to 16 Tečaj XLV. i i Izhajajo vsako sredo po celi 90 kr.. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 Veljajo v tiskarn i ei jeinane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta gold , za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 srold. 10 kr. V Ljubljani 20. aprila 1887. Obseg: KAo svinje rabiti za na rej »nje komposta. Snaženje sodov. Sol pa živinska k laja. Nekoliko o režnji drevja. Zdravljenje sadnega drevju in bledice. družbe kranjske. Zemlje- in narodopisni obrazi. Vprašanja in odgovori. Naši dopisi. - Novičar. Uradne vesti c. kr. kmetijske 1 Gospodarske stvari Več dela je. o je vino v sodu bilo skvarjeno, Kako svinje rabiti za narejanje komposta. kalno, ali če se je vleklo. To bi sicer ne smelo biti pa se le ^fc * ^ ' ip f g^di. žali Bog, vse prepogosto. Te.laj ni zadosti s studeno vodo sod izplakuiti. Kajti plesnivec se je uže ajbnimi stroški mor s pomoči napravljati lep s vrh o se blizu komposta ali gnoja mešanca svinj V to v les zaril, od koder ga moramo zopet izriniti in uničiti. To je laže rečeno, kakor storjeno. Plesnivčeve njaka v kak s kamenjem na- kali se ne dajo precej odpraviti, kedar so se presrlo- tlaka prostor tako, da proti sredini malo visi. Spomladi se listnjak postrga in nastrgano vrže se na omenjeni boko v les zarile. Pri velikih kletarstvih imajo parne stroje y s katerimi krop z veliko silo v sod brizgajo j prostor, če pa onega ni, zadostuj voz telj Na to sopar prodira v luknjice lesu in ugonobi plesen. A telj meče se zatem vse, kar je mej letom zlasti plevel z vrtov in z njiv ? prst rušma iz iark itd Svinje aj po tej mešanici rijejo in vse, kar je užitno, marlj pobirajo > Drugi ljudje moramo pa drugače ravnati, da isto dosežemo. Vzamemo torej vrelega kropa, in ga vlijemo v sod, ki ga zapilkamo in potem dobro premetavamo, da more a ob enem s krop do vseh sodovih dog. Dobro je kropa dvakrat dobiti, zemlja svojimi odpadki gnojijo stelji. Proti solncu pomaga senca kakega velik oreha ali pa nalašč eiena vliti , uniči. ker drugikrat več koristi in gotoveje plesen streha, dež pa zaliva in spomladi imamo izvrsten kom Sedaj pa ne smemo soda puščati na miru, praznega post za travnike katei koi ni edil nobenih če je tudi trdn stroškov. Gnoj mešanec je tako pomešan in vse s troh pilkan. Prazni sod mor . ki se z neno, da posameznih tv ni več lahko spoznati žveplom žgati. Žveplo pokonča plesen še v zraku da Žveplanje se mora večkrat pono takim kompostom pognojeni travniki lepo ozelen > ti kleti zadostuj za trtinjak vsak mesec po kažej gosto detelj in same žlahtne ti eden rezljaj žvepla hočemo, pozneje prazni sod abiti nimamo nič snažiti. Zadostuje, če £a malo s studeno vodo poplaknemo. Snaženje sodov. * » M .H ' / v " vuJ I 'JE^B. LfliM-Myiggg nekaterih krajih ne snažijo izpraznjenih sodov Da to ni marveč jih puščajo, da se na zraku posuše prav, zna vsakdo. Kajti sod postane kmalu ple e pogledaš v sod, zapaziš stene vse bele takšen sod vina nalij neprijeten okus. Sol pa živinska klaja. e kakor bi potrebno bilo pazijo kmetovalci na to, da mora mej klajo, katero živini svojej polagajo, si je celo skvari. Vino dobi tudi nekaj soli biti, ako hočemo, da je umno sestav- Kd pa v sodi se torej, saj pri nas, mora ljen in ustreza svojemu namenu. Navadna sol, učeno ravnati na sledeči način. Brž ko je sod prazen treba chlornatrium imenovana, nahaja se po vsem živalskem ga hiti &JCUCG1 liaoill. XVU J^ OUU JJJ CX£jy H, UlCUtU ^nv^iv^iu... "" ...........7 ---- -cF J. izmiti in dobro izplakniti, sicer postane truplu ter se brez škode ne sme pogrešati v krmi > ki plesniv. Snaženje ni težavno delo če vino v njem se polaga. Po leti, kedar zeleno krmo polagam in zi- bilo zdravo. Nalije se v prazni se snažno izmije vsak ostanek od drožij J. V/} Vj\j J O V I11V T i. J J V111 UV^ v *----------^ sod studene vode, da vino pasemo, ni treba toliko soliti, kakor druge čase Parkrat se zelena krma ima potrebno množino soli vselej v sebi v A izplakn ? da čista voda teče iz soda zlasti dokler je še mlada •A- a• >'; -m I »Ji ' ^ - r KV h 122 Drugače je po zimi, ko se polaga le suha krma, pravilno obdelovati. Glavno sredstvo sadno drevje pa tedaj, kedar rabi skvarjena klaja. V teh slučajih zdravo in plodno ohraniti, je obrezovanje. Obrezovanje moramo živini drugače skrbeti, da dobode potrebne si soli. mora biti pa ob pravem času in pravilno Ako ne gledamo na pravi čas in pravilnost režnje, moremo Užita sol dela, da vsa žival veseleje živi; zlasti drevju več škoditi, kot pa koristiti. S pričujočimi vrsta- vpliva na prebavila. Vsaki dan podana sol povzroča, da se 118 rej a obilo za prebavljanje potrebnih t ekočin, obrezovati mladike ter veje hočemo naše sadjarje poučiti, kako je odrezovati vsled česar, se klaja temeljiteje ukoristi. Kaže torej težko prebav-nej klaji dodajati soli. Žival dobi prijetno zunanjo podobo, svetlo dlako koža bolje poti; sploh Ako hočemo mladiko prikrajšati, odrežemo je toliko, da osta- t i i. v h J i'«iut mIt vse življenje postane veseleje. Sol je živalim kar človeku dišave. Razvi-dimo to najbolje, kedar ljeni, slabo ne le še del, ki nam rabi. Ostali del mladike ima pope, ki naj še to pomlad zaženejo. Naj višji pop ostale mla- dike je na- • v'-*.. PjJ. 21 Pod. 22. Pod. 23 Pod, 24 Pod. 25. smo prisi-spravljeno krmo polagati. Živina po in zdravo čisti L* ' f dobljenej soli rada veliko PUe in se kai je pri suhej krmi važno. Dokazano je t dovolj, da goveda in )1 na konje, ovce dobro vpliva. Vendar preveč soli ne smemo dajati Živina preveč zažeja in preobilo pije, kar zopet škoduje. Koliko pa se naj soli vselej položi, to i zavisno od raznih okoliščin živali namigne, kedaj da vadno za nas najvažnejši, zato moramo mladiko tako rezati, da najvišji pop ne ostane Pod. 26. živ ampak da tudi naredi lep poganek. Ako odrežemo mladiko tako visoko nad popom, kakor kaže pod. 21 te o se kos nad popom po prične sušiti ker ni \ v v \ \ \ Pod. 27. lehko naprej določiti, ker je kor je videti v podobi listja na njem, ki bi sok nase vleklo. Vsled tega sušenja trpi tudi pop, oziroma poganek in more se celo sam posušiti. Mladiko odrezati preveč blizu popa. ka- 22 tudi ni dobro ker Navadno uže sam nagon je dosta soli. Zato je umestno kupiti živinske soli za lizanje. Ta se položi ali obesi v J* nevarnost velika, da se pop posuši; na vsak način pa raste poganek pri taki režnji slabo. Pravilno režnjo jasli j da morejo živali do nje Paziti poganka kaže podoba 22 kosov ne odgrizavajo, ampak sol samo Ozirali smo se pa v tem da večjih rano zamazati s cepilno smolo Rezati je poševno in veda in ovce, ne sestavku na konje Dostokrat smo prisiljeni drevesu vso vejo od rezati tem pa na svinje. Tem dohaja navadno kakor kaže odreže se veja tikoma pri deblu zadosti soli po krmi, katero dobivajo. Če se uže soli podoba 24 in rana se zamaže s kakim svinjam polaga, stori se naj to v mogoče majhnih po- odrezati drevesnim mazilom ali pa s cepilno smolo. Vejo tako datkih zlasti kedar nečejo jesti, hujšajo in slabijo kakor je videti v podobi 25 Slednje kaže včasi tudi na strup, in tedaj bi to značilo, da se je preveč soli dajalo. Sploh pri svinjah je treba velike previdnosti, in se naj prej premalo soli daje, štor, je > da ostane še škodljivo, kajti ta štor se posuši in strh leni trhlenoba rije v deblo in naredi se rak. Podoba nego preveč 26. kaže deblo predelano z rakom vsled take slabo odrezane veje. ki se je naredil Nekoliko režnji drevja Kdor hoče od sadnega drevja imeti v resnici dobička, ta ga mora ne kaj Zdravljenje sadnega drevja od bledice. Bledica na drevju je bolezen, ki nastane vsled pravilno saditi, ampak tudi pomanjkanja rastlinske hrane v zemlji ali pa vsled preplitve rodne zemlje. Listje tako bolnega drevesa Boncelj Fran. župninski upravitelj v Dražgošah slabotno ter rumeno ali vsaj rumenkasto. Ako je Povše Fran, župnik na Ježici. bledica nasledek slabe zemlje, pomaga se drevesu z Bohinc Fran, župnik v Križeh pri Tržiču. gnojem Če je pa drevo bolno zarad preplitve zgo- Tavčar Ivan, župnik v Lešah. renje t. j. rodovitne zemlje, in ker je spodnja plast ne- Lavrič Terezija, c k. poštarica v Novi vasi pri Rakeku rodovitna, potem je pa tako drevo le ozdraviti, če se Kraševec Fr i posestnik v Novi vasi pri Rakeku mu zemlja preroenja. Tako zdravljenje je zelo drago, Vesel Fran, posestnik v Nemški vasi. zato naj se zvrši le tedaj, ako je drevo posebne vred- Turk Anton, posestnik v Volčjem. nosti. Francoski vrtnar Gressent to zdravljenje tako-le Kraševec Karol, posestnik v Strmici. opisuje: Dokler še drevo ni ozelenelo odkrijejo naj se Ševar Ludvik, trgovec v Novi vasi pri Rakeku in ob oblačnem pa ne mrzlem vremenu korenine drevesu Oberstar Josip, posestnik v Jurjevici pri Ribnici. daleč, kakor kaže črta a) na podobi 27. Odko-pana zemlja naj se odstrani ter z drugo, prav rodovitno nadomesti. Nato naj se okrog drevesa izkopi,e meter širok ter najmanj meter globok jarek b). Ko je jarek dokončan, stoji drevo s svojimi koreninami samo zase. Sedaj odkoplje se še spodaj koreninam zemlja ter nadomesti z novo, gnojno zemljo, s katero se tudi jarek napolni. To zadnje delo zvrševati je polagoma, dru- gače drevo pade. Iz vse^a je razvidno, da je delo zamudno in drago, torej, kakor smo gori omenili, le tedaj zvršiti če je drevo posebne vrednosti. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 3. aprila 1887. Posvetovanje vodil je društveni predsednik gosp Gustav grof Thurn, navzoči so pa bili odborniki Detelja, Lenarčič, Murnik. baron Lazarini, Povše, Robič, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Tajnikovo poročilo, da za naprej spadajo zadeve o šolskih vrtih in o nadaljevalnem kmetijskem pouku v področje ministerstva za uk in bogočastje, odbor na znanje vzame. Prošnja krajnega šolskega sveta v Moravčah za brezplačno podelitev divjakov se odbije. Volitev zastopnikov v kranjsko skupino pri graški vzajemni zavarovalnici proti ognju prepusti se pred-sedništvu. Na prošnjo mlekarske zadruge „Nemški rovt u za podporo zidanju družbene sirarnice bode se ob razde litvi državnih podpor oziralo. Glede na poziv kmetijske družbe v Levovu, naj tudi kranjska družba delala proti nameravanemu obdačenju žganja, glavni odbor ukrene v tem zmislu ničesar ne storiti. Darilo kranjske hranilnice v podporo revnih učencev podkovske šole glavni odbor na znanje vzame Na novo se v družbo sprejmejo sledeči Golmajer Fr ? adučitelj in posestnik v Moravčah Podboj Andrej, posestnik in gostilničar v Ribnici. Kambič Jakob, posestnik v Cerovcu pri Semiču. Knific Šimen, posestnik v Dragočah pri Smledniku Urbančič Ivan, posestnik in trgovec v Trnovem. Baron Friderik Rechbach, grajščak na Krumberku Kosec Jernej, župnik v Škocijanu pri Turjaku. Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 27. Gospod prof. Jos. Kristan iz Kopra nam poroča, da izdeluje strešno lepnico tvrdka ,.Paul Hiller & Comp. in Wien, IV, Favoriteii-strasse Nr. 20u. Tvrdka daje tudi navod kako pri delu postopati. Sicer nam je pa č. gosp. sotrudnik Jos. Lenarčič obljubil, o strešni lepnici poseben članek s podobami spisati, kojega v kratkem priobčimo. Vprašanje 29. Na kateri način se da cestno blato najbolje porabiti? (K. v D.) Odgovor: Cestno blato ima v sebi raznih tvarin. med temi tudi več ali manje živalskih odpadkov 7 Vrednost je razl.čna. Ce seje navažalo apnenega proda in je cesta jako zvožena in imajo cestni jarki r mnogo dobre naplavljene prsti, ki se večkrat iztrebi in s cestnim blatom pomeša, potem je to velike gnojilne vrednosti, zlasti za travnike. Svetovati pa je vsakako blato na kupe zvoziti za kompost, ki se naj večkrat prekoplje m z gnojnico polije. Takšen kompost, po travniku razgrnen, dela prava čuda! Vprašanje 30. Na travniku imam strašno veliko krtin, zlasti už* več let starih, s travo prerastenih. Grčasti travnik dela pri košenji veliko sitnosti, svetujte mi torej, ali naj ga poravnam in kako? (P. S. v Z. pri K.) Odgovor: Seveda i poravnajte ga t Če je pa travnik le količkaj velik, ne bode se izplačalo ga z ročnim orodjem poravnati to ho služi izvrstno travniški oblič t. j. vprežno orodje, ki stane preko 50 goldinarjev. Travniški oblič morete potem rabiti vsako leto namestu travniške brane. Travniški oblič dobite pri Hotherr & Srantz na Dunaji, morete si ga pa tudi dati doma narediti. Kmalu hočemo to orodje v ,,No- vicah u popisati ter v razjasnjenje njegovo podobo pridejati. Vprašanje 31. Namenjen sem zdelovati fino namizno, surovo maslo; katero pinjo mi svetujete? pinjo (J. K. na K. V.) Odgovor: Pred vsem Vam svetujemo kupiti leseno Kovinske pinje so slabe, maslo dobiva od njih napačen okus in slabo barvo. Naše mnenje je: Ako imate malo smetane za pinjenje, kupite si Lefeldtovo ali pa navadno švicarsko pinjo, ako imate pa toliko smetane, da se izplača maslo delati, s konjsko silo j * 124 potem \ bode pa dobro služila tikalna holstajn- iu za kulturni oj človeštva neizmerne oko ska pinja. Zadnje vrste pinje, ki jih je na i niso rabne. Vprašanje 32. Kedaj bode kmetijska družba prodajala bike pincgavskega plemena? (P. Odgovor: Pincgavske bike prodajala tijska družba prihodnjo jesen v Kranji. goniti > opet A.) bode kme- Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o si a v. 00. Okostnica • • naše zemlje je s trdega in čvrstega menja, in da ni na zemlji vode in zraka, ostal trdi oklep za vse čase nespremenjen. Zemljo ka- i ta obje- • * malo golo in pusio kamenje nekako tako. kakor je to - I ^ f JLSk i • f ' vJ i t1 r -: na mesecu. Toda voda in zrak ste dve sili, kateri zje-date najčvrstejše kamenje. Zato se površje naše zemlje vedno menja. Kamenje se drobi in krši, in vplivom vode in zraka se tudi spreminja, tako da ■ iz njega p< stajajo povsem nove tvari. \ oda in zrak izvajata tedaj v kamenju dvojo spremembo. Ena sprememba pokazuje se v tem, da se kamenje drobi, pri čemur se je ono samo v veče ali manje kosce razdrobilo, ali tvarno se ni prav nič spremenilo. Druga da se vplivom vode in menju tvarno po vsem vrsta spremembe postaja tako, poedine sestavine v ka-spremene, iu da iz tega posta- zraka nejo nova telesa. Tako postaja v kamenju vplivom vode in zraka naša glinja in porcelanika. Glinja in porcelanka ste si po naravi svoji po vsern slični. Kedar je glina vsa čista. jo nazivamo por- celanka. Navadno glinjo vsak dobro pozna. Glinja ta je postala po gorah v kamenju, kjer jo je voda pobrala in potem popustila po dolovib. Tudi ona ni arugo nego porcelanka, samo da jo je voda pomešala s peskom, apnom in drugimi primesinami. In od teh .primesin ima glinja različno bojo, ter je vsled tega ali belkasta, siv- Glinja dela po obronkih gora in po dolovih meh nosti imljo v a Sam; vode teri rastli i glinja, azprostirajo ko in srkajo h v katerih ni drugih primesin, vpija mnogo pa je skozi sebe dalje ne pušča vidimo, da na površj m 1 j da o Vlaž ndi leže plasti luže stoje, moremo za gotovo trditi glinje, katere vode ne puščajo skozi glinjena tla nazivajo se v gospodarstvu hlad zemlja. Kedar se glinjena zemlja prehudo * / se zelo razpoka. Eno iu drugo svojstvo £ ljeno v gosnodarstv gospodarstvo še P red d keda mesiu. Tak na pri P tedaj nje ni priljub- dobiva glinja za pri- glinjo v njej drugih o pesek zrahljuj in ča. da v o skozi zemljo laglje prehaja in apno v slini greje zeinlio. r j to ni moglo dokopati ABI kulturi človeški zadobila je glina osobito važnost. Človek je s početka umišljal si za vsakdanjo uporabo posode iz raznih snovi. Jemal je v ta namen kože, les trde lupine raznih sadežev, školjke, delal je posode iz kovine, izumil je .>tedo, ali vse sc do one važnosti za kulturni razvoj ljudski, do katere se je dokopalo izdelovanje glinje. Od najstarejših časov pa do danes bavil se je človek po vsi zemlji z izdelovanjem gline, in v tem izdelovanju se povsodi zrcali sam napredek človeški. Clo vek je izdeloval glinjene posode uže v naj sta rejših časih. predzgodovinski dobi, v katero so nas napotila še le novejša geologiška raziskovanja, nahajamo po uže stare ostanke človeškega dela in prve glinjen sode. Okolo prastarih stavb na kolih, katere si je človek postavljal po jezerih, nahajamo jako mnogo zdrobljene glinjene posode. Sem da moramo po njem glinjeno posodo. in tje je tega drobiža toliko, sklepati uže na pravo trženje z Egiptu globoko v naplavini, ki jo leto na leto nareja Nil, dobivajo prav pogosto črepinje pološčenega posodja. Ako bi računali po legah te na-plavi ne, našli bi, da je to posodje več tisoč let staro, in vendar je lepo izdelano. Kako so starodavni narodi svoje posodje izdelovali, kasta, rumenkasta ali ruaečkasta Ce je glinja popol- tega aan danes kaj pak ne vemo, nego samo ugibamo. noma onečiščena, tedaj jo nazivamo ilovica. Ni dvomiti, da so oni ta posel enostavno opravljali, Najčistejša glinja ali porcelanka sestoji po kemijski kakor to delajo še dan danes najnižje stoječi narodi. svoji naravi iz kremene kisline, aluminija iu vode. Kre- meno kisi Prve očitnejše sledove ob izdelovanju glinjenega posodja poznamo. Beli kremen, ki ga v steklarstvu nahajamo v prastarih spomenikih egipetskih, na katerih upotrebljujejo, to je čista kremena kisi iua, iz nje izdeluj Aluminij človeška roka v slikah izrezala delavce pri delu > kako bela srebrnasta kov novejšem začeli so ni j na naša peresa, posodo izdelujejo. Vidimo tu, kako ljudje z nogami tla- dobivati č i j o ilovico, potem, kako ti posodo uoblikujejo sedaj z ebelo iz neke glinjene rude, in iz njega izdelujejo razne ures- golo roko, sedaj na lončarskem kolesu. In razno orodje, nine, tudi so začeli topove delati iz njega, ki so mnogo ki se poleg vsega tega vidi, samo nam kaže, da je iz- laglji in čvrstejši od ostalih topov. Aluminij ima v obrt- urjenost človeška uže ondaj poznala ista pomagala, da- nosti se gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahek, tera človek tudi dan danes upotrebljuje. Druge slike trden, in se sveti kakor srebro. Da se z drugimi kovi- nam zopet pokazujejo, kako se je posodje žgalo, kakošne nami mešati, z bakrom dela sosebno lepo, zlatu podobno so bile peči, kako se je posodje v peč pokladalo in ven • ' Jt C ' * H jemalo. Staro egipetsko posodje, a vzlasti ono v kralje- zmes. Kakor je glinja med mineralnimi proizvodi naše vih grobnicah, pokazuje še rudečo bojo, s kakoršno so zemlje neugledna, vendar je ona za obstanek živih stvari posodo opisovali. 125 Tudi stari Izraelci so bili vešči v izdelovanju gii- kakor tudi Egipetci. Ali ta i/um ni bil povsodi raz- njenega posodja uže v najstarejšem času. Lončarstva spominja sv. pismo na več mestih. širjen. Slovani posodja niso poioščevali. Evropi se je me i Potem, ko je razpalo rimsko cesarstvo, a Kulturnimi narodi lončarstvo za dobo selitbe, propal je v Evropi ves napredek. vzlasti Tako v GrŠKi na veliko razvilo. Ni dvomiti, da je tudi tu Ion- je propalo tuui umetno lončarstvo. V tem mrtvilu bil je Varstvo doma se izcimiio, kakor je tudi to gotovo, da je vendar en narod, pri Katerem se je obranila težnja za napredek v izdelovanju posodja došel z Egipta k GrKoin. nauKorn in umetnostj Homerove dobe bilo je na otoku Samosu lončarstvo z Azije nekaj s Bili ujolsk so tu Arabci, ki so ga vcepljali Evropi "J na dobrem glasu, in je tudi v Homerovih pesmah na znanje in svoj ukus. Arabci so jako napredovali v ke- široko popisano. Čitajoč ta popis dejal bi človek: Gledi, ljskih tehniških naukih, bili so pol fantazij Homer opeva vse tako, kakor da je obiskal in ogledal posebnega uk ter so se z veliko ljubeznijo bavil z kako našo veliko tvornico, tako je ves postopek tadanjih lončarstvom. Razen Arabcev bih so tiste dobe v lončar časov današnjemu sličen. Iz te prastare dobe ohranila stvu so se nam tudi še imena nekaterih glasovitih lončarjev. osobiti izvedenci tudi še Perzijanci. Eni in dragi Grki edini kot osobiti ljubitelji umetnosti, niso bili zadovolj so umeli delati vrlo krasen email. Ob križanskih vojska ti prinašali so v Evropo ukusno posodje z vznoda, in to z lepimi oblikami svojih posod nego so jih le jelo spodbadati naše dela na lepše in uk opisali tudi z ukusnimi ijami in \y rasnimi slikami, izdelovanj Posebno so se razširile Evrop i rabsKe Bilo je glaspvitih slikarjev, kakor Phidija, Polyklet in posode s Španjolske petnajstem stoletju j v drugi, kateri se niso sramovali delati slik lončarjem da Evropi se daniti, znanost in umetnost ste čeli vzdi jih oni na svoje posode preneso. Oblika grških posod govati se. Na Italijanskem vzdi o tudi lo je jako enostavna, ali ob enem vrlo ukusna, tako jo v novejšem času začeli posnemati. da so stvo, in od tam se je razširilo po ostali Evropi. Za re- nesance izdelovala se je po Francoskem, sem ter tje Dovršenejše in ukusno izdelovanje glinjene posode prešlo je z Grške na Italijansko. Tudi tu je, kakor na Grškem, uže popreje lončarstvo napredovalo, ali ukus grški je oživil lončarijo v Italiji. Etrursko lončarstvo je bilo na Italijanskem na posebno dobrem glasu, in posebni lik etrurskih posod razvil se je mnogo lepše vpli-vom grških uzorcev. Pri starih Rimcih bila je navada, postavljati v grobnice pepel mrtvih v posodi, in tako se je nam ohranila iz one davne dobe sila množina raznolikega posodja. Vse to posodje pokazuje, kako fin in čist ukus so imeli starodavni narodi. tudi po Nemškem prav divna posoda. To je trajalo do osemnajstega stoletja, ko se je začel ukus pačiti. Ne smemo prezreti še enega naroda, pri Katerem bil o se je lončarstvo in izdelovanje porcelana razvilo * • uže v najstarejši prešlosti. To so Kitajci. Za cesarja oang j ki je okolo pred viadal ? bilo uže velikih cesarskih loučarnic, po Katerih so bi i i nameščeni izvedeni uradniki kot nadzorniKi. Kakor innugi kitajski izumi, tako tudi lončarstvo ni prestopilo meje kitajske, bilo je za ostali svet prav tako, kakor da ga nikdar ni bilo. Za časa Plinijevega bilo je na « » Italijanskem več mest, katera so bila na glasu zaradi ukusnega posodja, ki je prihajalo v trgovino od njih. Vrči z otoka Kiosa bili so v toliki veljavi, da so jih najodličnejšim ljudem ua poklon dajali, kedar so hoteli njihovo milost si nakloniti. Vse to ukusno posodje izdelovali so iz rudeče * ■ glinje, slike pa so napravljali s črno bojo. Najstarejše Politične stiari. Razprave kvotnih deputacij. Po pogodbi avstrijsko-ogerski ima se razun druzih skupnih zadev tudi •» c grške posode bile so iz rumeukasto-sive glinje, a slike del ima dooa.šuti vsaki del d časa določevati, koliki skupne potreb- za so jim bile črne. Po tem so začeli izdelovati posode iz rudečkaste glinje s črnimi slikami, iu naposled rudeče slike na črni posodi. Kakor so se Rimci razprostrli daleč po Evropi, tako so tudi po svojih naselbiuah gojili umetno lončarstvo v prvi vrsti t kar dokazuje izkopano posodje po Vfc.eh večih mestih, 1 i u ^ \ kjer so se bili naselili. Posode rimske se odlikujejo z lepo rudečo bojo, in bile so dosti potov ukrašene. z uzvi-šenimi risarijami, katere so dajale posodam poseben lik. Razen rimskih posod nahaja se, po Evropi jako pogosto iz prastare dobe slovansko posodje, ki je bilo po grobovih zakopano. Aro to posodje tudi ni bilo tako ščine. Med skupne potrebščine spadajo stroški za vojno, mornarico, ministerstvo uuaujih zadev, skupno fiuančno ministerstvo z najvišjim skupnim računskim dvorom in pa pokojnine prej skupnih uradnikov. — Pri prvi pogodbi določila se je kolikoviua doneskov za skupne potrebščine za 10 let, za enako dobo ponovila se je pogodba leta 1877 in tako bode ostalo bržčas tudi za prihodnje. Vsled želje ogerske deputacije pričele so se minuli četrtek na Dunaji skupne, ustne razprave med deputa-cijama, katerih vsaka šteje 15 členov. V ogerski deputaciji so: kardinal Haynald, grof rško, vendar ono ukusno in dovršeno kot. rimsko iu g pokazuje, da se je lončarstvo pri Slovanih povsem samo- stalno razvijalo.- Palavičini, Szlavi, Maytheny, Lukacz, grof B a n f y, dr. F al k, Szell, Hegedus, G al I, ranskv, Lan g, Szontag, V i s z o l y II o- in V u k o- Stari Izraelci so znali svoje posode pološčevati, tinovič. avstrijski deputaciji so: grof Revertera, koez Dumba. grof Coudenhove, dr. Miklošič, Alf. Windisch-Gratz, knez L. Lichtenstein dr. Poklukar, Lupul, Javorski, Czerkavski Naši dopisi. Ljubljane. Pri občnem zboru „Matice Slo 9 venske" izvoljeni so bili v odbor Fr. Hubad Fr. J dr. Kaicel, dr. Matuš, dr, Menger, dr. Plener, dr. S t ur m. Za ustne razgovore obeh deputacij izvolila je vsaka pododsek 6 članov, namreč: ogerska deputacija gospode: Leveč, L Robič, J. Šubic, J. F lis, dr. A. Gregorčič, dr. L. Požar, A. Senekovič, Fr. Wies- in Szla vy, Szell, Falk, Hegedus, Lukacz Gall; avstrijska deputacija pa gospode: Revertera, Dumba, Javorski, dr. Kaicel, dr. Poklukar in dr. Menger. Razgovori vsake deputacije pričeli so se dne 14. aprila, ta dan izvoljen je bil tudi pododsek avstrijske thaler in A. Kržič za dobo štirih let. Volitev Foreggerjeva v južno-štajerskih mestih, kateremu je bil za protikandidata slovensko-konserva-tivne stranke priporočen sodnijski adjunkt dr. Ge-lingsheim, kaže po posameznih volilnih krajih sle« deče razmere glasov: deputacije ? prvi razgovor obeh pododsekov bil je dne 15. aprila ob 11. uri dopoludne v oddelku III. zbornice gosposke, enaki razgovori so se ponavljali dne 16. in 17. vselej ob tisti uri in so trajali vselej ure. Prejšnja naznanila deputacij (nunciji) so znana. da se opusti predplačilo 2°/ za Ogerska predlagala je, pokrajno, in da naj vsega skupaj donaša Ogerska 30% Avstrijska pa 70%; na to odgovorila je avstrijska de putacija, da naj, kakor je postavno stalno določeno, ostane predplačilo 2% za pokrajno, t s e ostala po trebščina pa naj se po odbitih skupnih dohodkih pokrij« v razmeri 34% za Ogersko 66°/ o pa za A v trii s k o Na to je sicer ogerska deputacija vnovič odgovorila z izpiskom iz zapisnika od dne 5. aprila 1887 in ob enem ekla da je dne 14. aprila na razpolaganje za ustne razgovore na Dunaj Dejansko pričeli so se ti 2 Dr. Foregger: dr. Gelingsheim: Celje 268 31 Brežice 52 10 Kozje 13 24 Sevnica 10 34 Laški trg 40 12 Konjice 37 10 Vojnik 20 18 Vitanje 20 - Rogatec 46 2 Šmarje 5 22 Soštajn 19 26 V Žalec 2 37 Vransko 10 33 Gornjigrad 1 55 Ljubno - 29 Mozirje - 27 • Skupaj 543 370 pni razgovori dne 15 > nadaljevali so dne 16. in 17. in je bil zadnji dan odločen kakor To je gotovo veličasten napredek od leta 1885, ko je Foregger prejel 259 glasov, čas za nadaljevanje razgovorov za dan 19 sedaj tedaj 111 glasov menj, narodni naš kandidat, kandidat Jerman aprila pa je pred 2 leti dobil tudi le 28 glasov. Še ena Pričakuje se, da bodo v tej seji razgovori dognani volitev in Foregger si bo moral zatišja iskati izvan ali s pozitivnim vspehom ali brez tega, se ne da soditi, slovenske zemlje. R Iradovanje pri c. kr. sodnijah na Slovenskem. pred velikonočnimi prazniki dutisKauih je bilo v je, da avstrijska deputacija zastonj ne bode odpu- dvorni in državni tiskarni na Dunaji krog poldru stila Ogerski s pogodbo zagotovljenega predplačila 2% obrazcev s slovenskim tekstom za civilno postopanje, Kolikor se sploh čuje, ne bodo Ogri dovoliti ne pič doneskov, kakor do sedaj, ravno tako gotovo pa g sto za pokrajno. malo tednov prej pa se je ravno tam dotiskalo blizo sto Ako se deputacije ne pogodite, potem še morete enakih obrazcev za kazensko postopanje. S temi blan- vladi predložiti vsaka svojemu zboru enaka predloga. keti podana je vsem slovenskim pravnikom, zavednemu Ako bi zastopi tega ne sprejeli, potem po postavi odloči občinstvu, v prvi vrsti pa merodajnim sodnijskim kvoto ce za eno let obče pa nihče ne pričakuje, da bi cesar mogel krogom, ona naravna, trdna podlaga, na kateri se more dejansko oživit1' slovensko uradovanje pri naših odločiti drugače, kakor, da stane pri starem To sodnijah. Politični in finančni uradi pa imajo v teh prepričanje dela Ogre trdovratne, gluhe za vse dokaze blanketih pokazano pot, po Kateri je hoditi, da bode da je razmera gospodarske zmožnosti obeh delov vse tudi uradovanJe Pri omh uradih naravno, to je, ljudstvu, druga, kakor pa razmera med dosedajnim plačevanjem azmere o dosedajnih razpravah deputacij kateremu je namenjeno, razumljivo. To so Tiskovine dobivajo se naravnost v c. kr. dvorni tis te številke .Novic" doide z Morebiti še pred tiskom Dunaja naznanilo, ali in kako je rešen ta najvažnejši karni Dunaji, so jako nizke cene in priporoča se vsem del pogodbe z Ogersko uradom med Slovenci, pa tudi vsem odvetnikom in notarjem, da si vsaj zarad poznanja in pa zarad soglasja v terminologiji naroče vsaj eno garnituro, vsaj po en iztis vsacega blanketa. Trgovinski minister markiz Olivier Baquehem dokončal je minuli ponedeljek svoj novicijat za nemški 127 red in je ta dan v nemški cerkvi na Dunaji (Singer-strasse) med mašo prejel sv. obhajilo. Kanonik gosp. Fr. Križnar imenovan je za župnija Šenklavške fare ljubljanske. Ljudska kuhinja v Ljubljani, ustanovljena me- seca aprila 1877. i praznovala bode letos svojo deset na letnico, katero je društveno vodstvo definitivno dan maja določilo. Slavnost desetletnice pričela se bode ob uri v nunski cerkvi s sv. mašo, katero bode služil gosp. kanonik mons. Luka Jeran. Ob 11. uri bode brez-plačen obed za dijake in vsakdanje goste, ob 12. uri pa za siromake iz ubožne hiše. Ker pa društvena sredstva ne zmorejo toliko stroškov, prosi društveno vodstvo vse blage dobrotnike najuljudneje za podporo ali v denarju ali v blagu. Doneske sprejema blagovoljno društveni načelnik c. kr. stotnik Vincencij Hiibschmann ua Rimski cesti , in društveni blagajnik gosp. c. kr. stotnik Zitterer vitez de Časa Cavalchina, na Starem trgu št. 34 Minuli teden vršil seje večjidel dopolnilnih volitev za državni zbor. Fideikomisni veliki posestniki na Češkem izvolili so na mesto v deželni odbor odstopiv-šega grofa Schonborna, — v državni zbor grofa Kolovrat-Krakovskega. Mestna skupina Hebska na Češkem izvolila je zopet prejšnjega svojega poslanca dr. Bareu-ther-ja. Mestna skupina Warensdorf-Rumburg mesto vsled izrečene mu nezaupnice odstopivšega velikonemca, znanega dr. Stingel-a, po mišljenju mu zelo podobnega Karola Hielle-a. Mestna skupina Celjska izvolila je pa le z nepomenljivo večino svojega dosedajnega zastopnika dr. Foregger-ja. Štajerska. Glasilo nemških konservativcev proti v ministru Gautschu, da bo tudi potrpežljivost konservativne nemške stranke dospela do konca > št je to kar mišljenje vladinih krogov o konfesijonalni piše r Elbezeitung". Naj se konečno ubije ako šoli, vrč (LXXVI. odborov seja 77 Matice Slovenske bo Gautschev, ako v njem za konservativce druzega kot mlačna voda. ni f v sredo prila t ob 5. uri popoludne v Matičini shodu avstrijsko-ogerskih gostilničarj pnpe hiši na Kongresnem trgu št 7 ljalo se je v ponedeljek 250 deležnikov z dunajskim Dnevni red : Potrjenje zapisnikov o LXXV. odborovi seji in vlakom Češka Velikonočen ponedeljek priredili so mla o XXII. rednem velikem zboru. Naznanila prvosedstva. . Volitev predsednika, njegovih namestnikov, gajnika, pregledovalca društvenih računov, ključarj poverovateljev društvenih zapisnikov. 4. Volitev odborovih odsekov. Poročilo tajnikovo. . Posameznosti. dočehi kot liberalna, stranka shod, katerega se je vde ležilo mnogo mladočeskih pristašev Ojstre besede bla in padale so zoper vlado, zoper staročehe, izrekoma zoper večino čeških državnih poslancev, češ da bi mor biti levi in orli so pa krotke jagnjeta. Belo ne- Novičar iz domačih in tujih dežel. deljo govoril je zoper to očitanje v Češkem klubu dr. Rieger in je izrekoma omenjal, da so Čehi vsikakor nekoliko priborili, toda ne vsled levovskih in orlovskih govorov Gregerjevih, ampak še v onih letih, ko Gregerja ni bilo v zbornici. — Ako se Čehi ne drže svojih zaveznikov : Poljcev, Slovencev in konservativnih Nemcev tedaj Dunaja. — Zborovanje državnega zbora prične držati, ako hočejo kaj doseči. so v manjšini, teh zaveznikov se morajo torej se v petek dne 22. aprila s sejo gosposke zbornice, v Sedajno vlado popustiti in jo tako spraviti k padcu kateri bode najvišje sodnije predsednik vitez Schmer- je mogoče, kaj pa za njo pride, tega tudi Mladočehi ne lin g. skušal dokazati nezakonitost jezikovne naredbe vedo povedati, odgovornost za tak korak pa bi vendarle pravosodnega ministerstva, glede ravnanja s češkimi vlo- nakladali Staročehom. Dokler je tedaj še kaj nade, da gami pri nadsodniji Pražki. — Kolikor se čuje, pritrditi nam bode sedajna vlada pravična in bo nas podpirala namerava gosposka zbornica predlogu Schmerling-ovemu hočemo jo podpirati tudi mi. > da naj se za pretresavanje tega predloga izvoli poseben odsek 9 članov, ako uže z druzega uzroka ne, vsaj v ta namen, da Schmerling dobi zadosten odgovor. — Zbornica poslancev ima svojo prvo sejo po praznikih redu Govor Riegerjov sprejet je bil z glasno pohvalo, češkim državnim poslancem, izrekoma pa dr. Riegerju, izreklo se je popolno zaupanje. dne 23. t. m. prihodnjo soboto. Pa na dnevnem ni še državni proračun, ampak samo poročila o peti- Galicija. Krakovu vršile so se velikanske pogrebne svečanosti pri pogrebu pisatelja Kraszev- cijah. Budgetna razprava prične se v ponedeljek skega. Prvi nagrobni govor govoril je predsednik dne 25. t. m. Lepa svečanost vojaštva avstrijskega ima se vršiti dne 25. t. m., ko obhaja nadvojvoda Albrecht šest-desetletnico svojega vojaškega službovanja. Čuje akademije, član gosposke zbornice dr. M a j e r drugi govor pri drugi cerkvi govoril je državni poslanec profesor Chotkovski, sprevod bil je velikansk. Državni zbor pričel je včeraj zboro- Nemška. se, da pridete povodom te svečanosti deputacije s Pe- vanje; cerkveno-politični predlog pride na vrsto konec trograda in Berolina. delovanji kvotnih deputacij tedna, trdi se, da bode gotovo sprejet. priobčimo obširneje poročilo na drugem mestu današnjega lista. Na Bavarskem pripravlja se pomenljiv prevrat glede prestola kraljevega. Vladar Ljudevit prepovedal 128 «f je 5} šumeče" demonstracije za kralja, prepovedal je je tako tudi godilo sedaj. Nekaj rodov vprlo se je dalje kovati denar s kraljevo podobo, rojsten dan kraljev zoper Khan-a, pravi, da celo večina ministrov njegovih, sme se praznovati samo tihoma, rojsten dan vladarjev Pričel se je krvavi boj, trdi se, da so uporni ministri pa slovesno in šumeče ter ta dan učenci prosti šole. že umorjeni ? in sedaj Trdi se, da bode prihodnji deželni zbor bavarski brzo Ruska, kakor Angleška, in prideta „merit" gotovo enaka pri tej priliki prisvoji imel v prvi vrsti rešiti nalogo, premeniti postave o si vsaka nove dele dežel tako, da postanete konečno neposreduji sosedi obe mogočni državi. To bo prvi konec začetka, daljni razvoj je sicer še negotov, toliko paje> nasledništvu na kraljevem prestolu. Laška. — Ekspedicije laške v Afriko nimajo sreče. Na parniku „Venezia" odpeljal se je naslednik v po- gotovo, da na suhem bode .Ruska še dalje napredovala veljništvu v Masauho general Saleta, ker je bilo ako se zgode nepričakovane, nasprotne dogodbe. ki se že prej sklenjeno, da se odstavi general Gene, je pokazal malo spretnega. Saleta pripeljal se je srečno skoz kanal Sueški, pa v , Rudečem morji" zadevale so parnik „Venezia" zaporedoma tolike nezgode, da ni Najnovejše vesti. Telegram. • • Z Dunaja clne 20. aprila ob H. dopoludne. skupnem pododboru kvotne komisije stavili so včeraj zastopniki Ogerske, po zavrženih V ponedeljek poročal je v zbornici ministerski pred- vsakovrstnih drugačili predlogih, predlog kot sednik Depretis, da in kako seje ustanovilo novo kompromis, da naj ostane vse pri sta- ministerstvo z dostavkom, da ministerstvo ne bode ni- / mogel naprej in v srečo si je mora šteti > da ga je nek angleški parnik pritiral nazaj v Suez. rem, toraj precipuum za pokrajno z 2% m česar izjavilo, zbornica bo ministerstvo sodila po nji- desedanja kvota, tedaj skupaj za Ogersko hovtm dejanji. — Potem omenja minister, da vlada želi mir, ker pa se drugi narodi oborožujejo, mora to o 31'4 70, za Avstrijsko 686 O/ o Zastopniki Avstrijske izrekli so, da so poob- storiti tudi Laška. Vlada hoče zadobiti zadostenje za laščeni, ako se jim tak predlog stavi, prevdar- lirabre vojake, ki so padli pri Dogali (v Afriki), vendar jati ga, da bodo tedaj deputaciji o tem poročali. pa se bode ogibala nepremišljenega koraka. Prilično fce bode ta korak pripravil in izvršil. Ostavka predsednika zbornice Biancheri-a se zavrže z vsemi glasovi zoper enega. — Papež sprejel ta namen imate danes ob uri obe depu- taciji najprej vsaka za se, potem pa obe skupaj zborovanje. Nedvomljivo je, da se predlog tudi je piusko princesinjo Friderik Karol, katero e spremljal sprejme v deputacijah in v skupni seji. poslanik Selil otzer. . _ Bolgarska. — O volitvi novega kneza je vse po- tihnilo, odkar je znano, da Avstrija in nji prijazno države rešitev tega vprašanje sedaj smatrajo za nemogoče. Telegram „Novicam". z D 20. aprila ob 12. uri 30 minut popoludne. Obe deputaciji sprejeli ste staro kvoto; skupna odo- Mnogo se je govorilo, da Cankovisti v Macedoniji seja odobri zapisnik. Časniki vseh strank zbirajo čete, da bi z njimi pouzročili nerede in zmes- bravajo poravnavo kvote. njave v Bolgariji sami, pa vladarstvo je zadosti čuvalo i da se kaj tacega ni izvršilo. Trdilo se je, da Turška nazaj pokliče svojega agenta v Sofiji Nizabej-a i pa Listnica administracije. Mr. John Stariha v Ameriki: smo Vam redno list pošiljali, toraj mora list ležati na temu ni tako. Turška vlada pozvala je V Carigrad pošti, kjer ste prej list dobivali, sedaj nam pa Vi naznanjate adlata Nizabej-ovega, da temu nazaj prinese nove drug naslov Vašega bivanja, kakor pri naročitvi, toraj ni ta instrukcije. naša krivda, pošljemo Vam pa vse jed no vse zgublj ste Govori se, da je med metropolitom Klement-om in vilke. pa eksarhom Bolgarskim nastala velika razprtija. x\fgaiiistan, srednji Aziji približale ste se dve velevlasti: velikanska Ruska in mogočna Angleška da je med njima zdaj že skoraj druga drugi že tako Žitna cena v Ljubljani 16. aprila 1887. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 15 kr. banaške sama, primeroma mala, in sama na sebi ne pomenljiva 90 kr. Afganistan-ska. Za čas liberalne angleške vlade z Gladstonom na čelu sporazumele ste se te dve velevlasti v toliko, da je mirnim potom reševala vzajemna 7 gold. 86 kr. turšice 5 gold. 4 kr. soršice 6 golu. rži 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 74 kr. prosa 4 gold. 87 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 3 gold. 92 kr. Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov. meje-ravnalna komisija, tudi na Balkanu se v oni dobi ni tako kazalo staro Rusko-Angleško tekmovanje. Med tem se je zopet mnogo presukalo. In zopet se pričenja ' ' ' ' i 1 • m boj za vpliv na Khan-a afganistanskega. Z denarjem tam ni težko pridobiti si stranko in videti ► i" - r V K r a nj i 18. aprila. Hektoliter: Pšenica 7 gold. kr. Rrž 5 gold. 36 kr. Oves 3 gold. 9 4 gold. 55 kr. 1 gold. 70 kr. kr. Turšica 5 gold. 20 kr. Ječmen Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. 10 kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. da se 58 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.