,000.000 din Potreba sredstev za leto 1961 skupaj Od tega bo podjetje pokrilo iz'lastriih sredstev nastale podražitve v znesku 25,592.000 din Ostane še nezagotovljeno 179,185.000 din Izgradnja Trga na debelo Obrazloiitev je dal Janez Nedog, predsednik sveta za tržišče. Komunalnemu podjetju v izgradnji »Trg na debelo« Ljubljana, ki je bilo ustanovljeno v letu 1959, je bila postavljena naloga, da zgradi Potrebne skladiščne prostore za sprejem, sortiranje in embaliranje ter hrambo kmetijskih pridelkov, katero bi uporabljali proizvajalci kmetijskih artiklov, trgovci-grosisti in de-tajlistična trgovina. Lokacija Trga na debelo je zelo ugodna glede na Veliko potrošnjo teh artiklov v mestu Ljubljana in širši okolici ter tako predstavlja glavni preskrbovalni center z živili tudi za večji del Slovenije. V sklopu Izgradnje živilskega centra je Republiška revizijska komisija v maju leta 1959 potrdila Investicijski program za 1. fazo, ki obsega izgradnjo glavne manipulacijske tržne hale in montažo. Prvotna Predračunska vrednost investicije je znašala 235.860.000 din. Sredstva za izgradnjo tega objekta so bila odobrena iz naslednjih virov: din V iz oif no.aeo.doo — udeležba Iz RIF 60,000.000 ■— udeležba OLO Ljubljana 10.400000 — iz invest. sklada ObLO Ljubljnna-Center 54,000.000 Skupaj 235,860.000 Pri izdelavi glavnega projekta se Je prvotna predračunska vrednost Povečala od 235,860.000 din na 311,500.000 din, torej za 75,700.000 dinarjev kot posledica porasta cen gradbenemu materialu, povišanja Plač in dodatnih investicijskih del (rampe, nastrešek nad rampami). Celotni znesek podražitev je bil vne-,cn v investicijski program za II. fazo izgradnje. V I. fazo izgradnje spada tudi. investicijsko posojilo za nakup stanovanj, nakup parcel za potrebe fizkultumegn poligona in za preselitev zidane barake za premog po pogodbi z JLA v zvezi z izpraznitvijo zemljišča, na katerem sc gradi tržna hala. V ta namen je bilo podjetju odobreno posojilo iz investicijskega sklada OLO v znesku 29,364.000 din. Od skupnega zneska odobrenih posojil v višini 265.224.000 din je bilo do konca leta 1960 izkoriščeno 224.304.000 din, ostanek sredstev bo uporabljen v prvih mesecih letošnjega leta. Investicijski program za II. fazo izgradnje, ki naj bi se realiziral v letu 1961, je bil potrjen v januarju 1960 in obsega: din — gradnjo dveh hladilnic 315,000.000 — gradnjo pisarniškega prizidka 20,500.000 — podražitve in več dela za I. fazo izgradnje 75,700.000 Skupaj 411,200.000 Za podražitve, ki izvirajo iz I. faze izgradnje v letu 1960, so bila odobrena sredstva v višini 75.610.000 dinarjev iz Investicijskih skladov občin na območju mesta Ljubljana in investicijskega sklada OLO. Ž ozirom na to, da kljub našim intervencijam pri Državnem sekretariatu za blagovni promet FLRJ nismo uspeli izposlovati nobenih sredstev iz OIF za hladilnici in pisarniški prizidek, katerih predračun znaša skupaj 335,000.000 din, bo treba del teh investicij odložiti na leto 1962, v letu 1961 pa naj b| sc zagotovila Izvedba naslednjega minimalnega programa1 Svet za tržišče predlaga: 1. da se izgradnja Trga na debelo proglasi za skupno nalogo vseh občin na območju mesta; 2. da se za delno kritje primanjkljaja sredstev v letu 1961 finansira znesek 120,000.000 din iz sklada za preprečevanje alkoholizma. Nadaljnje finansiranje bo določeno v planu za leto 1962. Predlog za posojilo iz investicijskih skladov občin na območju mesta za ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča na Titovi cesti kot skupne naloge vseh občin v mestu Obrazložitev je dal ing. Marijan Prezelj, predsednik Sveta za komunalne zadeve. Neodložljiva potreba ureditve ljubljanskega železniškega vozlišča, predvsem pa ureditev sedanjih nivojskih križanj na Titovi in Celovški cesti, ki jo terja vedno bolj naraščajoči domači in inozemski tranzitni turistični promet, narekujeta pričetek del za izgradnjo podvoza na Titovi in Celovški cesti v letu 1961. Pri teh delih, ki bodo zahtevala velika sredstva, bodo finančno udeleženi poleg skupnosti železniških podjetij Ljubljana in Uprave za ceste LRS tudi Okrajni ljudski odbor Ljubljana (ki je zadevni sklep sprejel na 1. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 1. avgusta 1958) in prizadete ljubljanske občine. Po planu del, ki ga je pripravila Direkcija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča, se bodo preddela in pripravljalna dela za ureditev podvozov pričela g 1, aprilom 1961, in sicer z rušenjeir) zgradb št 8, 10 in event. 14/a ter prostorov nekdanjega velesejma na Celovški cesti in zgradb št. 35 in 37 na Titovi cesti. V zvezi z rušenjem teh in ostalih zgradb bo potrebno nadomestiti 10 stanovanj s 546 m’ površine v občini Ljubljana-Šiška, 27 stanovanj s 1130 m1 površine v občini Ljubljana-Bežigrad in 54 stano: vanj z 2941 m1 površine v občini Ljubijana-Center. Finansiranje ten nadomestnih stanovanj prevzame OLO Ljubljana z najetjem posojila pri republiškem stanovanjskem skladu in stanovanjskih skladih prizadetih občin. Stroški za nadomestna stanovanja so predvideni po občinah: v občini Ljubljana — Center 212,000.000 din — Bežigrad 72,000.000 din — Šiška 39,000.000 dih Skupno 323,000.000 din Nadaljnje breme, ki ga nosi OLQ I.jubljaha in delno prizadete občini, je nadomestitev poslovnih proetoroy (pisarn in lokalov) ter skladišč in delavnic. Porazdelitev objektov, prostorov in potrebnih sredstev je naslednja: ObLO Število m* din Ljubljana — Center 18 6411 362.000.000 — Bežigrad 13 3373 52,000.000 — Šiška 1 90 6,000.000 Skupno 32 9874 420,000.000 Stroški rušenj vseh navedenih objektov so predvideni na ca. 170 milijonov din. Računa pa se, da sc bodo v glavnem krili s prodajo uporabnega materiala. Za uspešno izvajanje gradnje je potrebno pravočasno urediti vse komunalne instalacije in naprave, in sicer: lokalno kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, vodovod, javno razsvetljavo in ureditev trolejbusnih vodov. Stroški za vsa ta dela znašajo 308,000.000 din, ki se bodo le v manj-11 meri klili s sredstvi samih priza- detih organizacij, glavno breme stroškov nosi okrajni ljudski odbor Ljubljana. Poleg urejevanja stanovanjskih problemov in komunalnih instalacij pa je potrebno v letu 1961 pričeti tudi z deli, ki bodo omogočila odvod-njavanje podvoza na Titovi cesti. V to svrho Je potrebno dograditi kanal po Vilharjevi cesti, tako imenovani A 4 in dalje po Grablovičevt ulici, ker priključek na obstoječi kanal, ki odvodnjava severno področje Ljubljane, zaradi nezadostnih kapa« citet razbremeniLnika od Smartinske ceste do iztoka v Ljubljanico ni možen, oz. dopusten. Stroški za ta dva kanala znašajo: din po Vilharjevi cesti 208,000.000 po Grablovičevi ulici 290,000.000 Skupno 498,000.000 Stroške teh kanalov, ki bodo reševali z nadaljnjo izgradnjo kanala A4 tudi problematiko kanalizacije se- verozahodnega dela mesta in nadaljnjo izgradnjo tega predela, bo moral prevzeti zaradi povsem nezadostnih sredstev Vodne skupnosti Ljublja-nica-Sava, ki je v letih 1959 in 1960 prevzela finansiranje kanalizacije, tudi OLO Ljubljana. Slednjič je treba upoštevati še prispevek OLO Ljubljana k izgradnji lokotovornega kolodvora v Zalogu v višini 200 milijonov din. Skupni stroški vseh navedenih del znašajo: 1. Nadomestna stanovanja 2. Poslovni prostori 3. Komunalne instalacije 4. Zbirni kanali 5. Lokotovomi kolodvor Sk u p a j Za kritje teh potreb predvideva Okrajni najetje naslednjih posojil: a) pri Republiškem stanovanjskem skladu 50 % od 323,000.000 din b) pri občinskih stanovanjskih skladih (Center, Bežigrad, Šiška) 50 % od 323,000.000 din c) iz investicijskega sklada OLO Ljubljana (proračun OLO Ljubljana) d) iz investicijskih skladov ljubljanskih občin e) pri Mestni hranilnici ljubljanski Skupna posojila f) nepredvidena sredstva Skupno 323.000. 000 din 420.000. 000 din 308.000. 000 din 498.000. 000 din 200.000. 000 din 1,749,000.000 din ljudski odbor Ljubljana 161,500.000 din 161,500.000 din 150.000. 000 din 120.000. 000 din 700.000. 000 din 1.293.000. 000 din 456.000. 000 din 1.749.000. 000 din Nekritih stroškov v letu 1951 ostane 456 milijonov din. Upoštevati pa je treba, da je za celokupno izvedbo podvozov predvidena doba 2 let In bo manjkajoča oz. nekrita sredstva v 1. 1961 treba predvideti in oskrbeti v 1. 1962. Znesku 456 milijonov din pa bo potrebno prišteti še znesek za gradnjo nadomestnih objektov podjetja »Globus««, ki je predviden v višini 170 milijonov din, ki se začasno finansira iz drugih virov In ga bo treba predvidoma odplačati v 5 letih. Za zagotovitev izvedbe podvozov po predvidenem planu del predlaga svet za komunalne zadeve Mestnemu svetu, da sprejme sklep, da se za del stroškov ljubljanskega železniškega vozlišča, ki je tudi skupna naloga vseh občin na območju mesta, najame posojilo v znesku 120,000.000 dinarjev pri občinskih investicijskih skladih in porazdeli skladno s sredstvi teh skladov na posamezne občinske sklade takole: ObLO Ljubljana — Center — Bežigrad — Moste — Šiška — Vič-Rudnik din 58.200.000 24.500.000 13.200.000 14.300.000 9,800.000 Ljubljanske občine skupaj 120,000.000 Posojilo najame okrajni ljudski odbor. Anuitete bo odplačeval okrajni ljudski odbor. Po obširni razpravi Je Mestni svet soglasno izglasoval vse navedene predloge. 1. Na podlagi 1. odstavka 22. člena v zvezi s 4. odstavkom 118. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur Ust FLRJ št. 16/59 in 47/59) in 9. točke 141. člena statuta okraja Ljubljana je Mestni svet Ljubljana na seji dne 8. februarja 1961 sprejel ODLOK o znesku stanarine za stanovanja tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev ter pri njih zaposlenih tujih državljanov, ki gre v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš In v hišne sklade. 1. člen Znesek stanarin za stanovanja, ki se plačujejo po določbah odloka Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o določitvi meril za določanje stanarine za stanovanja tujih diplomatskih In konzularnih predstavništev in pri njih zaposlenih tujih državljanov (»Glasnik« št. 1/61) se razdeli med sklade za zidanje stanovanjskih hiš in hišne sklade po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 16 in 47/59) v enakem razmerju, kakor stanarine, Izračunane po določbah odloka Mestnega sveta mesta Ljubljane o določitvi elementov za izračunavanje stanarine v občinah na območju mesta Ljubljane (Ur. list LRS št. 3/60). 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1961. St.: 394-4/1-61. Ljubljana dne 8. februarja 1961. Predsednik Mestnega sveta: Marijan Jenko, I. r. Občinski ljudski odbori OBČINA ZAGORJE OB SAVI 97. POPRAVEK odločbe o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev V odločbi o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev, ki je bila objavljena v »Glasniku« št. 7 z dne 27. januarja 1961, je bila napačno tiskana tč. 3 odločbe. Tč. 3 citirane odločbe se pravilno glasi: 3. Sredstva za službo za zaposlovanje delavcev se zagotovijo s prispevkom za zaposlovanje delavcev, ki se Izloča iz osebnega dohodka delavcev in dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine Zagorje ob Savi. Iz Oddelka za občo upravo 01.0. š hi N A Finansiranje skupnih mestnih potreb in predlogi k skupnim mestnim potrebam resornih svetov I. Odlok o zneska stanarine ra sinnovanja tujih diplomatskih in konzulumih pr«-d-slnvniitev ter pri njih zaposlenih tujih državljanov, ki gre v občil.-ki sklod zu zidanje stanovanjskih hit in v hiine sklade. 97. Popravek odločbe o ustanovitvi zavoda zn zaposlovanje delavcev občine Zagorje ob Savi Zaključni računi gospodarskih organizacij zu lclo 1959. Zaključni račun gostinskega podjetja »NEBOTIČNIK«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIV. Zap gt Naziv postavke Znesek v 000 din Zap §t Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 7.070 l Sklad osnovnih sredstev 8.848 S Denarna sredstva osnov- t Drugi viri osnovnih nib sredstev 1.369 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 50 3. Sredstva skupne porabe _ 4 Drugi viri sredstev 4 Denarna sredstva skupne porabe 68 C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 1.473 C- Obratna sredstva 8 Drugi viri obratnih •- Skupna obratna sredstva 9.620 sredstev — D Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi S. Denarna sredstva rezerv l Rezervni sklad in drugi nega sklada to drugih skladi 124 skladov 124 4 Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva nerai sredstev 6.868 porejenih sredstev 1.837 E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva B Sredstva v obračune 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva * S Kupci ln druge terjatve 81 te Dobavitelji to druge 9 Druga aktiva 409 obveznosti n Druga oaslva 2.507 650 S k n paJ i 20.518 Skupaj. 20.518 Računovodja Gaspari Miro Predsednik UO Erbežnik Miha Direktor: SreS Matija AKTIVA Zaključni račun podjetja »TAPETDEKOR«, Ljubljana, Titova 51 BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Za p St Naziv postavke Znesek v 000 din Zap St Naziv postavke Znesek v 000 din 1.462 A Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 4.091 2.629 l Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 803 - 4 Drugi viri sredstev skupne porabe — 303 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 7.460 14.115 8 Drugi viri obratnih sredstev 3.805 D Rezervni sklad In drugi skladi 1 Rezervni sklad In drugi skladi 917 804 1 Viri nerazporejenih sredatev 2563 — E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 2.928 10 Dobavitelji tn druge 164 obveznosti 3.007 11 Druga oaslva 179 22.405 8 k n pa Ji 22.405 A Osnovna sredstva l. Osnovna sredstva t Denarna sredstvi osnov nih sredstev B Sredstva skupne porabe *. Sredstva skupne poratie 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva i. Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov I. Denarna sredstva nerai porelenlh sredstev ■ Sredstva v obračunu in druga aktiva I. Kupci In druge terjatve 9 Druga akuve k * u p a j i Računovodja Lukan Ivan Predsednik UO Kregar Lado Direktor Lenarčič Jože Zaključni račun EKONOMSKO PROPAGANDNEGA ATELJEJA, »LIK«, Ljubljana, Titova 50 Obrtna organizacija -LIK« nudi grafične usluge Izdelovanja osnutkov, dekorlra in aranžira razstavne paviljone ter Izložbe. Povprečno Je bilo zaposlenih U) de delavcev ln uslužbencev. Realizacija v 1. 1059 je bila 50,930.774. AKTIVA BILANCA na dan 11 decembra 1959 PASIVA Zap Naziv postavke Znesek v 000 din Zap , Naziv postavke Znesek v oflo din A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva 1.637 A Vin osnovnih sredstev t Sklad osnovnih sredstev 1.711 1 Denarna sredstva osnov nlb sredstev 109 1 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne - B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe porabe 8 Sklad skupne porabe ■ 1 Drugi viri sredstev 4 Denarna sredstva skupne porabe C- Viri obratnih sredstev C Obratna sredstva S Skupna obratna sredstva 10.469 i Sklad obratnih siedstev 6 Drugi viri obratnih sredstev 798 D Izločena sredstva S Denarno sredstva rezerv nega skladi In drugih D Rezervni sklad In drugi skladi 1 Rezervni sklad In drugi skladi 99 skladov «4 4 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz sredstev 4.206 porelenlh sredstev 1 E viri sredstev B Sredstva e obračunu ln druga aktiva v obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti zn obratna sredstvu 9.100 e Kupci m druge tenatve 12.123 10 Dobavitelji to druge 7.002 0 Druga aktiva 189 obveznosti Skupaj. 24.742 il Dni en nosiva 8 k u p e J t 806 24.742 Računovodja Predsednik UO Direktor Sirnik Alojz Nosan Marijan Stcrmenszky Jule Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Grahovo pri Rakeku Celotni promet Je znašal 106,645.711 din, dohodek 6,020.737 din, planirani promet Je presežen za 10.96 %. dohodek po za 41,77 %. Povprečno je bilo zaposlenih 13 oseb. AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1059 PASIVA Zaključni rač. podj. »ZVEZDA«, ročno Izdcl. modnih čevljev Ljubljana Celotni dohodek Je bil dosežen 134,961.064 din. dohodek 40.071.074 din. Povprečno Je bilo zaposlenih 105 scb. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1919 PASIVA Z5°tp Naziv postovke Znesek v 000 din Zap gt Naziv postavke Znesek v 000 din Zap Na/iv postavke Znesek v noo din Zap Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 17.400 1 Sklad osnovnih sredstev 15.659 1 Osnovna sredstva 11.698 l Sklad osnovnih sredstev 13.840 S Denarna sredstva osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev 4.491 2 Denarna sredstva osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev - 1.528 4 042 B Viri sredstev skupne B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe 13.483 B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 3 Sklad skupne porabe S Sklad skupne porabe 12.657 14.537 4. Drugi viri sredstev skupne porabe 1.764 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 19 389 4 Drugi viri sredstev skupne porabe 7.790 porabe 77 C Viri obratnih sredstev porabe 191 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 9.792 5 Sklad obratnih sredstev 14.050 C. Obratna sredstva 8 Drugi viri obratnih 8 378 C Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 13.024 sredstev 9 Skupna obratna sredstva 11.800 sredstev 6.139 D. Rezervni sklad l) Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi O Izločena sredstva In drugi skladi 8 Denarna sredstva rezerv- 1 Rezervni sklad In drugi 2.013 6 Denarna sredstva rezerv- 1 Rezervi! sklad In drugi 2.129 nega sklada tn drugih skladi nega sklada In drugih skladi 1.863 3 Viri nerazporejenih skladov 2.022 8 Viri nerazporejenih 833 1. Denarna sredstva neraz sredstev 154 T Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev 154 E. Viri sredstev porejenih sredstev B Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva B Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva In druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci tn druge teriatve 9 Druga aktiva 10.797 10 Dobavitelji In druge obveznosti 3 654 8 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva 5.385 21.624 10 Dobavitelji In druge obveznosti 9.286 11 Druga pasiva 11 Drnca oastva 7.451 8 k u p a) i 59.380 Skupaji 59 388 Skupaji 76 181 Skupaji 76-181 Računovodja Danica Smerdu Predsednik UO Markovčič Janez Direktor: Jaka Sile Računovodja. Paternoster T. Predsednik UO. Zupančič V. Direktor: Cvetko Andrej AKTIVA Restavracija »KOPER«, Ljubljana, Gradišče 13 BILANCA n« »an 11 de-emhra iss« Zap et N„/>\ postavke znesek v rtiin d’i A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva *. Denarna sredstva osnov nlh sredstev B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva 6 Skupna obratna sredstva D izločena sredstva « Denarna sredstva rezerv nega sklada tn drugih skladov 1, Denarna sredstva neraz porejenih sredstev B Sredstva e obračunu In druga altllva « Kupci tn druge tenatve 8 Druga aktiva 4 K ti p s 11 6.224 1.189 2.760 82 67 10 325 /.a p «t Na/iv postavke A Vtrl osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe S Sklad skupne porabe I Drugi vtrl sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev O Rezervni sklad In drugi skladi I Rezervni sklad m drugi skladi 1 Viri nerazporetenlh sredstev E Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva 9 Kratkoročni krediti zn obratna sredstva 10 Dobavltelli In druge obveznosti 11 Druga oaslva skupni: pastva v oon din 7.413 537 82 906 1.384 10.323 Računovodja Erna Franzot HrecJs»Hinik UO Jože Černe Direktor: Ivan Cesarec Zaključni račun splošnega mizarstva »MENINA«, Kamnik AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Za P Na/iv postavke Znesek v ooo din Naziv postavke Znt sv k v 000 din A Osnovna sredstva A Vin osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 12.514 l Sklad osnovnih sredstev 4.634 2 Denarna sredstva osnov 639 B Viri sredstev skupne u Sredstva skupne porabe 1 Sklad skupne porabe 23 3 Sredstva skupne porabe skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne porabe 23 C Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 1.190 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 6 Skupna obratna redstva 9.305 sredstev 5.115 D Rezervni sklad U Izločena sredstva tn drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv l Rezervni sklad ln drugi nega sklada In drugih skladi 223 skladov 223 4 Viri nerazporetenlh 1 Denarna sredstva neraz sredstev 2.898 porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva 6 Sredstva e obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 3.000 6 Kupci tn druge tenatve 7.671 10 Dobavitelji ln druge 9 Druga ektlva 523 obveznosti 5.591 tl Druga oaslva 1.724 s k u p e i • 30.898 s k u p a j t 30.898 Kačunuvot! ,a Nežka Mali Predsednik UO Ivan Mlakar Direktor: Franc Hribar Zaključni račun kemične Čistilnice, pralnice, barvarne »LABOD«, Ljubljana, Poljanski nasip 6 Podjetje Ima štiri sprejemališča ln zaposluje 62 oseb. Ustvarilo Je 47.206.113 din celotnega dohodka ali v primerjavi 'z letom 1938 za 13.8 % več. aktiva *‘TI VN(A n» dan 11 h. omhrn t93» £ St Naziv postavke Znesen v nno din A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva * Denarno sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe I Sredstva' skupne porabe I Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 1 skupna obratna sredstva D. Izločena sredčtva * Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov 1 Denarna sredstva neras porejenih sredstev 1. Sredstva v obračunu ln druga aktiva * Kupci ln druge terjatve 1 Druga ektlva S k u pa 11 43.073 4.772 1.248 18 10.730 723 I 2.623 20» 65.400 Nu/- Dostavka A viri osnovnih sredstev I Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 5 Sklad skupne porabe I Drugi viri sredstev skupne porabe C. Vtrl obratnih sredstev $ Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi I Rezervni sklad ln drugi skladi 9 Vin nera/norejenlb sredstev E viri sredstev v obračunu In druga pasiva 1 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavltelli tn druge obveznosti tl Dmga nosiva Skup*): PASIVA Znesek v ooo din 49.847 1.266 6.098 2.440 762 3.002 802 1.183 63.400 RaCunovodjai Pavla Okorn Predsednik UO: Cilka Sukič Direktor: Otmar Kumelj Zaključni račun »AGENCIJE SLOVENIJA«, Ljubljana Podjetje se bavt s sklepanjem pogodb o poslih blagovnega prometa v Imenu m za račun komitenta. Med letom je bilo povprečno zaposlenih 19 delavcev Ln uslužbencev. Plan realizacije je bil dosežen s 101.14% v vrednosti prodanega blaga za 2 080.767.000 din s povprečno provizijo 1.120% ali 23,578.408 din. AKTIVA Uti.AVTA na dan It decembra i939 Zap št Naziv postavke A. Osnovna sredstva l Osnovna sredstva I Denarna sredstva osnovnih sredstev u Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva • Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov t Denarna sredstva neraz-poretenth sredstev B Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6 Kupci m druge terjatve 6 Druga aktiva S k u p * J t Znesek v 000 din 1.709 4.873 11.178 14 1.512 377 723 3.568 «0 24.003 Zup št Naziv postavke A Viri osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi vtrl osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi vtrl obratnih sredstev D Rezervni sklad ln drugi skladi t. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev B. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji In druga obveznosti U Druga pasiva Skupaj! PASIVA Znesek v ooo din 8.622 10.867 3.241 389 750 2.128 24.005 Računovodja; Zidar Stane Predsednik UO: Sadar Vinko Direktor: Pletcrfelt Jože Zaključni račun obrtnega podjetja »ZIDAR«, Ljubljana, Kotnikova 16 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Za d Naziv postavke Znesek v 000 din ^*JP' Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.568 1 Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih 3.213 S. Denarna sredstva osnov- nih sredstev 496 B. Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe S Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev 452 1. Sredstva skupne porabe i. Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe 452 C. Viri obratnih sredstev 6. Sklad obratnih sredstev 5.898 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih I. Skupna obratno sredstva 9.995 sredstev 3.851 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi • Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih 574 skladi 8 Viri nerazporejenih 677 1 Denarna sredstva neraz- sredstev — porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva E, sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 1.000 S. Kunci ln druge terjatve 3.958 10. Dobavitelj! In druge 1.893 P' 1 I 39 obveznosti ll Druga pasiva 1.096 S k u p a j i 18.082 Skupaj 18.082 Računovodja Predsednik UO Direktor: Sotlar Avgust Mozetič Ivan Beltram Viktor Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Komenda V letu 1959. je bilo pov. zaposlenih 26 delavcev ln uslužbencev. Ustvarjena realizacija 126,926.000 din Je bil dosežen 125,5 %. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Znusek Zap , Znest* k Naziv postavke v ooo din §1 Nar. \ poi«tavke e 00( din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih .rcdslev l. Osnovna sredstvi 42.166 l. Sklad osnovnih sredstei L Drugi viri osnovnih 36.230 t Denarna sredstva >snov nlh sredstev 2.296 sredstev B Viri sredstev skupne 12.642 B. sredstva skupne porabe 6.961 porabe 6.175 1. Sklad skupne porabe 1. Drugi viri sredstev S. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne skupne porabe 62 porabe 345 C. Viri obratnih »redstev J Sklad obratnih sredstev 6.378 C, Obratna sredstva 1. Drugi viri obratnih L Skupna obratna sredstvz 17.337 sredstev 3.222 D Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi 4. Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad In drug) 1.940 nega sklada to drugih skladov 1 Denarna sredstva neraz 1.076 skladi i Viti nerazporetenlh sredstev porejenih sredstev B Viri sredstev » obračunu tn druga pasiva B. sredstva e obračune 4 Kratkoročni krediti to druga aktiva za obratna sredstva 6.986 1. Kupci ln druge tenatv« 1. Drnca aktiva 10.695 1.112 m Dobavitelji to druge obveznosti 5.373 u nmgn oaslva 1.430 8 k u p a ) 81.224 Skup«) 81.224 Računovodja Predsednik UO U rektor Zadrgal Francka Kern Maks Kamenšek Dušan Zaključni račun »KMETIJSKE ZADRUGE«, Šmartno v Tuhinju KZ se bavl z odkupom lesa. kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč prodajo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in reprodukcijskega materiala, nudi usluge e strojnim parkom ter posluje s hranilno kreditnim odsekom. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 6.210 t. Sklad osnovnih sredstev l Drugi viri osnovnih 11.819 1 Denarna sredstva osnov- sredstev 3.277 nih sredstev 4.507 B Viri sredstev skupne 8 Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna Sredstva skupne porabe 1. Sklad skupne porab« 660 - 1. Drugi viri sredstev skupne porabe - ’ porabe 660 C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 5 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih 2.297 6 Skupna obratna sredstva — sredstev D Izločena sredstva D Rezervni sklad In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv t. Rezervni sklad to drugi nega sklada tn drugih skladi l 208 skladov 1.208 1 Viri ncrazporelenlb 1 Denarna sredstva neraz sredstev 32 porelenlh sredstev E Viri sredstev e obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračuna 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obral na sredstva 5 Kupci tn druge terjatve 6 Druga aktivo 7.946 6.077 10. Dobavltelll to druge obveznosti 6 673 ll DfV8a nasiva 1.142 S k u p a 11 27.108 . S K u o a 1 27.108 Računovodja: Predsednik UO Direktor: Cevce Ivanka Razpotnik Jernej Pibernik Alojzij Zaključni račun OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA, Borovnica AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA ^Jp Naziv postavke Znesek v ooo din ^P Naziv postavite Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 3.310 1 Sklad osnovnih sredstev 1.287 3 Drugi viri osnovnih 1. Denarna sredstva osnov- 092 sredstev 2.372 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 1 4 Drugi viri sredstev 1. Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne porabe 1 C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 1.101 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 3.272 sredstev — D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi • Denarna sredstva rezerv 1 Rezervni sklad tn drugi nega sklada to drugih skladi 149 skladov 109 s Vlil nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 4.018 porejenih sredstev 19 E Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva B. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 1.602 8. Kupci In druge terjatve 6.837 m Dobavitelji ln druge 9. Druga aktiva 730 obveznosti S.830 n Drnca pasiva 342 Skupaj 14.970 Skupaji 14.970 Računovodja Predsednik UO Direktor: Vadnjal I. Žerjav Lepold Čerin Janez Zaključni račun »OBRTNE OBLAČILNE ZADRUGE«, Ljubljana, Celovška 72 AKTIVA BILANCA n« dan 31. decembra 1959 PASIVA Zap gt Naziv postavke Znesek v 000 din §'tiP Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 1.027 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 1.027 t Denarna sredstva osnov sredstev nlh sredstev U Viri sredstev skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev 1 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe — C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1.023 C Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstva 1.139 sredstev — ‘ D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6. Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih 89 skladi i Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz sredstev 60 porelenlh sredstev 15 E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 557 8 Kupci In druge terjatve 9 Druga aktiva 9.009 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 232 H Druga pasiva 8.380 Skupaji 11.279 Skopal 11.279 Računovodja Predsednik UO Direktor Dušica Bergant Janez Bergant Zaključni račun gradbenega obrtnega podjetja »BEŽIGRAD«, Ljubljana, —Titova 71 Podjetje je preseglo letni plan za 44 %. Proti letu 1958 Je brutto produkt povečan za 16 %, dočim se Je delovna sila povečala le za 8 Vo. Produktivnost dela se Je povečala za 16 %, rentabilnost pa za 20 %. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA zap Znesek 6t Naziv postavke v 000 din Na/tv postavke v ooo din^ A Osnovna »reditve A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 27.700 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 24.032 1. Denarna sredstva osnov- 7.732 sredstev 16.596 nlh sredstev B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe 2.937 porabe 1 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev 1.331 1. Sredstva skupne porabe 8. Denarna sredstva skupne skupne porabe 2.835 porab« 1.229 C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 7.175 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 16.158 sredstev 4.012 1) Rezervni sklad o izločeaa sredstva In drogi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- I Rezervni sklad In drugi 1.627 nega sklada ln drugih skladov 1.002 skladi 8 Viri nerazporejenih t Denarna sredstva neraz- sredstev 4.554 porelenlh sredstev E Vlil sčertstev v obračunu In druga pasiva E sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci In druge terjatve 11 Drnca pasiva 25.471 10 Dobavitelji In druge obveznosti 19.267 11 Dmgn nosiva Skopal 82.229 Skopali 62.229 Računovodja Predsednik UO; Direktor; Lubec Oton Vidrih Ivan Žitnik Frane