Mnipn plačana  v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73.
Leto XXIII. ftt. 8.
Kranj, 20. februarja 1939
izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40- din, polletno 2f>- din, četrtletno 10- din.
Samo naprej . . . proč od Rima
..Vrstnik Sokolskv" /. dne 6. maju 1920. št. JW, 202, prinaša pod naslovom „Slovo k Sokol->t*u" članek Sokola dr. Kunstovnega, v katerem ruzlaga razmerje Sokola do vere:
.Gre za vprašanje o klerikalizmu. Tu pm-*u»: mi Sokoli hodimo okoli tega vprašanja kakor mačka okoli vrele kaše. Imamo resolu «jo z dne 28. listopada 1910. proti klerikali amu, proti Orlu, ki končava z besedami: V -tokolske vrsie se ne sprejmejo za člana pripadniki klerikalnih društev in teh, ki kleriku-fiamu zavedno služijo. Toda, kadar gre za to, «ta bi uvedli načelo v življenje, ne vemo ne kod ne kam. Se vedno se držimo nesrečne definicije, da je klerikulizem zlorabe vere . . ta vendar je vsakemu, ki ne mara delati o-vinkov jasno, da je vprašanje klerikalizma vprašanje vere, pri nas predvsem in poglavit-ao, vprašanje katoličanstva. Mi nikakor ne moremo vzdržati načelu, da nismo proti veri, ako ■ečemo zabresti do popolne, nas resnično nedostojne brezbrižnosti... Pravi katoličan je in more biti klerikalec, to je človek poslušen kleru (duhovnikom) in delaven za to, da bi njihova moč zopet vzcvetela, kakor treba božjim namestnikom na zemlji... Roko na srce,
mi moramo biti proti .;. veri. Nismo zato pro ti njim, ker hočejo svoje prepričanje, svoje cilje v javnosti uveljaviti, ker hočejo v ta namen dobiti politično moč, to je njih pravo in dolžnost, kakor vsakoga, ki ima kakšno prepričanje; ampak zato smo in moramo biti proti njim, ker za nič na svetu ne moremo soglašati z obsegom njihovega prepričanja, s cilji, ki jih hočejo uveljaviti in to so načela vere in delavnosti, s katerimi hočejo prepojiti naše šole, ali načela politična, socialna, po kakršnih hočejo urediti javno življenje. Skrntku: srno in moramo biti proti katoličanstvu, če tudi #mo morebiti še mnogi navidezno njihovi pripadniki; toda treba jc, da to enkrat odkrito glasno izpovemo in z dejanjem izpričamo... Bratje in sestre, ne varajte se! Bliža se končni obračun z Rimom!:.. Bliža se trenutek, ke bo konec nenravne dvoličnosti in katoliške dvoumnosti... Se verujem, da bo čimpreje za-grmelo od vseh strani naravnost, neizkriv-ljeno, resnično sokolsko geslo: Sokol ne more biti Rimljan, Sokol mora vedno naprej... tedaj tudi naprej proč od Rima!"
In danes? Zdrrraavooooo.:.!
Nadaljni komentar mislimo, da ni potreben.
Sterle Anton. Ljubljana.
A zakaj esperanto?
Z zadovoljstvom se opaža, da nekateri slovenski časopisi posvečajo sem pa tja po nekoliko prostora esperantu, oziroma pokretu, ki je z •jim v zvezi, 'lako pride človek vendarle počasi do prepričanja, da ni prav nič preuranje-•a sodba, da se bo ta pokret in z njim tudi jezik res ukoreninil tudi pri nas, kar se je že davno zgodilo v drugih državah, oziroma •ted drugimi narodi.
Razlogi, ki govorijo temu v prilog, so dovolj t<-hrni. Nasprotno pa ni nobenega razloga, ki bi govoril v škodo temu gibanju, razen morda le čisto osebnega značaja ali pa šovinističnega.
Zanimalo pa bi marsikoga, tudi če ni espe-'rtiitist, navedba razlogov za in proti.
Juz bi se omejil le na navajanje razlogo\ In teh ni malo.
Pred mesci je esperantski časopis „Heroldo tk- Esperanto" objavil sledečo, zelo značilno •otico:
.V Monakovem so štirje možje govorili tri jezike. Chamberlain je govoril angleško, Dn-Indier je govoril francosko, Hitler je govoril •emško, a Mussolini je govoril zdaj ang!e-ko ada j francosko, zdaj nemško. Štirje možje, ki *. odločali o usodi milijonov ljudi, so se motali posluževati tolmačev, ker niso znali vsi •tirje vsaj enega jezika, ki bi ga vsi štirje razumeli in to so bili štirje vodilni možje današnje svetovne politike, predstavniki štirih telesil.
Lani pa j<- v Londonu zborovalu Mednarodna Liga Esperan'istov, kjer je okoli 1300 delegatov iz 34 (!) dežel starega in novega sveta nastopalo okoli dva milijona esperantistov, ki so razumeli in govorili en jezik. Niso bili fodilni možje, temveč delegati esperantskih društev, a jezik, ki so ga govorili, je bil pi peranto."
Tako piše „Heroldo de Esperanto". Toda po tak vzgled nam ni potreba iti v London. Lan-
skega leta je tudi v Ljubljani imela svoj kongres Mednarodna Liga Katoliških Esperantistov (IKUE), kjer je 306 delegatov zastopalo !4 držav oziroma narodov ter so vsi prav tako govorili jezik, ki je bil vsem razumljiv. In, Če imate doma radio, ste mogli dne 7. avgusta lanskega leta ob 10. uri dopoldne poslušati izredno zanimivo točko kongresnega programa: pozdrave delegatov v njih materinem jeziku ter takoj za tem isti pozdrav v esperantu. — Ta zanimivost, ki je edinstvena, je bila objavljena brez predhodne pompozne reklame, s skromnostjo, ki je značilna za esperantiste. Tako so pozdravljali Belgijci, Francozi, Italijani, Čehi, Holandci, Madžari, Nemci, Avstrijci in drugi in pozdrav vseh je izzvenel v sla-vospev esperantu, ki omogoča podobne, res mednarodne prireditve.
To o prilikah, ko esperantisti prirejajo svoje vsakoletne kongrese in podobno. A, če človek, pa čeprav morda le od daleč — prisostvuje kakršnemukoli mednarodnemu kongresu večjega stila, tedaj dobi pravi pojem o kaosu glede sporazumevanja. Tam se mora večina delegatov zadovoljiti z vsiljenim jezikom, vseeno, če ga razumejo ali ne in — seveda -■ v tem slučaju samo poslušati, ne da bi razumeli, ali pa si pustiti prevajati od tolmač«. Ta pa nikoli ne more dati človeškemu posluhu tega, kar mu je dosegljivo z direktnim poslušanjem in razumevanjem.
In to se dogaja na vseh mednarodnih kou grešili brez izjeme. Saj je le malo ljudi, ki bi bili poligloti t. j., ki bi razumeli niz jezikov, ki se navadno govorijo na kongresih. — Če pa se neki jezik ignorira se pa predstavniki istega upravičeno čutijo zapostavljeni in koagres izgubi svoj mednarodni znučaj.
To je samo eden izmed niza razlogov za ta pokret. A že trt je dovolj tehten.
Most pri Otočah
Na članek pod zgornjim naslovom \ zadnjem „Gorenjcu" smo prejeli sledeči sestavek, ki nam kuže, da je to vprašanje vzbudilo zanimanje javnosti. Pri -občujemo tudi sledeči sestavek, ne da bi od svoje strani zavzeli stališče ene gu ali drugega. — Op. ured. fiscu članka „Most pri Otočah" v prejšnji Številki .Gorenjca" se je najbrže primerilu mn)n jiomota, ki bi pa vendar lahko po tala •sodna, ker je dotični pisec pozabil pripisati vsoti 7n.00n din (fond za most) eno ničlo, ker
•'i se po vsej. verjetnosti moralo pravilno glasiti 760.000 din. Namreč dejstvo je, da se most ninu pobira že gotovo 40 let in je vsotu 76.000 din za tako dolgo dobo nuravuost smešna. Ce računamo, kakšen ogromen obisk romarjev je bil zadnjih 10 let, potem bi se dalo približno računati, koliko bi se nabralo v teh 10 letih. Prav gotovo je most prekoračTo bitno 100.000 oseb (ručununo sem in tja in zraven še vozila), potem je to vsota 50.000 din letno. Ce odštejemo za stroške letno največ 10.000 din (za popravila, za administracijo iid.). po-
|H)tew znaša čisti dohodek letno 40.000 din in to je potem skupaj v 10 letih 400.000 din, seveda, računano brez obresti, ki letno naraščajo s kapitalom.
Zato pač ni nič čudnega, če se marsikdo izmed romarjev razburja, ko mora vedno /.nova plačevati mostnino. Brezdvoma bi javnost zelo zanimalo, koliko ljudi prekorači most in žal, da o tem nimamo točnih podatkov in poročil od mostne uprave. Tako smo naveiani le na izjave ljudi, ki pobirajo mostnino in oskrbujejo most, to se pravi, le .na
njih poštenost. To pa zato, ker ob velikem i» včasih,tudi ob malem navalu, romarji ne prejmejo listkov, kot dokaz, da so plačali mostnino, in če ga zahtevaš, te dotični, ki pobira mostnino, povrhu še nahruli in pravi: „Če hočete, pa vam jih dam, samo bolj počasi bo šlo!"
Naša zainteresirana javnost zahteva, da me rodajni krogi zavzamejo o tem problemu končno stališče, za čim bolj radikalnejšo rešitev vprašanja, ki nam je lahko že v pravo sramoto.
Našim pravdarjem v pouk
Na vratih vseh sodišč, finančnih in drugih uradov bi moralo biti z velikimi črkami nabitih sledečih 10 zapovedi:
1. ) Ogibaj se pravdanja kakor hudič kriza, ker za početek procesa veš, ne veš pa, kako se bo končal. To velja tudi za pravdanje po anonimnih ovadbah in po zakonu o tisku!
2. ) Ne teci za vsako malenkost k označenim uradom! Prihranil si boš mnogo denarja in razočaranj.
3. ) Če že imaš kakšen pravni spor. se prepričaj in ugotovi, ali nima tvoj nasprotnik vsaj nekoliko prav!
4. ) Pred vsako razpravo se poskusi mirno pobotati in poslušaj svojega nasprotnika! Mnogo nejasnosti se boš iznebil.
5. ) Ne napravi ničesar, kar bi tvojemu na-
sprotniku samo škodilo — tudi anonimno ae — kajti tebi to ne bi nič koristilo!
6. ) Ne trdi, da je tvoj nasprotnik lagal!
7. ) Verjemi sodniku in uradniku, kadar prigovarja k mirni razpravi I Zeli samo tebi dobro.
8. ) Sklepaj samo pismene pogodbe in pročitaj dobro, kar boš podpisal. S tem si boš prihrani] mnogo nejasnosti. Ne pozabi pri tem na kolkovanje!
9. ) Samo to, kar moreš dokazati, velja pred sodišči in pred uradi.
10. )   Nikdar naj te ne vodi grda strast osebna nevoščljivost in želja po maščevanju. Niti prvo, niti drugo ti ne prinaša koristi, temveč razjeda drobovje in kali zadovoljstvo, ki je prvo bogastvo.
Uboj na pepelnično sredo
Na pustni torek je bila v Javorju nad Poljansko dolino v gostilni Marijane Grošelj veselica, ker je pač tudi že v ta hribovski kraj prišla, navada modernega časa, da morajo biti na pustni torek povsod veselice s plesom, ki pa se pogostokrat zelo nesrečno končajo.
Tega pustnega veselja sta se udeležila tudi 19 letni Marko in 22 letni Tomaž Čadež doma iz Delnic pod. Javorjem. Mlajši brat Marko je imel neki spor z 18 letnim Kumer Antonom, doma iz Javorja, kateri ga je na/Svečnico tu di oklofutal. Radi tega in ker se je Marko bal maščevanja ga je njegov starejši brat vedno spremljal, kadar je za nekoliko časa odšel iz gostilne. Nastal je tudi spor radi deklet, kakor se to večkrat zgodi, vendar v gostilni vsled posredovanja nekaterih ni prišlo do ničesar hujšega. Okrog četrte ure zjutraj sta se oba brata Čadeža napotila domov v Delnice. Ko je to Kumer Anton opazil, si je pri hiši nabral nekoliko kratkih polen ter stekel za odhajajočima. To pa je postalo -.lsodno za njega samega.
Komaj dobrih 150 korakov od gostilne je dohitel oba Čadeža ter s polenom udaril Tomaža. Ta je seveda udarec vrnil in sicer z nožem ter z njim zabodel Kunu-a pod desno ključno kost. Kumer se je po napadu vrnil, okrog 100 korakov od 'mesta napada pa je vsled velike izgube krvi obležal na potu. Tu so ga našli nekateri fantje ter ga odnesli v župnišče, kjer ga je g. župnik mazilil s sv. oljem*Ker so uvideli, da bo Kumer podlegel hudi poškodb', so ga radi lažjih ugotovitev sodne komisije odnesli nazaj na lice mesta, kjer je tudi izdihnil.
Zelo mučno je bilo za ljudi, ki so prihajali ob 7. uri zjutraj k sveti maši na Javorje, ko so gledali ob poti žrtev uboja. Dopoldne je dospela iz Škofje Loke sodna komisija in sicer sodni pristav g. Danilo Donžan ter dr. Homai, iz Gorenje vasi pa je prispel banovinski zdravnik g. dr. Milan Gregorič. Po ogledu je komisija odredila prenos trupla v mrtvašnico na Javt.rje. Oba brata pa je orožništvo prijelo ter sedaj vodi hitro preiskavo, da ju bo čimprej oddalo v sodne zapore v Skofjo l-oko.
V premislek!
Ob smrti papeža Pija XI., mislimo, da bi se spodobilo, da so tudi razobesili žalno zastavo na Narodnem domu. Ko je umrl pravoslavni patrijarh, je visela; ko je umrl slovenski vladika dr. Jeglič, je ni bilo; sedaj, ko je umr! papež, je zopet ni. To je lep dokaz, kako se spoštuje versko prepričanje in kakšna je ver-
ska strpnost naših vitezev. Ali so mogoče vsi, ki so okoli Narodnega doma in v Narodnem domu, pravoslavci, ko razobešajo žalno zastavo za pravoslavnim patrijarhom? Mislimo, da so ti gospodje ra/no tako vneti pravoslavci, kot katoliki. Sicer pa doslednosti itak ne moremo pri takih ljudeh zahtevati. Zdravo!
Iz vrst naših obrtnikov
Naši obrtniki „kolarske stroke", ki so dosedaj videli v svojem stanovskem tovarišu le na-sprotnika-konkurenta, ki mu prevzemu stranke, odjeda zaslužek in mu z nesmiselno nizko ceno svojih izdelkov nelojalno konkurira, so se končno le znašli na poti, ki jih je pripeljala skupaj.
Pri sestankih, za katere je posredovalo njihovo prisilno združenje, so začeli računati, koliko jih stane les, orodje, koliko morajo dati za to in ono. Ko pa so nato pod tako sestavljenimi računi potegnili čtrte in sešteli vse stroške, ki obremenjujejo njihove izdelke, so ostrmeli in spoznali, da ni nič čudnega če so njihovi mošnjički prazni in zakaj vse, kar morajo nabaviti, tako težko i" vedno te/je plačujejo.
To, kar jim je bilo doslej nedoumljiv« ■ krivnost, jim je postalo jasno in očito. Cene. po katerih so dosedaj prodajali svoje izdelke, so vsled spremenjenih razmer prenizke. Znatna podražitev lesa in življenjskih potreb ščin, visoke socialne dajatve za naše pomočnike in vajence, zvišane mezde in davki, niso bili vpoštevani. Naši kolarji so prodajali po cenah, ki so bile računane na osnovi razmer iz boljših časov. Zato je bilo potrebno sestaviti za vse kolarske predmete na osnovi spremenjenih razmer nove kalkulacije in tako določiti nove cene, ki pa so še vedno računnue le s skromnim zaslužkom.
Novi cenik ima vsak kotarski mojster na vid nem mestu obešen v svoji delavnici. Cene te ga cenika pa so obvezne za vse mojstre kolar-
STRAN 2
>GOKENJEC «
jo nadeja okoliša, na kar oporarjaJno ©eajer.e steaake. posebeo ki so v »talnih poslov-ath stikih z našimi Volarji. Mpoteinjamo pa ponovno, da so nove cene Še vedno skrajno nizko računane, zato smemo upati, da jim ne ho nihče nasprotoval.
Novi cenik je bil poslan tudi vsem kolarjem v sosednjih okrajih, da tudi oni prilagodijo svoje cenike spremenjenim razmeram.
Tedenske novice
KRANJ
Podmladek Jadranske straže na naši gimnaziji priredi v petek 2i. t. m. ob 8. uri zvečer „Jadranski večer" z lepim sporedom: petje t orkestrom, recitacij«, kvartet in predavanje o življenju v Jadranu (predava prof. A. Po-lenc) s skioptičnimi slikami. Prostovoljni prispevki.
Ako imate kurja očesa in se Vam del« trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-diknro, kjer iVam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
Dijaki kranjske gimnazije uprizorijo v so boto 2*5. februarja ob 8. uri zvečer in v nedeljo 26. februarja ob 4. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju dve mladinski igri: „Jur gospod" in „Bajtarska princesinja". Vstopnina običajna. Predproduja vstopnic pri llinkotu.   Prijatelji  iskreno vabljeni.
Solea krema jc najboljše sredstvo, da obvaruje Vašo kožo in Vaš obraz ob vsakem vremenu: soncu, dežju in snegu! Cena Din J., ■5-., 10.- HINKO - KRANJ.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo začev n otornih vozil se bodo vršili za okraje Kranj, Radovljica in Skofja Loka v petek, dne 3. marca 1939 ob 8. uri pri okrajnem načel«tvu v Kranju.
Interesenti naj svoj- pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem na-čelstvn v Kranju.
Solen  krema 3.-, 10.-, milo  ".50: Za
trgovce po originalni tovarniški ceni. Glavno zastopstvo za Gorenjsko HINKO PODJAVOR-SEK, KRANJ. Strossmnjerjev trg 4.
Na pustni torek so priredile članice Dekli škega krožka za naše najmlajše prav lepo uspelo čajanko. Na sporedu je bilo nekoliko prav mičnih prizorov, ki so jih izvajali otroci sami, ter nekaj deklamacij. Seveda ni manjkalo na mizah peciva, katerega so otroci pospravljali kot zr stavo. Dvorana je bila polna majhnih ljudi, ki so se pač izkazali kot zelo hvaležna publika. Članicam Dekiiškega krožka, ki so priredile to čajanko, moremo samo čestitati ter jim biti hvaležni, ker so našim najmlajšim priredile tako veselo popoldne.
V soboto sta se v župni cerkvi poročila grl«'. Minka Vrečar iz Moravč, sestra domžalskega župana Vrečarja in knjigoveški mojster Ti-skovnega društva g. Janko Rogač. Mladima /a koncema želimo obilo blagoslova!
Težko pričakovana državna policija je sedaj že pričela s poslovanjem. Kot prva odredba je bila, da so se avtotaksiji morali umakniti izpred hotela Stara pošta, kjer je bil vedno največji promet, ter imajo sedaj svoje mesto na Mencingerjevem trgu nasproti trgovine Janko Rant. Sploh se opaža, da se promet sedaj razvija bolj v redu kar bo vsekakor v ugled našemu mestu.
Občina je postavila na hujauski strani novega mostu električno luč, kar so vsi prebivalci pozdravili.
Za pusta je bilo v torek zvečer po trgu zeio živahno. Do pozne ure je bilo na trgu toliko ljudi, kot že redko ne. Tudi pustnih šem ni manjkalo. V splošnem pa je poteklo vse n vedu brez kakšnih incidentov.
Avtotaksiji, ki imajo svojo postajo na Mencingerjevem trgu, imajo telefon št. 65 (trgovina g. Janka Rauta).
Blago za obleke, krasne športne in vsakovrstne druge obleke, damski kostumi, obleke za birmance in prvoobhajance, nepremočljivi jopiči v veliki izbiri pri ALB. JAZBECU V KRANJU.
Predavanje Katoliške akcije mož sc vrši zopet zadnjo nedeljo v mescu februarju 1939. t. j. dne 26. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Sledijo nadaljna zanimiva prt -initrivanja: Materialistično pojmovanje življenju - ovira za razmah KA. — Apostolat in žrtve. Vest pravega katoličana ter o verski izobrazbi  in vzgoji".
Vsi katoliški možje, ki se zanimajo za delovanje KA., vsi, ki hočejo slediti klicu pokojnega papeža Pija XI., ki nočejo, da bi kdo ranil   punčico  njegovega  očesa  t.   j.  KA., vsi
ti so k temu res sodobnemu predavanju iskreno vabljeni.
Redni letni pregled motornih vozil se lx> vršil za okraj Kranj v torek dne 28. februarja 1959. ob 8.58 uri v Kraji j it ra Glavnem trgu pred mestno hišo: v s rt do, dne 1. marca 1939. ob 9. uri v Tržiču na trju pred poŠto
Prešernov ..Krst pri Savici" v esperantu. Vse. ki se zanimajo za esperanto opozarjamo, da je v prevodu Damjana Vabena izšel »Krst pri Savici". — »Bapto će Savica", ki ga je ilustriral akad. slikar Tone Kralj in sicer: naslovna stran predstavlja potopitev boginje Žive. Notranje tr» ilustracije pa: Zmago Valjhu-nu, Ločitev in Krst. Knjiga stane samo din 10.— in se dobi pri Ludvik Slabe, Kranj, Mestni trg 15, ali pa pri prevajalcu: Damjan Vahen, Ljubljana Resljeva 29. Ob priliki 90-letnice smrti najedličnejšega slovenskegu pesnika priporočamo vsem, da obogate svoje knjižnice tudi v ..Krstom pri Savici" v esperantu!
Potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana priredi od 24. do 26. marca izlet v lrst (din 120.—), v Gorico (din 150.—) in Idrijo (din 105.—). Prijave do 18. marca sprejema trafika Mrak, Kranj.
OBČNI ZBOR
KRAJEVNE ORGANIZACIJE J. R. 7. V KRANJU
bo v sredo 1. marcn \9T9. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Dolžnost članov je, da se občnega zbora udeleže, somišljeniki vljudno vabljeni!
Krajevni odbor J. R. Z.
Skupina poselske zveze v Kranju sporoča vsem članicam, da ima svoj sestanek to nedeljo, to je 26. februarju po popoldanski služIli božji v Murijanišču. Pridite vse in pripeljite tudi druge tovnrišice s seboj!
ŠMARTIN PRI KRANJU
Kino Šmartiirski dom nam bo prikazal ta leden najmonumentalnejši velefilm iz rimskih časov „Kleopatra." Grandiozne borbe Rimljanov z Egipčani nam bodo vstale pred očmi. kot  resnične.  \ itlcli  bomo  ljudstvo  \ nošah,
zobna pasta Chlorodont
kakršne poznamo iz svetega pisma, kajti de janje se dogaja samo 40 let pred Kristusovim rojstvom. Borbe na morju. Skratka, to je največji zgodovinski film in bi bilo škeda, da si ga ne bi ogledali. Rim na vrhuncu svoje slave; kako je Oktavijan po zahrbtnem umoru svojega strica Cezarja zasedel prestol. Kaki> žalostno je končal Cezarjev pristaš Antonij in kako se je zastrupila s kačo mogočna egiptovska kraljica Kleopatra.
MAVČIČE
Prosvetno društvo „Šmonca" v Mavčič« it v P' '^ori v nedeljo 26. februarja 1939. ob 1"'. uri v Prosvetnem domu Finžgarjevo narodno igro v 4. dejanjih Divji lovec.
Vljudno vabljeni!
ŠKOFJA LOKA
Naš voditelj nas je obiskal. Da vežejo nalaga voditelja Antona Korošca prisrčne vezi z našim sfarodnvurm mestom, je dokaz pač to, du se oglasi pri nas, če mu le dopuščajo vnZni posli. Tako nas je obiskal tudi v torek popo! tlne, ko se je okoli poli 4. ure pripeljal v nršulinski samostan, nato pa je obiskal še u«-šega župana Ziherln, nakar se je zopet otipi-
Ugodno se kupijo razni ostanki manufakture. Oglejte si izložbe.
Crobath - Kranj
KAZIMIR CE6NAR:
„Kino Šmartinski dom"
Vam ima priliko prikazati:
Pozorl Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj se zglasi na Cojzovi cesti št. 3.
Najmonumoutnlnejši zgodovinski velefilm iz rimskih časov
IflCribATStA egiptovska k\LtUff\ l * A kraljica
Režija: Cecil B. De Mille. — V gl. vi. Claudete Colbert, Henry Vilcoxon in Joseph Schildkraut — Rim na vrhuncu svoje moči. Ogromne borbe Rimljanov z Egipčani. Trpljenje sužnjev na galejah iu v razkošnih palačah. Borba na suhem in na morju. — DODATEK: Cvetoči Vatikan.
PREDSTAVE:
z rednimi cenami:
V soboto, dne 25. februarja 1939
ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 26. februarja 1939
ob 4., 6. in 8 uri zv.
Mimiaa Zagorska: • 5
Marija Taborska
i (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.)
(Dalje.)
..Kant, poglej kje je že sonce!"
Martin se je vzdrumil, me] si je zaspane oči in gledal skozi lino na dvorišče.
..Ti boš pa kmet, ti,' se je nosil stari. „Kmet, ki čaka, da ga sonce in beli dan budita, sedi zraven prazne sklede iti polovnjaki mu votlo pojo. Ze vidim da Vilibaldov rod ne bo ostal na tej zemlji, kakor hitro bom gospodarstvo izročil!"
Martin je vstal in se prešerno smejal očetu. Dobre volje je bil ob tem lepem jutru, črne oči so se mu veselo svetile.
.Oče, danes ste pa sami nase nejevoljni. Zdi se ini. da se je že skoro svitalo, ko ste davi prišli domov."
..Smrkavec!" je jezno zavpil Vilibald. ..Kje si bil pa ti takrat?"
„Z vasi sem prišel in sem ravno lezel po stopnicah, ko ste vi padli v hišo, kakor bi vas vešče prignale. Ha. ha!"
..Hm, mudilo se mi je res," je nejevoljno mrmral Vilibald >n Še enkrat ponovil: ..Smrkavec!" Gledal je sina. velikega močnega, ki so se mu beli zobje bleščali kar sami, zasmejal se tati je. ker ni mogel biti več hud nanj. Udaril ga je z roko po rami in se znkrohotal. potem pa mu naročil: ..Ti Martin, po zajtrku pojdeš orat pod Brilo. Oba vola sivca vzemi, tam je presneto trda ledina."
Fant je pokimal iti že izginil po lesenih. Skriptijočih stopnicah  na dvorišče, Vilibald je šel pa klicat hlapce.
..Hej, Ambrož, Gregor. Matevž!"
Fantje so vstajali, zaspano so lezli na dvorišče ia hiteli pred hišo. I/ kačje glave je tekla mrzla vodo, umivali so se ia te drgnili, pa brisali obraze v robače, da so bili sveži ia rdeči V veži so jih čakali na mizi žganci /. mlekom; hlapci, dekle in domači so kosili, nato so se razšli. Vsakdo je ži> vedel kam mu je iti in kaj bo delal. Nihče se ni obotavljal okrog hiše, črne oči gospodarja  Vilihuldn  so  ukazovale  kratko  in trdo.
Ko so posli odšli, je stopil Vilibald v /gornjo hiio, kjer je ležala žena Marijana že tri leta bolan. Sedel je k postelji in jo gledal v bolno izmučeno lice.
..\li ti je bolje1?" jo je mož plaho vprašal.
»Ml rni bolje." je tiho odvrnila bolnica. ..Hruško vidim
in pri oknu, pop je se že odpira, kmalu bo vsa zelena."
..Pomlati je tu pa se boš pozdravila," jo  tolaži mož.
»Pomlad je in bom morala umreti," žalostno govori žena dalje.
..Ne. Če hočeš, te hova popoldne nesla z Martinom na sonce. Toplota ti bo dala moči."
..Težko," je zavzdihnila Marijana in suho /akašljala. .,Boš pila vina?,,
,.Ne," je šepnila polglasno bolnica. ..Pa vendar..."
„Tako čudno me boli v prsih."
..Popoldne pride \olbenk, če hočeš pa lahko takoj pošljem ponj, Ali grem sam ponj-'"
„Nikari. Volbenka se bojim, hudobnež je."
..Pa stopim v Kranj po mestnega podarjat"
..Čemu-' Enkrat vendar moram umreti."
..Vseeno. Padar bo prišel ali pu Voll>enk."
»Ah, oba mi silita grenkih, nagnusnih zuvrelie, da me kar slabost obdaja oh misli na tiste ogabne pijače. Nobenega zdravila ne bom več izpila."
..Moraš!"
..Če pa ne morem.'
..Vino boš pilu, ne■"
»Zdaj ne. Popoldne."
Vilbaldova roka je nežno drsela po njenem bledem razoru nem obrazu. Smilila se mu je in čudna mehkoba mu je vstajala \ duši. Še enkrat jo je pogladil i>o licu in vzdihnil: ..Sirota." Sram ga je bilo ginjennsii. zato je vstal in se odpravljal.
..Ali že greš':" ga j,, plaho vprašala žena Marijana.
Vilibald je nehote sedel nazaj na stol in jo prijel za roko.
..Saj nisem mislil ni." j   je lagal, da bi jo potolažil...
..Tako sama sem zmeraj," je tožila Marijana. ..Rada bi videla, da hi bil kilo \časih pri meni," je žalostno proseče skoraj šepetajo govorila bolnicu.
,.Snj smo, kar moremo. Ti dobro veš. koliko je dela na takem posestvu, kakor je naše. Vsi delamo iu garamo od jutra do pozne noči, da se nam delajo krvavi žulji. Kdo bi bil pri tebi'' Martina ne moremo pogrešati pri delu in Micka se m> utegne odtrgali od skrbi. Jaz pa' Saj senia veš. Če me ni /raven, hlapci in 'dekle gospodarijo po svoje pa ne dobro za naš grunt."
..Ah. saj res," je vzdihniln bolna gospodinja. ..Kakšna nesreča za našo hišo, da jaz kar ležim, ko delo kar vpije Pa že tri leta ležim, že tri leta plaču ješ pndarju in Vol-benku .. ."
..Ne govori tega, lepo te prosim," je govori vedno skrb j i i mož. „ Ali ti jc kdo kaj očital? Mar smo tako na koncu, da tega več ne zmoremo? Samo povedal sem ti, koliko dela imamo in da domači ne utegnemo biti s teboj ... Ce ti je dolgočasno, bom dobil žensko z vusi. da bo ve-dnn pri tebi. Človek sam so samote naveliča."
Marijana je težko sopla in nič govorila. Po čelu so ji drsele potne kaplje. Vilibald je vzel robačo i/ platna in jo obrisal. Smilila se mu je dobra žena in najraje bi bil daleč odtod. Vstal je in se spet odpravljal.
..Zdaj moram pa res iti, Marijana," je nerad rekel Vi-libuld."
»Le pojdi," mu je umirjeno odgovorila žena in priprla izmučene oči.
„Nn polju orjejo, moram iti pogledat," je rekel Vilibald, kakor bi se hotel opruvičiti.
..Le pojdi in poglej," mu je žena slabotno odgovarjala
..Ali ti bo dolgčas?" jo še izprušuje mož.
,,N'e," je bolnico skoro neslišno izrekla.
»Popoldne bom poklical staro Uršo."
..Kar pokliči jo," je prosila Marijana.
„Micku ti bo prinesla dobrega vina,"
„Naj ga prinese."
Vilibald je še enkrat z ljubeznijo pogledal ženo. potem pa odšel iz zgornje hiše doli v vežo.
S ceste se je začuln tovorniška pesem, glasna, in mladostno prožna, vriskula je. da je prikrila tiho bol. ki je bila skrita za veseljem,
..Leži, lezi tam polje, polje zeleno, ravno, mlad fant po polju vriska, u srce je pa bolno." ,.Hoj zdaj pride Filip," se je razveselil Vilibald. »Minka, hoj. Micku!" je klical hčer. »Prinesi no \ ina ua mizo!"
..Zakaj pu?" se je živo smejalo dekle. ..Ali ga boš ti pil. oče?"
..Ne juz. To se pravi: tudi jaz, samo ne sani. Filipa se še spomniš, tistega Filipa, ki je pri nas služil'"'
..Seveda se ga spomnim. Kaj pa ji- z njim'"'
.,1, zdaj je fant od fare. Tovornik je in /al fant, oj. kar gledal bi ga."
..Kdo bi mislil."
»Kajne, Micka, kdo hi mislil! Jaz sem ga pa / bičem spodil, za to ker si mu ti šopek dalu."
..Ha. lin. ha!" Micka se je le smejala.
.ii zakaj se mi pa sme ješ ?" se je grel Vilibald. »Ali ne veš, iln se očetu ne smeš smejati."
t iUKK.N jl'<'«
Ijat proti Ljubljani Vsi Ločani p« želimo, da bi nas kaj kmalu zopet obiskal.
..Dva para se ženita". Prav je, da se ustavimo ob kulturnem dogodku, ki ga nam je pri pravil gledališki odsek Prosvetnega društvu / uprizoritvijo komedije „Dva para se ženita". Ze zadnjič smo omenili, da bodo nastopili najboljši igralci društva. Poudariti pa moramo takoj, da so poleg starejših moči vseh treh Gu-zeljev in Trdine nastopile tudi mlajše moči, kot Bozovičar Rado, Subic Francka itd., ki so prav tako sijajno dovršili svoje izredno težke vloge. Razveseljivo dejstvo je bilo tudi opa /iti, kako igralci gladko obvladajo besedilo. Sploh je opažati, da se naš oder od predstave do predstave dviga prav v vsakem ožim. Predstave pa tudi dviga izredno lepa scene-rija.
Naš veliki zvon v župni cerkvi sv, Jakoba bo zapel prvič, kakor se upa, že do sv. Jakoba v juliju. Imel bo glas „D".
HRASTJE
Naše Prosvetno društvo priredi v nedelu' 26. februarja ob 3. uri popoldne dramo ..Podrti križ", v kateri je v krepkih potezah orisan boj med našo katoliško iu liberalistično miselnostjo. V tej drami ;e podan uspeh te borbe, v katerega trdno verujemo — v zmago naše nisli. Zaradi velike važnosti njene vsebine, se bomo posebno potrudili! Pridite pogledati!
Pa ne smete misliti, da naš Fantovski odsek in naš Deksliški krožek počivata! Fantovski odsek se z vso delavnostjo pripravlja na bližajoče se tekme F. O. Obenem z Dekliškim krožkom pa na akademijo, katero bomo kina lu priredili in na katero vas bomo pa že pru vočasno obvestili. Bog živi!
* NAKLO
Določeno je, da priredi tukajšnje kat pro svetno društvo 18. junija 1939 veliko tombolo. Odbor vljudno prosi vsa sosednja društva, tla blagohotno upoštevajo ta datum. Glavni dobitek bo motorno kolo.
Tukajšnja hranilnica in posojilnica ima uradno uro vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne. Njen delokrog obsegu glasom pravil župnije; Naklo, Pod brezje in Duplje.
Nedavno smo ob neki priliki ujeli tele številke o gibanju prebivalstvu v nuši župniji. Rojstev je bilo v letih 1900—1910 399 (povprečno 39 vsako leto) nezakonsko rojenih 14, povprečno 3 vsaki dve leti); v letih 1911—1920 rojenih 264. (povprečno 26 vsako leto), nezakonskih rojenih 16 (povprečno 3 vsaki dve leti); v letih 1920—1930 rojenih 34-2. (povprečno 34 \suko leto) med njimi 11 nezukonskih (povprečno 1 vsako leto), v letih 1930—1938 rojenih 254 (povprečno 32 vsako leto, med njimi 14 nezakonskih). — Umrlo jih je: v letih 190)
1910 327 (povprečno 32 vsako leto); v letih 1910—1920 242 (povprečno 24 vsako leto), \ le-:ili 1921—1930 194 (povprečno 19 vsako leto), v letih 1931—193S 159 (povprečno 17 vsako leto). Statistične zaključke delaj, komur drago' Pripomnimo pa, da je med nezakonskimi otroci v vseh letih precej ciganskih. Cigani kot tudi številni brezposelni so tudi danes Vukla ncom  nemala nadloga.
GORICE
Pred kratkim smo imeli duhovne vaje za može in fante, katerih smo se res s samo par izjemami vsi udeležili. Kur lepo je bilo videti celo trume mož in funtov pri obhajilu i mizi. Kdor je slišal prvi govor, kar ni mogel več ostati doma, tako so ganile v srce segajoče besede g. patra vsakogar, čeprav smo Gorenjci precej trdi, imamo vendar dovzetne duše za vsako dobro stvar. G. patru pa se nujsrč-neje zahvaljujemo za ves njegov trud in požrtvovalnost.
Morda se boste čudili, ko izveste, da imumo pri nas „boksersko" šolo, „boksersko" — zato ker se boksu, šolo pa zato — ker je to v šoli. Nekateri sturši so moruli celo iskati zdravniško pomoč zn svoje otroke
Tudi v cerkvi nimajo otroci pravega reda. ker jih  pač merodajni vzgojitelji v tem po-
gledu premalo kontrolirajo. V prejšnjih letih smo bili navajeni na lepši red v Soli in cerkvi, kar je bila predvsem rasluga vodstva šole. Upumo, da se bo v bodočnosti tudi to z>pet uredilo iu vrnilo v stari tir.
Novoporočenit
Najlepše in naiceneiše spominske slike no poroko Vam izvrši
Foto Jug ~ Kranj
BESNICA
Ker je predpustni čas že za nami, bomo po gledali nekoliko nuzaj, nazaj v dobo veselja in norenja. Zgodilo sc pač ni nič takega kar bi se moglo prištevati med senzacije, vendar pa le utegne koga zanimati, kaj smo vse pred pustom doživeli.
Silvestrov večer je bil nekak uvod za zače tek predpustnega rajanja. Plesali smo na vse pretege, kakor bi šlo za stavo, kdo bo napravil več obratov. Ce je pri tem kio stopil drugemu na prste, ni bilo nič hudega, saj tak je pri nas običaj. Igralci Prosvetnega društvu so priredili par iger, od katerih pa je zadnja bila premalo živahna, pač skoraj že začetek postu. Gasilska dvorana je bila vedno pri vsaki prireditvi natlačeno polna, tako polna, da so bili odrasli otrokom kar na poti. Zabavali smo se tudi na druge načine, delile klofute večjega in manjšega pritiska, kakor je pač naneslo. Tudi smo pili ter peli in da je bolj držalo, smo vmes tudi kleli, ker tako zahte.a predpustna doba.
Tudi dva para sta bila oklicana, poroka je bila pa samo cua. To pa ni tako veliko za tako dolgi predpust, vendar so s to zadevo imele dovolj opraviti vuške klepetulje, knterim ne uide noben zaljubljeni par.
Zadnji, so je vršil občni zbor K. Z. Udeležbi je bila kar precejšnja. Izvolil se je stari odbor z istimi pravicami kakor doslej. Sklenilo se je da KZ. pošlje primerno resolucijo na pristojno mesto glede izpremembe lovskega zakona in da se ukine zajčja prostost. To se pravi, da bi divji zajec ne bil več z zukonom zaščiten. Če so tudi druge krajevne organizacije. K. Z napravile podobne resolucije potem je upanje, da bo zu dolgouhcn nastopila najstrožja .-diktatura" kakršne še m- pomni zajčji rod.
Kmetje so tudi zvedeli, da neki gospo Lju delujejo na tO, (lu se odpravi svobodna ž.gu-njekuhn. To se pravi, du bi neki gospodje radi dali vse žganjarske kotle pod ..zaščito", da bi se ja kakšna kapljica tistega boljšega ne ..razlila".
Najbolj pametno je, da se ta misel opusti, da ne bo med kmeti,nepotrebnega razburjanja. To je bilanca letošnjega predpustnega časa.
BREZJE
V nedeljo, dne 26. februarju 1939. se vrši občni zbor Krajevne, bojevniške organizacije v samostanski dvorani ob poli 5. uri popoldne. Ideležba zn člane obvezna.
PODBREZJE
Žalna komemoracija po sv. očetu bo v v petek 5. marca v šoli, ker so skioptične slike do tačas odobrene drugam.. Vabimo vse fara-no k tej proslavi, saj je pokojni sv. oče zelo cenil nuš mali narod in se ob priliki romanja Slovencev zelo pohvalno izrazil o nas Slovencih. Precejšnje je število onih, ki so bili skupno ali posuinez.no pri papežu sprejeti; Tudi naš poštur je doživel to izredno čast, da jc bil kot novoporočenee sprejet pri sv. očetu. Zunimivo je, da je ou ujel vest o njegovi smrti, že ob sedmi uri zjutraj, ko je žalostno novico prva oddajala v svet vatikanska radio postaja. Ko so ob 8. uri potrdile vest tudi italijanske postaje se je takoj nato   med   prvimi   v   Sloveniji    oglasil veliki
zvon naše župne cerkve. Pri sv. maši zadušnici je bila cerkev polna pobožnih faranov.
KRIZE
Skandal v Prosvetnem domu. Splošno se pri nas govori o škandalu, ki se je odigral v nedeljo v Prosvetnem domu med igro: On in njegova sestra. Ravno ko je bilo občinstvo najbolj zaverovana na oder, se je v dvorani začel oglašati pismonoša Ahačič Filip; v besedo je posegla še neka dama, po imenu Riči Brnmborska in njen zaročenec baron Harpen, ki bi se svoje zaročenke rad iznebil, se je jel oglašati iz galerije. Nastal je v dvorani tak ..hinder-hondr", da se je občinstvo do solz nasmejalo. Občinstvo, ki ga je bilo polna dvorana, je kaj kmalu spoznalo, da ves ta škan dal spada k igri. Smeh je dosegel svoj višek, ko je, pismonoša Ahačič, zasedel mesto dirigenta pri orkestru. Pa kaj bomo iu ruzlagali; kdor hoče biti o igri in škandalu bolj natančno informiran, naj pride v nedeljo 26. februarja ob 3. uri v Križe v Prosvetni dom, kjer se ponovi .,On in njegova sestra" s škandalom vred. Opozarjamo bratska društva, katera nameravajo to svojevrstno burko uprizoriti, da ne zamude prilike, si je ogledati "pri nas. Nastopa 30 oseb.
TR2IC
Poslavlja se od Tržiču g, kutehet Fottuna liane. Bil je pri nas nad štiri in pol leta. Zelo se nani je priljubil, zlasti kot dober pridigar in še boljši katehet. Vedno je imel okrog sebe gručo otrok, kateri so točili solze, ko so /vedeli, da moru njihov katehet nu drugo službeno mesto. Gospod je bil tudi planinec in športnik do lanskega leta, ko se je pri smučanju ponesrečil, vsled česar čuti še danes posledice. Kukor smo gospodu v Tržiču hvaležni zu vse njegovo delo med nami, tako mu želimo na njegovem novem službenem mestu obilo uspeha.
Predpustna doba je minula. Razna društva in lavni lokali so jo zaključila s plesnimi prireditvami. — Prosvetno društvo sv. Jožefu pa nam je priredilo za pustno nedeljo in pustni torek veseloigro „Trije vaški svetniki". Občinstvo je igralce, obakrat nagradilo z velikim smehom. — Podružnica SPD je imela na pust no nedeljo smuško tekmo v maskah na Kofcuh. Te vrste prireditev je bila sedaj prvič na naših planinah. Izkazala se je zelo zabavna in bo gotovo tudi privlačna za bodoče predpuste.
Foto odsek SPD v Tržiču priredi tečaj za foto amaterje, kateri se prične 28. februarju Tečuj se bo vršil v 9 večerih in sicer vsak torek ob 8. uri v društveni sobi. Priglašencev je že do sedaj 18 kar je dokaz velikega zanimanju. Kdor pa se želi še priglasiti, se lahko prijavi pri SPD.
Prosvetno društvo sv. Jožefa priredi v nedeljo, dne 26. februarja ob 8. uri zvečer V .Našem domu" pravljično igro ..Snegulčica". Režiser in igralci so nam porok, da bo prireditev zadovoljila ne samo mladino, ampak tudi odrasle, zuto priporočamo obilno udeležbo!
CERKLJE
Zadružni-gospodarski tečaj (7. februarja je bil še dosti dobro obiskan. Predavunja o zadružništvu, živinozdravstvu iu drugih važnih nalogah smo z zanimanjem poslušali. Cim več trdne zadružne zavesti in izobrazbe bo med nami kmeti, temveč bomo imeli kmetje od tega koristi.
Na tečaju smo slišali, da je domača hranilnica prejela preteklo leto zelo veliko novih vlog. Tudi posojil je precej že dala. kmet ima korist le od domače hranilnice, zato tako je izzvenelo mnenje na tečaju bomo svoje majhne in velike prihranke vlagali v domačo hranilnico; od mestnih denarnih zavodov kmet nima koristi, zato tja nosili ne bomo. Koliko je nušu fara prejela od mestnih /uvodov smo zvedeli na tečaju. Ker je vsa vsota tako velika, da je nihče napisati ne zna, zato vprašajte drug drugega.
Pustno norenje smo dostojno preživeli. Ob pristni   jedači   in   pijači   je   nekaterim    v-čer
hitro potekel, večina ljudi pa je kmalu zasanjala in se prebudila ob jutranjem zvone nju  brez 'težkih  glav.  Kakih posebnosti ni
bilo.
V nedeljo popoldne ob 2. uri bo v domu čebelarsko predavanje. Predavatelj bo prišel iz Ljubljane in sicer banovinski referent e. Jože Okorn. Čebelarji in prijatelji marljivih čebelic in sladkega medu prav lepo vabljeni'
Fantovski sestanek bo prihodnji teden 'v sredo, ker pride ta dan iz Ljubljane g. Puš predavat o stvari, ki je zelo koristna in potrebna zlasti kmečkim fantom. Natančneje bomo pu zvedeli na sestanku. Vabljeni vsi pri-jetelji dobre izobrazbe.
PREDDVOR
Občinski odbor občine Preddvor je ptedlo-žil proračun za leto 1939-40. Izdatki so sledeči: Osebni izdatki: 23.900.— din (1938-39 23.900.—). Materialni izdatki: 9.080.-- din (1938-39 10.023 din). Osebna in imovinska varnost 1.600.— din (1938-39 1.100.—); Finančna stroka, odplačilo posojil: - 35.000.— din (1938-39 30.000.— din), Gradbena stroka: 8.000.— din (1938-59 8.000. din); Kmetijstvo: 2.500.— din (1938-39 2.500. — din); Živinoreja: 1.600,— din (1938-39 600 din): Ljudsko zdravje: 500,— din (1938-39 500,— din): Socialno skrbstvo: 25.500.— din (1938-39 25.501» din); Davki: 6.240.— (1938-39 6240.— din;; Nepričakovani izdatki: 2.000.— din (1938-39 2.135 din); skupaj torej 166.620.-- dinurjev
Zu kritje teh izdatkov se bo pobirala občinska davščina in sicer na neposredne davke 92.620.— din (1938-39 81.420.- din); Občinska trošarina 31.500,- diu (1938-39 51.600.- din): Dohodek od posestev: 40.000.— din (1938-3') 40.500.— din): Nepričakovani dohodki: 2.500. din (1938-39 8.500.— din).
Pripominjamo, da je ta proračun sprejel občinski odbor na svoji seji lire/ pripomb. Faktično je letošnji proračun nižji kot pa zu pre tečeno leto, le da so -e znatno povečale nekatere postavke in to za šolo v Kokri in od plačilo dolga, ki je na občinski hiši. Dohodki so se pa znatno znižali m to pri občinskem lovu, kakor tudi drugod. Želimo občinski upravi, du s tem proračunom uspešno gospodari v dobrobit vseh občanov.
Prosvetno društvo v Preddvoru je počivalo, cel predpust pa to le na videz. Prireditve ni bilo nobene zu juvnost, zato se je pa članstvo tem bolj pridno udeleževalo notranjega dela. Četudi nismo imeli nobene igre za slovo i d pusta so ga nekateri ravno tako dostojno proslavili. Vedno pa pride za pustnim torkom pepelu ičim srcnla.
Hasanaginica na prosvetnem odru. Zvedeli smo, du bo priredil dramatični odsek prosvetnega društvu krušno Ogrizovičevo dramo t treh dejanjih „Hasanaginico". Vsebina te drame je povzeta po srbski narodni pesmi ki o-peva veliko ljubezen žene in matere. Dramo bodo uprizorili dne 5. marca ob poli štirih popoldne, in je ne bodo ponovili. Ze sedaj o-pozarjamo vse prijatelje naše prosvete posebno pa naše stalne gledalce, da rezervirajo nedeljo za Preddvor.
Drugi teden se prične 8 popravilom banovinske ceate II. reda in sicer poprava ovinka pied Križnariem in kanalizacija.
Vsak dan čakamo, kdaj prične Vodovodni odbor v Kranju z napeljavo vodovoda skozi Preddvor, ker tudi mi bi radi imeli vsaj v glavni sezoni toliko dostojne ceste skozi Preddvor, da se nam letoviščarji ne pobijejo. Mislimo pa tudi, da bi bilo Kranju ustreženo, da dobi v s« j do pasjih dni vodo. Privoščili bi jim to.
VODICE
Predpust je končan. Vrabec in Sčiakovec sta nas na pustno soboto zvečer na našem- odru kratkočasila z arestantovskimi dovtipi, da smo skoro nedeljo dočakali v dvorani. —■ Zenitev je zelo malo motila našo faro. Z druščino je še umreti prijetneje. Pn gotovo to velja tudi za zenitov, kajti lansko leto pred pustom kar prišli nismo iz porok, letos je bil pa tak prostor, da že zlepa ne. Morebiti pa počakajo /oprt kakšne večje druščine.
Kdor se hoče dobro in veselo zabavati, naj se potrudi v hotel
„Kranjski dvor" k PETERLINU
kjer se toči v prijetnih, moderno opremljenih prostorih, priznano izborni dolenjski cviček, fina ljutomerska in haloška naravna izbrana vina, kakor tudi zajamčeno pristni, prvovrstni, originalni, zdravilni „DINGAČ", priporočljiv posebno za oslabele. Vsa vina dobavljena direktno od vinogradnikov, čez uiico 2 din ceneje. ?Ob vsakem času na razpolago topla in mrzla jedila.
Za obisk najvljudneje vabita in se priporočata
Miro in Angela Peterlin
STRAN 4 ->~»>-
»GORENJ tC«
ESPERANTO
Toča] vodi Damjan Vake*.
(Nadaljevanje.)
V.
Besede: »ongi smijati, nubo - obluk, kun do - pes, boji - lajati, kato ™ maček, riča * bogat, -a. -o, u t sli ■ koristiti, akvo = votla, semajno = teden, monato ™ mesec, jaro -leto, londo ■ ponedeljek, mardo ■ torek, merkredo - sreda, jaudo ™ četrtek, vendres petek, sabatu = subota, dimančo — nedelja.
STEVNIK: je beseda, ki nam pove, koliko je česa ali kolikšen je kdo po vrsti. Tako imamo: glavne, samostalniške, vrstilne, ponav-Ijnlne, množilne, delibe, družilne in prislovne števnike, ter ulomke.
GLAVNI STEVNIKI: 1 = unu, 2 = du, 3 tri. 4 m kvar, 5 "" kvin, 6 = ses, 7 " sep, H m (,k, 9 = nafl, 10 " dek, 100 » cent, 1000      mil, 1,000.000 = miliono.
Glavni števniki nimajo 4 sklona, torej se ne sklanjajo in so koreni za vse ostale števnike
dnamikoj — du amikojn
cent homoj — cent homojn.
VRSTILNI STEVNIKI: kakor smo i/, osebnih zaimkov tvorili svojilne zaimke s pomočjo končnice -a, tako tudi iz glavnih števniki. tvorimo vrstilne števnike s pomočjo pridevniške končnice -a tako:
unun      prvi, -u, -o, deka - deseti, -a, -o.
Vrstilni števniki imajo vse lustnosti pridevnika, tO se pravi, da se ujemajo s samostalnikom, pred katerim stoje v sklonu in številu.
Unuan tagon mi vin vidiš. " Prvi dan sem te videl.
Miuj ununj amikoj moji prvi prijutelji Številke se sestavljajo iz glavnih števnikov.
35 * tridek kvin, 248 =: ducent kvurdek ok, IJ51 mil ducent kvindek nnu, 1939 mil naučeni tridek nafl.
— et — : je priponka, ki znači poman.jsau.if ali oslabljenje pojma, tako:
libro knjiga : libreto ' knjižica urbo  ■  mesto : urbeto - mestece
— eg : je priponka, ki znači povečanje |h)jma. iako:
-o : belega •= krasen, -a. -o : urliego  ° velemesto petegi *" rotiti.
bela • lep, -a urbo " mesto peti = prositi Pazi na razliko: urbo   " urbeto : urbego
rido " smeh, rideto = smehljaj, nasmešek ridi --   smejali se, rideti = smehljati se or — : je priponka, ki znači zbirko, množico bitij ali predmetov  iste vrste, ki tvorijo zuse celoto, tako: ar ho - drevo : arbaro - gozd homo      človek : homaro človeštvo monlo ™  gora : montaro ■ gorovje.
er -   : je priponka, ki znači del ali drobce kake celote, tako: pano * kruh : panero " drobtinu nego      sneg : negero " snežinka lajro   = ogenj  i fajrero ■ iskra aro -- množica, skupina, ero ■ drobec, delec eta infano "■ infaneto ■ olroče (majhen otrok).
Ponovi vsel Tvori iz vseh znanih besed s pomočjo predponk in slovniških končnic nove. besisde. Tvori s'avke! Napiši nalogo mi jo pošlji na naslov voditelja tečaja: Reslova 29.. Ljubljana.  Za  odgovor priloži znamko.
Se ni mangtts panon. ni devns gardi la pa-nrrojn. - Ce jemo kruh. moramo čuvati drob-tine.
Car estns la negeroj blankaj, estas anknii la nego blonka. Ker so snežinke bele. je tudi sneg bel.
Besede: mangi jesti, I lankn J bel, -u. o, gardi ™ čuvati, alta = visok, -u. -o. pura čist, -a -o, kontenta zadovoljen, -a, -o. kanti peti, sopiro ™ hrepenenje, saluti ■» pozdraviti, resti - ostnti, kredi -• verovati, |oJO veselje, kompreni ~ razumeti, jam " že seii vedeti.
Karu amiko!
Mi lernus csperunton. Mi ne purolas bone, sed mi esperns. ke mi parolos bone. Mi legal en .Gorenjec" kaj mi estas |oja, čar mi kom-prenns jam multe. Mi scias, ke vi bone pa-rolas kaj skribaš esperanton kaj mi peias vin, se vi doziraš holpi al mi. Ni du estas bona j amikoj kaj mi kredas. ko vi holpos al mi, ke mi nstos kontenta, ("ur mi kun vi« helpo lione parolos esperanton!
Mi salutas vin kuj restag via amiko (Na zgornji način tvori stavke in uporabljaj ve znane besede v  raznih oblikah.)
(Se bo nadaljevala.)
Žejni ljudje so tudi v Vodicah. Seveda pa je vedno prijazueje, če ne piješ za svoj denar. Tega se zavedajo tudi nekateri naši uumreč vodiški fantje iu ta zavest pride večkrat do izraza. Včasih jim preskrbi takšno za stojnsko zabavo kakšen fantovski „krst". To da pametni fantje so sprevideli nespametnosi in zlorabljanje te navade in tako zelo redki gredo še na te limance. Ta predpust so naši fantje, ki niso tako hudo žejni, kot zgoraj omenjeni, dobili za „prežo", uli kakor se drugod pravi „likof", nekaj denarja. Tisti, ki so bolj žejni, nele vina, ampak tudi junaškega bojevanju (najbolj so jim pri srcu zahrbtni napadi), seveda niso bili zadovoljni, da niso oni srečni posestniki. Njihovu generaliteta je sklenila, da gre v vojno zaradi tistega vinu ker tam rajši računajo v litrih, kot v dinar jih. Povod za vojno so dali sredi preteklega tedna, ko so napadli nekaj mladih fantov, ki sicer s tisto prežo niso imeli nič opravka unujo pa to nupako, da hodijo skupuj v dvo runo z onimi funti, ki so rmenjeni denar imeli. Prvi boj je bil končan in vodstvo _žejne" (ne železne) garde je vpričo omenjenih mladih uapudencev položilo obljubo, da bo tisti večer, ko bodo pili prežo, temeljito popravljanj'' plotov in preskušanje ročic. Bokserji in Se lepši taki pripomočki so bili iz besedila oblju be diplomatično izpuščeni.
V prepričanju, du bo nameravana ofen živa sijnno uspela, niso računali, da je možen še kakšen drug izhod. Nuši fantje, ki niso rav no tako žejni, če pa postanejo žejni, plačajn sumi, so odločili ta denar drugam. Fantovski odsek in gasilska četa, bosta nu to gotovo najboljše odgovorila. Kakšni pa bodo obrazi članov ,,/ejne" gariV, ko to zvedo, če že niso. bomo pa morda kedaj povedali.
Iz pisarne Okrajne kmečke zveze
V nedeljo, dne 5. marcu h vrši v Celju redni letni občni zbor Kmečke zveze. Ker je / vlakom potovanje iz našega okraju nekoliko neprikludno, je okrajni odbor preskrbe) za uvtovožnjo, ki je še cenejša od vlaka, poleg tega pa se liodo delegatje lahko udeležili nedeljske sv. maše kar bi sicer bilo skoraj nemogoče. Poleg delegatov se lahko tega izleta udeleže tudi drugi člani Kmečke zveze, tudi ženske, ker bomo popoldne obiskali kmetijsko šolo v Št. Juriju, ki je ena izmed naj vzornej -šili te vrste, poleg tega pa še nekaj drugi h posestev. Kdor se misli poslužiti tega poučne gu potovanja, naj se zglasi pri svojem načel niku kmečke zveze ali pa naravnost na naslov: Ovseuik Janez, Predoslje p. Kranj. Denar je treba oddati v naprej,»sicer se prijave ne upoštevajo, Cena vožnji je din 40.— do Celja in nazaj, zu ostaii izlet pa še din 10.— torej skupno 50.— din. Avtobus bo iz Kranja odpeljal ob 6. uri zjutraj od drugod razmeroma pozneje, kakor je pač razdalja. Želeti, je da bi se tega izleta udeležilo veliko kmečkih ljudi.
V ponedeljek, dne 27. februarju se vrši seja Okrajne kmečke zveze v Kranju ob 10 uri dopoldne na „Stari pošti" v Kranju in naj se je gotovo udeleže vsi načelniki in la.jniki KKZ ter zustopniki odsekov.
V ponedeljek, dne 6. marca 1939 pa so vrši redni letni sestanek OKZ ob deveti uri dopoldne na „Stari pošti'" v Kranju, ki s<> se ga dolžni udeležiti vsi načelniki in tajniki krajevnih kmečkih zvez kakor tudi zastopniki odsekov pri OKZ.
£3
ti
Nagrade so prejeli: I. i.ojze Berčič 16 in pol točke, krušno uro budilko in s tem postal tudi prvak Stružišča. II. Ivo Urbane 15 točk, šah. III. Mnrjun Gros 13 in pol točke, servis za liker. Nadalje so zasedli četrto mesto Lojze Drnovšek ti in pol točke, ".. h. in 7. mesto deie Raj želj Peter, Pagon Franc in Mirko Berčič. / ti točkami H. Hulnur Vinko 6 in pol točke, n. I.ovro Berčič t) točk, 10. in II. mesto pu zopet delitu Hlebce Franc in Oskar Prajzinger s 4 točkami.
Tako izgleda končna turnirska tabela,
k vsemu bi bilo pripomniti le, da se je po\ -sem nepričakovano n za^lužcmo plasiral na tlet je mesto Gros, ki je presenečal s premišljeno igro. K turnirju samem pu ni pripomb, ker se je izvršil po vsem reduo in točno, tuko la niti v lx)doče ni želeti boljšegn.
V kratkem se bo pričel pokalni šahovski turnir, na katerega bodite pozorni.
Berite in širite
»Gorenjca"
Priporoča se v Kranju
JANKO RANT
špecerija in trgovina z deiet-nimi pridelki.
TELEFON štev. 6 5.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 6 D.
Važno t Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. šipica).
Avto limuzina 5 sedežna s koncesijo so po nizki ceni proda. Pojasnila daje Siištcršič. Ljubljana, Frankopanska 21.
Odda so takoj sobu (sostunovnlku) v bližini novega mostu. Naslov v upravi.
Parcelo 700 m* na zelo lepem prostoru n« Klancu tukoj prodam. Poizve se pri Jako pin, Primskovo 174.
Otroška posteljica zelo dobra  ohranjen« se produ. Jezersku 11.
Drvarnico v izmeri 6 x 5 m se počni proda Vlom  Jože, Primskovo 185.
Strojno mizarstvo
MARKIĆ MATEVŽ
NAKLO
izvršuje vse vrste pohištva in stavbn« dela po nizkih cenah.
Slike za nove delavske knjižice
dobite najlepše in najce-cenejše pri
Foto Jug - Kranj
Hotel Stara pošta Kranj
Vsaki petek sveže morske in sladkovodne ribe. Po želji se dostavi tudi na dom.
lovama „Tezo" rubi več tkulk. Prednost imajo družabniee. Javiti se je v torek 2H. februarja dopoldne v pisarni.
Odda se v najem skladišče, primeri garažo. Naslov v upravi.
tudi z,1
Skoraj nov radio prodam. Naslov  v upruvi.
Toči se izbrara slovenska vina ter original „Dingač*, Viška special črnina, Opolo. Za vsa vina se pristnost jamei.
Čez ulico 2 - do 4 - din ceneje.
Za cenj. obisk se vljudno priporočate F. F. Lieber.
Ženini in neveste!
pri nas izdelanim prstanom JJ {""^J *la!l zvezan zakon bo srečen in pot pr%ondinedaije v življenje bo s cvetjem posuta.
B. RANGUS
zlatar in sodni cenilec v Kranju
7 Bo t p* in »rebro kupujem po liinVieod" fciaiU najvišji dnevni cenil     so din dalje
H RAN J)
Viititrdan*kt» «. €
Kranj. Dne H. t. m. je Kranjski šahovski klub priredil v lovski sobi hotelu „Stara pošta" II. redni brzoturnir. Udeležilo se pa je I" članov. Izid brzoturnirja je bil naslednji: | Šuštar 13, 2. Singor 12, 3. Martelane ti in pol, 4. inž. Skopal 10, 5. in (>. inž. Povoden. Žerjav ?. Možina 8 in pol, 8. Dodič 6 in pol in drugI.
Bevanžna tekma kluba s S, K. škof ju Loka dne 12. t. m., ki je bila odigrana v Skofji Loki, je izpadla 5 in pol 1 2 in pol za K. S K.
Dne 26, februarja ob |5. uri bo v veliki dvorani hotela ..Stara pošta" odigranu simultan-ka. Nastopil bo nacionalni mojster g. I Fur-lani. K si m u I ta 11 k i bo pripušteno 30 igralcev, kateri se naprošajo, da prinesejo šahovnice s (■boj. Prijave se sprejemajo do piičetka si iniiltaiike. Odbor.
Stražišče. Turnir /■< prvenstvo Stružišča ji* bil v nedeljo 15. januarja zaključen iu mi bile razdeljene nagrade, predvidene /a piv.i in mesta. Po tem turnirju smo dobili tudi \ Stru-žišču šahovskega prvaka, ki ga do sedaj še nismo imeli
Turnir je lepo vodil g, Ivan Oman. ki je po zaključku ob priliki delitve nagrad vsem trem prvo plasiranim tudi čestital k lepemu uspehu.
Zahvala
Globoko presunjeni po težkem udarcu, ki nas je xa-del z izgubo naše ljubljene soproge, mame in stare mame, gospe
Frančiške Janša roj. Jalen
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in nas tolažili.
Posebno se zahvaljujemo za zdravniško pomoč g. dr. Karlu Petriču in č. g. Rubini za tolažilne obiske. Enako zahvalo smo dolžni delavstvu tovarne Standart za častno sprem* stvo pri pogrebu ter Kranjskemu glasbenemu društvu za žalostinke. Vsem iskren Bog plačaj!
Gorenja Sava. 23. II. 1939.
ŽALUJOČI OSTALI.
7m nrednikn in izdajatelj« odgovarja VeHovšek Milan v Kranjn.
Tiska tiskarnn Tiskovn<-£n društva v Kranju.