193. Številka. _Ljubljana, v četrtek 24. avgusta 1899._XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ogerske deseto sa vsa leto 16 gld^ sa pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., sa jeden mesec i \ t Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. da mesec, po 30 kr. sa četrt leta. -Za tu dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSUjatve naročnine, se ne ozira. — Zaosnanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisi po 6 kr., 5e se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole1 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. DpravniStvunaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. Telefon št. 34. Najnovejši izgredi v Celovcu. (Izviren dopis ) Te dni se vrši v Celovcu VII. zborovanje odposlancev akademičnih podružnic za katoliško vseučilišče v Solnogradu. V ponedeljek na večer je bil komers v mali dvorani pri „Sandwirtu" in v torek zvečer se je vršila slavnostna skupščina v dvorani hotela „KiirntnerhoP. Že naprej se je vedelo, da bode to zopet nekaj za naše nemške radikalce in njihove podrepnike. In res, že koj prvi dan so se pričele demonstracije, ki so do spele včeraj (v torek 22. t. m.) na višek surovosti. Pred „Karntnerhofom" zbralo se je več sto ljudij. ki so zastavili skoro vsa pota do te gostilne že ob polu 9 uri zvečer. Glavno besedo pri vsem tem škandalu so imeli naši slavni nemško radikalni junaki pod vodstvom svojih generalov, mož iz boljših krogov, katerim so se pozneje pridružili še socialni demokrati. Sedaj se je pričel pravi dirindaj. Divje žvižganje, da je kar šumelo po ušesih, in vpitje se je vrstilo s prepevanjem nemško-nacionalnih pesnij, kakor „Die \Vacht am Rhein", „Bismarck-lied", „Deutschland, Deutschland iiber Alles" itd , vmes pa se je čula sem ter tje tudi delavska pesem „Das Lied der Arbeit". Kmalu na to so jele pokati velike šipe na oknih gostilniške dvorane, katere so vse razbili, in polomili tudi del ospredja pred hotelom Hišna vrata so se morala zatvoriti, da naščuvana druhal ni mogla vdreti v dvorano in v gostilniške prostore, kar je nameravala, da bi bila demolirala opravo in goste razgnala. Tista naša policija, ki je svoj posel nedavno v Celju tako slavno izvrševala, je izginila kakor kafra; dolgo časa je ni bilo videti Šele po 10 uri se je prikazalo brzim korakom nekoliko mož, ki pa, namesto da bi se podali na delo in razgrajače razpodili, so se zavarovali za vratmi hotela ter pustili, da so zunaj na ulici lopovi pobijali okna ter razgrajali s klici, katerih tu navesti ne morem, ker jih ne smem. Med razgrajači smo videli največ naše nadobudne nemške mladine, vi-sokošolce Čuli so se med navadnimi klici, LISTEK. Goethe. (K 1501etnici njegovega rojstva.) 28 avgusta se bo po Nemškem slavila 1501etnica največjega in najuniverzal-nejšega pesnika, Goetheja. Med rojaki ni našel tolike popularnosti kakor njegov vrstnik, Schiller, a tudi med slovenskim narodom ni toliko znan, ker so mnogi naši književniki, pred vsemi Cegnar in Ko seski, pač skrbeli za to, da so uvedli Schil-lerja v naše slovstvo, ne pa tudi Goetheja. Nemški literarni zgodovinar Vilm ar pravi o Goetheju, da je največji genij novejše dobe. Da bi se o njem moglo soditi raz stališče zgodovinarja, se mu pa zdi še prezgodaj, ker živimo še preveč sredi onega duševnega gibanja, ki se je začelo po njem. Kljub temu je nastala o Goetheju že velika literatura, ki se gotovo še izdatno pomnoži povodom jubileja. Drzno bi bilo, ako bi skušal v par vrsticah opisati velikanski pomen Goetheja za nemško in za svetovno literaturo, ako bi hotel podajati oceno njegovih del, ako bi hotel omenjati, kako silno je vplival na evropsko kakor: „Los von Rom", „heil Wolf", „heil Alldeutschland", „heil WilhelmB, „nieder mit den Pfaffen", „heraus mit den Schvvar-zen", „Pfui, Pfui" itd., tudi veleizdajski klici v raznih varijacijah. Policija pri vsem tem ni storila koraka in razun par smrkov-cev ni nikogar aretirala, šele pozneje je aretirala nekaj razsajačev ; pa saj tega tudi ni smela storiti, ker bi se bila drugače zamerila svojemu „blagemu" gospoda županu in nemško-radikalnim mestnim očetom. Kako vse drugače se postopa v takih slučajih tu pri nas, nego pri Vas, doli v beli Ljubljani, kjer je Vaš župan včasih bolj strog, nego je to zanj in za stvar potrebno! Ker je ljudij vedno več naraščalo in je tolpa vedno huje razgrajala in razbijala, ter šiloma odprla hišna vrata, hoteč v hotel, tako, da je res postajal položaj že zelo kritičen, poklicalo se je vojaštvo na pomoč, in je jedna stotnija pešcev 17. polka ob polu 11. uri prikorakala na lice mesta ter skušala razgrajajoče upornike razgnati, zaprla ulice in tako preprečila večjo rabuko. Ko so se vojaki prikazali, nastal je z nova grozen krik in vrišč ter žvižganje. Klici, kakor: »Nieder mitdemMilitar",,Saukrainer", „Rauber", „Faloten", „Lumpen", „kraini-sches Gesindel", „Sauvolk", „Schanđe des 19. Jahrhundertes", „das Militar dem Volke", „nieder wollt's uns schiessen?" „schamt's euch", „Pfui" itd. itd., so se vrstili neprenehoma, drug za drugim. Od sedaj naprej se je druhal zaletavala s psovkami ponajveč le v vojaštvo in se je pri tej priliki čul tudi glas, da bode isto (vojaštvo namreč) priča za časa cesarskih manevrov v Celovcu še vse drugačnih demonstracij, nego jih je Celovec do sedaj doživel. Torej tudi takrat ne bode mirovala ta podivjana druhal, ko bode imela avstrijskega cesarja v svoji sredi f Ti klici so bili značilni in vidi se, da se za tiste dni nekaj pripravlja, česar se poklicani krogi že naprej bojijo. Duhovi, kakoršne so si sami vzgojili, se do tje ne bodo dali ukrotiti, to zatrjajo celo zadnje „Freie S tim men" same. Vlada je pod patronanco prejšnega deželnega predsednika, znanega Schmied Zabierowa, leta in leta podpirala in negovala to druhal ter pesništvo, a tudi na vse druge umetnosti, zlasti na slikarstvo in glasbo. Mnogo krasnih scen je podal slikarjem, nebroj glasbenikom, ki so zlagali napeve njegovim pesnim (v tem ozira je daleč za njim ostal Schiller), a tudi uporabili njegova dela za sujete oper. čudno, da sta si prav dva francoska glasbenika pridobila svetovno slavo z operami, zloženimi po Goetheje vih delih, namreč Gounod s svojim tudi Slovencem priljubljenim „Faustom" in Thomas z opero „Mignon", posneto po „Meisterju". Najnovejši čas se jima je pridružil še Massenet z „Wertherjem". Goethejev genij se je razvil pod najugodnejšimi pogoji. Porodil se je v Fran-kobrodu ob Meni, v bogatem trgovskem mestu. Oče je bil premožen, visoko na obrazen pravnik in je sam skrbel za najboljši pouk sina Volbenka. Ko je bil Vol-benk 10 let star, so zasedli Francozi rojstno mesto; pozneje je videl venčanje Josipa II. nemška rimskim kraljem (1764). Zgodaj se je seznanil z gledališčem in z igralci. Koliko bogatih utisov je bilo podanih s tem pesniškemu genija! Tadi ljubezen se je zgodaj pojavila v njegovem srca — in ker je bil kakor metulj, ki leta od cvetke do cvetke, veseleč se njenega jo povsođ protežirala. Pa tadi danes še se jej klanja, ker se je boji in misli, da se jej bode na ta način najprej posrečilo, pripeljati jo zopet na pravo pot. „Mit nich-ten!" Vse mirno gleda, kar počnejo! Čas pa bode gotovo prišel, ko bode to svojo popustljivost obžalovala, a bode prepozno, o tem naj bode prepričana Morda se marsikaj pokaže že v naj bližnji bodočnosti, kar bode odprlo višjim krogom oči, da bodo v pravi luči spoznali tisti nemško-koroški patriotizem, s katerim se jih je do sedaj vedno z vspehom tako perfidno slepilo, namreč Germanijo irredento. Nemško-nacionalen blagoslov s kamenjem dobilo je semenišče, kjer so de-monstrantje dlje časa razgrajali in razbili sedem šip, a dobila ga je tudi hiša družbe sv. Mohorja, na kateri so pozno v noči nemški zlikovci pobili dve veliki šipi. Vsa čast takim ponočnim junakom! — Ravnokar izvem tudi, da je slavni naš Jšupan Neuner zgubil svojo glavo ter je za danes (sredo) zvečer napovedani prijateljski sestanek, ki bi se bil imel vršiti pri „Sand-wirtu", prepovedal, ter s tem dokazal, da se je pouličnih razgrajačev zbal. Čutil se je torej nezmožnega, vzdrževati red. To je včeraj tudi sijajno dokazal. Ker pa so bile te demonstracije naperjene v prvi vrsti proti gostom tiste stranke, katera je v svojem glasilu „Karnt-ner Zeitung" nedavno zaradi celjskih izgredov tako nesramno napadla in opsovala vse Slovence in njihove češke goste, česar še do d/mes ni niti z besedico preklicala ali resnici na ljubo popravila, in kateri je izborno posvetil že drug dopisnik v Vašem listu povsem primerne besede v posebnem članku, smo sedaj prav radovedni, kaj poreče ta list danes o tisti druhali, za katero se je še nedavno na rovaš naše kože tako toplo zavzel in celjskih lopovščin niti z besedico karal ni. Nismo pričakovali, da se bode tej stranki povračevalo že v tako kratkem času hudo za dobro — v zahvalo za nje sočustvovanje, koje je kazala za svoje neotesance v Celja povodom tamošnjih izgredov. Tukaj imate sedaj pravi ne pokvarjeni nemški sad! Vaše krvi so in kaj so Vam učinili? Mi to druhal obsojamo, vonja in srkajoč njen sladki med, so ga deli klerikalni fanatiki že davno na indeks velikih grešnikov in še pred kratkim se protivili, da bi mu postavil v Strassburgu spomenik. Svet je pač povsod jednak; klerikalci se ne ozirajo na to, da se slavi pesnik in v njem ne obožuje človek, katerega preklinjati pa bi smel — po besedah sv. pisma — tudi le oni, ki je sam brez greha. Na vseučilišču se je Goethe pečal z najrazličnejšimi stvarmi; za jus se skoro nič ni brigal, pač pa celo pesnil! No izkopal se je slednjič vendarle in dospel do doktorata, namesto v treh, v šestih letih, česar bi mu kak klerikalni slovenski list gotovo ne odpustil niti danes. Med Nemci pa ga radi tega niso križali. Viteška drama „Gotz" in sentimentalni roman „\Verther" sta mu naglo pridobila veliko slavo med rojaki. Weimarski vojvoda Kari Avgust je 1. 1776 Goetheja stalno pridobil za svoj dvor in ga kmalu imenoval tajnim legacijskim svetnikom Goethe je postal vladarjev prijatelj in zaupnik. V nemški zgodovini so zaznamovana mnoga imena vladarjev, ki so si pridobili velikanskih zaslug za literaturo in umetnost, ki so bili zvesti meceni pesnikov in in gnusi se nam pred njo. Mirno ste hoteli zborovati in se razveseljevati med seboj, kar mora biti vendar dovoljeno vsakemu avstrijskemu državljanu, bodisi te ali druge narodnosti, in napadeni ste bili po lopovski, ravno tako, kakor mirni Čehi in Slovenci v Celju. Tu jih imate! Tukaj niso bili navzoči niti Slovenci, niti Čehi; tu so Vas napadli Nemci, Vaši bratje po krvi! Ali ste tudi na te tolovaje ponosni? Ali je bodete sedaj za te grozovitosti, koje so Vam včeraj učinili, tudi še zagovarjali? Vaši ljudje, ki so zapuščali gostilniška prostore, so bili v nevarnosti, da jih druhal pobije, ako se pokažejo na ulico; in res se je pripetilo, da sta jo skupila dva duhovnika, to je podravnatelj semenišča in bogoslovni profesor zgodovine, ko sta se napotila proti domu, nič hudega sluteč, od teh razbojnikov, da sta precej težko ran jena. V Žitnih ulicah so nemški visokošolci in „turnerji" ju obstopili, ju psovali, obrne tavali s kamni in metali ob tla in pretepli, a tudi neki drug duhovnik je bil večkrat s palico po glavi udarjen. Drugi udeležniki so se morali podajati na svoj dom le pod nadzorstvom policije, ako so hoteli svojo kožo spraviti nepoškodovano v varno za vetje. Okolu polnoči so se demonstrantje zbrali pred magistratom in zahtevali naj se izpuste aretovanci. To se ni zgodilo. Hrup je trajal skoro dve uri. Trije aretovanci so bili izročeni sodišču radi javnega nasilstva, dva pa naznanjena državnemu pravdništvu radi žaljenja straže. Tukaj imate torej pred seboj druhal iz tiste šole, s kakoršno so se imeli Čehi in Slovenci boriti v Celju Slovenci in njih gostje so bili tam ravno tako izzivani. kakor Vi sedaj tukaj, in ker so se branili, ste jih potem v svojem listu raz-kričali kot „Ferienbumralerje" in „Revol-verhelde", česar še do danes niste preklicali. — Mi sodimo v tem slučaju drugače, to je poštenejše, in obsojamo grdv.- početje teh razdivjanih pangermanov; pričakujemo pa tudi, da bodete Vi poskrbeli za to, da se nam da za žaljenja v „Kiirntner Zeitungi" potrebno zadostilo v najkrajšem času, katero tu še enkrat javno zahtevamo. Kot poštenjaki bodete vedeli, da ste nam to umetnikov; a najsijajnejša v tem oziru sta pač omenjeni weimarski vladar, ki je na svojem dvora ustanovil središče tedanji nemški umetnosti, in nesrečni bavarski kralj Ludo vi k, ki je bil najpožrtvovalnejši prijatelj Rikarda Wagnerja. „Es soli der Konig mit dem Dichter gehen. — sie beide stehen auf der Menschheit Hohen". Največjega pomena za Goetheja je bilo njegovo potovanje po Italiji 1786. leta. Leta 1794. se je sklopilo intimno prijateljstvo med Goethejem in Schillerjera, ki je ostalo neomajano do Schillerjeve smrti. Dne 22. marca 1832 pa je umrl Goethe in z njim je ugasnila najsijajnejša zvezda na nemškem pesniškem obnebju. Pokopan je bil v vojvodski rak vi. Goethejeve drame (pred vsem prva „Gotz" in zadnja „Faust", seveda v primerni prireditvi za oder) imajo še danes največje vspehe na odru. Njegov „£g-mont", „Tasso" in „Iphigenia" se tudi uprizarjajo povsod z lepim vspehom. Na slovenskem odra se je predstavljal menda le .Egmont". Želeti je. da se lotijo naši prevajalci tadi Goetheja; L del „Fausta" se kuha po raznih pesniških kuhinjah že četrt stoletja! Njegov krasni idilični epos „He rfcoriti dolžni, ker si mi ne damo našega dobrega imena od nikogar po krivici vlačiti v blato. Ako pa tega ne storite, potem Vas bomo v prihodnje v resnici morali soditi le po Vaših delih. Sapienti sat! Jedro vsenemštva in nemškega nacionalizma. (Dalje.) 2. Nemškonacionalna politika. Nemško politiko narekujejo možje znanstvene slave; Treitschke in Lamprecht sta historika svetovnega imena; in pozna.a je posebno prvega (sicer dosti nedosledna) politika. Viljem II. ima dober takt, zbirati okolu sebe vrle duhove; vsi vemo, da je celo pri potovanju v Palestino ga spremljalo več slavnih mož. Tudi nemškonacionalna politika ima, kakor sem že rekel, več ali manj znanstven temelj. Kaka je pa ta politika sama? Kaki so njeni cilji? Razume se, da morem le v najkrajših obrisih po Lagardeu označiti te politične cilje. Lagarde je strog induvidualist in nasprotnik občni nivelizaciji ter socializaciji politikovanja, podobno kakor Pobedonoscev. Nobenega parlamenta ne! je njegovo geslo. „Das parlamentarische System macht das "VVesentlichste zunichte, auf dem ein Staat beruht, das Gefuhl der personlichen Ver-ant\vortlichkeit der in ihm handelnden Per-sonen" („Deutsche Schr. I. str. 95) „Das ganze Svstem ist eine grosse Un\vahrheita (tam str. 92), trdi natanko kakor Pobedonoscev. Narod obstoji iz pojedinčev, in le če so pojedinci popolni, zdravi in silni, je tudi narod popoln, zdrav, silen. Kakor Lagarde inače Bismarcka visoko spoštuje, se ipak odločno obrača proti njegovemu kultu, ki je znamenje slabosti, vsak naj rajši sam dela, kolikor je največ možno, kakor da Bismarcka nikoli bilo ni. „Deutschland ist die Gesammtheit aller deutsch empfindenden, deutsch den-kenden, deutsch \vollenden Deutschen: jeder einzelne von uns ein Landesverrater, wenn er nicht in dieser Einsicht sich fiir die Existenz, das Gliick, die Zukunft, des Va-terlandes in jedem Augenblicke seines Le-bens persunlicb verantwortlich erachtet, jeder einzelne ein Held und ein Befreier, ■vvenn er es thut" (I. str. 153.). Lagardeov ideal je Nemčija, v kateri inteligentni vladajoči Členi niso zoperni birokrati, ampak za blagor vseh someščanov vneti domo-vinci, produktivni stanovi pa v kolikor možni, vsestransko blažilni svobodi. Vir vsega napredka v povesti je pojedini človek (tam str. 94.). Kadar bo nemški narod na takov način mogočen, ni se mu nikogar več bati. Žide treba bo poslati v Palestino, z drugimi arijskimi narodi in državami bodo Nemci že svoj račun napravili. O „katoliški" Španiji ima tako zaničevalne pojme, da je sploh ne upošteva; Španjolci so po Židih in Ara-bih, kateri so se v srednjem veku pridno (kakor dandanes) z Arijci mešali, tako se-mitizovani, da se jih ne sme več za Evro- in Doroteja" bi pač vsakomur ugajal, in škoda, da se nikdo naših nadarjenih pesnikov ni doslej polotil prevoda. Goethejevim romanom seveda bi naši ozkosrčneži marsikaj oporekali in se pohujševali nad njimi. V marsičem so res tudi nekako zastareli. Goethejev životopis pa, „Wahrhei.t und Dichtung" —družeč istino s pesniškim olepšanjem dogodkov, je pa še danes vzoren ter podaje verno sliko pesnikove mladosti, javlja vse njegove „mladostne zmote" ter je živo zrcalo njegove velike duše. Tega naj čita zlasti vsakdo, ki hoče dobro izpoznati, kako seje razvijal in razvil največji nemški pesnik. Da bi označili velikanski pomen Goetheja za nemško slovstvo posebej in za svetovno sploh, da bi opisali vsaj približno neizmerno bogastvo njegovih idej, da bi ga naslikali kot človeka, „olimpijca", Grka po življenju in mišljenju, bi morali pisati knjigo. Upamo, da prinese vsaj „Lj. Zvon" kako študijo! V zadnjih letih so praznovali bratski slovanski in drugi narodi toliko prevažnih literarnih in splošno umetniških jubilejev, Iti bi ne smeli iti mimo nas brez sledu; „Lj. Zvon" se zanje venderle ni zmenil. Naj bi se spomnil vsaj največjega duha, o katerem piše Julij H ar t v svoji zgodovini svetovne literature: „In ihm darf pejce smatrati (I. str. 73.). S Francozi in Rusi bodo Nemci shajali, ako si ti le osrednjo Evropo zagotovijo; punctum saliens je torej — avstro-ogrska monarhija. Kar Lagarde v Avstriji piše, je tako markantno in značilno, da je treba dotične odstavke doslovno prepisati. Ako bodo takove besede, ki so nemškim nacionalcem evangelij, Mali Slovani dobro pretehtali, ne bodo vedno in vedno na neko abstraktno „pravo" apelovali, kojega dotičniki niti ne upoštevajo. „Oestereich hat liingst kein Existenz-princip mehr: man weiss nicht, vvarum es da ist. Der Kern des Staates hatte zeitig die Keimkraft verloren, und um ihn lagerten sich nicht eroberte, sondern erheiratete Landschaften, \velche nur mit den Rosen-ketten Hymens an die Monarhie gekniipft waren: und Rosenketten sind nicht sehr haltbare Fesseln. (Evo torej najvišja sankcija nemškega nacionalca : „Eroberung !" Ko bi avstrijski Slovani le že jedenkrat to razumeti mogli!) Eine klare Einsicht in die politische Lage des grossen Donaureiches hat meines \Vissens kein oesterreichischer Staatsmann und kein oesterreichischer Fiirst gehabt, weil ihnen allen die Erkenntnis abgieng, dass Staatsgedanke, Staatsprincip und Staats-aufgabe, Staatspflicht ein und dasselbe sind. (Kar se državnikov tiče, bo žalibože mnogo resnice na tem; Taaffe sam, da navedem nekaj iz najnovejše zgodovine, je svoje vladanje imenoval: „Fort\vurstelnu, da se pa v naših dneh katoliško vneti ministri dan na dan v pratru prav dobro zabavajo, do-čim stebri države pokajo, vemo. Vladati je takim možem le igrača in imeniten šport; no, v Avstriji smo „nobel"; kdo bi to hotel tajiti? Nobel muss die Welt zugrunde geh'n). Wer Oesterreich erhalten \vill, muss fiir Oesterreich eine Aufgabe finden, \velche wert ist, gelost zu \verden. Hundert Beust und hundert Andrassv (Neposredna stvarnika dualizma nista torej Lagardeu preveč imponovala; najbrž z opravičenjem ne) reichen nicht aus, Oesterreich seinen Platz in der Geschichte zu sichern: Oesterreich muss pich ein von der Weltgeschichte ge-wolltes Ziel zu erreichen vorsetzen: dann \vird dies Ziel, und der unaufhaltsame, harte. dringende Wille, zu diesem Ziele zu gelangen, Oesterreichs Leben sein. (Dalje prih.) V JLJublJaiii, 24. avgusta. Delegacije in vlada. Glasilo poljskega kluba se tudi bavi z obstrukcijo, katero namerjajo opozicionalci proti delegacijam. To glasilo piše : Naskok opozicije na državnopravne temelje monarhije bi dokazal, da hoče podreti levica podlago, na kateri sloni vojna moč in zunanja politika Avstro-Ogrske. Avstrijski patriotizem opozicije bi se potem pokazal v taki luči, da bi ga ne mogel otemneti niti najlepši „communique" liberalnih veleposestnikov. Hkratu pa bi iz tega vzrasla najvišji ekse-kutivi v državi dolžnost, da tako opozicijo uniči. In v tem vprašanju, kako uničiti opozicijo, tiči važnost zlasti za desnico. Poskus, s prigovarjanjem, podučevanjem ali man wohl die bisher erreichte h o c h s t e VerkOrperung der Gattung Mensch erblicken und feiern." Za skromni podlistek političnega lista naj zadoščajo te vrstice. V karakteristiko Goetheja pa naj kot zaključek navedem venderle še nekaj vrst iz Hartove zgodovine, kjer čitam v klasični razpravi o Goetheju tudi tole mesto: „Goethe nima pred ničemur toliko spoštovanja kakor pred naravo in pred življenjem. Svoje ideale moramo ravnati po teh dveh, ne pa nasprotno. Udati se naravi, okleniti se je, jo neutrudno opazovati in poslušati jo v vseh njenih tajnah, — spoznanje stvarstva: to je modrosti začetek in konec. V nasprotju s spekulativnim filozofom, skolastikom, človekom razuma je Goethe veliki nara voznanski duh, umetnik, človek čutil, ki sprejema vase z vsemi žejnimi organi svet prikazni. Goethe je realist, ki vprašuje, kakšne so stvari, ne pa, kakšne naj bi bile, ki torej noče delovati imperativno in avtoritativno kakor Kant in Schiller, nego pojasnjevalno s tem, da slika svet čisto objektivno. „Die Sittlichkeit, — piše Hart — „die Weltanschauung dieses Dichters tritt daher auch nicht mit einem Herrischen: „Du solist" auf den Schauplatz, denn woher soli sie den fertigen Masstab s praznimi grožnjami se morajo nehati, in na obstrukcijo proti delegacijam mora od-g ovoriti vlada z dejanjem. Kakšno dejanje ? Kako daleč naj sega? Glede tega se mora dogovoriti vlada z desnico, zastopnico večine volilcev. Vprašanje delegacij mora postati na vsak način izhodišče k pojasnitvi položaja. Če že skrajno konservativni poljski klub tako misli, potem bije pač za Avstrijo že zadnja ura, ko jo more Thunova vlada še rešiti politične anarhije ! Veleizdajske demonstracije. Za Graslico in Ašem Heb in Celovec ! Gnezda avstrijskih nacionalcev se odpirajo in petje čudnih ptičev se oglaša. Gotovo se zbudč sedaj sorodni tički tudi drugod, in potem zadoni preko Avstrije zdušno veličastna himna „Deutschland, Deutschland iiber Alles!" ter „Die Wacht am Rhein!" In kaj bo potem, — to se more le misliti. Upati pa je, da zbude vladno zaspanost te prelepe pesmi nacionalnih tičev vsaj ob 11. uri, vsaj malo prej kakor prepozno. Sicer pa zazori Avstriji tako krvavo jutro kakor leta 1848. V Hebu so se vršili izgredi dva dni zapored. Demonstrante je vodil posl. Hofer. Policija je samo „poskušala" razgnati razgrajoče tolpe, toda razgnala jih ni. Tudi orožništvo „ni imelo vzroka posredovati", dasi je več sto nacionalcev pelo in žvižgalo po ulicah, kričalo veleizdajske klice in psovalo vlado. Kakor znano, je Hofer SchGne-rerjev adjutant in \Volfov prijatelj. Hofer se je udeležil tudi v Graslici izgredov in je torej bržčas nekak agent veleizdajskih izgredov. Značilno je, da se glasilo ministra Dipaulija, „Reichs\vehr" iz teh izgredov le dobrodušno norčuje! Kako bi pisali nemški listi unisono, ako bi na tak način demonstrirali mi, Slovenci? In ali bi naša policija tudi samo „poskušala" razgnati slovenske demonstrante? — Celovškim nacionalcem pa lovorike somišljenikov v Ašu, Graslici in Hebu seveda niso dale spati in posnemati so jih morali na vsak način. Velike nemškonacionalne demonstracije pa so se pripetile te dni tudi v sosednjih krajih Heba, v Elbogenu, Neustadtlu in Falke-nauu. V zadnjeimenovanem mestu je posredovalo — kakor v Celovcu — vojaštvo, katero so morala prositi oblastva, da je prišlo iz Heba. V Žatcu so demonstrantje pobili okna glavarstvu, orožnikom in češki šoli. Tako zori žito, katero sta vsejala Wolf in Schonerer na raznih krajih Avstrije. In kakšna bo žetev? Umor francoskih vojakov v Sudanu. Umor polkovnika Klobba, poročnika Meunierja in njiju spremstva vzbuja po evropskem časopisju največje strmenje. Nekateri francoski listi trdijo, da so bili Francozi pomorjeni med potom od divjih domačinov, ne pa od Francozov. Vender pa je ta variacija malovrjetna, kajti vse okolnosti kažejo, da sta se stotnika Voulet in Chamoine nad Klobbom in njegovimi spremljevalci maščevala. Pred nekaterimi tedni je namreč francosko vojno ministrstvo zvedelo za velike prestopke omenjenih dveh stotnikov, ki sta bila na poti v zahodnji Sudan z velikim številom senegalskih strelcev in nosilcev. Francoski guverner je ukazal Klobbu, naj gre za ekspedicijo, po- nehmen, der Kant und Schiller so nahe bei der Hand liegt. Ihr steht nichts so fern, wie a lles dogmatische Bestreben. Sie kann darum auch nicht prcdigen und deklamie-ren. Die Goethe'sehe Poesie vermag nicht \vie die Schiller'sche mit dem Finger auf ihre Sittlichkeit hinzmveisen und kurz und klar aller Welt verstandlich auszurufen: Das ist die Tugend, das ist Moral. Sie sucht viel-mehr aus der Erkenntnis der Natur und des Lebens heraus das Thun des Menschen zu verstehen und zu erklaren. Und indem sie alles versteht, hat sie auch die Nei-gung, alles zu verzeihen. Das Grund\vesen der Goethe'schen Sittlichkeit ist das der Duldung, der Giite und des "VVohhvolIens. Sie verkorpert die humanitaren Ideale des 18. Jahrhunderts in der grossartigsten Weise. „Edel sei der Mensch, hilfreich und gut", klingt wie Orgelton und Glockenklang durch seine Dichtung dahin." *) Naj bi spoznavali Slovenci Goetheja ter se navzeli njegovega duha in njegovih načel! Zlasti pa naj bi ga čitah naši kleri-rikalni fanatiki ter se učili pri njem velikodušnosti, človekoljubja in odpuščanja! _ X+Y *) Geschichte der \Veltliteratur und des Theaters aller Zeiten und Vdlker von Jul. Hart. In zwei Banden. Band II. Neudamm. 1896. šlje oba stotnika v Kayes, da bodeta ka, znovana, sam pa'naj prevzame poveljstvo ekspedicije. Klobb je hotel ukaz guvernerjev izvršiti, toda Voulet in Chamoine sta se uprla ter ukazala svojim vojakom trikrat ustreliti. Sudanci pač ne morejo imeti ni-kakega spoštovanja pred francoskimi vojaki, ki streljajo lastne rojake tovariše! Dogodki pred sodiščem v Rennesu in v Sudara kažejo, da je francosko častništvo brez discipline ter da ima o poštenju prav orientalske pojme.| Kriza na Pruskem. Pruske zbornice ne pošljejo še dom... dasi je vrgla v prah cesarjeve in vladne načrte glede prekopa med Dortmundom in Renom. Vlada hoče, da se doženo še ju->-tične predloge, potem šele se zaključi zasedanje. 0 razpustu zbornice se ne govori več. Baje ga ne želi cesar, nego le svobn domiselna in narodno liberalna strank-Konservativcev pa je menda malo strah pred lastno odločnostjo, kajti sedaj zatrjujejo vsi njihovi listi veliko lojalnost konservativcev do cesarja ter se sklicuje, na to, da spoštuje cesar le značajne politike, ki se ne udado niti grožnjam nit prošnjam. Ako bi bili konservativci nakra* premenili svoje stališče in glasovali za prekop, bi jih Viljem II. zaničeval, sedaj p jih respektira. Zanimivo je dejstvo, da bilo med opozicijo več visokih državni i uradnikov, n. pr. dva vladna predsednika, dva tajna višja vladna svetnika, 2G de svetnikov, 1 konzistor. svetnik, rudniški svetnik, predsednik pomor, trgovine, štirj-dež. svetniki v p., višji vladni svetnik v p in celo poslanik v p. Na Nemškem dr/, služba torej ne dela niti med konservativci mamelukov. Dopisi. — Iz Ptuja, 20. agusta. Opica opico posnema. — In tako tudi ptujska fakinaža ni mogla zaostati za svojimi celjskimi „brati in sestrami" ter je hotela pokazati, da zna tudi ona tuliti in vikati, da zna tudi ona kamenje metati in okna razbijati, kadar ima butico polno alkohola, in kadar je treba braniti „nemški značaj" ptujskega mesta. V nedeljo dne 13. t. m. priredili so ptujski Germani neki „Sommerfesf, s k terim so prav pošteno pogoreli. Dasi so '/. mesec dni poprej trob ili in bobnali po vseh nemških časopisih o tej „slavnostia, ven lei je prišlo tako malo ljudi, da so končn-morali poseči po slovenskih hlapcih in deklah, katerim so delili vstopnice „tri za groša, da so jim napolnili prazne prostore v mestnem parku, kjer se je navedena veselica vršila. Koj ko se je zmračilo, prikazala se je (istotako kakor v Celji) ponočna druhal po ulicah, in nekateri sumljivi postopači lazili in vohunili so okrog „Nar. doma", kakor lačni psi po kosteh na smetišču. Čakali so samo ugodnega časa, kajti dokler so bili gostje v „Nar. domu", si ta svojat, ki se boji luči kakor hudič križa, ni upala oglasiti. Komaj pa so popolnoči zadnji gostje iz „Nar. doma" odšli, napala je na skrivnem zbrana pakaža kakor divji roparji s kamenjem in palicami „Nar. dom", ter razbila vse šipe in zastore. Policaja seveda ni bilo v tem času nobenega blizo. Ta divja druhal pa ne odide zasluženi kazni, kajti znana so nam imena napadalcev, med katerimi se nahajata tudi dva c. kr. uradnika — in ovadba zoper iste se je že napravila. Značilno je tudi, da je neki tukajšnji trgovec pisal na vodstvo „Nar. doma", da je bil njegov vajenec, ki je razbil okna na „Nar. domu" ter bode on (trgovec) sam vso škodo poravnal!!! Ne, ne gospod Sch.....tako neumni pa vender nismo, da bi Vam šli na take limanice in pazite le, da se sami ne ujamete. Ptujčan. Iz učitelj, krogov goriškega okraja, 20. avgusta. (Zaušnica domačim učiteljem.) Kakor so nam naznanili listi, bil je pri zadnji seji okrajnega šolskega sveta goriškega imenovan nadučiteljem v Kanalu g. Vrč, do sedaj učitelj v gradiščanskem okraju. Za to službo sta prosila, kolikor nam je gotovo znano, tudi dva domača učitelja, toda milosti nista našla pri našem okrajnem šolskem svetu. Posledica temu bo tudi najbrž, da pride novi tovariš poprej v višjo plačilno vrsto, nego domačini, ki tu službujejo po deset in več let. Ali se ne pravi to, učitelj stvo izzivati, dražiti, netiti med njim razpor ! Morda se celo namenoma tako postopa, da se učitelj stvo preveč ne okrepi v složnosti, kar bi marsikateri osebi ne ugajalo. S kakim veseljem naj opravljamo težavno svojo službo, s kakim spoštovanjem naj govorimo o svojih predstojnikih ! Ako okrajnemu šolskemu svetu nista ugajala dotična dva domača prositelja in si jih je želel več, da bi laglje izbiral, tedaj je zopet le krivda si. tega oblastva, da se to ni zgodilo. Slovenskemu okrajnemu šolskemu svetu je bila pač sveta dolžnost za slovenski Kanal vsaj toliko skrbeti, kakor za Ločnik, t. j. dati tudi učitelju v Kanalu osebno doklado 100 gold., kakor onemu v Ločniku, kar bi bilo na vse strani bolj opravičljivo, in prositeljev za Kanal ne bilo bi manjkalo izmed domačega učiteljstva. Če si nismo sami sebi pravični, če sami ne postopamo pravično, kako naj tujci postopajo z nami pravično ? Nismo vredni! In kje sta bila učiteljska zastopnika, da nista ugovarjala in se z vsemi sredstvi uprla takemu ravnanju ? Ako njiju glas nič ne velja, tedaj je bolje, da sploh ne zahajata k sejam okrajnega šolskega sveta, dotični znesek naj se prihrani, saj je naša dežela itak uboga. Bližajo se volitve v okrajni šolski svet. Med velikim delom učiteljstva, da, skoraj splošno je mnenje, da se mora v tem obziru kreniti na drugo pot, sicer je bolje, da se odrečemo tej pravici in nikogar ne volimo, da se ne smešimo pred drugimi stanovi. Žalostno pa je pri tem to, da učitelj-stvo ni jedino. Učiteljstvo naj pomisli, kdor je vezan, ne more postopati prosto in odločno, tudi če bi imel voljo za to. Zatoraj tovariši, ali radikalna sprememba na boljše, ali pa nič! Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. avgusta. — Zmaga v Idriji. Včeraj popoludne — a že prepozno za sinočnji list — smo prejeli naslednjo, veselo novico naznanjajoči brzojav: „V vseh treh razredih je narodna napredna stranka sijajno zmagala. Klerikalnemu zmaju je zadnja glava popolnoma strta". Občinske volitve v Idriji so torej narodni napredni stranki prinesli popolno zmago. Dokazale so jasno, da stoji Idrija v naprednem slovenskem taboru in da ne ukloni glave pod jarem klerikalstva. Za ta važni vspeh gre zahvala zavednosti, odločnosti in žilavi dejavnosti idrijskih volilcev, in mi jim kličemo iz vsega srca: Slava Vam in starodavni Idriji! — Grof Margheri. Z Dolenjskega se nam piše 23. t. m.: Grof Albin Margheri je danes umrl. Mož je postal star 68 let ter je bil čvrst in čil do onega tedna, ko ga ;e zadel mrtvoud. Ž njim je šel v grob sden najboljših dolenjskih gospodarjev veleposestnikov, ki je svoje precej veliko posestvo oskrboval vzgledno. Dasi je imel opraviti z velikimi neugodnostmi, ki so ga stale precej denarnih žrtev, premagal je tudi te težave ter je bil vedno vzgleden, varčen in dober gospodar, ki je pokazal, da se zamore na veleposestvu izhajati tudi v zdajšnjih časih dobro. Bil je dober prijatelj kmetom, katerim je rad pomagal po svojih močeh z drvmi ali listjem ali tudi v hudem času s krmo. Slovenskemu narodu bil je prijatelj in ni bil šteti mej one veleposestnike plemenitaše, ki se sramujejo malega, v marsičem zanemarjenega svojega naroda. Bil je nekaj časa poslanec, in ne prej ne po zneje ni zatajil svojega prijateljstva do našega naroda, če je bilo treba se postaviti zanj. V društvenem občevanju je bil lju-beznjiv družbenik. Naše dolenjske hoste izgube" ž njim najboljšega lovca. Pri nas mu bodemo ohranili ljub spomin. — K protestu iz Tinj. S Koroškega smo prejeli od našega dopisnika naslednje vrstice: „Po notici v Vašem cenjenem listu, ki ste jo priobčili pod zaglavjem „Značilno" v svoji 190. številki, opozorjen, sem se potrudil, dobiti dotično številko „Slovenca" od 19. t. m., v kateri sem našel v »Svarilu s Koroškega" izjavo, ki so jo odposlali temu listu duhovniki, zbrani na konferenci v Tinjah dne 14. t. m. Pri tej priliki so šli, žal, na limanice celo nekateri razsodnejši gospodje duhovniki, do katerih gojim navzlic temu še vedno popolno spoštovanje, ker le predobro vem, kako da se take izjave navadno kujejo in aranžirajo. Naj kdo sodi kakor hoče, reči se mora, da je ta izjava jedinec svoje vrste, pravi unikum, in se je le tolažiti s tem, da je ni jemati resno, ker se v njej protestuje celo nekako proti temu, da sem jaz imenoval v svojem članku, ko sem kritikoval nemško - konservativno „Karntner Zeitung" zaradi njenega nesramnega napada na nas Slov ence in Čehe, našo koroško slovensko duhovščino „pošteno". Meni je prav! Ako noče imeti, da se jo kot tako spoštuje in naziva, je to njena stvar; vsekako pa je smešno, pošiljati zaradi nekega članka, ki ni bil pisan v uredništvu „Slov. Naroda", nego je izšel iz peresa in rok slovenskega rojaka Korošca, (ki ljubi svoj narod ravno tako, če ne še bolj, nego ga ljubi „ poklicani" „Slovenčev" oboževalec), izjave proti listu, ki ni v tem ničesar zagrešil, marveč je bil le toliko uslužen, da je članek obelodanil, katerega vsebina se po razsodnih in samostalno mislečih ljudeh tu po Koroškem vsestransko odobrava. Tudi me v tem slučaju nič ne briga, v kaki zvezi da stojijo „Slov. Narod" in njegovi pristaši. Znano mi je le, da je prej skozi dolgo vrsto let tudi „Slovenčeva" stranka ravno v tej zvezi se pra v dobro počutila in s pokojnim Klunom na čelu hodila tako v Ljubljani, kakor na Dunaju roko v roki s tistim preklicanim Švegljem, ki je sedaj tarča za vse pušice, in s katerim se sedaj pečajo celo duhovniške konference na Koroškem. Ali ni to smešno? Roko na srce in bo dimo odkritosrčni! Vprašam te slovenske gospode duhovnike, kje pa ste ostali s pro testom proti „Karntner Zeitungi"? Kaj pro testujete proti „Slov. Narodu " in proti stranki, ki Vam po veliki večini vzdržuje za nas koroške Slovence vele važno velikovško „Narodno šolo" in v kateri Vam kot razupiti „liberalci" nastavljajo le samo odločne ka-toliš ke moči v šolskih sestrah ? Povejte, ali so ti „liberalci" res taki zlobneži? Ali se jih je nam treba bati, kolikor časa nas bodo na tak način podpirali? Zakaj niste v svo-j t m protestu tudi dodali izjave, da obsojate pisavo Vašega nemško-konservativnega lističa? Kje pa je doslednost in čemu iščete dlako v jajcu, bruna pa ne vidite v očeh svojih prikritih prijateljev, za katere se morate žrtvovati samo zato, ker se bojite zamere na zgoraj? Vi ste poklicani o takih prilikah govoriti tudi na tisto stran, oziroma na tisto adreso, ki Vas je loputnila z loparjem po glavi zavoljo tega, da bi Vas strmoglavila. To bi bila vsaj doslednost! — S kako težavo smo dobili tistih bciih par glasov za našega dičnega drž. poslanca, preč. g. Lamberta Einspielerja, znano nam je vsem danes vedno še predobro; da so pa nemški glasovi zanj za večno izgubljeni, je pa tudi gotova stvar, ki se ne da pre-drugačiti s stotinami pr otestov. — H koncu rečem le še to, da je članek dosegel svoj namen, in da posledice ne bodo izostale. Časi pridejo, ko se tudi po naših shodih ne bo vse tako gladko vršilo, nego ce je do sedaj, ker bo prišlo do tega, da bode tudi ljudstvo samo izvedelo, da mu je treba povedati, kar mu teži srce in glavo. — Toliko v sporazumljenje, sicer pa brez zamere." Nepoklicani dopisnik. — Okrajni odbor celjski je v svoji seji dne 23. avgusta sklenil enoglasno v zmislu § 51. zakona od 14. junija 1866, št. 9 dež. zak., staviti namestništvu v Gradcu nasvet, da se z ozirom na zadnje dogodke zoper Slovence in Čehe v Celju uvede v mestu Celju dr žavna policija; kajti pokazalo se je, da mestna policija ni vzdrževala reda ter ni skrbela za varnost osebe in premoženja. — Za podržavljenje policije v mestu Celjskem. Občinski odbor okolice celjske j e v svoji seji, dne 23. avgusta 1899 storil enoglasno naslednji sklep: Ker se je pri veselicah 9. in 10. avgusta t. 1. videlo, da Slovenci in njihovi gosti od celjskega mestnega redarstva in od mestnega urada niso dobili nobenega varstva, ker se je dopustilo brez kake zavire zbiranje s palicami in kamenjem oboroženih ljudij, in se je dopustilo na piščalih sikati in kričati, „Dol s Slovenci, Pereat, Abzug" itd. itd. in se ravno tako dopustilo metati kamenje, in se nobeden nemških izgrednikov ni odpeljal v zapor, in celo tisti ne, ki so s palicami napadli Slovence, in ker se je tudi mirno in brez vsega upiranja dopustilo hudodel stvo javne sile pri opatiji, kaplaniji, dr. Sernecu in pri .Narodnem domu", in ker se je poznalo, da merodajni zastopniki mestne občine so očitno kazali svoj nerazumljivi srd proti slovenskemu prebivalstvu in ker tudi prebivalci celjske okolice v celjskem mestu nikakor niso varni, sklene občinski odbor vložiti prošnjo pri visoki c. kr. vladi, da se uvede v Celji nemudoma c. kr. redarstvo pod neposrednim poveljem c. kr. glavarstva ali posebnega c. kr. komisarja. — Gostinčar v ječi. Iz Celja se nam piše: Včeraj je g. dr. Šuklje obiskal gosp. Gostinca rja na njegovo zahtevanje. Mož se je v zadnjih dneh postaral najmanje za 10 let. K telesnim bolečinam so se pridružile še hujše duševne muke. Na temenu ima dolgo ureznino — bržkone od policijske s a bij e — na zatilniku ima večjo rano razpoklino. V obrazu okolu očij in ob nosu je ves zatekel, kakor ima tudi na drugem telesu močne zatekline in bule. V duševnem oziru je popolnoma apatičen. Ničesar ga ne zanima, na dobro znane dogodke se niti ne spominja ter joče v eno-mer, kakor otrok. Da je telesno kakor duševno stanje tako zelo razjedeno, se ni čuditi. Štirnajst dni je nedolžni revež v za-duhlih, temnibj brezzračnih prostorih okrožnega sodišča. Sam, v nobeni dotiki z zunanjim svetom in drugimi ljudmi mora otrpniti za pojave vsakdanjega življenja. Sveži, prosti zrak bi bilo edino zdravilo, ki bi utegnilo v kratkem času posvežiti slabotno telo in in medli duh. — Izlet „Sokola" na Vrhniko. Opozarjamo še jedenkrat vse one, ki se hote udeležiti posebnega vlaka v nedeljo zjutraj ob 9. uri, da se pravočasno zglase za legitimacije v Šešarkovi trafiki v stari čitalnici. Ura odhoda posebnega vlaka je jako ugodna, ker vsakdo še lahko opravi kake male posle doma, potem pa ima časa dovolj, da si ogleda okolico Vrhniško, izvir Ljubljanice itd, ker vlak pride še pred 10. uro na Vrhniko. Mej potom se bode vlak ustavil samo na Brezovici. Za postrežbo bo skrbljeno v gostilnah pri Jurci in v čitalnici, in tudi v drugih gostilnah se bode gotovo dobro postreglo izletnikom. Pri javni t elovadbi bode nastopil „ Sokol" sprostimi vaja mi in tudi na orodjih bode telovadilo več vrst. Pevski vspored pa bode izvrševalo društvo „Ljubljana", ki se korporativno udeleži izleta. — Tlaka in desetina koncem XIX. veka. Piše se nam: V Šmartnem pri Litiji rase nevolja ljudstva radi desetine in tlake, ki se mu je naložila. Ko se je iztirjaval davek za škofove zavode, ga nekateri niso hoteli plačati, češ, da sami nimajo kaj jesti. Mej tistimi se govori, da so jih duhovniki vse zapisali, da ž njimi svoj čas obračunajo. Naravno je, da ljudje tega niso veseli in da si delajo vsakršne skrbi, in da iz teh skrbi nastaja jeza ter se čujejo trpke bes ede, temu se tudi ni čuditi. Seve, ko bi ti Ij udje imeli nekaj več soli v glavi, bi si teh skrbi ne delali! Še bolj jezi ljudi, kako jih duhovščina goni na tlako za novo cerkev. Ljudje morajo brezplačno voziti opeko in to ob nedeljah popol udne. Radi pač ne hodijo, a boje se zamere in maščevanja. Dočim pa moraj o ljudje v nedeljo popoludne tlačaniti, počivajo dekanovi voli in konji v hlevu! Res, kakor v časih vsegamogočnosti graj-ščakov in opatov. Vlogo valpta je nekaj časa igral g. Trpin, ali odkar mu je neki goriški zidar pantomimično pokazal, kaj si misli o njegovem nadzorovanju od daleč, je opustil to nehvaležno delo. — Bralno društvo na Bledu priredi v nedeljo 27. t. m. izlet k sv. Joštu, kjer bode pevski zbor pri sv. maši pel. S tem se vabijo tudi drugi izletniki, da se mu pridružijo. — Nesreča. Blizu Cigavnice je ponesrečil 511etni posestnik Alojzij Travn. Zvrnil se je nanj s peskom napolnjen voz in Travn se je pod peskom zadušil. — Samoslovenske razglednice ima t ndi Gorica, in sicer v 28 različnih, jako ukusnih izdajah. — Pri sv.Tomažu v ormoškem okraju umrl je v nedeljo 20. t. m. vsled možganske kapi tamošnji učitelj g. Vekoslav Krener, rojen v Laškem trgu leta 1864. Naj v miru počiva! — Meteor. Iz Trbovelj se nam piše: 22. t. m., ravno ob 9. uri zvečer videli smo tukaj krasen meteor. Letel je črez celo obzorje od s evero-zahodne proti jugo-vshodni strani, vidno padajoč in puščajoč za sebo, več kot 50 m dolg svitel rep. . — Blizu Koslerjeve pivovarne na cesti v Šiško se je včeraj popoludne vnelo seno na nekem vozu. Nakrat je bil ves voz v plamenu. Ljudje so z vseh strani leteli na pomoč in po daljšem prizadevanju ogenj pogasili. Seno je popolnoma zgorelo, voz pa znatno poškodovan. Sodi se, da je voznik sa m u?gal seno, seveda ne nalašč ampak vsled neprevidnosti. — Zagrebški tamburaši svirali bodo v nedeljo, dne 27. t. m. na vrtu hotela g. Frana Fišerja v Kamniku. Začetek ob 4. uri popoludne. — Cirkus Enders. Sinočnja predstava je privabila zlasti mnogo kolesarjev in ko-lesaric. Privabil jih je kolesarski prvak Dasslo\v, čigar producije na različnih kolesih so obudile splošno občudovanje. Kaj tacega v resnici še ni bilo videti v Ljubljani. _ * Zadnja žrtva Hugona Schenka. Znani morilec deklet se je 1. 1880. seznanil z mlado kmetico Ano Jehacz, kateri je tudi obljubil zakon. Ko je čula Jehacz o strašnih činih svojega zaročenca, je zblaznela. V zadnjem Času si je domišljevala, da jo Schenk zalezuje, ker jo hoče umoriti, zato je v svojem rojstvenem kraju, nekje na Koroškem, te dni skočila v vaški potok. * Požrtvovalen brat. V Vitkovicu je pred več tedni ponesrečil ključavničar Szurda vsled eksplozije neke parne cevi. Opekel si je obe nogi, da je pretrpel od istega časa strašne bolečine, in ni bilo ni-kakega upanja, da bi ozdravel. Njegov brat poročnik v Sibinju, pa je porabil svoj dopust za to, da si je dal odrezati velike kose kože, katere so potem prisili na — bratove rane. Vsa operacija se je posrečila, in Szurda bode baje ozdravel. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 24. avgusta. ..\Viener Zeitung" prijavlja cesarsko naredbo, s katero se dotacija melioracijskega zaklada za 1. 1899. zvišuje na miljon goldinarjev in se določa še izredna dotacija v znesku 900.000 gld. Praga 24. avgusta. „Narodni Listy" pravijo, da so dogodbe v Gras-licah dokaz, da se v interesu države in dinastije ne sme raztrgati Češke in ob meji Nemčiji napraviti samonemškega ozemlja. Craslice 24. avgusta. Pogreb pri zadnji revolti ustreljenih delavcev se je v miru izvršil. Na grobu sta govorila socialni demokrat dr. Ver k auf in nemški radikalec Hofer. Pariz 24. avgusta. Danes ponoči se je raznesla govorica, da je bil predsednik republike Loubet zavratno umorjen. Ta vest se oficialno proglaša za povsem neosnovano. Rennes 24. avgusta. Danes je bil zaslišan predsednik vojnemu sodišču 1. 1894. ki je Drevfusa obsodilo. Priznal je, da mu je du Paty izročil raznih spisov, da jih skrivaj pokaže sodnikom. Lizbona 24. avgusta. Kuga se razširja. Med prebivalstvom vlada velik strah. Včeraj sta v Oportu zopet dva bolnika umrla. Gulnara. Stepska pripovedka. Prevel Savo S a vi č. (Dalje.) Na zlatem vzglavju leži mladi Prokop; z očesom motri ravni Krim, ki se razprostira pred okni palače, a misli so mu poletele daleč: v duhu blodi nad vodami Rusije in se žalosten razgovarja s svojo usodo — s svojo srečo, ki mu je zgodaj posijala ; a njen žar mu je ugasnil ... se mu li zopet povrne? Lahko kakor dih vetra se približuje Gulnara; molče kleči pred kozakom. S solzami omočeno oko in tiho vzdihovanje naznani kozaku, da ni sam v svojih mislih. Gulnara pokaže na tolmača in ko zbere vso moč svoje duše, reče Prokopu: .Sorodnik mesečnim trakom, uznositi in ponosni kakor skalna gora, moj najvišji gospodar, čemu si žalosten?" Kozak zamišljeno molči, in ona nadaljnje : „Robinja mladega kozaka, klečeča v prahu pred njim, ne sme svoje bolečine združiti ž njegovim jadom. Dovoli ji, gospod, solze točiti v tvoji prisotnosti. .Nasmehnil si se, vladar in gospodar moj!" zakliče Gulnara neizrečeno srečna. „Svoje služabnice ljubezen si, in dovolil si ji, daje zrla tvoj smehljaj. Življenje mi končaj, samo te ljubezni mi ne odreci." „ Kakor pomladen dih, kakor leten dan, ki s zefirom hladi vroče čelo, tako je srce mojega gospodarja odela otožnost Jaz vem za vzrok njegove sreče. Nad veliko reko, ki teče po ravnini, je ostavil drago svojo ljubljenko in zdaj hrepeni po njenem smehljaju in želi, da njeno oko zagleda njegovo lice ... 0 srečna, presrečna! . . . Imel jo bodeš, vladar moj, ker Gulnara želi srečnega videti svojega gospodarja." (Dalj e prih). Bratje Sokoli! Za izfet na Vrhniko v nedeljo, 27. avgusta. Danes v četrtek in v soboto zvečer ob V99. uri zadnje redne proste vaje. K prav obilni udeležbi Vas Vabi z bratskim: Na zdar! CB»«ll»«»»-- Zahvala. Podpisanemu odboru podružnice o. kr. kmetijske družbe kranjske v Lescah je prijetna dolžnost, izreči tem potom iskreno zahvalo vsem domačim in tujim dobrotnikom in prijateljem kmetijstva, ki so z obilnim obiskom in z darež-Ijivostjo pripomogli k sijajnemu vspehu našega srečkanja dne 15. t. m. Še posebna hvala pa gre gospodu predsedniku c. kr. kmet. družbe Ivanu Murniku, čegar bogati dar priča, da ima srce za kmeta — rojaka, in za bogati dar g. Adolfa Hauptmana, ki je tudi še zraven sobo za srečkanje pripustil. Odbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Lescah dne 18. vel. srpana 1899. Anton Dežman, predsednik. — Fran Brence, podpredsednik in perovodja. — Ivan Žark, Anton Meršolj, Andrej Ažman, Janez Wa lland, odborniki. Meteorologicno poročilo. Višina nad morjem 306*2 Srednji mračni tlak 736-0 mm. g, > < j Stanje Čas o pa- j baro-zovanja | metra es -J •— - S.-a g Vet> ovi Nebo 23. ' 9. zvečer 24. j 7. zjutraj , 2. popol. 738 8 146 si. ju£ jasno 738 l 736 9 13 0 si. jvzhod oblačno 0 23 4 sr. vzsvz. de! oblač. o Srednja včerajšnja temperatura 15 1°, nor-male: 181°._ ZD-cLZiaOs a:a. oorza dnč 24 avgusta 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4°/0. . Ogerska zlata renta 4*/0. Ogereka kronska renta 4% . . Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice. . . ... London vista . ...... NemBki drž. bankovci za 100 mark 20 frankov . Italijanski b; C. kr. cekini 100 gld. 30 kr. 100 ■ 15 117 85 100 JI — 118 ft — M 96 9 30 • 906 — 383 75 120 60 58 ■ 87", 0 11 76 9 56 ■ 44 n 4) 5 70 Vsa vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Salanburgove ulica 3. Srečke na masačna obroke po 2, 3, 5—10 gld. v lattermannovem drevoredu v nalašč zalo zgrajeni, povsem kriti in lepo okrašeni stavbi. Jutri v petek, 25. avgusta t. L ob 8. uri zvečer četrti veliki, izredni High Life-večer. Movost! PrivlarnoMt! Specijaliteta I. vrste! Tukaj še ne prikazano I Jutri 3 nastopi Gosp. E. Dasslon Champion umetnik-kolesar Nemčije s svojimi čudovitimi izvirnimi produkcijami na visokem kolesu, nizkem kolesu, jednem samem kolesu, podolgastem kolesu in polukolesu iz velikega etablis- sementa zimski vrt v Berolinu. Jako zanimivo za neveščaka, za tistega, ki se bavi s športom, za strokovnjaka in za vsakega kolesarja. Dalje nastop vsega umetniškega osobja v svojih najboljših sijajnih točkah. P. n. občinstvo! Nisem se zbal ne truda, ne troskov, da nudim prijateljem umetnosti v Ljubljani in okolici pravo špecijaliteto, tudi mi se je posrečilo, pridobiti si velikega umetnika, gospoda E. IhiMMloii-a. za nekoliko večerov, vsled česar smem upati, da bodem za kratek čas svojega bivanja v Ljubljani počaščen z obilim po setom. Z velespoštovanjem (1543) ravnateljstvo. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. Junija 1899. lata. Odhod ls Ljubljano juž. kol. Prog-a des Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzonsfeste, Ljabao ; čez Selzthal v Ausse, ISl, Solnograd ; čez Klein-Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraa-zensfeste Ljnbuo, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reining v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, L^nd-Gastei.., Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice. Plzenj, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. Prihod v LJubljano j. k. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri *H m. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Amstetten, Solnograda. Linča, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob L uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. - Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljasa, Celovca, France sfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga ls Novega, maata ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob S. uri £1 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48. m zvečer. — Odhod ls LJtiblJ&ne d. k. v Kamnih. Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. ls Kamnika. Ob 6. ari 36 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1026) Rudolf grof Margheri Commandonna, c. kr okrajni glavar, Albina grofinja Margheri Commandonna, Florentina grofinja Margheri Commandonna, Katinka grofinja Margheri Commandonna, Rodriga grofinja Margheri Comanndonna kot otroci, Si Ivina baro-nesa Apfaltern pl. Apfaltrern roj. grofinja Margheri Commandonna kot sestra naznanjajo pretužno vest, da je preminul njih oče, oziroma brat, visokorodni gospod posestnik grajšoin Otočiće in Stari grad ki je dne" 23. avgusta 1899 ob Val- uri zjutraj po kratkem, teškem trpljenji, previden s tolažili sv. vere, v 69. letu svoje ddbe na Otoćicah mirno v Gospodu zaspal. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnih cerkvah pri Sv. Petru, v Brusnicah, Belicerkvi, pri Sv. Marjeti in v Št Jerneju. Grad Otočiće, dne 23. avgusta 1899. (1536) Stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe, drvarnice in podstrešja, v novi hiši, se odda s 1. novembrom t. I. — Pogoji se izvedo" pri posestnici v Trnovem, Vogelne ulice št. 3. (1542—1) Hišana prodaj. Hiša v Vodmatu št. 123 na prav primernem prostoru, ima 5 stanovanj in malo vrta, se proda po nizki ceni. (1527—2) Več se poizve" pri gospodarju istotam. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s štriletnim jamstvom in goldki-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, \'t ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim Česalom in še t nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej : zaloga Ernst Buchbinder Krakau I. M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1503—3) KefomiMki nI Ion Sodnijsko zavarovano. (Patent dr.VVagner) Dobiva se v Ljubljani pri: Iv. Gorup-u. Išče se kovaški pomočnik kateri je zmožen samostojno delati. Služba se lahko takoj nastopi. (1534—2) Urbana Weber-ja naslednik v Zalem logu pri Železnikih. Priporočava vi (21—19^ pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Pisarja s hitro in dobro pisavo, ki je že služboval v notarski pisarni, sprejmem pod ugod nimi pogoji. Ponudbe in spričevala naj se mi naravnost dopošljejo. (1499—5) c. kr. notar v Ljubljani. Mlad trgovski ponoči ter (1541-11 starejši učenec prvi uren prodajalec v stroki mešanega blaga, oba popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, sprejmeta se takoj pri Franu Kraut-u "v Plf li«*i*ku. Koi*on]