Mladinski novičar
t ELCA JOCIFOVA-OREHEK.
DNE 29. oktobra 1929 jc umrla v ljubljanski bolnici po težki operaciji naša marlji va sotrudnica B i s t r i š k a : gospa KJca J ocrf ova, rojena Orehek, učiteljica Preddvorom pri Kranju. Težka izgubu je zadela njeno družiuico: gospoda šolskega upravitelja in zapuščene male, Majdico, Ncžiko in Bošt-jančka. Gospod soprog nam je pisal par dni pred nesrečo: »Srce se mi trga ob sami misli, da bi je ne bilo več, te zlate duse, kateri so bili njeni i» \si drugi otročički zlate lučke na tezn hožjem svetu.«
Res — tudi drugi otročički! Teta Elca je oklepala vso iiašo deco s svojo veliko, plemenito duŠo. Ta plemenitost jo je siliJa, da je vkljub stanovski in obiteljski zaposlenosti še tudi z veseljein prijemala za pero in raalčkom sanjala o velicastvu nadzerastva in o lepoti božjc narave, bajala jim pripovedke in pravljice ier pred njimi razgrinjala poezijo tihe družinske sreče. Ni bila izmed one čemerne pisateljske družbe, ki sarao tarna nad našim mladinskim siovstvom, češ. da mladine ne razurae in podaja mladeži neužhno hraao: če pa gospodo zaprosiš, uaj nam ona pokaže, kako mo-ramo, da spravimo s sebe ta madež — se zamisli, zavije v p]ašč modro&ti in dalje prepušČa delo drugim. Ne tako teta Elca: vsak izletek je porabila. da misli ob njcm na naše male: vsak prisrčnejši družinski dogo<lek jc Ijubcznivo opi.sala, <\a dvigne cirobna si-ca; \-sako vrzel v mladinski knjigi op&zovala. kje bi mogla mladež še kaj pouciti. Prav iz tega vzroka st* nam je tudi ponudila, da apremi mladino v tekočcin letniku Vrtca :Na Gorenjsko!' in ji iz vlaka pokažc zaniinivosti naše divne triglavske zerulje. Še par tednov pred smrtjo nam je razgrnila načrt. kako bi za prihodnji letnik rada opisala lepoto svoje Ijubljeno moravške doJine. -V segla je vmt?s bela žena in teti Elci je oraahnila roka. Bila jc teta Klca res skrbljiva pisatcljica in — kdor prebere njene spise v Vrtcu in Anpclčku (opozorimo n. pr. le na nežno Pescm otrokovo v letniku 1928/29 in na B o š t j a n Č k o v e lučke v letniku 1927/28 Vrtca). bo ra<l priznal, da tudi izredno mehkočutna duša in globoko srce. Nekaj njenih spisov še lmamo in jih priobčimo kar raofi še v tem letniku.
Blagi dusi reČni mir v Bogn!
•
Nenavaden vzrok smrti. Blizu W. na Bavarskem je ^točil neki Itiriletni deklici petelin t obraz. Uboidca se je taJco prestrašila. tla je prebledela in na snestu izdihnila. Je morala pač imcti srcno napaio. — Slabotno srce dobe atroci, ki uživajo preveč čaja m kave ali mnogo mosovja, zla&ti klobas. Sadje in mleko pa eoržcn kruh — to je hrana za mlade želodce!
Dvojna nevarnost nastane lahko radi nečedne navade, da vtikajo nekateri otroci kovaiij novec, če pa dobe, v usta. Tako počenjanje je prvif škodijivo zdravju, kajti novci gredo iz rok v roke, zato se jih oprimejo razne lw)lezenske klice, in otrok se jih naleze. Toda še hujše posledice utegne iineti ta neukusnost, kakor iaže ta-le dogodek: Na Zgornjera Avstrijskem, v kraju Ried, jp del one dni osero-letni učenec kovani povec (šiling) v usta. Zdrknil mu je pa v goHanee in tam se mu je ustavil. Z veliko silo so ga potem potisnili naprej. da je prišel v Želodec ia taJio dalje. Toda goltanec in požiralniJc sta bila radi tega odrjrnjena. Goltanec je otekel, razvilo se je vnctje. Otrokovi atarši so poklicali sicer zaravnika, toda dečku ni niogcl pomagati. Umrl je dcček v nežni dobi radi lahkomiselnega ravna-aja 7 novceni.