MLADOSTNIKI S CEREBRALNO PARALIZO, 
SPOLNA PISMENOST IN SPOLNO VEDENJE
ADOLESCENTS WITH CEREBRAL PALSY, 
SEXUAL LITERACY AND SEXUAL BEHAVIOR
Teja Kovačec Hermann, dr. med., spec. fiz. in rehab. med.
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Ljubljana
Poslano: 19. 5. 2025
Sprejeto:. 5. 6. 2025
Avtorica za dopisovanje/ Correspodning author (TKH): teja.hermann@ir-rs.si
Povzetek
Uvod: 
Spolni razvoj je pomemben del mladostništva, vendar se 
mladostniki s cerebralno paralizo (CP) pogosto soočajo s 
številnimi ovirami pri dostopu do celostne, vključujoče in pri-
lagojene spolne vzgoje. Te ovire vključujejo telesne omejitve, 
družbeno stigmo in pomanjkanje ustreznih izobraževalnih 
virov.
Namen: 
Želeli smo pregledati in povzeti obstoječe dokaze o spolnih 
in socialnih potrebah, zdravstveni pismenosti mladostnikov 
s CP ter njihovih izzivih pri prehodu v odraslost, v kontekstu 
spolne vzgoje.
Metode: 
V zbirki PubMed smo s pomočjo ključnih besed (angl. »se-
xuality« OR »sexual education« AND »cerebral palsy« AND 
»adolescence«) poiskali vse do sedaj objavljene sistematične 
preglede. V pregled smo vključili dva sistematična pregleda 
literature s poudarkom na spolnosti, spolni pismenosti in 
spolnem zdravju mladostnikov s CP.
Rezultati: 
Ugotovitve sistematičnih pregledov poudarjajo pomen vkl-
jučujoče in razvojno ustrezne spolne vzgoje. Mladostniki s 
CP si želijo intimnih odnosov, vendar imajo manj priložnosti 
zanje. Zdravstvena pismenost je pogosto omejena, kar vpliva 
na sposobnost sprejemanja informiranih odločitev.
Zaključek: 
Spolnost je treba prepoznati kot legitimno potrebo in pravico 
mladostnikov s CP. Ključen je multidisciplinaren, spoštljiv in 
dostopen pristop k spolni vzgoji. Za spodbujanje samostoj-
nosti, samospoštovanja in zaščite pred zlorabo so potrebne 
Abstract
Introduction:
Sexual development is an essential part of adolescence. How-
ever, adolescents with cerebral palsy (CP) often face numerous 
barriers to accessing comprehensive, inclusive, and tailored 
sexual education. These barriers include physical limitations, 
social stigma, and a lack of appropriate educational resources.
Aim: 
We wanted to review and summarise current evidence on the 
sexual and social needs, health literacy, and transitional chal-
lenges of adolescents with CP in the context of sexual education.
Methods: 
Using the search string (“sexuality” OR “sexual education” 
AND “cerebral palsy” AND “adolescence”), we queried the 
PubMed database for all systematic reviews published to date. 
This review includes two systematic reviews focusing on sexual 
literacy and sexual health in adolescents with CP.
Results: 
Findings highlight the importance of inclusive and developmen-
tally appropriate sexual education. Adolescents with CP desire 
intimate relationships but experience fewer opportunities. Health 
literacy is often limited, affecting informed decision-making.
Conclusion: 
Sexuality must be recognised as a legitimate need and right 
of adolescents with CP. A multidisciplinary, respectful, and 
accessible approach to sexual education is crucial. Tailored 
educational content, training for professionals, and support 
for families are necessary to foster autonomy, self-esteem, and 
protection from abuse in this vulnerable population.
Keywords: 
cerebral palsy; adolescence; sexuality; sexual education
Kovačec Hermann / Rehabilitacija - letnik XXIV, št. 1 (2025)
55
UVOD
Cerebralna paraliza (CP) je klinična diagnoza, ki opredeljuje 
skupino motenj gibanja in drže, kognitivnih zmožnosti, motenj 
hranjenja in komunikacije ter motenj procesiranja dražljajev, 
ki so posledica okvare razvijajočih se možganov otroka v času 
pred rojstvom, med njim ali po njem (1). CP se pojavi pri 1,5 na 
1.000 živorojenih otrocih (2). Otroke in mladostnike s CP lahko 
razvrstimo v eno od petih stopenj glede na funkcijo grobega 
gibanja, in sicer po Sistemu za razvrščanje otrok s CP (angl. Gross 
Motor Function Classification System, GMFCS) (3). Poleg težav 
na področju gibanja mladostniki s CP pogosto doživljajo tudi 
izzive na področju zaznavanja in procesiranja dražljajev, pa tudi 
na področju višjih spoznavnih funkcij in vedenja (1). Z vse večjim 
številom mladostnikov s CP, ki dosežejo odraslost, so težave, 
povezane s prehodom v odraslo dobo, postale vse bolj očitne (4). 
Za mladostnike s CP je ta prehod še posebej zahteven zaradi pridru-
ženih oviranosti, saj morajo najti poklicno pot, doseči neodvisnost 
od staršev ter vzpostaviti intimne in spolne odnose (5). Spolnost 
predstavlja temeljno dimenzijo človeškega življenja. Svetovna 
zdravstvena organizacija (SZO) jo opredeljuje kot "temeljni vidik 
človeškega življenja, ki vključuje spolno identiteto, usmerjenost, 
užitek, intimnost in reprodukcijo. Spolnost se izraža skozi misli, 
fantazije, želje, prepričanja, vrednote, vedenje, prakse, vloge in 
odnose". SZO poudarja, da mora biti spolno zdravje dostopno 
vsem posameznikom, ne glede na njihove telesne ali kognitivne 
omejitve (6).
Dostopne literature na področju spolnosti adolescentov s CP je 
malo. Opravljene raziskave Wiegerinkove pri mladostnikih in 
mladih s CP (7-11) so prispevale nekaj pomembnih ugotovitev na 
tem področju. Njene raziskave se osredinjajo na spolno aktivnost 
oseb s CP predvsem v kontekstu njihovih socialnih odnosov. 
Mladostniki s CP se soočajo z enakimi razvojnimi nalogami 
kot njihovi vrstniki, vključno z oblikovanjem spolne identitete, 
razvijanjem medosebnih odnosov in raziskovanjem spolnosti. 
Vendar so zaradi telesnih in komunikacijskih omejitev pogosto 
prikrajšani za ustrezne informacije in podporo pri razvoju zdrave 
spolnosti (7). Ugotovite Wiegierinkove kažejo, da osebe s CP 
sicer hodijo na zmenke, vendar začnejo spolno aktivnost kasneje 
kot njihovi zdravi vrstniki; manj je verjetno, da bodo njihove 
izkušnje vključevale romantične odnose, pogosto se srečujejo 
z zavračanjem s strani drugih (7, 11). Namen tega prispevka je 
raziskati trenutno znanje o spolnosti mladostnikov in mladih 
odraslih s CP ter izpostaviti manjkajoča področja za nadaljnje 
izobraževanje in nadaljnje raziskave.
METODE 
V zbirki PubMed smo s pomočjo ključnih besed (angl. »sexuality« 
OR »sexual education« AND »cerebral palsy« AND »adolescen-
ce«) poiskali vse do sedaj objavljene sistematične preglede. Iskanje 
je zajelo vse objave do maja 2025. Vključitvena merila so bili 
članki, ki so bili dostopni v celoti, in so obravnavali spolnost 
pri mladostnikih s CP, mlajših od 18 let, objavljeni v angleškem 
jeziku. Izključitvena merila: raziskave, v katerih niso poročali o 
spolnosti pri mladostnikih s CP, metaanalize in randomizirane 
raziskave ter raziskave, ki niso bile objavljene v angleškem jeziku.
REZULTATI
S pomočjo ključnih besed smo našli 40 člankov (Slika 1). Izločili 
smo podvojene članke ter članke, ki niso izpolnjevali vključitvenih 
meril. 
V končno analizo smo vključili dva sistematična pregleda, ki 
obravnavata različne vidike življenja mladostnikov s CP, vključno 
s socialnimi in spolnimi odnosi, zdravstveno pismenostjo ter 
prehodom v odraslost. 
Sistematični pregled Dingove s soavtorji (12) je vključeval 11 
raziskav, ki so skupaj zajele 363 mladih oseb s CP v starosti od 
13 do 38 let, pri čemer je bila povprečna starost v posameznih 
raziskavah od 16 let in 2 meseca (SO 1,3) do 29 let in 9 mesecev 
(SO 4,6). Šest raziskav je zajelo posameznike s CP vseh stopenj 
GMFCS (I.–V., skupaj n = 172). Večina udeležencev (66 %) je 
bila brezposelnih in iskalcev zaposlitve ali pa še v šolanju. Čeprav 
jih je večina zaključila srednjo šolo, jih je le 26 % nadaljevalo 
izobraževanje na višji ravni. Glede bivanjskih pogojev jih je 
79 % živelo s starši, 21 % jih je živelo samostojno (sami ali s 
partnerjem/sostanovalci). Večina udeležencev raziskave je bila 
samskih, z omejenimi izkušnjami z zmenki.
Čeprav se je pregled dotaknil tudi izobraževanja o spolnosti in 
spolnem zdravju, ni bil namenjen zgolj tem področjem. Glavni 
cilj pregleda je bil raziskati več ključnih področij, povezanih 
z zdravjem mladih s CP, vključno z zdravstveno pismenostjo, 
prilagojene vsebine, usposabljanje strokovnjakov in podpora 
družinam.
Ključne besede: 
cerebralna paraliza; mladostništvo; spolnost; spolna vzgoja
Kovačec Hermann / Rehabilitacija - letnik XXIV, št. 1 (2025)
56
prehodom v odraslost, samopomočjo in samospoštovanjem. 
Spolnost je bila ena od številnih tem, ki so bile izpostavljene. 
Na področju spolnosti so rezultati iz treh vključenih raziskav 
v pregledu Dingove pokazali, da so mladi s CP poročali o zelo 
omejenem dostopu do informacij o spolnosti. Teme, povezane 
s spolnostjo, so bile pogosto opisane kot »kontroverzne«, ki se 
jih starši, strokovnjaki in celo vrstniki brez oviranosti pogosto 
izogibajo. Mladostniki s CP so izrazili frustracije, ker niso vedeli, 
kam se obrniti po zanesljive informacije. Posebej so izpostavili 
izzive pri pridobivanju informacij o intimnih odnosih, spolni 
identiteti in reproduktivnem zdravju. 
Ena izmed raziskav v pregledu Dingove je izpostavila, da so imeli 
mladostniki s CP težave pri iskanju informacij zaradi nezadostnega 
strokovnega znanja zdravstvenih delavcev o specifičnih vpraša-
njih, povezanih z življenjem s CP v mladostništvu in v odrasli dobi. 
Pomanjkanje specializiranega znanja med zdravniki in terapevti 
je pogosto pripeljalo do občutkov frustracij, saj so mladostniki 
s CP pogosto naleteli na ovire pri iskanju potrebnih informacij 
glede intimnih odnosov, spolne identitete in reproduktivnega 
znanja (12). Mladostniki so pogosto iskali odgovore tudi izven 
uradnega zdravstvenega sistema, pri družinskih članih, vrstnikih 
ali mentorjih. Tudi z lastnim raziskovanjem in iskanjem dodatnih 
informacij so ugotovili, da je na voljo zelo omejeno število vero-
dostojnih in zanesljivih virov informacij (12).
Podobne ugotovitve je izpostavila tudi Lawlorjeva s soavtorji, ki 
je v sistematični pregled vključila 13 raziskav (13). Od tega je 
bilo deset raziskav kvalitativnih in tri kvantitativne raziskave, ki 
so skupno zajele 497 mladih oseb s CP in 56 skrbnikov. Devet 
raziskav se je osredinilo na izkušnje mladih s CP, vključno z 
odraslimi, ki so prehod v odraslo dobo že zaključili, tri raziskave 
pa so vključevale samo mnenja staršev. Ena raziskava je zajemala 
oba vidika. 
Tudi ta sistematični pregled ni bil osredinjen izključno na spolnost, 
temveč je celostno obravnaval izzive, s katerimi se srečujejo 
mladi s CP pri prehodu v odraslost. Ena od izpostavljenih tem v 
sistematičnem pregledu Lawlorjeve s soavtorji je bila spolnost 
in partnerski odnosi, ki jih je preučevalo devet raziskav. Ena od 
kvantitativnih raziskav je pokazala, da 80 % udeležencev raziskave 
še nikoli ni imelo romantičnega partnerja. Druga raziskava je 
Slika 1. Rezultati pregleda literature po smernicah PRISMA.
Figure 1. Results of literature review according to PRISMA guidelines.
Kovačec Hermann / Rehabilitacija - letnik XXIV, št. 1 (2025)
57
poročala, da 56 % mladostnikov s CP še ni imelo izkušenj z 
zmenki, 59 % pa ni imelo izkušenj s francoskim poljubljanjem. 
Samo 40 % jih je poročalo o spolnih izkušnjah (13). Kvalitativni 
podatki tega sistematičnega pregleda so potrdili to ugotovitev, saj 
so mladostniki s CP kljub izraženi želji po vključevanju v spolne in 
intimne odnose poročali o splošnem pomanjkanju izkušenj na tem 
področju. Zaradi nezmožnosti doseganja primerljivih razvojnih 
mejnikov kot njihovi vrstniki, so nekateri izražali žalost in razo-
čaranje. Mladostniki in mladi s CP sicer izražajo željo po vstopu 
v partnerske odnose in po spolni aktivnosti, vendar se soočajo z 
različnimi ovirami. Te vključujejo pomanjkanje zasebnosti, zlasti 
v primeru uporabe osebnih asistentov in pomanjkanje dostopa 
do ustreznih informacij o spolnosti. Poleg tega so mnogi mladi 
s CP zaradi svojih zmanjšanih zmožnosti na različnih področjih 
funkcioniranja stigmatizirani, kar vpliva na njihovo zmožnost 
vzpostavljanja in vzdrževanja intimnih odnosov. Več raziskav 
v pregledu je izpostavilo, da so tako mladi kot njihovi skrbniki 
občutili nelagodje pri pogovorih o spolnosti. Odsotnost informacij 
in izogibanje tej temi sta bila prepoznana kot pomembni oviri pri 
vključevanju v intimnost.
Oba sistematična pregleda literature izpostavljata izjemno po-
membnost spolne vzgoje in podpore v obdobju prehoda v odraslost. 
Mladostniki s CP pogosto poročajo, da potrebujejo informacije 
o spolnosti, vendar to ni pogosto vključeno v rehabilitacijske 
programe (12, 13).
RAZPRAVA
Ugotovitve obeh sistematičnih pregledov (12, 13) potrjujejo, da 
so potrebe mladostnikov s CP na področju spolnosti in spolne 
vzgoje pogosto spregledane, premalo raziskane in sistemsko 
zanemarjene. Spolno zdravje teh mladostnikov je izpostavljeno 
številnim dejavnikom tveganja, pri čemer pogosto ostajajo brez 
ustreznih informacij, podpore ali dostopa do storitev, ki bi bile 
prilagojene njihovim zmožnostim in razvojnim potrebam.
V obeh sistematičnih pregledih je bilo ugotovljeno, da se mlado-
stniki in mladi odrasli s CP pogosto soočajo s številnimi izzivi pri 
razvoju spolnosti, odnosov in v prehodu v odraslost. Spolnost je 
ključni del osebne in socialne identitete, vendar se zdi, da je pri 
mladih s CP pogosto prezrta in podcenjena, tako v rehabilitacijskih 
programih kot v širšem družbenem okolju (12, 13).
Ugotovitve tega pregleda literature kažejo, da mladostniki s CP 
izražajo podobne potrebe po intimnosti, partnerskih odnosih in 
spolnosti kot njihovi vrstniki brez gibalne oviranosti, vendar se 
soočajo s številnimi dodatnimi ovirami. Te vključujejo omejeno 
mobilnost, stigmatizacijo, premajhen dostop do prilagojene spolne 
vzgoje in pomanjkanje ustrezne podpore s strani strokovnjakov 
in družine (12). 
Kot navaja tudi Wiegerinkova s soavtorji (7), mladostniki s CP 
pogosto doživljajo omejen dostop do socialnih priložnosti, kar 
negativno vpliva na razvoj partnerskih odnosov in intimnosti. 
Telesne omejitve, pa tudi družbeni stereotipi, ki mladostnikom s 
CP pogosto pripisujejo aseksualnost ali infantilnost, pomembno 
vplivajo na njihovo samopodobo in izražanje spolnosti. 
To potrjujejo tudi rezultati pregleda Dingove s soavtorji (12), ki 
so izpostavili, da mladostniki in mladi odrasli s CP pogosto kažejo 
nizko raven zdravstvene pismenosti, kar lahko neposredno vpliva 
na njihovo sposobnost sprejemanja informiranih odločitev v po-
vezavi s spolnostjo, zaščito in partnerskimi odnosi. Te ugotovitve 
dopolnjuje tudi raziskava Manganellove (14), ki navaja, da nizka 
raven zdravstvene pismenosti pri zdravih mladostnikih vodi do 
napačnih odločitev glede zdravljenja, nižje uporabe preventivnih 
ukrepov in zmanjšane sposobnosti obvladovanja kroničnih stanj. 
Verjetno lahko sklepamo, da so pri mladostnikih s CP posledice 
še izrazitejše, saj so poleg komunikacijskih in kognitivnih ovir 
pogosto močno odvisni od drugih oseb, kar dodatno otežuje 
njihovo avtonomijo na področju spolnosti. 
Poleg informacijske prikrajšanosti je pri mladostnikih s CP po-
memben tudi družbeni vidik. Lawlorjeva s soavtorji v pregledu 
(13) poudarja, da prehod v odraslost za mladostnike s CP pogosto 
pomeni tudi izgubo nekaterih strukturiranih podpornih sistemov, 
kar lahko poveča občutek izolacije in zmanjšane samostojnosti. Na 
spolnem področju to pomeni, da številni mladostniki s CP nimajo 
možnosti pridobiti ustreznih informacij ali osebnih izkušenj, kar 
vpliva na njihovo samozavest, oblikovanje identitete in zmožnost 
oblikovanja partnerskih odnosov. Wiegierinkova s soavtorji (7) 
v raziskavi ugotavlja, osebe s CP pogosto nimajo zadostnega 
znanja o spolnosti v primerjavi z njihovimi zdravimi vrstniki, 
kar je posledica pomanjkljive spolne vzgoje. Kljub vse pogostejši 
uporabi interneta kot vira zdravstvenih informacij so zdravstveni 
delavci še vedno najpogostejši in najbolj zaupanja vreden vir 
informacij (15). Zato je ključnega pomena, da imajo zdravstve-
ni delavci ustrezno znanje in izkušnje pri obravnavi mladih z 
nevrološkimi motnjami, ki izvirajo iz otroštva, kot je CP (16, 
17). Ob upoštevanju pomanjkanja znanja zdravstvenih delavcev, 
opisanega v pregledu Dingove (12), bi dodatno izobraževanje s 
poudarkom na invalidnosti, celostni obravnavi skozi življenjsko 
obdobje ter vključevanju v vsakdanje življenje lahko prispevalo 
k bolj celoviti in usklajeni oskrbi mladostnikov in mladih s CP 
tako v skupnosti kot v bolnišničnem okolju. Ta vrzel v izobrazbi 
je še posebej izrazita, saj osebe s CP potrebujejo bolj specifične 
informacije, ki obravnavajo spolne izzive, povezane z njihovimi 
zmožnostmi funcioniranja(8). 
Higgins navaja, da pomanjkljivo znanje na področju spolnosti 
lahko vodi v povečano ranljivost za spolno zlorabo in pomanjkanje 
osnovnega znanja o varnih spolnih praksah ter o dinamiki odnosov 
(17). Mladostniki s CP so ranljiva skupina, ki se lahko sooča tudi z 
večjim tveganjem za spolno zlorabo, kar je povezano z različnimi 
dejavniki, kot so omejena telesna mobilnost, komunikacijske 
ovire, pomanjkanje informacij o spolnosti in zlorabah ter socialna 
izolacija. Raziskave so pokazale, da so ti mladostniki zaradi teh 
dejavnikov pogosto izpostavljeni večjemu tveganju za spolno 
zlorabo v primerjavi z drugimi vrstniki (18, 19). Vključevanje 
spolne vzgoje v rehabilitacijo bi bilo lahko ključno za zmanjšanje 
stigmatizacije in povečanje vključevanja mladih s CP v spolne 
in romantične odnose.
Kovačec Hermann / Rehabilitacija - letnik XXIV, št. 1 (2025)
58
ZAKLJUČEK
Pregled literature kaže na potrebo po bolj celovitem pristopu 
k spolnosti mladostnikov s CP, ki presega zgolj medicinski ali 
biološki vidik. Pristop bi moral vključevati psihosocialno pod-
poro, prilagojeno izobraževanje, razbijanje stigme in krepitev 
avtonomije, da bi mladostnikom s CP omogočili enakovreden 
in zdrav spolni razvoj. Spolna vzgoja bi morala biti prilagojena 
vsakemu posamezniku, upoštevajoč njegovo raven sposobnosti, 
zmožnosti in želje po samostojnosti. 
Prihodnje raziskave bi lahko raziskale vpliv različnih pristopov k 
spolni vzgoji na samospoštovanje in spolno aktivnost mladostni-
kov s CP, z namenom ustvariti bolj ciljno usmerjene intervencije. 
Prav tako bi bilo koristno preučiti, kako lahko zdravstveni delavci 
in starši bolje podprejo mladostnike s CP pri razumevanju in 
izražanju lastnih spolnih potreb. Raziskave bi morale vključevati 
predvsem mlade odrasle osebe s CP, da bi lahko bolje razumeli 
spremembe in izzive, s katerimi se soočajo pri prehodu v odraslost.
Literatura: 
1. Bax M, Goldstein M, Rosenbaum P, Leviton A, Paneth N, 
Dan B, et al. Proposed definition and classification of cerebral 
palsy, April 2005. Dev Med Child Neurol. 2005;47(8):571-6.
2. McIntyre S, Goldsmith S, Webb A, Ehlinger V, Hollung 
SJ, McConnell K, et al. Global prevalence of cerebral 
palsy: a systematic analysis. Dev Med Child Neurol. 
2022;64(12):1494-506.
3. Palisano R, Rosenbaum P, Walter S, Russell D, Wood E, 
Galuppi B. Development and reliability of a system to classify 
gross motor function in children with cerebral palsy. Dev Med 
Child Neurol. 1997;39(4):214-23.
4. Strauss D, Shavelle R. Life expectancy of adults with cerebral 
palsy. Dev Med Child Neurol. 1998;40(6):369-75.
5. Donkervoort M, Roebroeck M, Wiegerink D, Van der Heij-
den-Maessen H, Stam HJ. Determinants of functioning of 
adolescents and young adults with cerebral palsy. Disabil 
Rehabil 2007;29:453-63.
6. World Health Organization (WHO). Defining sexual health: 
report of a technical consultation on sexual health, 28–31 
January 2002, Geneva. Geneva: World Health Organization; 
2006. Dostopno na: http://www.who.int/reproductivehealth/
topics/gender_rights/defining_ sexual_health.pdf, vpogled 
12.05.2025 (citirano 15. 3. 2025).
7. Wiegerink DJ, Roebroeck ME, Donkervoort M, Stam HJ, 
Cohen-Kettenis PT. Social and sexual relationships of ado-
lescents and young adults with cerebral palsy: a review. Clin 
Rehabil. 2006;20(12):1023-31. 
8. Wiegerink D, Roebroeck M, Bender J, Stam H, Cohen-Kette-
nis P; Transition Research Group South West Netherlands. 
Sexuality of young adults with cerebral palsy: experienced 
limitations and needs. Sex Disabil. 2011;29(2):119-28. 
9. Wiegerink DJ, Roebroeck ME, Donkervoort M, Cohen-Kette-
nis PT, Stam HJ; Transition Research Group South West 
Netherlands. Social, intimate and sexual relationships of 
adolescents with cerebral palsy compared with able-bodied 
age-mates. J Rehabil Med. 2008;40(2):112-8. 
10. Wiegerink DJ, Roebroeck ME, van der Slot WM, Stam 
HJ, Cohen-Kettenis PT; South West Netherlands Transiti-
on Research Group. Importance of peers and dating in the 
development of romantic relationships and sexual activity 
of young adults with cerebral palsy. Dev Med Child Neurol. 
2010;52(6):576-82. 
11. Wiegerink DJ, Stam HJ, Ketelaar M, Cohen-Kettenis PT, 
Roebroeck ME. Personal and environmental factors contri-
buting to participation in romantic relationships and sexual 
activity of young adults with cerebral palsy. Disabil Rehabil. 
2012;34(17):1481-7. 
12. Ding JY, Cleary SL, Morgan PE. Health literacy in adolescents 
and young adults with cerebral palsy: a mixed methods syste-
matic review. Disabil Rehabil. 2024;46(24):5717-29. 
13. Lawlor G, Ryan A, Battault O, Brown L, Peppard D, Mockler 
D, et al. The transition to adulthood from the perspectives 
of young people with cerebral palsy and their caregivers: 
a systematic literature review. Child Care Health Dev. 
2025;51(2):e70036. 
14. Manganello JA. Health literacy and adolescents: a fra-
mework and agenda for future research. Health Educ Res. 
2008;23(5):840-7. 
15. Oliver S, Douglas J, Winkler D, Pearce C, Minter ER, Jarman 
KH, et al. The healthcare needs and general practice utilization 
of people with acquired neurological disability and complex 
needs: a scoping review. Health Expect. 2022;25(6):2726-45. 
16. Colver A, Rapley T, Parr JR, McConachie H, Dovey-Pearce 
G, Le Couteur A, et al. Facilitating the transition of young 
people with long-term conditions through health services from 
childhood to adulthood: the Transition research programme. 
Southampton (UK): NIHR Journals Library; 2019.
17. Gray SH, Byrne R, Christensen S, Williams D, Wylie M, 
Fowler E, et al. Women with cerebral palsy: a qualitative 
study about their experiences with sexual and reproducti-
ve health education and services. J Pediatr Rehabil Med. 
2021;14(2):285-93. 
18. Higgins D. Sexuality, human rights and safety for people 
with disabilities: the challenge of intersecting identities. Sex 
Relation Ther. 2010;25(3):245–57. 
19. Horner-Johnson W, Drum CE. Prevalence of maltreatment 
of people with intellectual disabilities: a review of recen-
tly published research. Ment Retard Dev Disabil Res Rev. 
2006;12(1):57-69. 
Kovačec Hermann / Rehabilitacija - letnik XXIV, št. 1 (2025)
59