Cesta^Ko*janskegTodre^^?3230 Šentjur Telefon 03/ 749 26 00. Gsm 041 596 790 Marko Diaci: »Med vodilnimi ni nikogar, ki bi dolgoročno strateško načrtoval razvoj občine.« 5 F KS in gasilci v boju -za oslovo senco? Miha Iskra: »V krilih se telovaditi« »Že od malega sem hotela biti najboljša na svetu!« S^Kztj S Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2010 352(497 4 šentjur) i 0097566,1 IS5N 1 144-o73a 75007 GOB155 o Posoda -20% Brezplačno šivanje zaves )MV\KlS .fUtJo./ skskss MOJ DOM v trgovini Rssevna Mesini trg 4, Šentjur ■ M Tel.: 03-747-23-50 E=a£l a«nu tJ| j vc l u\\ii I r I www.trgovinejager.com r 1AGER TRGOVINE Čokolada Milka, 300 §, celi lešniki 1.95« 20 let tekstil -JAGER t darilo! 2x piščanec Perutnina Ptuj gratis!!! HHKB2GHK M Odslej v trgovini Jager Šentjur oblačila MUSTANG MUSTANG -tC I E A N S Konvekcijska pečica HLO-3322, 230 V, 50 Hz, moč 1350 W, nežno kuhanje z vročim zrakom, brez maščob in z ohranjenimi vitamini, za cvrtje, pečenje, praženje, pečenje na žaru, dušenje, tajanje, segrevanje, do 45 % manjša poraba energije _ od navadne pečice, termostat 0-250 'C, 12 l prostornine, 60-minutni timer z zvočnim signalom na koncu, vstavek za kuhanje v pari, klešče, nabodala za žar e IdAMI Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 25.01.2010 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo! GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade «..... ANTON KOŽELJ, tel.: 03/ 749 21 51 Ljubljanska cesta 26, fax.: 03/ 749 21 50 3230 Šentjur gsm: 041/ 771 151 RCA 320-2, 320-2E, RCA380, 380-E STREMIMO V PRIHODNOST Gozdarski vitli Tajfun BOLJŠA KVALITETA REZALNO CEPILNI STROJI RCA 400 joy TAJFUN Planina d.o.o. Planina 41/a Sl - 3225 Planina pri Sevnici Tel: +386/3 7464400Fax: +386/3579 1241 E-mail:prodaja@tajfun.si www.tajfun.si JLj 'Jr 1 Ali (dovolj) ljubim svojega župana? Vprašanje je seveda provokacija; župana se Pač spoštuje ali ne spoštuje, ceni ali ne ceni, ljubi pa se ga res le izjemoma. Seveda ne gre na splošno za katerega koli župna, temveč čisto konkretno za aktualnega šentjurskega župana Tisla. Res bi bilo brez veze, če bi se spraševal po svojih čustvih do celjskega Šrota, Malovrha ali še koga drugega iz bogate šentjurske županske preteklosti, ki jih velikanska večina občanov ne pozna niti po imenu, kaj šele, da bi kaj vedeli o njihovi zapuščini. Vprašanje iz naslova sem si postavil, ko me je dober znanec mimogrede s pomenljivim glasom pobaral, kako kaj shajam s svojim Prijateljem Tislom. »Prijatelja«, sem razumel, je postavil pod narekovaje. Moram priznati, da me je njegovo retorično vprašanje kar presenetilo, da ne rečem pretreslo. Je že res, da sem na Tislov račun v preteklih letih napisal marsikatero gorko, morda tudi hudobno, toda to, da me celo znanci imajo za Tislovega sovražnika, mi je dalo misliti. Sem Tislu ta leta res delal krivico? Sem s svojim pisanjem morda res tako radodarno pljuval po njem, kot se reče v prispodobi, da je v očeh občanov postal žrtev, ki jo je treba zaščititi? Če se je to res zgodilo, potem gre seveda za hudo pomoto. Iz več razlogov. Najprej vsekakor zato, ker je v mojih očeh Tisel pravzaprav pozitivna osebnost. Fasciniran sem nad njegovo dobrohotnostjo in neverjetno količino lahkotnega sproščenega optimizma, ki ga dan za dnem razsipava okrog sebe. Očitke, tudi takšne, ki bi koga drugega sesuli, on enostavno presliši in gre nasmejan naprej po svoji poti. Osebnost s takšnim karakterjem je brez dvoma pomembna za identifikacijo za vsako družbeno skupnost, zlasti še našo, ki se še ni otresla imidža občine pokojnega dobrotnika iz Negove, občani pa okrog sebe najraje vidimo povsod lopove, tatove, egoistične politike, požrešne menedžerje itd. ... Ni kaj, v tem pogledu bi človek kar moral pritrditi podžupanu Koržetu, ki v Tislu vidi šentjurskega Ghandija. Če bi tu končal, se mi sploh ne bi bilo treba spraševati, ali ga dovolj »ljubim«. Težava je v tem, da ima Tislova ghandijevska zgodba tudi črne luknje, njegova osebnost pa tudi drugo plat medalje. Tisel se namreč ne trudi biti niti svetnik niti modrec, kakršnega bi jaz rad videl na županskem prestolu, temveč je podobno kot mi navadni smrtniki zelo krvav pod kožo. Od njega pričakujem in zahtevam, da bi bil vedno na razpolago za moje in skupno dobro, on pa niti pod razno ni pripravljen zanikati svojega ega. Kar je seveda naravno, toda tudi povsem dovolj, da se moja ljubezen do njega kot župana zamaje kot travna bilka v poletni nevihti. Toda, ali bi ga lahko v mojem zahtevnem srcu uspešno nadomestili Korže, Erjavec, Artnak, Cekvenik ali Diaci, ki nam jih bodo v jeseni kot Tislovo alternativo ponudile šentjurske stranke? Hm, ne bi dal roke v ogenj. Toda, glavnega dobitka ni možno zadeti, ne da bi prej kupili srečko! F. Kovač Toda, ali bi ga lahko v mojem zahtevnem srcu uspešno nadomestili Korže, Erjavec, Artnak, Cekvenik ali Diaci, ki nam jih bodo v jeseni kot Tislovo alternativo ponudile šentjurske stranke? Hm, ne bi dal roke v ogenj. Toda, glavnega dobitka ni možno zadeti, ne da bi prej kupili srečko! Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Gašper Gobec Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 24. februar 2010 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056. Z OBČINSKEGA SVETA “Erika Kosi” pride na občinski svet Konec decembra so šentjurski občinski svetniki izpeljali 23. sejo v mandatu in hkrati zadnjo v lanskem letu Za razliko od lani so bili tokrat prisotni tako taborniki kot skavti, ki so po sedaj že ustaljeni navadi županu mag. Štefanu Tislu izročili betlehemsko luč miru. Tisel je pokazal obvladovanje taborniških pozdravov, medklic iz svetniških klopi pa je ugotavljal, da je bilo znanje pridobljeno na poletni ekskurziji s taborniki v Makedoniji. Ko je župan ravno hotel reči, da se naslednji konec leta spet vidijo, se je ugriznil v jezik (jeseni bodo lokalne volitve, op. p.), avditorij pa je ob tem nemudoma poživahnil. Na dnevnem redu se tudi tokrat ni znašel na prejšnji seji umaknjen odlok o odmeri komunalnega prispevka, pa tudi drugače med ducat točkami ni bilo takšne, ki bi lahko sejo, po kateri je na sporedu tradicionalna večerja, predolgo zavlekla. Diacijev predlog soglasno podprt Pri potrjevanju zapisnika s prejšnje seje je mag. Marko Diaci (SMS) predlagal, da se na naslednji seji Zašiljene Robert Polnar: »Če občinskemu vodstvu nastavimo ogledalo, ugotovimo, da mu poveljuje suhoparni vodja, članstvo pa tvori galerija brezupno enoličnih javnih profilov, ki so nenehno v specialni vojni s samimi seboj. Nikoli niso kreatorji, vedno so le sledilci.« opravi razprava o odgovorih občinske uprave na njegova vprašanja z zadnjih treh sej (od aprilske, op. p.) v povezavi z nekdanjo vodjo službe za komunalo in investicije Eriko Kosi. Po njegovem odgovori niso bili podani konkretno oz. so kontradiktorni in ne podajajo dejanskih vzrokov. Pri glasovanju je njegov predlog podprlo 19 svetnikov, ob tem nihče ni dvignil kartončka za opredelitev proti ali vzdržan. Redarji še naprej z vojniškim grbom Druga obravnava odloka o medobčinskem inšpektoratu ter redarstvu je izzvenela v razpravi o sedežu tega organa, saj je Robert Polnar (LDS) novembra predlagal, da bi ga gostila največja od osmih vključenih občin, torej Šentjur. Direktor OU Jože Palčnik ideji o sedežu redarjev v Šentjurju ni bil naklonjen, ker s tem ne bi bistveno pridobili, poleg tega naj ne bi razpolagali z ustreznimi prostori, pa tudi pri drugih občinah bi lahko naleteli na nasprotovanja. Redarska služba nas bo za leto 2009 stala 41 tisočakov, pri čemer bo država povrnila polovico stroškov. Naslednje leto se bo skupna občinska uprava okrepila z vozili in morda tudi prenosnim radarjem. Svetnik Polnar je pri obrazložitvi glasu kot že novembra ponovil, da bi moral sedež biti v Šentjurju, po njegovem pa je bil predlog zavrnjen z »značilno zaspano ravnodušnostjo«, odlok pa Zašiljene Jože Korže: »Na novi cesti na Ponikvi je podnevi tema, zaradi množice kandelabrov. Ponoči je pa le vsak drugi prižgan.« je označil z besedami »papirnata struktura lahkokruharskemu volonterstvu«, ki ga izvaja občinsko vodstvo. Podžupan Jože Artnak (LDS) je na razpravo člana svoje svetniške skupine dejal, da bo svetniška skupina LDS glasovala za predlog odloka, obenem pa mu glede ambicioznosti šentjurske občine pritrdil. Podžupan Florjan Cveto Erjavec (SD) je svaril pred reakcijami iz drugih občin, saj bi se na koncu lahko zgodilo, da bi Šentjur moral potem ustanavljati svojo redarsko službo, a je država potem ne bi polovično sofinancirala. Na koncu je proti glasoval zgolj en svetnik. Nova lokalna pravila javnega reda in miru V drugi obravnavi o novem odloku o JRM so v dokument vključili, da na neograjena otroška igrišča ni dovoljeno voditi živali, ob ograji pa je to možno. Odslej bo prekršek, če vam bo kdo na javnih parkirnih prostorih na vozila zataknil reklamne lističe. Prav tako bo prepovedano nestrokovno obrezovanje drevja, izložbena okna, ki niso pod spomeniškim varstvom, pa bodo morala biti zglancana in sploh urejena. Kar nekaj reči so iz papirja črtali, saj razne problematike že ureja nadrejena zakonodaja. Tako je npr. z vožnjo po gozdnih poteh in da lahko inšpektor občana tudi samo opozori. Grajski log 2 opremljen do leta 2014 Svetniki so vzdržanim glasom Mire Jazbec (SDS) prižgali zeleno luč za komunalno ureditev naselja Grajski log 2 na Blagovni. V 350 tisočakov vredni infrastrukturi bodo zajeli odkup zemljišč (39 tisočakov), ceste, kolesarske steze, pločnik, javno razsvetljavo (78), vodovod (34), kanalizacijo (110), dokumentacijo (17), odstranjevanje organskih materialov (19) in sanacijo zemljišča (53). Skupna površina meri preko 18 tisoč kvadratnih metrov, neto tlorisnih površin pa bo okoli 4.000 m2. Cena komunalnega opremljanja na enoto parcele bo znašala 24,84 EUR/m2, na kvadrat neto tlorisne površine pa 88,12 EUR. Za lažjo predstavo, od parcele, ki bi merila 600 m2 in imela 200 m2 neto tlorisne površine, bi občina tako zaslužila 16 tisočakov, takih parcel pa bi bilo približno 30. Večina svetilk neustreznih Za najdaljšo razpravo je poskrbela točka o strategiji javne razsvetljave. Še lani je bil zadnji rok za posredovanje načrta javne razsvetljave, letos pa bo treba na okoljsko ministrstvo poslati izsledke obratovalnega monitoringa, kar sta tudi glavna razloga za sprejem dokumenta. Trenutno se na Šentjurskem nahaja 1.405 svetilk, od tega sta 1.002 neustrezni. Stroški in vzdrževanje javne razsvetljave so v letih 2009 in 2010 ocenjeni na 170 tisočakov. Do konca prihodnjega leta naj bi zamenjali četrtino svetilk, vse pa do konca 2016. Poraba naj bi se takrat glede na sedanje stanje znižala za polovico. Ukrepi predvidevajo, da bo svetlobni tok usmerjen navzdol, ponekod bodo nameščene LED svetilke, po polnoči bodo osvetljenost zmanjšali, poleg tega pa bodo vsi stebri imeli svojo oznako. Stroški zamenjave svetilk so ocenjeni na okrog četrt milijona evrov. V primeru takojšnje zamenjave bi se investicija Povrnila v 5 letih. Robert Maruša (SLS) je zastavil več tehnično obarvanih vprašanj 'n pokazal strokovno podkovanost, in obenem nakazal, kje zna projekt skrivati precej višje stroške. Diaci je menil, da bi bilo treba to dejavnost urediti s koncesijo, in obenem navrgel, da so gospodarske javne službe na območju občine katastrofalno urejene. Artnak, ki se vedno bolj vnema za ekološke teme, je pozval, da je treba k tej problematiki aktivneje Pristopiti, in to ne samo zaradi zahtev države. Erjavec je kritiziral občinsko pripravo, češ da ni pravočasno sledila trendom racionalnejšega osvetljevanja. Prav tako menda sploh ni bilo usklajevanja s krajevnimi skupnostmi. Marija Volavšek (SDS) je predlagala varčevanje pri nočnem osvetljevanju cerkva. Polnar je številke za razsvetljavo primerjal s ceno hruševske odbojke in predlagal sledenje minimalnim standardov osvetljevanja ter zmanjšanje števila kandelabrov. Podžupan Jože Korže (SDS) je bil kritičen do pretiranega števila novih drogov javne razsvetljave. Maruša je na koncu ugotovil, da vseskozi govorijo o strategiji, ki je v gradivih sploh niso dobili, ampak 29olj prezentacijo možnih ukrepov. Problem so rešili tako, da so ga »razdelili električarjem« ... Gasilstvo s smernicami za prihodnje desetletje S sprejetjem dolgoročnega programa gasilstva do leta 2020 ima občina poslej več ali manj vse potrebno na tem področju. Manjka sicer še alarmni načrt, ki je v načrtu za prihodnje leto. Občina je v obdobju 2003-2007 za požarno varnost namenjala 1,67 % iz sredstev primerne porabe, priporočilo vlade pa je 2,5 %. V letu 2009 so imela društva na območju občine 36 intervencij, na terenu pa je bilo 963 gasilcev, ki so takrat opravili 3521 delovnih ur. V 11 prostovoljnih gasilskih društvih na območju občine je 1.458 članov, od katerih v operativnih enotah 437 gasilcev. Naslednje leto bodo 110-letnico gasilstva slavili pri PGD Lokarje, kjer prihodnje leto načrtujejo nakup novega vozila. Gasilska domova v Šentjurju in na Planini ne zagotavljata funkcionalnosti in potrebnih prostorov glede na kategorizacijo društev, gasilska garaža na Prevorju pa je popolnoma neprimerna za delovanje društva. Erjavec je v razpravi omenjal, da gasilstvo ni ustrezno vključeno v občinski program zaščite in reševanja, da ni bolj ambiciozno navedena izgradnja novih domov, pogreša pa tudi intervencijsko enoto. Janko Cerkvenik (N.Si) je kot eden od pripravljavcev programa dejal, da so ocenili, da sta tovrstni enoti v Celju in Šmarju dovolj, saj bi bila organizacija šentjurske enote nerentabilna. Korže je na koncu pribil, da je to ena redkih strategij, v katere verjame (!?, op. p.). Lovljenje vlaka za starostnike na Planini Zaradi znane dobjansko-šentjurske tekme (v Dobju se ne mislijo predati, op. p.) za dislocirano enoto doma starejših so si bili svetniki enotni, da je treba biti pozoren, »da vlak ne bi odpeljal v Dobje, Štore ali kam drugam«, zato so podprli javni interes za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, ki bi na Planini na koncu omogočil 36 postelj za starostnike. Delno bi preuredili zdravstveno postajo, med njo in šolsko stavbo pa bi umestili še prizidek. Sprva je bilo kot sklep predvideno, da bo šlo za družbo z omejeno odgovornostjo s solastništvom občine, ki bi kot svoj vložek prispevala zemljišče. Temu je nasprotoval Polnar, ki je želel podrobneje vedeti o lastniških razmerjih, dejanskem vložku investitorja, opozoril pa je tudi, da bo bodoča firma lahko najemala dolgoročne kredite s poroštvom občine, s tem pa se odpirajo možnosti dodatnega zadolževanja. Diaci je dejal, da obstajajo tudi za občino manj tvegani načini statusnega partnerstva in na koncu uspešno predlagal sklep, ki so ga sprejeli na odboru za proračun ter občinsko premoženje, in sicer, da se pred nadaljevanjem postopka pripravi poslovni načrt ter oceno ekonomske izvedljivosti projekta. Pri točki razno je Polnar, že na drugi seji zapored, pohvalil župana, da za razliko od lani ni omenjal župe, ki bi se hladila. Sledilo je obdarovanje svetnikov, ki so se veselo postavili v gosji red, po večerji pa je slivniška vinska kraljica Romana Mansutti ponudila degustacijo pridelkov s svetohelenskih pobočij. Ob dobri kapljici je najvztrajnejša svetniška združba druženje končala z igrico sestavljanja nove šentjurske vlade. Pobude in vprašanja Sebastjana Jakliča je morila parkirna problematika pri blokih na Cesti Miloša Zidanška. Isti svetnik je ugotavljal, da je pešpot ob Pešnici že dlje časa totalna katastrofa ... Artnak je predlagal, da se prouči možnost, da bi od distributerja zemeljskega plina pobrali nekaj koncesnine. Erjavec se je pridušal, da v Resevnini živilski prodajalni na Mestnem trgu preskrba zelo peša, kar je hendikep za starejše prebivalce. Jazbečevo je zanimalo, kaj bo v srednji etaži na Ipavčevi 17, kjer sta sedež RA Kozjansko in rifniška muzejska zbirka, župan pa ji je nemudoma odvrnil, da dogovori z glasbeno šolo potekajo. br PREDSEDNIK ODBORA ZA PRORAČUN IN OBČINSKO PREMOŽENJE MARKO D1ACI: »Med vodilnimi ni nikogar, ki bi dolgoročno strateško načrtoval razvoj občine.« Šentjurski občinski svet ima 11 delovnih teles, v katerih dela 77 strokovnih in političnih aktivnih ljudi. Ti odbori in komisije naj bi vsak na svojem področju predhodno obravnavali zadeve, ki se tako ali drugače dotikajo odločanja na občinskem svetu. Ker je denar bistvo vsake politike, ima Odbor za proračun in občinsko premoženje v tej druščini gotovo osrednje mesto, njegov predsednik mag. Marko Diaci pa je eden od tistih, ki se dobro spoznajo na občinske finance. G. Diaci, vaš odbor je med enajstimi delovnimi telesi občinskega sveta edini, ki na svoje seje vabi tudi medije. Zakaj se drugi odbori tako rekoč skrivajo pred javnostjo? To jaz težko komentiram, boste morali vprašati moje kolege iz drugih odborov. Sam sem zagovornik javnega delovanja in res ne vidim prav nobenega razloga za takšno ali drugačno skrivanje. To, da je občinski Nadzorni odbor menda celo zahteval odstranitev predstavnikov tiska s svoje seje, je za moje pojme sploh nekaj nepredstavljivega. Naša politična kultura je očitno še v povojih in se bomo očitno še dolgo učili demokracije. Znano je, da se pravzaprav vse pomembne odločitve sprejemajo že pred sejami občinskega sveta na tako imenovanih koordinacijah pri županu, ki so tudi za javnost nedostopne. Tudi vi kot predsednik SMS sodelujete na njih in torej pristajate na izključevanje javnosti? Koordinacije sklicuje župan in on je tudi odgovoren za potek teh sestankov. Na teh koordinacijah se bi naj uskladil dnevni red. Osebno ne vidim nobenega razloga, da nanje ne bi vabili tudi medije. Javnost dela je pomemben temelj delovanja javnega sektorja. Opazil sem, da je vaš odbor skoraj edini, ki občinskemu svetu tudi daje konkretne predloge. Vsi drugi se z zelo redkimi izjemami zadovoljujejo s praznimi proceduralnimi floskulami, da je določen akt primeren za obravnavo na občinskem svetu. Imam občutek, da se v vsebino sploh ne poglabljajo in so dejansko povsem nekoristni. Ali ni članstvo v delovnih telesih le nekakšno odlagališče za zveste strankarske kadre, katerih prvi motiv so sejnine? Delovna telesa so v načelu pomembna podpora občinskemu svetu. Kako delajo drugi, ne želim komentirati, naš odbor svoje naloge opravlja vedno zelo resno. Ocenjujem, da so razprave na tem odboru kvalitetne in močno vsebinske. Če bi se jih udeleževal še župan, bi mu bilo verjetno bolj jasno, kam pluje šentjurska barka in da čeri zadolževanja visoko štrlijo iz vode. Je morda to tudi zato, ker vaš odbor funkcionira izrazito opozicijsko? Naš odbor je tako kot vsa delovna telesa sestavljen strankarsko, v njem ima vsaka stranka po enega člana, kar pomeni, da ima v njem prepričljivo večino županova koalicija. Je pa res, da naši člani večinoma razmišljajo samostojno in se manj ozirajo na predpisane strankarske šablone, zato so naše odločitve velikokrat res »izvenserijske«. Zdaj pa je že čas, da preideva na vaše področje, na denar. Kaj so največji problemi občinskih financ oziroma proračuna? Jaz bi dal na prva mesta slabo preglednost ravnanja z občinskim denarjem, neučinkovitost investicij ter kritično zadolževanje. Še najlažje je objektivno govoriti o zadolževanju. Še ob polletju 2007 smo imeli 1,062 milijona € dolgoročnih dolgov, junija lansko leto pa že kar 4,3 milijona €. Če pogledamo primerljive občine, ni nobena tako zadolžena kot mi. Šmarje ima 1,7, Konjice 1,1, Radovljica, (ki nam je zelo podobna), celo samo 0,9 milijonov € dolgov. Poleg tega smo junija lansko leto imeli še okrog 3 milijone € neplačanih računov, veliko celo še iz prejšnjega proračunskega obdobja. V leto 2009 smo namreč vstopili s 4 milijoni predobremenitev proračuna. Naši vodilni sicer vneto zatrjujejo, da zadolžitev še ni kritična, je pa nesporno, da je in bo pritisk anuitet in obresti na proračun dolgoročen in obremenjujoč. Pa zadolževanje niti ne bi bilo takšen problem, če bi šlo za investicije, ki denar vračajo, na primer v komunalno urejanje gospodarstvu namenjenih zemljišč, ampak naše investicije so večinoma »potrošne«. Moram opozoriti še na dejstvo, da država od 2006 dalje dodatno polni naš občinski proračun z okrog 5 milijoni € letno iz naslova dohodnine in davkov, kar pa se pri skupnih investicijah ustrezno ne odraža. Leta 2006 je na primer šlo za investicije 4,5 milijona €, leta 2008 pa kljub dodatnemu zadolževanju samo 7,6 milijona. Nimam pojma, kam je izginila ta razlika. Verjetno je šla za tekoče proračunske odhodke. Ta občinska uprava je očitno kar zapravljiva. Učinkovitost občinskih investicij je nemogoče eksaktno opredeliti, toda to, kar se je dogajalo in se še dogaja okrog Ipavčeve 17 in odbojkarskega igrišča na mivki, bi vsakemu dobremu gospodarju že zdavnaj dalo misliti. Znana je tudi ugotovitev podžupana Artnaka, ki je zadolžen za izgradnjo lokalnih cest, da so naše cestne investicije za okrog 30% prenapihnjene. Kar nedvomno pomeni, da se z javnim denarjem ne ravna gospodarno. Pa še na nekaj je potrebno opozoriti: šentjurski podjetniki v občinske investicije praviloma niso vključeni. Na primer v izgradnjo čiščenja odpadnih voda, kar je sploh največja investicija v zgodovini Šentjurja. Ali to pomeni, da na Občini nimamo dobrih gospodarjev? Lahko bi rekel tudi tako, toda tako od zunaj, ko ne razpolagam z vsemi relevantnimi informacijami, nočem s prstom pokazati na ljudi z imeni in priimki. Dejstvo je, da občinska uprava, ki ji dajejo ritem »ljubiteljski« župan in kar četverica enako občasnih podžupanov, enostavno ne more biti garant optimalnega vodenja občine. Vse preveč je centrov moči, ki vlečejo vsak na svojo stran, župan pa jim mora popuščati, ker pač sam teh stvari ne obvladuje. Neprofesionalni občinski funkcionarji so brez dvoma eden od glavnih vzrokov krize vodenja občine, ki je očitna. Nekateri celo ocenjujejo, da smo tako daleč, da bi na čelu občine potrebovali stečajnega upravitelja. Naši vodilni od volitev do volitev populistično tekmujejo med seboj za naklonjenost volivcev, med njim pa ni nikogar, ki bi Pravzaprav strateško načrtoval razvoj občine v daljšem obdobju. Poglejte samo na težave okrog prostorskega načrta občine. Postopki so predolgi, predragi, nimamo pripravljenih terenov, Podjetniške pobude pa nam bežijo na območja sosednjih občin ... Nato pa se nekateri hvalijo, da se je našlo 200.000 € za sofinanciranje cest, na katero se lahko prijavijo Krajevne skupnosti. V občini Šentjur pa imamo 152 km lokalnih cest in 230 km javnih poti. Toda o morebitnih korupciji in klientelizmu ne tvegate nobenega očitka? Vsak je nedolžen, dokler se mu kaznivo dejanje ne dokaže. Sliši se marsikaj, tudi vidi se marsikaj, toda tako dokazov kot fudi odločnih zavrnitev sumov ni. Morda jo v tem smislu še najbolj v nebo vpijoč Primer prodaje občinskih zemljišč Lidlu in Hoferju, kjer smo izgubili najmanj 1 milijon evrov, a je vse takoj poniknilo v Pozabo. Ali ni poslanstvo opozicije, morda celo tudi Odbora za proračun in občinsko premoženje, da razčiščujejo tovrstne sume? Teoretično vsekakor, na praktični ravni Pa zato skrbijo organi pregona. Šele z vložitvijo ovadbe pa se postopek Prične. Kdo pa se bo ukvarjal z vložitvijo ovadb? Zato rabiš konkretne informacije 'n tudi pisne dokaze. Ni pričakovati, da dl jih kdo z občine nesel k sosedom oziroma da bi posamezni občinski Poslovni partnerji prijavili posredno tudi samega sebe. In tu se krog zaključi. So Pa seveda posamezne zadeve takšne, da se normalnemu davkoplačevalcu in občanu dobesedno zagnusijo. Ali namigujete na to, da bi bilo smotrno, da bi bilo vsaj županovanje omejeno na en mandat? Niti ne, ker gre za voljo volivcev, ki imajo v demokratičnih sistemih vedno prav. Če pa že na kaj namigujem, pač namigujem na zdravo pamet in logično razmišljanje. Naslednji mandat bo mandat finančne sanacije, inovativnejšega ter učinkovitejšega vodenja občine. Za to bo potreben širok konsenz, saj bo potrebno začeti dolgove odplačevati. Moralni hazard, ki so si ga aktualni oblastniki privoščili s pretiranim zadolževanjem in neracionalnim delovanjem, pa bo terjal nedvomno ogromno energije. Vaš odbor je zadolžen tudi za občinsko premoženje. Koliko je tega premoženja in kaj se z njim dogaja? Po bilanci stanja na dan 31.12.2008 ga je za 77 milijonov evrov, toda ta podatek je zelo pavšalen. Prav tako ne moremo govoriti o kategorijah premoženja kot pri gospodarskih družbah. Na vrednotenju in gospodarjenju z občinskim premoženjem se ni veliko delalo. Leta 2008 je bilo za 220.000 € kapitalskih prihodkov od odprodaje zemljišč, osnovnih sredstev .... kaj to realno pomeni, je težko reči. Do spremembe zakona je bilo pravilo, da je občinski svet sprejemal letni načrt odprodaje in nabave občinskega premoženja, nato pa se je o posameznem programu odločalo sproti na občinskem svetu. Po novem o posameznem programu odloča celo kar župan sam. Lahko bi rekel, da tudi tu ni načrtovanja, da gre več ali manj za ad hoc odločitve. Vse kaže, da se Šentjurčani počasi že lahko poslovimo od Kulturnega centra Šentjur. Kdo je pravzaprav »ugasnil« to zanimivo zamisel? Odkrito pravzaprav nihče, le odgovorni so z lociranjem knjižnice v center mesta ter nato s postopnim urejanjem Ipavčeve hiše v Zg. trgu počasi opuščali to idejo celovitega kulturnega in prireditvenega središča. To, kar bo nekoč nastalo na mestu sedanjega kulturnega doma, bo le bledi nadomestek nekdanjega Mušičevega koncepta. Če bi že moral na koga s prstom pokazati, je to spet naš župan, ki se je dal izvoliti na čelo posebne iniciativne skupine za izgradnjo KCŠ menda samo zato, da ne bi prišel do besede kdo drug, ki bi s KCŠ mislil resno. Sam trdno stojim na stališču, da mora to biti ena izmed občinskih prioritet. Slišim, da boste v jeseni poskušali razbiti šentjursko strankarsko sceno z nestrankarsko listo. Je to rešitev za Šentjur? Če namigujete na župansko kandidaturo, je odločitev o tem trenutno še daleč. Kar pa se tiče nestrankarskih pobud, pa morajo te dozoreti od spodaj navzgor. Da, nekaj bi bilo treba storiti. FK Razkošje šolskih prevozov Problem šolskih prevozov je na eni od zadnjih sej občinskega sveta načel podžupan Jože Korže. Po njegovem mnenju šolski prevozi niso organizirani dovolj racionalno, Izletnik naj bi jih opravljal s starimi vozili in razmeroma predrago, poleg tega pa starši kar pogosto vozijo otroke v šolo kar sami, razmeroma stari in iztrošeni avtobusi pa vozijo sem ter tja po občini precej prazni. Za šolske prevoze gre iz občinskega proračuna zavidljiva vsota 550.000 € letno. Predlagal je, da občina na naslednjem razpisu poišče ustreznejšega prevoznika. Prazni avtobusi Povzemamo odgovor pristojne občinske službe. V šentjurskih šolah je vpisanih 1630 otrok, od tega jih ima 1038 pravico do organiziranega prevoza. Prevoze opravlja Izletnik Celje, in to s 14 avtobusi s kapaciteto 620 potnikov in še s štirimi manjšimi vozili s skupno 60 sedeži. Povprečna starost voznega parka je 3,6 let in je nadpovprečno ugodna. Izletnik Celje je bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Koliko šolarjev dejansko uporablja ponujene avtobusne prevoze, ni znano. Občinarji si bodo še naprej seveda prizadevali za najbolj racionalne in kvalitetne prevoze šolarjev ... Ta odgovor Koržeta očitno ni zadovoljil, saj je povedal, da bo Odboru za lokalno samoupravo Državnega sveta dal pobudo, da skupaj s predstavniki šolskega ministrstva razpravlja o tej temi in predlaga rešitve. Nesporno je, da je proračunska postavka za šolske prevoze razmeroma visoka, zlasti še, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi javnimi stroški. Ker se šolskih prevozov po Koržetovem mnenju poslužuje la dobra polovica šolarjev, pomeni, da prevoz vsakega šolarja stane kar okrog 1000 € letno, kar je res že pravo razkošje. Toda kot vse kaže, se tu ne da kaj veliko narediti. Po eni strani šolske prevoze urejajo zakonska določila, po drugi strani pa vsaj iz odgovora Koržetu ni razbrati, da bi si občina kaj veliko prizadevala za racionalizacijo teh prevozov. Težave ima očitno tudi s prevoznikom, saj je Izletnik na tem področju domala monopolist. Toda starši zahtevajo še širitev obstoječih prog, kar pomeni, da bodo skupni stroški samo še rasli. Kje se bodo ustavili, o tem za zdaj šolski minister Lukšič menda še ne razmišlja. DOLGOROČNI PROGRAM RAZVOJA GASILSTVA Gasilci brez velikih pričakovanj Dolgoročni program razvoja šentjurskega gasilstva, ki ga je na decembrski seji sprejel občinski svet, me je kar rahlo razočaral. Na preko 20 straneh sta občinski oddelek za družbene dejavnosti in Gasilska zveza Šentjur nanizala kar veliko zanimivih podatkov, toda med njimi sem zaman iskal tisto, kar naj bi bil osnovni namen tega dokumenta, namreč odgovor na vprašanje, kam gre naše gasilstvo? O tej temi sem se pogovarjal s predsednikom Gasilske zveze Šentjur Jankom Cerkvenikom. G. Cerkvenik, dolgoročni program razvoja gasilstva v občini Šentjur ni prinesel pravzaprav nič novega. Ali gasilstvo nima novih ambicij in zamisli? Priznam, program je res precej statičen. Gasilstvo ima pač svojo zakonodajo in tradicijo, ki mu v resnici ne dopuščata veliko manevrskega prostora za domišljijo. Namen tega programa ni bil iskanje novih poti, temveč smo z njim zasledovali predvsem načrtovanje finančno zahtevnega opremljanja gasilskih društev ter izobraževanja v skladu z zahtevami Gasilske zveze Slovenije in šentjurske kategorizacije PGD. V Šentjurju je 11 gasilskih društev s 1562 člani, 592 operativnimi gasilci, 25 avtomobili in cisternami, 14 motornimi brizgalnami. Vsako leto je potrebno zamenjati povprečno en avtomobil in pol, nekaj sto gasilskih uniform, zaščitnih oblek, veliko opreme ... Iz občinskega proračuna gre za gasilsko dejavnost letno okrog 150.000 €, najmanj toliko pa gasilci še zberejo z različnimi nabirkami. Gre dejansko za velikanski pogon, ki pa je na primer v lanskem letu imel vsega 36 intervencij. Ali v primeru gasilstva ne gre za nesorazmerje med stroški in učinkom in bi bilo morda treba strateško razmišljati o drugačnih pristopih? Lahko bi razmišljali tudi tako. Strošek lanskih gasilskih intervencij je bil ocenjen na 65.000 €, o tem, kolikšna pa je bila vrednost premoženja, ki smo ga uspeli rešiti, žal nimam podatka. Tu je treba povedati, da organiziranost našega gasilstva ni šentjurska posebnost, takšen je pač predpisan način varstva pred požari in naravnimi nesrečami v Sloveniji. Za vsa naša društva so z županovim odlokom uradno kategorizirana, zanje sta predpisana obvezna oprema in število operativnih gasilcev. Ali je to vse skupaj relativno predrago, si kot predsednik Gasilske zveze ne bi upal trditi, lahko pa si sami hitro izračunate, da bi na primer ustrezna profesionalna gasilska enota, ki bi tehnično lahko nadomestila ta silni pogon, stala še bistveno več. Ne gre pa tudi pozabljati, da so gasilska društva praviloma polno vpeta v vse javno dogajanje v naših krajih, da so marsikje tudi edina organizirana združba, ki skrbi za kulturno in družabno življenje, ter predstavljajo pomemben integrativni faktor v naših krajih. Ob vsem tem pa lahko zatrdim, da je šentjursko gasilstvo relativno poceni. V Sloveniji velja norma, da naj bi občine namenjale za požarno varnost 2,5% primerne proračunske porabe, ta številka pa se pri nas že vrsto let vrti okrog 1,6%. Torej smo kar krepko podhranjeni. Toda imam občutek, da gasilstvo rahlo tone v depresijo. Spremljal sem dva ali tri gasilske intervencije in moram priznati, da sem bil kar razočaran, gasilske veselice so vedno bolj žalostne, znamenita tekmovalna disciplina trodelni napad, ena izmed najpogostejših gasilskih javnih manifestacij, gledalcev ne zanima ... Kaj naj rečem, v bistvu imate nekoliko tudi prav. Na podeželju sicer še nekako gre, v urbanih okoljih pa gasilstvo res izgublja svojo vlogo, tudi svoj kulturni in motivacijski značaj. V določenem trenutku bo v posameznih krajih prišlo do tega, da bodo PGD nadomestili profesionalci, ki pa se s kulturo in veselicami seveda ne bodo ukvarjali. Rahla kriza, ki se ta hip čuti v šentjurskem PGD, že kaže na možen razvoj v tej smeri. Moram pa priznati, da si s tem pojavom slovensko gasilsko vodstvo preveč ne beli las, kar seveda ni prav. Bo kar držalo, da so naša pravila in tudi naše ravnanje mnogokrat preveč tradicionalistična, okorna, toda dokler bomo imeli na vrhu GZ Slovenije same »starce«, skorajda ne moremo pričakovati drugačnih pristopov. Šentjurski gasilci smo pač del te velike organizacije in realno ne moremo funkcionirati bistveno drugače. Bi potem lahko rekel, da gasilci pravzaprav pristajate na status quo, da ste v bistvu zadovoljni s svojim položajem? Ne, tako preprosto pa tudi ne gre. Gasilstvo gre počasi a vztrajno naprej, se opremlja, prevzema nove naloge, na primer naloge civilne zaščite, naši člani bodo predpisano izobraženi, v kratkem naj bi imeli vsi operativci zdravstvene preglede, zavarovanje za odgovornost, prizadevamo si za urejanje statusa prostovoljnega gasilca, ko je zaposlen v podjetju itd. Osebno razmišljam, da se odločno premalo pripravljamo na intervencije ob katastrofah, s katerimi nam grozi ekološko ogrožena narava. TEŽAVE Z LASTNIŠTVOM SLIVNIŠKEGA KULTURNO-GASILSKEGA DOMA KS in gasilci v boju - za oslovo senco? Dilema, čigav je kulturno-gasilski dom, ki že celo desetletje vznemirja Slivnico, bo letos morda le dobila svoj epilog. Je že res, da je zadeva rahlo komplicirana, toda ker gre za javno dobro, dejansko za iste ljudi in iste interese tako na strani KS kot Prostovoljnega gasilskega društva Slivnica, za nerazumno dolgotrajno nategovanje za lastništvo sploh ni pravih razlogov. Kot je povedal Radko Pušnik, vodja službe za gospodarjenje z j občinskim premoženjem, seje ta lastniška zadeva zapletla v času izgradnje in vladavine Martina Cmoka starejšega, ki je na nek način predstavljal tako gasilsko sceno kot krajevno skupnost, in zato točna razmejitev med enimi in drugimi ni bila aktualna. On je dal zgradbo prepisati gasilcem, ker so pač takrat bili edino organizirano društvo, ki je bilo v stanju z objektom smotrno gospodariti. Osrednja slivniška gasilsko-kulturna ustanova je bila na razpolago vsem, tako kot je to tudi sedaj, kljub vročim lastniškim razpravam. Gledano s stališča občinske uprave tam nerešljivih težav sploh ni. Občina je lastništvo pripravljena zemljiško knjižno urediti, le gasilci in KS se morajo predhodno sporazumeti, kaj bo kdo imel. Kot vse kaže, je vzrok spora v tem, da je Občina, v tem primeru je to KS, lastnik zemljišča, na katerem stoji gasilski del stavbe, gasilci pa so zemljiško knjižni lastnik zemljišča, na katerem stoji kulturni dom. Toda ta zamenjava bi se dala dokaj enostavno urediti, če gasilski in kulturni objekt ne bi imela skupne prostore, ki pa so očitno lastniško sporni. Gre za kurilnico, zlasti pa še za kuhinjo in stanovanje, ki sta locirana v kulturnem delu zgradbe. Nekaj problemov bo verjetno tudi pri delitvi funkcionalnih zemljišč okrog doma. Tako gasilci kot vodstvo KS Slivnica sicer zatrjujejo, da težav Pravzaprav ni in jih tudi ne bo, toda ostajajo trdno vsak pri svojih zahtevah. Pogajalski skupini obeh strani sta se do sedaj sestali že trikrat, a očitno brez uspeha. Kot sta na eni od zadnjih sej občinskega sveta opozorila občinski svetnik Boris Belej in podžupan Jože Artnak, spor ostaja nerešen, dom da zaradi neurejene lastnine zamuja na razne razpise, stagnira, Občina in župan kot najvišja zastopnika javnih interesov pa ne kažeta nobene volje, da bi razrešila ta spor. Že v začetku decembra 2009 sta dobila uradni odgovor, da bo župan v kratkem sklical skupen sestanek in da se na Občini zavedajo, da je urejeno lastniško razmerje eden od pogojev pri pridobivanju sredstev za investicijska vlaganja, toda do tega sestanka še ni prišlo. Milenko Tanšek, predsednik PGD Slivnica: Gasilci hočemo čiste račune, ob tem pa ne pristajamo na to, da bi si krajevna skupnost enostavno prisvojila dele objekta, ki so nesporno naša last. Pri zemljiško-knjižni zamenjavi lastnine zemljišč, na katerih stojita gasilski dom in kulturna dvorana, in tudi pri razmejitvi funkcionalnih zemljišč večjih sporov ni, so pa pri kuhinji in stanovanju, ki sta sicer v delu, ki naj bi pripadel krajevni skupnosti, toda sta nesporno last gasilcev. Pristali smo na to, da kulturno dvorano dobi Kulturno društvo Slivnica, za kuhinjo in stanovanje Pa zahtevamo etažno lastništvo. Res bi bili najmanj rahlo čudni, oe bi pristali na iznenadne in povsem neosnovane zahteve KS glede nesporno naših prostorov, potem pa naj bi te iste prostore od njih vzeli v najem za 99 let. Na takšen sporazum s KS pač ne moremo pristali. Osnova za našo odločitev so sklepi izrednega občnega zbora PGD iz leta 2001, ko smo se sami prostovoljno odločili za takšno delitev gasilsko kulturnega doma, ki je sicer pravno formalno gasilska lastnina. Po mojem mnenju je logično Čigav bo kulturno-gasilski dom? in prav, da ključni prostori ostanejo v gasilskih rokah, kajti sicer bodo kaj kmalu začeli propadati. Še vedno velja, da smo gasilci edini dovolj dobro organizirani, da lahko zagotavljamo njihovo ustrezno funkcioniranje in to v korist vseh uporabnikov. Enako meni tudi velika večina krajanov Slivnice, ki nas pri naših zahtevah podpira. Sedanje vodstvo KS, ki se je preveč potentno in brez pravih argumentov lotilo tega lastninjenja, bo hitro izginilo s prizorišča, gasilci pa bomo ostali. Ludvik Žafran, občinski svetnik: I Gasilsko-kulturni dom je bil v celoti zgrajen iz javnih sredstev, gasilci so takrat za skupni projekt prispevali del zemljišča, stari gasilski dom in preko požarne skupnosti cca. 8% celotne investicije, 92% financ pa so zagotovili kul. skupnost, občina in | stanovanjska skupnost. Konflikt je nastal v 90. letih, ko so gasilci poleg gasilskega doma vpisali lastništvo tudi na kulturni dom, za kar mislim, da niso imeli upravičenega razloga. Sedaj so se sicer odpovedali upravljanju kulturnega doma, vztrajajo pa na etažnem lastništvu kuhinje in stanovanja. Sem pobudnik prenove doma in na občinski svet je že sprejel moj amandma, ki v letošnjem letu za projektno dokumentacijo namenja 40 000 €. Problem je v tem, da naj bi šel kulturni dom v nekaj letih v temeljito prenovo, ki bo po mojih izračunih stala vsaj 300 000 €, takrat pa bodo morali etažni lastniki participirati pri investiciji, recimo s 10 ali 15%, kar pa je denar, ki ga bo PGD težko Vlado Artnak, predsednik KS Slivnica: Za mnenje smo prosili tudi predsednika sveta KS Slivnica Vlada Artnaka, toda je bil ves teden z učenci v šoli v naravi, zato nam je svojo nekoliko daljšo izjavo, kot je bila za članek predvidena, poslal šele proti koncu redakcije in še to z izrecno zahtevo, da objavo dovoli le pod pogojem, da bo objavljena v celoti in dobesedno. Na takšno »izsiljevanje« nismo pristali, ne nazadnje tudi zato, ker so njegova stališča in stališča KS Slivnica vsebinsko in pregledno dokaj dobro predstavili že naši drugi sogovorniki. ŠENTJURSKA KRONIKA 2009 - DRUGI DEL Dogodki, ki (ni)so stresli Šentjurskega Brez dlake na jeziku Jože Artnak, podžupan in občinski svetnik LDS: »Z Robertom Polnarjem se že več kot 20 let tako dobro poznava, da veva, kaj misliva, še preden to na glas poveva.« Mag. Marko Diaci, občinski svetnik SMS: »Kosijeva ne more biti kriva za napake in kršitve, saj sta nad njo direktor Palčnik in župan Tisel kot zakoniti zastopnik občine.« Florjan Cveto Erjavec, podžupan in občinski svetnik SD o kandidaturi na jesenskih volitvah: »To je resnično moj zadnji mandat.« Branko Gorečan, direktor doma starejših: »V nasprotju z anonimko sem tokrat dobil novoletno čestitko, ki jo je podpisalo 96 % zaposlenih, z željo, da še naprej vodim dom.« Dr. Jože Mencinger, ekonomist: »Če bi postal župan v Šentjurju? Ne verjamem v zunanje svetovalce.« Edi Peperko, svetovalec direktorja občinske uprave: »Velikih ekoloških problemov nimamo, imamo pa vrsto problematik, ki v seštevku niti slučajno niso nepomembne.« Robert Polnar, občinski svetnik LDS: »Najvišji občinski uradnik nam slika rajski vrt pod Ritnikom.« Dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež in šentjurski rojak: »Šentjur je referenca za vse dobre stvari.« Mag. Štefan Tisel, poslanec in župan: »Ko bodo uvedene pokrajine, ne bo potrebe, da bi bili župani tudi poslanci.« Ekspres 2009/2 JULIJ Na spletnem portalu Sentjur.info, ki seje pridružil regionalnemu Kozjansko.info, je bila po petih letih delovanja objavljena zadnja novica. Prvo svečko je upihnil krajevni portal Dramlje.info. Z delom je pričel novi direktor Varstveno delovnega centra Šentjur Leon Štemberger. Planinsko ozračje je pretreslo deseto Klumpanje, ki je bilo tretjič dvodnevno in prvič ozaljšano z ognjemetom. V naselju Šentjur so postavili enotno usmerjevalno signalizacijo. Prva zlata maturantka strokovne mature v zgodovini Šolskega centra Šentjur je postala Marija Praznik. Po dostopnih podatkih so pri splošni maturi »pozlateli«: Katarina Esih, Domen Kitak, Primož Pušnik, Tanja Užmah, Kvirina Martina Zupanc, a je menda zaradi v tem primeru nekoristnega varovanja podatkov izpadlo kar nekaj uspešnežev. Natalija Zakšek je postala mlečna kraljica Zelene doline. V bližini Blatnega Vrha v laški občini so pokopali slikarja Goceta Kalajdžiskega, ki je bil nekoč zelo aktiven v šentjurskem okolju. Žal ni nihče poskrbel za in memoriam prispevek v lokalnem časopisju. V Dramljah je bil posvečen novomašnik Lovro Slejko. Na Ipavčevem vrtu je pod patronatom Društva slovensko-danskega prijateljstva občinstvo navdušil Copenhagen Municipal School Band, podobno pa je bilo v Šentvidu pri Planini, kjer so gostili koncert muzikalov Broadway I love poletne pevske delavnice. Občina Dobje je praznovala 10. rojstni dan. Gorski kolesar Urban Ferenčak je postal državni prvak med mlajšimi mladinci v olimpijskem krosu. Šentjurski šahisti upokojenci so bili najboljši na regijskem tekmovanju. Astronomska noč je na Prevorje privabila večstoglavo množico, ki je jedla z roke patru Gržanu in v lepem vremenu opazovala ozvezdje. Vlada je klavnici za prestrukturiranje namenila skoraj milijon evrov. AVGUST »Prestopni rok« v celjski škofiji: Vinko Čonč, župnik v Šentjurju, kamor je kot kaplan prišel Boris Tibaut, je sprejel v soupravo tudi župnijo v Šentrupertu. Dr. Karel Gržan je bil s P revo rja premeščen na Sladko Goro, na Prevorju pa je duhovni pomočnik postal Lovro Slejko, sicer kaplan pri celjskem Sv. Duhu. Miha Herman je s Ponikve odšel na Teharje, na Ponikvo pa je prišel mag. Alojz Kačičnik. Klemen Jager je bil imenovan za kaplana v Laškem. Martina Ratej je nastopila v finalu svetovnega prvenstva v metu kopja, julija pa osvojila bron na sredozemskih igrah. Iztok Pečovnik Dori je postal častni član Društva Zgornji trg. Pod taktirko to leto konspirativno tihega študentskega kluba so ob Ipavčevini izvedli odmevno Špansko noč. Brez pravega pompa so se pohodniki odpravili po Guzajevi poti, ki jo na treh trasah spremljajo identične table. RA Kozjansko je v okviru Bioregije v 8 občinah, tudi v šentjurski in dobjanski, postavila turistično-informativne table Janko Pinter je postal svetovni prvak v samostrelu na tridimenzionalne tarče, Jana Ftihrer pa svetovna prvakinja v shovvdovvnu, nekakšnem namiznem tenisu za slepe in slabovidne. Na kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni so dobrinski vrvovleki potrdili naslov najmočnejših v tej neolimpijski disciplni. Marina Ratej je nastopila v finalu svetovnega prvenstva v atletiki in zasedla 11. mesto. Urban Krč je v mednarodni poletni šoli za bobnarje osvojil prvo nagrado - tritedenski študij v New Yorku. Dobjanska Kozjanska domačija je organizirala prvi teden starih obrti in običajev. Na Bohorju so proslavili 65-letnico osvoboditve Planine. SEPTEMBER Na Blagovni je pričel delovati nov jaslični oddelek vrtca. Na angelski nedelji na Planini so uživali v bogatem programu in množici obiskovalcev. Odprli so šentjursko podružnico mrežnega podjetniškega inkubatorja. Drameljska kmetija Lavbič je v Celju postavila prvi mlekomat v knežjem mestu. Mimo javne pozornosti, vštevši lokalno borčevsko organizacijo, je minilo 100 let od rojstva narodnega heroja Miloša Zidanška Pri Kozjanski domačiji v Repušu pri Dobjem so pripravili prvi teden starih obrti in običajev. Šentjurske novice so se razpisale o problematiki zasmrajevanja zraka zaradi kurjega gnoja pri Ponikvi. Na Ponikvi so predstavili knjigo ob 270-letnici rojstva rojaka Mihaela Zagajška in pripravili športno-zabavni dan celotne krajevne skupnosti. Slivniško jezero je gostilo mednarodni 1. Donavsko-jadranski pokal, a so veledogodek skoraj skazili žurerji, ki so plašili ribe. Na Prevorju so z baliniščem in teniškim igriščem zaokrožili športni center. Investicija je na zahtevnem terenu stala podobno kot znamenita hruševska (£) odbojka - 110.000 EUR. šentjurski tenisači so po večletnih poskusih postali najboljši v veteranski sotelski ligi. TK Gorica je osvojila 3. mesto. Košarkarski klub Šentjur je počastil 40-letnico organizirane košarke. Odprli so Centralno čistilno Šentjur -največji projekt v zadnjih desetletjih. Občina je na 36 straneh izdala prvo številko Informatorja, ki ga je opozicija popljuvala, vsebinskim argumentom pa so se izognili. Martin Čater je odprl razstavo starih šentjurskih razglednic. Plaketi ob prazniku Občine Šentjur sta prejela likovni mentor Ivo Brodej in PGD Slivnica pri Celju ob svoji 80-letnici. Franc Kovač je v kolumni zahteval spremembo koncepta občinskega praznovanja. KS Šentjur mesto je Kipec Svetega Jurija podelila ravnatelju OŠ Franja Malgaja Marjanu Gradišniku. V Šentjurju je svojo poslovalnico odprla Banka Koper. Rade Vučkovacje pred polnim avditorijem ob Plečnikovem vodnjaku predstavil četrto knjižno zbirko. Žane Žafran je na regijskem srečanju literatov praizvedel Poslednjega Rifničana. Odrasli bralni značkarji so se k zaključku projekta popeljali v Laško na večer s Ferijem Lainščkom in Adamom Bicskeyem. Na Rifniku je pričela delovati turistična Pisarna. OKTOBER Med 100 savinjsko-zasavskih gazel po izboru Dnevnika so se uvrstili: Uka Jašari s.p. (22. mesto), Edicom d.o.o. (39 ), Vilkograd d.o.o. (60.), Simpl d.o.o. (62.), Kovi d.o.o. (86.) in Koval d.o.o. (91.). Na vseslovenskem shodu kmetov na Slomu se je znova nabrala močna politična: minister Pogačnik, predsednik SLS Žerjav, predsednica N.Si Novakova, poslanec Pukšič, bivši minister Osterc ..., kakor tudi cerkvena zasedba: Anton Stres. Alpos je objavil 2,5 mio EUR izgube za Prvo polletje V tekmovanju Najlepše rože 2009 je zmagala družina Plahuta z Jezerc, pred Mulejevimi iz Šentjurja in gostiščem Miran. Motokrosisti Tajfuna so osvojili ekipno 2. mesto v pokalnem in 3. v državnem prvenstvu. Pokalni prvak je postal njihov član Borut Bele. ŠC Šentjur je podelil priznanje najštevilčnejši generaciji diplomantov doslej -49 Jože Korže je bil izvoljen za regijskega koordinatorja SDS Polona Kitak je prejela nagrado likovnega ex-tempora, ki je bilo poleti na Prevorju, novembra pa še certifikat kakovosti Zlata paleta. Mladi ustvarjalci so po zgledu lanskih zgodb iz spečega mesta z Ekoagenti tokrat pozornost s kulturno-umetniškim večerom posvetili ekološki tematiki. V Dramljah so odprli razstavo o razbojniku Guzeju, mesec dni kasneje pa ob 170-letnici rojstva še okroglo mizo z novimi izsledki in razmisleki o ravnanju z njegovo »dediščino«. V tretjeligaško člansko tekmovanje se je vključila druga šentjurska ekipa ŠRK Koši Šentjur. Malonogometna ekipa Loke Vulkanizerstva Mulej je bila najboljša v šentjurskem ligaškem in pokalnem tekmovanju. Na Ponikvi je med člani slavil Bogi team, pri veteranih pa Elektro Kerš. Gregor Vajdič je kot član islandske reprezentance sodeloval ne evropskem prvenstvu v avstralskem nogometu. Šentjurski balinarji so v Šaleško-savinjski ligi jesenski del sezone zaključili brez domačega poraza. Marija Polenek je prejela naziv naj prodajalke Petrolovih servisov. Martin Zdolšek je prejel častni naziv hospes vinskega viteškega omizja. Šentjurski forum je pripravil razpravo o trenutni gospodarski krizi z gostom dr. Jožetom Mencingerjem NOVEMBER Dom starejših, ki je septembra slavil 10-letnico, je pretresla afera z anonimnim pismom, ki se je končalo, da je glavna sestra Martina Gorjup poiskala novo službo. Šentjurska in dobjanska občina sta se »spopadli« za lokacijo dislocirane enote istega zavoda. Kalobčane je pretresel novi poštni obratovalni čas. POŠ Blagovna je kot prva v državi prejela certifikat slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Območje Ponikve je v smeri sever-jug povezano s polepšano cesto v dolžini 6 km in dvomilijonskim vložkom. Turistična zveza Slovenije je Šentjurju podelila priznanje za najlepše urejeni drugi kraj, kjer so sicer v konkurenci naselja do 2000 prebivalcev!? Planinski upokojenci so za vinsko kraljico razglasili Frido Obrez, na Sveti Heleni pa je to postala Romana Mansutti. V organizaciji MLD je v občinskih prostorih na temo podnebnih sprememb predavala direktorica Umanotere Vida Ogorelec VVagner. Nekdo je Šentjurčanu preko elektronskega bančništva iz računa nakazal na neznan račun v tujino 13.500 EUR. Prvo 10-letko so slavili obujeni šentjurski folklorniki. Na čelo šentjurskega odbora Zares je prišla Zdenka Vrečko Šentjurske novice so se razpisale o šentjurskih menedžerskih plačah. Odziv je bil pičel ... Mešani pevski zbor Akvonij Zarja Šentvid je na regijskem tekmovanju posegel po zlatem priznanju. Ipavčevi kulturni dnevi, zaznamovani z bogatim programom, so se zaključili s predstavitvijo zbornika z lanskega simpozija o Ipavcih. Kot edina skupina s Celjskega in Koroškega so Ljudski pevci s Prevorja nastopili na državnem srečanju skupin, ki ohranjajo ljudsko pevsko in godčevsko izročilo. Za šentjurske košarkarje je znova zaigral Sandi Čebular, ki je do konca leta ob Marcusu Crenshavvu postal en vodilnih strelcev v prvi ligi. Občini Šentjur in Dobje sta pričeli bitko za dislocirano enoto doma starejših. Šahisti so se znova uvrstili v člansko v super ligo. V Slomškovi rojstni hiši so izvedli 1. Slomškov simpozij. DECEMBER Mlada violinistka Eva Vrečko je na mednarodnem tekmovanju v Trstu osvojila prvo mesto. Šentjurske novice so objavile intervju z Rokom Vodebom - Keltom, ki je odkril preslikavo ozvezdja Oriona na območju Slivniškega. Na Grobelnem sta oborožena neznanca oropala železniško postajo V Zgornjem trgu so izpeljali prvi Miklavžev sejem. Naj prostovoljci leta 2009 so postali Gašper Andrinek, Matija Iskra in Albina Karmuzel. Marija Žveglar je praznovala 100. rojstni dan. Med organizacijami s Šentjurskega so davčni zavezanci daleč največ sredstev dohodnine namenili Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice. O Šentjurju se je na državnem nivoju govorilo v povezavi z davčno utajo pri Dekotanu. Ivanka Udučje pred prepolnim šentviškim kulturnim domom predstavila knjižni prvenec Besede s Planine. Izšla je knjiga Pedikura, kjer je soavtorica nekaterih poglavij Zdenka Salobir. LDS je kot prva pričela s predvolilnimi aktivnostmi: na domove je prišla nova številka (Mojega) Občana. Decembra so navdušili »mešani Ipavci« - novost na sceni, big band, pihalni orkester - prvič z dvema prednovoletnima koncertoma, in številni drugi prireditelji oz. zbori. Razvojna agencija Kozjansko je predstavila projekt VVellness 3 plus v vrednosti 2 mio EUR in projekt romarskih poti v vrednosti 700 tisočakov. Pri Žličarjevih so 17. zapored postavili na ogled megajaslice. Mešani pevski zbor Dobje je proslavil 10-letnico delovanja. Pihalni orkester Šentjur je na dveh božično-novoletnih koncertih v živo spremljalo skoraj tri tisoč ljudi, mesec pa so zaznamovali še številni drugi glasbeni dogodki. Javnega silvestrovanja v občinskem središču znova ni bilo, so ga pa petič zapored uspešno izvedli v Gorici pri Slivnici. Po sledeh »zaštrikane« šentjurske politike (2. nadaljevanje) Kot vse kaže, se nam je naša šentjurska demokracija kar temeljito »zaštrikala«. Od nje so nam dejansko ostale v svoje kroge zaprte strankarske elite, ki odrezane od ljudi več ali manj le sporazumno participirajo pri izvršni občinski oblasti, to je pri županu, tiste prave sproščujoče demokracije, ki naj bi inovativno soustvarjala kakovostno življenje skupnosti, pa ni videti nikjer. Koliko je vredna naša občinska uprava? Da je občinska uprava usmerjana politično, je normalno in prav, zato je tudi njena učinkovitost merilo uspešnosti vladajoče občinske politike. Toda žal je vprašanje iz naslova več ali manj le retorično, zato nanj lahko pričakujemo podobno »retorične« odgovore, pač odvisno od tega, kdo jih daje. Odgovori članov vladajoče ekipe so vedno polni pozitivnih superlativov, župan je tudi na priložnostnih slovesnostih pripravljen na izust našteti, koliko cest je poasfaltiral, šol popravil itd., opozicija pa je nasprotno vedno skeptična, da je narejenega premalo. Zanimivo je, da nam tako eni kot drugi praviloma nikoli ne postrežejo z absolutnimi številkami in primerjavami s sosednjimi občinami ali državo kot celoto. Realno nimamo na razpolago nobene statistike, ki bi pritrjevala bodisi enim ali drugim, številke, ki so nam na razpolago, pa imajo hudo relativno vrednost. jAiiiiZef /k OMUNALO Organ igram občinske uprave Koliko zaposlenih? Že ugotoviti samo število zaposlenih na Občini je skoraj nerešljivo zakomplicirano. Trenutno jih je okrog 40, kar je največ v zgodovini šentjurske občine. Sicer smo po dostopnih podatkih v Šentjurju po kriteriju števila občanov na občinskega uradnika nekje v slovenskem povprečju, ali celo rahlo pod povprečjem, toda so na primer čistilke, ki delajo za pogodbeno firmo, zaposlene na Občini ali niso? Kam naj štejemo občinske inšpektorje, ki jih imamo zaposlene na občini Vojnik? Je »ljubiteljska« ekipa župana in štirih podžupanov všteta med zaposlene ali ni? Za občinsko upravo menda delajo tudi bivši sodelavki Marija Rataj, Marjana Mastnak in še kakšna »študentka«. Ni tudi povsem razvidno, kakšna je povezava med občinsko upravo in Razvojno agencijo Kozjansko, na kateri je zaposlenih 7 ljudi, RAK pa je očitno vsaj delno v službi občinske uprave. Toda v tem sklopu manjka še lepo število tujih pogodbenih pravnih oseb z vseh koncev Slovenije, ki servisirajo občinsko upravo. To so razne agencije, inštituti, zavodi, specializirani d.o.o.-ji itd., ki za občinsko upravo pripravljajo razne projekte, delajo analize, pišejo občinske odloke ... Že na osnovi teh »otipljivih« primerov je jasno, da objektivne ocene in primerjave praktično niso možne. V proračunu za leto 2008 je šlo za t.i. študije izvedljivosti, načrte, projekte ... kar okrog 850.000 €, kar je komaj malo manj, kot gre za plače zaposlenih (950.000 €). Kaj dela občinska uprava? Seveda je razumljivo, da občinska uprava ne more vsega narediti sama, da se mora posluževati tudi uslug specializiranih ustanov, toda se po drugi strani postavlja vprašanje, kaj je 40-glava občinska uprava, v kateri ne manjka pravnikov, ekonomistov, upravnih strokovnjakov, gradbincev ... pravzaprav sploh sposobna in dolžna sama narediti. Je njena glavna naloga, da spravlja skupaj evre in jih potem razdeljuje? Je res nujno, da nam že razmeroma preproste občinske odloke pišejo drugi, ali gre bolj za komoditeto občinske uprave in za prenašanje odgovornosti za morebitne napake na zveneča tuja imena oziroma naslove? Tudi na takšna vprašanja je nemogoče najti prave odgovore. Če jih kdo morebiti ima, ali bi jih vsaj moral imeti, bi to lahko bila le župan in direktor občinske uprave, od njiju pa bi jih vztrajno morali zahtevati občinski svetniki oziroma stranke, ki so odgovorne za optimalno funkcioniranje uprave. Optimalno pomeni seveda tudi učinkovito in racionalno. Toda žal so odnosi v našem občinskem svetu takšni, da javnih načrtnih prizadevanj za racionalizacijo porabe javnega denarja in za delovanje občinske uprave, pa čeprav le na teoretični ravni, niti ni opaziti. Občinska uprava se debeli Mislim, da Občina trenutno nima niti enega strateškega dokumenta, ki bi se loteval problema učinkovitosti občinske uprave. Koalicija z nadzornim odborom na čelu praviloma zvesto podpira svojega župana pri njegovih več ali manj »priložnostnih političnih akcijah«, opozicije pa tako ali tako nihče, kot tudi ona sama sebe ne, ne jemlje preveč resno. Ali je potem kaj nenavadnega, da se nam občinska uprava vztrajno »debeli«, se ima lepo, hodi med delovnim časom na izlete, finančno spretno obvladuje različne ponudnike javnih storitev, razvojnih, kulturnih, športnih, zabavnih itd., sama pa operativno le redko zaviha rokave in ponudi svoje rešitve, zlasti še tiste zahtevnejše, strateške in razvojno pomembne. Je že res, da imamo na občinski ravni sprejeto vrsto dolgoročnih načrtov, toda bi si upal trditi, da so le ti večinoma abstraktno teoretični, največkrat v stilu bomo, želimo, brez tistih konkretnosti, ki bi bile morda uresničljive. Samo prelistajte naše dolgoročne načrte, ki so nastali v zadnjem obdobju, recimo načrt razvoja turizma, kulture, .... ali pa kar zadnja tovrstna dosežka Dolgoročni program razvoja gasilstva in Strategijo razvoja javne razsvetljave, ki nam jo je ustvaril Adesco d.o.o. iz Velenja, pa vam bo vse jasno. Hvala bogu, da ima naša občina še kar pestro javno kulturno sceno, toda je vprašanje, če je ta ponudba na tisti ustrezni integrativni ravni, ki je nujna za dobro funkcioniranje skupnosti, in ima dovolj presežne vrednosti. Zdi se, da ni. Ni bistveno, je pa kar značilno in kazno, da na primer mesto Šentjur ne premore niti organiziranega silvestrovanja na prostem. No, resje, tudi v zaprtih gostinskih prostorih ne. Naša občinska oblast praviloma z javnim denarjem le spremlja ponudbo, ki spontano nastaja po terenu, in se vnaprej odpoveduje načrtovanju in spodbujanju zahtevnejše domače ustvarjalnosti. Morda so stvari tudi drugačne, morda je naša občinska oblast krasna, nadpovprečno delavna, super učinkovita, le da tega niti sama niti kdo drug ne zna in ne poskuša izmeriti in pokazati. Predvsem izmeriti. Občinski Informator, ki naj bi bil primer tovrstnega poskusa, se je pokazal kot obupno prozoren piar, ki lahko zadovoljuje le povsem neuko in neangažirano bralstvo, pravzaprav le tovrstne potencialne volivce sedanjih oblastnikov. Da, je že tako, da je ta naša demokracija žal preveč naravnana preživetveno, da živi od povprečja, včasih celo od podpovprečja. Kar je načeloma ljudskim množicam prav všečno, toda hudo vprašljivo, ko je treba priti na dan s potrebnimi a nepopularnimi odločitvami. Zdi se, da v trenutni vodstveni občinski ekipi pogrešamo ljudi takšnega vizionarskega in »revolucionarnega« tipa, ki bi bili vsaj nekaj korakov pred nami navadnimi smrtniki. (se nadaljuje) FK | banka celje • 18-mesečni depozit po 3,95 % letni obrestni meri Ponudba velja do 31. januarja 2010, za depozite nad 5.000 evrov. Večna www.banka-celje.si Urejeno računovodstvo je pogoj za pravilne poslovne odločitve. Nudimo vam vse vrste računovodskih storitev: knjiženje poslovnih dogodkov, obračuni plač, obračuni DDV, zaključni računi. www.ateconia.si Z občnega zbora PGD Slivnica Že večkrat sem se prepričal, da so gasilski občni zbori sicer pomemben krajevni dogodek, toda vsebinsko neverjetno izpraznjen ritual, zato se jih izogibam kot hudič križa. Občnega zbora slivniških gasilcev sem se udeležil predvsem zato, ker sem upal, da bom zvedel kaj več o zdaj že znamenitem nategovanju med gasilci in vodstvom KS glede lastništva gasilsko-kulturnega doma. Da je gasilski občni zbor resna zadeva, je pokazala skoraj polna dvorana, 66 članov (od skupaj 88), še vsaj pol toliko gostov, med njimi poleg pobratenih gasilcev iz Hrvaške in Černelovcev prav vsi, ki v Slivnici in šentjurskem gasilstvu kaj pomenijo, pa gostinsko pogrnjene mize in napovedana veselica z Mladimi korenjaki. Poročilo predsednika Milenka Janška je bil vzneseno: realizirali so prav vse načrte. Urejali so prostore, garažo, dvorišče, nabavili avto, se izobraževali, slovesno proslavili svojo 80-letnico, tekmovali, se družili... Poveljnik Andrej seje pohvalil, da so imeli celo 3 domače gasilske intervencije (uspešne?), še štirikrat so pohiteli na pomoč sosedom, prepeljali so 55 m3 pitne vode, kar 282 delovnih ur in preko 4000 km so posvetili šentjurski čistilni napravi. Blagajničarke sicer ni bilo, jo je pa zastopala Slavica VVandevvIde, Gobčeva po domače. Poročala je, da so skupaj z ostankom iz predlanskega leta imeli v blagajni spodbudnih 67.000 €, ki so jih vse uspešno porabili. Dobri so bili tudi veterani (predsednik Gradič), pa gasilke (predsednica Fanika) in še vsi drugi po vrsti. Odsotni predsednik NO Janko Cerkvenik je v pisnem poročilu radostno poročal o brezhibnem poslovanju društva. Z aplavzi so bila vsa poročila brez ene same pripombe takoj soglasno sprejeta. Potem so bila na vrsti priznanja in gasilske značke - razdelili so jih kar 32 - in pa gostje: župan Tisel, predsednik KS Artnak, ravnateljica šole Košakova, šefica vrtca Rožejeva, Zidanški iz DU, Leskovšek iz ŠD, pa predsednik planinskega društva in še kdo. V imenu vseh sosednjih gasilskih društev so besedo dali le podpredsedniku OGZ Šentjur Branku Osetu - kar je ena od prijaznih slivniških inovacij, ki je občni zbor učinkovito skrajšala za kakšne četrt ure. Kaj so povedali, si lahko mislite. Toda o lastniškem sporu, razen nekaj prijaznih fraz Tisla in Artnaka, da se bo vse pošteno uredilo, ni bilo ničesar slišati. Sicer pa sem si še najbolj zapomnil Osetovo duhovitost, da bi se šentjurska občinska gasilska zveza lahko preimenovala kar OGZ Šentjur pri Slivnici, kajti slivniški gasilci so okupirali vse njene vodilne funkcije. V dobri uri je bilo vsega konec, nato se je začel bolj konkretni del občnega zbora: krvavica z zeljem, pijača, glasba in vse, kar še paše zraven. Ni kaj, gasilci so džeki. Gospoda Miho Iskra, dolgoletnega telovadnega učitelja v Šentjurju in aktivnega organizatorja številnih športnih tekmovanj, tečajev in dogodkov ter pobudnika gradenj športnih objektov - bil je načelnik TVD Partizan, predsednik telesno-vzgojne komisije pri svetu za šolstvo občine ter okrajni funkcionar Partizana, začetnik oganizirane plesne vadbe v Šentjurju in prejemnik številnih priznanj -, smo obiskali na njegovem domu v centru Šentjurja, kamor se je priselil pred več desetletji in kjer je v lanskem decembru dočakal 80 let. Skuhal je dobro kavico in začel kar na začetku svoje »športne« poti, ki ga je iz Ljubljane pripeljala k nam leta 1951 ... Gospod Miha, kako je padla odločitev, da boste telovadni učitelj? V vaših časih, domnevam, se pri nas ljudje še niso masovno ukvarjali s športi. Ja, leta 46 je bil ustanovljen Zavod za fiskulturo in sem se prijavil, kajti šport me je od malih nog zanimal. Takrat se je resda malo ljudi ukvarjalo s športom. Program na šoli, kamor so se večinoma prijavljali po končani nižji gimnaziji, bilo pa je tudi nekaj študentov medicine, je bil zahteven, 7 izpitov je bilo iz medicine: anatomija, fiziologija, higiena, prva pomoč itd., poleg drugih predmetov, kot so orodna telovadba, košarka, atletika, nogomet ... Veliko stvari smo šele tam prvič doživeli. Profesor Ulaga je bil glavni po strokovni plati, leta 36 je končal v Berlinu Visoko šolo za šport in je bil edini s takšno izobrazbo pri nas. Ko sem zavod končal, sem šel takoj v službo. Služboval sem prvo leto v Brežicah, drugo leto v Idriji, potem sem šel v vojsko. Po tem pa sem se prijavil na ministrstvo in sem dobil dekret, naj se javim v Celje. Tam so imeli ravno ravnatelji nižjih gimnazij sestanek in sta šentjurski in štorovski ravnatelj bila najbolj uporna, tako da sta me zvabila v Šentjur. V samem začetku sem razmišljal, da bi odšel iz Šentjurja, ker ni bilo pogojev za delo. Nogomet se je igral na travniku na drugi strani Pešnice, prostornina telovadnice je bila zelo majhna in tla trhla. Leta 62 pa se je telovadnica obnovila, odra več ni bilo v njej, ker je bil leta 52 zgrajen kulturni dom in dvorana. Takrat smo za kulturnim domom začeli delati igrišče, ki smo ga imenovali črno igrišče. V letu za tem smo postavili koše in gole za mali nogomet in poleti je že bila prva košarkarska tekma. Odnosa do telesne vzgoje še pravzaprav ni bilo - tega otroci sploh niso bili vajeni, tudi je bilo nekaj zaviranja s strani staršev zaradi deklet, ker so morale biti v kratkih hlačaš, in nekateri so izjavljali, da je to nemoralno. Vendar so se privadili in videli, da ne gre drugače in da se v krilih pač ne da telovaditi. Ja, imel sem težko delo - ko sem začel v Šentjurju, sem 5 let delal hkrati tudi v štorovski nižji gimnaziji, dokler nisem leta 52 prevzel še Kmetijsko šolo. Delal sem praktično cele dneve. Učencev je bilo veliko, včasih smo imeli kombinacije dveh razredov, po 50 in 60 učencev naenkrat. V Štorah ni bilo telovadnice, nasploh smo delali v težkih pogojih. Slišali smo, da imate srečno in zgledno zakonsko življenje. Bi nam zaupali, kako sta se z ženo spoznala in kakšen je © recept vaše sreče? Žena Valčka je učila na šoli v Šentjurju in v tej hiši je imela eno prazno sobo, za kar je vedel ravnatelj in jo je prosil, če bi me vzela pod streho. Tako sva se spoznala. Naslednje leto avgusta pa sva se že poročila. Bila je vdova in je že imela hčerko Zlatko, ki me je takoj vzljubila in jaz njo, kot bi bila moja hčerka, in sva bila ves čas res dobra prijatelja. Recept za zakonsko srečo je najbrž MOJ DOM Mestni trg 4, Šentjur tel.: 5741 - 655 odpiralni ias: vsak dan od 8h do!9H sobota od 8h do 13K AKCIJA POSTELJNINA IZ FLANELE - 50% ODEJE IN PREŠITE ODEJE - 60% v 1. nadstropju trgovine Resevno Šentjur vzajemno spoštovanje, pa človek mora biti nekako umirjen, da ne reagira takoj, ker v družinah se dogaja marsikaj, do konfliktov lahko pride pri otrokih in pri vzgoji, stališča so različna, ampak pri nas ni bilo problemov, moram reči, da sva se zelo ujemala z ženo. Je pa tudi ona veliko delala, dostikrat je morala učiti po dva razreda, takrat je namreč primanjkovalo učiteljev. Kakšen je bil oziroma je vaš odnos do politike, tudi domače aktualne? Sam nisem bil nikoli aktiven v politiki, zastopal sem pa vedno svobodna, napredna stališča. Mislim, da sedanja občinska garnitura sorazmerno kar dobro deluje. Jaz sem imel v starih časih kar težave - župan ni imel posluha za šport. Leta 57 sem povabil v Šentjur inženirja Blodeka, našega profesorja za športne gradnje, ki mi je ustregel in sva dva dni pregledovala teren, dokler nisva prišla do sklepa, da bi bilo primerno imeti športni park v neposredni bližini šole. Pešnica je takrat vijugala po površini sedanjega stadiona, toda on je rekel, da se potok da regulirati. Župan je predlog zavrnil in vztrajal pri odločitvi, da bi športni park uredili v Podgorju pod Ritnikom. O tem sem obvestil tudi predsednika gospodarskega sveta inž. Vogo, ki pa je imel razumevanje za šport, in na gospodarskem svetu je potem bil sprejet sklep, da se šp. park gradi pri šoli, ki je največja porabnica parka. v Pvi fazi je bil narejen bazen in takoj smo pričeli s plavalnimi tečaji, da so se otroci naučili plavati. Enako je bilo s smučarijo - v tistem času so bile zime dolge. 52. leta je bil prvič Lahov smuk na Resevni, naslednja leta sem bil jaz organizator tega tekmovanja, na katerega so prihajali tekmovalci z vse Štajerske. Ker je bilo za smučanje veliko zanimanje in tudi moja želja je bila, da bi ljudje smučali, sem 53. leta dobil kolarja Mravlaka, ki je naredil v par letih okrog 300 parov smuči, ki sojih lahko otroci in odrasli dobili v uporabo po minimalni ceni. Toliko je bilo smučarjev, da je bilo vse črno. Potem smo dobili od celjskega smučarskega kluba še vlečnico in smo jo postavili na bregu nasproti šole. Kako se počutite ob tem, da ste v kraj doprinesli toliko novosti in novih možnosti v športu? Ljudje so dobro sprejemali vse te novitete in tudi veliko so mi Pomagali pri delu, pripravah, organizaciji tekem itn. Imeli smo tudi skoke - prvi so bili nad Glasbeno šolo na hribu 52. leta, z navadnimi smučmi, od 15 do 18 m. Ko smo videli, daje zanimanje precejšnje, pa smo v Podgorju zgradili večjo skakalnico, ki je dovoljevala skoke do 45 m. Imel sem željo in sem naredil še sodniške izpite za alpske discipline, za skoke, še prej tudi za nogomet in atletiko. Pa tudi odbojka je bila masovno obiskana, Šentjurčani smo tekmovali v celjski ligi, zato sem naredil še izpit za odbojko. Res redke so bile nedelje, ko sem bil prost. Sicer pa - v vseh teh letih v domačem kraju nisem dobil izkazane pozornosti glede svojih dosežkov v športu, čeprav sem v slovenski javnosti pa bil poznan in sem dobil precej priznanj, ob 10. obletnici Osvoboditve sem dobil prvo priznanje, 71. leta ob 30-letnici ustanovitve OF in 25-letnici telesne kulture v novi Jugoslaviji pa drugo priznanje, ki mi ga je podelila Zveza za telesno kulturo Slovenije. 76. leta sem dobil prestižno nagrado Bloudkovo plaketo. Zlate značke sem dobil iz Beograda in eno od republiške zveze športnih društev. Leta 72 je bil Šentjur pobraten z Užiško Požego in ko sem to zvedel, sem ravnatelju predlagal, da bi meli športna srečanja s šolo s Požege, in smo jih imeli -vsako leto. Lepše ne bi moglo biti, vedno je bilo enkratno, dokler 88. leta ni prišel Miloševič na oblast in je to druženje bilo ukinjeno s strani srbskega vodstva. Bil sem dolga leta sekretar občinske zveze za telesno kulturo, v tistih letih sem organizacijsko in strokovno vodil telesno kulturo v celotni občini. In takrat, takoj na samem začetku sem organiziral sindikalne športne igre, med prvimi v Sloveniji, in je bilo veliko zanimanje za te igre. Od takrat seje zelo povečal interes občanov za šport. Istočasno sem organiziral občinsko ligo v malem nogometu, udeležba je bila lepa - že od začetka je tekmovalo v ligi 6 ekip. Od 53. do 76. leta sem vsako leto imel tečaje plesa, tudi na Kmetijski šoli smo imeli redno plesne vaje, nekaj tečajev pa sem imel tudi izven naše občine - v Celju, v Laškem, v Žalcu. Precejšen vpliv sem imel pri tem, da se je planinski dom na Resevni gradil. Pri gradnji doma sem pomagal z učenci šole - 2 športna dneva smo namenili delovni akciji na Resevni. Vendar pa ste imeli opravka tudi s kulturnim dogajanjem v kraju ... Leta 52 sem dobil odločbo z občine, da sem imenovan za direktorja kina. Bil sem presenečen, kajti nisem imel nobenih izkušenj s tem. Tako sem se pri sklepanju pogodb za filme vedno posvetoval s celjskim direktorjem pa tudi drugimi, oni so mi svetovali, kateri filmi so bili dobro obiskani, in naročal sem kvalitetne filme, dvorana je bila vedno polna, vedno smo imeli po dve predstavi, včasih celo tri predstave na teden. Po 65. letu so prihajali na platna tudi filmi za otroke in šolsko mladino, ki sem jih kajpak tudi naročal, in nanje so prišli otroci s cele občine. Rekordni obisk je bil preko 1000 obiskovalcev. Takrat še ni bilo televizije, redki so jo imeli, vstopnina je bila nizka in so si jo lahko vsi privoščili. Sklepal sem tudi pogodbe za gostovanja ansamblov, ki so prihajali v Šentjur, sploh kadar so to bili Avseniki, je bilo toliko ljudi, da smo morali imeti odprta okna in vrata, da so še zunaj ljudje lahko poslušali. In kaj počnete dandanes? Dokler je bilo lepo vreme, sem bil veliko v vinogradu, zdaj pa sem doma in pri hiši se vedno najde kakšno delo. Tudi na kakšen koncert še grem. Veliko gledam šport po televiziji, to me še vedno najbolj zanima. Za rekreacijo imamo v hiši tarok partijo, enkrat tedensko že leta s prijateljema Svetino in Fidlerjem. Čas kar hitro teče in dnevi minevajo. Redno parkrat na leto pridem v šolo, pa na igrišče, to je bil moj drugi dom in mi je še vedno, hodil sem tudi gledati, kako so obnavljali telovadnico. Zelo velika je razlika v pogojih dela včasih in danes. Res so moji kolegi lahko srečni in zadovoljni, da imajo takšne pogoje za delo. Za konec ... Zahvaljujem se vsem svojim bivšim sodelavcem, ki so delali na športnem področju, za njihovo pomoč in delo, ker sam nisem zmogel vsega in so mi drugi veliko pomagali, da je prišlo do takšnega razvoja športa v Šentjurju. E. K. © šaljivosti v dokaj težki situaciji - oponašal je večinoma politične slovenske osebnosti, in to na slavnostnem koncertu, katerega zvezda je bila nekoč evrovizijska slovenska pevka Darja Švajger - je bila všečna in ravno prava. Sam koncert je bil brez dvoma izredno dober, predvsem pa učinkovit, zagotovo lahko trdimo, da bodo vsi letošnji obiskovalci ponovili svoj obisk tudi naslednje leto. Vse skupaj je trajalo dobri dve uri, vključno s podelitvijo priznanj s strani Anite Koleša in JSKD ter Vladimirja Beline kot predsednika KD Pihalni orkester Šentjur. Bronasta Gallusova priznanja za pet ali več let aktivnega sodelovanja na glasbenem področju so romala v 18 parov Decembrski tradicionalni koncert šentjurskega pihalnega orkestra s Hladnikom na čelu je do zadnje špranjice napolnil hruševsko telovadnico, požel bučne aplavze in salve smeha ob nastopu komika, imitatorja in povezovalca Tilna Artača, Darja Švajger pa je z glasom in stasom razsvetljevala že tako praznično vzdušje. Obiskovalcev je bilo vstopnini navkljub neverjetnih 2700, med programom so bila članom orkestra podeljena Gallusova priznanja. Z običajno všečnim nagovorom ni presenetil župan Štefan Tisel, ki je »ljudstvu zaželel vse najlepše ob božično-novoletnih praznikih in dnevu samostojnosti in enotnosti. Na precej nevsiljiv in zabaven način je v koncertno vzdušje, ki je bilo res ta pravo in vredno tako števila glasbenikov v orkestru kot gostov v lepo okrašeni dvorani, ne le praznično, temveč tudi »sponzorsko« (temu pač dandanes, kot je videti, ni moč uteči), posegel Artač v vlogi Dimitrija Rupla, Karla Erjavca, Brede Pečan, Svetlane Makarovič, Milana Kučana, Jožeta Potrebuješa in psihologinje Ifigenije. V množici je požel nemalo odobravanja in resje vredno omeniti, daje bila njegova mera rok, srebrnih za 15 ali več let je bilo 7, zlato priznanje za 25 ali več let pa so prejeli strokovni vodja šentjurskega pihalnega orkestra Jure Hladnik, Damjan Kovačič in Lavra Orač. E. K., foto: Gašper Gobec ŠENTJURSKO GOSPODARSTVO 2008 Naj biznismaherji na Šentjurskem Na podlagi evidence programa za bonitete poslovanja Gvin in podatkov AJPES smo vzeli pod drobnogled poslovanje šentjurskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, ki smo jih teritorialno razvrstili po krajevnih skupnostih. Upoštevali smo seveda tudi občino Dobje. Podatki so izraženi v tisočih evrov. Prvo število pomeni prihodke v letu 2008, številki v oklepaju pa prihodke v letih 2007 in 2006. Naslednje število pomeni čisti dobiček oz. dobiček, če gre za samostojnega podjetnika, v letu 2008, v oklepaju pa je dodan še podatek o uspešnosti v letih 2007 in 2006. Pogoj za uvrstitev na lestvico je bila četrtmilijonska realizacija oz. milijonska pri podjetjih s sedežem v Šentjurju. Blagovna Družbe: 1. Kea d.o.o 16.592,4 (14.883,5, 12.230,5), 271,6 (210,1, 225,0), 2. Vilkograd.o.o. 5.879,8 (4.418,0, 3.933,3), 134,1 (86,7, 287,3), 3- Adheziv d.o.o. 1.169,4 (1.015,2, 1 087,0), 59,4 (44,2, 45,6), 4. Riss trade d.o.o. 1.024,6 (1.030,7, 991,3), 23.7 (28,9, 26,5), 5. Parketarna Jager d o.o. 811,1 (793,2, 291,5), -27,9 (26,3 (43,7), 6. Integros d.o.o. 399,0 (200,8, 228.9) , 1,0 (1,1, 1,5), 7. Veterina Jagodič d.o.o. 398,0 (312,4, 47,4), 3,7 (23,1, -0,05), 7. Tekom interieri 356,5 (A /), 47,6 (/, /), 8. AS print d.o.o. 343,4 (284,8, 0), 10,1 (8,0, -2,0), 1. Gradnje Gabrijel Polak 2-480,7 (1.975,1, 2.253,5), 298,3 (206,2, 212,1), 2. Segon Klemen Šket 2 106,8 (1.819,2, 1.522,4), 131,7 (131,1, 91,4), 3. Samopostrežba Golež Matjaž Golež 1.015,7 (1.086,7, 1011.9) , -50,7 (2,9, 4,8), 4. Simes Alojzij Kresnik 785,5 (604,1, 668,2), 27.8 (4,8, 17,7), 5. Gradbena dela Andrej Polak 726,9 (526,3, 439,3), 34.1 (22,9, 5,7), 6. Avtoprevozništvo Jelovšek Zdravko 404,9 (386,1, 212,7), 24,5 (41,9, 12,7), ... Dobje Družbe: 1. Hrib d.o.o. 13.665,2 (12.822,5, 12.228,4), 194,6 (92,3, -101,8), 2. Voglajnski avtopark d.o.o. 598.1 (108,7,19,3), -12,3 (52,1,-19,7), S p.: 1. Biro izkop Marjana Felicijan s.p. 176,9 (97,3, 59,4), -3,1 (6,9, 7,0), Dolga Gora Družba: 1. GMS Medved d.o.o. 336,3, (113,2, 1,1), 2,5 (1,6, 0,2). S.p.: 1. Srečko Medved 80,6 (98,4, 97,8), 10,3(17,2, 14,9), ... Dramlje Družbe: 1. Etra d.o.o. 5.195,9 (3.804,4, 3.641,8), 127,7 (97,2, 87,2), 2. Obra d.o.o. 427,5 (2,0, 24,5), 1,4 (0,4, 3,3), 3. Domar d.o.o. 405,7 (2,7, 53,3), 0,4 (1,3, 2,9), 4. Grad-dom d.o.o. 400,0 (318,6, 168,9), 13,8 (2,7, 2,6), 5. Bitea d.o.o 300,4 (319,2, 374,1), 1,8 (0,2, 42), 6. Žalujka d.o.o. 265,9 (299,6, 346,4), -1,7 (6,4, 20,9), S.p.: 1. Jožef Banovšek 415,0 (363,9 (340,0), 12,3 (10,0, 8,7), 2. Slavko Verbič - v stečaju 362,4 (n.p.), -35,4 (n.p.), 3. Miran Urbanček 263,8 (191,3, 283,3), 7,4 (6,4, 11,3), 4. Martin Laubič 253,2 (205,8, 196,3), 14,9(14,9, 12,5), ... Grobelno Družbe: 1. Ahac d.o.o. 15.283,6 (12.222,6, 10.116,6), 17,2 (74,5, 61,0), 2. Avtohiša Mlakar, d.o.o. 4.667,1 (4.424,8, 3.767,8), 62,5 (54,1, 4,2), 3. ELJ d.o.o. 911,7 (331,7,/), 1,0 (3,3, /), S.p.: 1. Uka Jašari 1.865,6 (1.041,3 678,3), 37,9 (18,8, 29,7), 2. Mirko Mlakar 862,7 (645,7, 641,0), 37,4 (23,5, 18,3), 3. IET Sonja Tovornik Jurhar 540,1 (515,2,347,8), 13,5(8,0, 7,2), 4. Jože Černoša 533,5 (281,0, 355.8) , 36,8 (11,3, 43,5), 5. IET Edvin Tovornik 429,0 (390,6, 232,6), 9,5, 9,0, 14,4), 6. Branko Vrbovšek - izbrisan 338,7 (n.p.), 3,9 (n.p.) Kalobje S.p.: 1. Franc Trupej 170,5 (139,2, 140.9) , 11,8 (2,6, 13,3),... Loka pri Žusmu Družbe: 1. Koval d.o.o. 5.093,6 (3.181,9, 2.741,5), 95,0 (118,4, 68,7), S.p.: 1. Ivan Volavšek 279,2 (267,3, 252,0), 19,8, (22,2, 18,6), ... (se nadaljuje) br Mladinski center -računajte na nas Pred vami je nova kolumna, ki bo nastajala pod peresi študentov iz Študentskega kluba mladih Šentjur (ŠKMŠ). Bralcem se bomo potrudili predstaviti takšni, kot smo. Smo študentje, bolj ali manj uspešni, vsak na svojem področju, polni idej, in študentski klub nam daje priložnost, da te ideje realiziramo. Velik ustvarjalni zagon mlado ekipo, neobremenjeno z bremeni klubske preteklosti, vodi k novim projektom. Eden takšnih je sEXPRES, kjer mladim nudimo možnost odkrivanja pojmov, kot so seks, čutnost, odnosi, intelekt. Projekt bomo zaključili z gledališko predstavo, zgrajeno iz teh odkritij. ŠKMŠ je do aprila 2009 imel status mladinskega centra (MC), kar marsikomu ni znano. Po spletu okoliščin smo status predali Razvojni agenciji Kozjansko, v upanju, da bomo lahko kot enakovreden partner še ohranjali vpliv na program in delo MC. A naše upanje našim „partnerjem“ ni bilo simpatično, ostali smo enakopravni le vsem drugim mladinskim društvom, ki delujejo v občini Šentjur. Žal so to društva, ki nimajo stalnega vira prihodkov, financirajo se skoraj iz ničesar in temu primerno tudi delajo malo, a vseeno s srcem. Z njimi bi radi sodelovali. Mladinski center pridobi del sredstev iz razpisov, ker pa je sedaj ponovno v plenicah, mu bomo pomagali zbrati točke, ki so potrebne za uspeh. V zameno nam bo MC Šentjur sofinanciral tri večje, tradicionalne prireditve. A ponujeni znesek tega “sofinanciranja” ne pokrije niti ene naše prireditve. Tako smo se znašli v dilemi, ali naj sploh sodelujemo, naj bomo solidarni do drugih mladinskih društev in sprejmemo ponujen predlog, ki je za nas nesprejemljiv? Lahko bi zavrnili sodelovanje - in nihče ne bi dobil ničesar. MC bi padel v težave, mladinska društva pa bi morala skrčiti svoje projekte na minimum. Tega seveda ne bomo naredili, ker smo solidarni. ŠKMŠ je od nekdaj imel in še ima svoj pomen za Šentjur. Sedaj živimo v časih, ko so socialna omrežja izpodrinila osebni kontakt, in mladi se ne družimo več ob vsaki priložnosti, kot smo se včasih. Kar je morda tudi v redu, ker se moramo bolj potruditi, kako spraviti mladino, po možnosti iz obeh občin, na kakšen naš dogodek. A pojavil se je nov fenomen; ne drobijo se samo občine, drobijo se tudi mladinske skupnosti, neformalne skupine so na območju mesta Šentjur pričele rasti kot gobe po dežju. Neverjetno, glede na to, da so mladi danes skorajda klinično mrtvi in apatični. Očitno tiho prenašajo vse vrste kriz, ki pestijo družbo. Kdaj pa kdaj preberite našo pisarijo. Tudi mi razmišljamo in iščemo odgovore. Umrl je zadnji sin skladatelja Josipa Ipavca V petek, 11. decembra 2009, je v domu za starostnike v Claremontu blizu Chicaga umrl drugi sin skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca, Božo, Teodor oziroma Tedi, kot so ga klicali v rojstnem kraju Šentjurju. Teodor Karl Gustav Ipavic, kakor seje glasilo njegovo popolno ime, je umrl tiho in neopazno, v zgodnjih jutranjih urah, zaradi pljučnice, v starosti nekaj več kot 97 let. Rodil se je 19. oktobra 1912 v tedaj zaspani vasici Šentjur pri Celju, ki se je od tedaj do danes, torej v nekaj manj kot sto letih, razvil v ponosno, gospodarsko, kulturno in vsestransko razvito mestece. Njegov starejši brat, Joži (1910 - 1998), je bil priznan slikar, poklicno pa je kot scenograf deloval v Hrvatskem narodnem kazalištu (HNK) v Zagrebu, kot lokalna osebnost pa bil zelo priljubljen in poznan v domačem Šentjurju, med drugim še posebej kot talentiran šahist. Kot potomec teh svojih slavnih prednikov je tako kot starejši brat Joži tudi Teodor - Tedi v sebi nosil premnoge talente, od katerih sta prihajala do izraza predvsem smisel za kiparstvo in pa tudi čisto veselje do glasbe. Po vojni, ko je bilo ogromno kulturne dediščine poškodovane in zanemarjene, so nove oblasti poskušale poskrbeti tudi za njeno ohranitev in rešitev in potrebovali so restavratorske delavce. Teodorja je zadeva pritegnila in napravil je tečaj za restavratorje. Kmalu je začel delati v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer si je s svojo strokovnostjo, spretnostjo, pa tudi živahno in veselo naravo pridobil tako ugled kot simpatije svojih sodelavcev. Njegova umetniška narava ga je vodila v poskuse pevske kariere v mariborskem gledališču, zelo uspešno pa se je poskusil tudi v kiparstvu, njegova dela pa danes krasijo predvsem domove njegovih sorodnikov oziroma sorodnikov njegove prve žene, s katero se je poročil takoj po vojni in s katero ima sina Božidarja, rojenega leta 1951. Teodorja pa je iz tedaj revne in komunistične Jugoslavije vlekla v širni svet želja po boljšem življenju. Enostavno čutil je, da je sposoben za več. Pogovor o tem je nanesel, da sta z ženo njegovega brata Jožija, s Fanči Golob, ugotovila, da imata enake ambicije, medtem ko jima zakonska partnerja v tem pogledu ne dajeta podpore in ne delita enakega mnenja. Rešitev je bila kot na dlani. S Fanči sta se leta 1952 podala v Gradec (Graz), v Avstrijo. Tam sta se naselila upajoč, da bosta lahko slej ko prej nadaljevala pot v obljubljeno deželo. Kmalu sta se poročila in dobila svojega prvega otroka, deklico Leilo. Iskala sta možnost, da odpotujeta bodisi v ZDA, Avstralijo ali Kanado, a na priložnost sta morala počakati kar dolga štiri leta. Naposled jima je iz daljne Amerike ponudila roko dobrodelna organizacija Kongresne cerkve oziroma v okviru le-te nekaj družin s svojimi dobrodelnimi darovi, iz kraja z imenom VVilmette, kjer sta se nato tudi naselila. Ta jima je omogočila potovanje in vsestransko pomoč v prvih časih bivanja. Teodorje bil vedno ponosen državljan svoje nove domovine, ki mu je dala kruh in v kateri je kot mnogi drugi tudi on skupaj s svojo družino našel svoj novi dom in svoj del American Dream-a (»ameriških sanj«), hkrati pa nikoli ni pozabil svoje prelepe prejšnje domovine in še posebej ne svojega prelepega rojstnega kraja Šentjurja. Ta mu je bil vedno pri srcu in o njem je vedno na tak ali drugačen način nostalgično sanjaril. V njegovem srcu je vedno ostal zapisan kot varna zibelka njegovega otroštva in mladosti kakor tudi kraj njegovih premnogih prelepih doživetij. Ted, kot so ga klicali na kratko v Ameriki, je bil znana osebnost na področju, ki se imenuje North Shore, to so severna predmestja Chicaga, ena od njih je tudi VVilmette. Tam je bil namreč znan kot strokovnjak - restavrator za obnovo slik in umetniških predmetov ter uokvirjanje slik. Nekaj let po svojem prihodu v Ameriko je svoje strokovno delo opravljal pri firmi Newcomb - Macklin & Co v središču Chicaga, nato pa se je odločil za samostojno poslovno pot in leta 1964 v VVilmette odprl svojo lastno trgovino - atelje za restavriranje in uokvirjanje slik z imenom »Linden Art Shop«. Med svojimi strankami je bil znan ne samo po uspešnem in strokovnem delu, ampak tudi po družabnosti in prijetnosti, saj je svoje stranke pogosto zabaval z barvitimi anekdotami in humorjem, in to v slikovitem ambientu svoje delavnice oziroma trgovine z nadihom umetnosti in vonjem po terpentinu in lanenem olju. Svojo poklicno dejavnost je samostojno in v vseh pogledih uspešno opravljal vse do leta 2006, ko so ga leta prisilila v to, da jo je opustil in se podal v dom za ostarele občane v Claremontu. Po svojem odhodu iz takratne Jugoslavije leta 1952 se je kar nekajkrat pojavil v svoji domovini in Šentjurju, obiskal je svojega brata Jožija in sina Božidarja v letih 1969, 1974, ko se je udeležil slovesnosti ob odprtju Ipavčevega spomenika, nato pa še leta 1987, ko je bil na obisku poslednjič. Lahko bi rekli, da bo Teodor ostal vsem prijateljem in znancem, posebej pa ožjim sorodnikom tako v novi kot v stari domovini v lepem spominu predvsem po preprostem, izvirnem, njemu lastnem humorju in sproščenem šarmu. Ljubezen do svoje domovine in rojstnega kraja pa je izkazal v svoji poslednji želji, da bi bil pokopan doma, v grobu, kjer so pokopani njegovi predniki, v Šentjurju pri Celju. To priča o dejstvu, da je bilo njegovo srce vedno na nek način prežeto z domoljubjem in da je vedno nekje globoko v sebi hrepenel po domači slovenski grudi. Datum pokopa bo določen kasneje in ga bomo naknadno objavili. Božidar Ipavic Žličarjeve in Aleševe jaslice Kdo bi vedel, zakaj so jaslice tako množičen in zaželen objekt človekove ustvarjalnosti? Verniki bodo rekli, da zato, ker slavijo Boga, tisti bolj racionalni pa, da tudi zato, ker ne zahtevajo posebnega ustvarjalnega napora, končni učinek pa je vedno prijazen. Zgodba je prastara, vsem poznana, preprosta in človeško topla, vse njene bistvene variante so bile že neštetokrat preigrane in le več ali manj nepomembni tehnični dodatki odražajo osebnost njihovega poustvarjalca. Žličarjeve jaslice so že vrsto let vseslovenska znamenitost. Upravičeno, kajti vanje so vloženi neverjetna količina dela, spretnosti, volje, časa in denarja. Obiskovalec, ki se znajde Pred njimi, enostavno osupne pred tonami vgrajenega materiala, tisočerimi lučkami, stotinami maket različnih zgradb, nekatere so tudi verni posnetki šentjurske arhitekture, desetinami delujočih tehnično dovršenih igračk, elkromotorčki, črpalkami, 400 figuricami, 200 ovčkami ... Pravo čudo, ki pa žal s sporočilnostjo jaslic vendarle nimajo dovolj skupnega. Vseeno vso občudovanje in čestitke obema Žličarjema, čeprav, roko na srce, nikoli ne bom prav razumel, kaj žene 83-letnega očeta Narčka in 55-letnega sina Jankota v ta njun vsako leto večji »mazohistični« jaslični megaprojekt. Ki pa je nesporno menda že največja šentjurska turistična atrakcija. Obiskovalci prihajajo z vse Slovenije, tudi z avtobusi, letos jih Žližarja pričakujeta kar okrog 3000. Toda žal denarja pri tem Poslu ni. Vstopnine Žličarja ne marata pobirati, prostovoljni prispevki pa bodo morda skupaj prinesli kakšnih 1500 evrov, kar je z ozirom na vložen trud in sredstva res bagatela. Jaslice 9-letnega Aleša Mohorja iz Hotunja so jaslice drugačne vrste. Telefonirali so mi, da jih moram priti pogledat, ker so bile ponkovškemu župniku zelo všeč. In sem šel. V samih jaslicah pravzaprav nisem videl nič izjemnega, pač jaslice, kot si jih zamišlja otrok. Ko pa mi je Aleš lepo razložil, kako je še pred prvim snegom v gozdu nabral »pravi« mah, da imata vsaka ovčka in vsaka figura svoj poseben namen, pravzaprav kar celo zgodbo, zakaj sta tam, kaj počeneta, mislita itd., so njegove jaslice zasijale v neki drugi luči. Aleš jim je vdihnil dušo. Če so Žličarjeve jaslice tehnično čudo, so Aleševe jaslice tiste skrivnostne jaslice iz mojega in vašega otroštva. Aleševe jaslice ZMENEK NA SLEPO Srečanje z zaupanjem ZA VSE GENERACIJE Organizacija porok, obletnic, zabav, Plesni tečaj i KLAVDI S.P. Mislinjska Dobrava 90, 238 I Podgorje pri Slovenj Gradcu Tel.: 03 1 679 998 M a i 1: info@klavdi.net tanja@klavdi.net www.klavdiCnet e FK Ker smo člani uredništva Šentjurskih novic menda eno tako zahrbtno in zlobno leglo podležev - v nasprotju s trdnjavo visokih krščanskih vrednot v sosednji občini - smo se tudi letos dobili na rednem letnem ognjemetu globokih misli, ki pa očitno ni več tako zanimiv, saj je udeležencev iz leta v leto manj. Letos se nas je 16. januarja ob 11. uri zbralo le še devet. Kot je to že običajno, je sestanek odprl ponovni urednik časopisa, Franc Kovač. Na hitro je povzel dogajanja okoli Novic v preteklem letu in tudi letos je bilo v njegovem nagovoru čutiti nekakšno vdanost v usodo zaradi neuresničenih idealističnih želja in dilemo, ali se sploh splača vztrajati. Njegovo mnenje je, da morebitno ukinitev Novic ne bi opazil nihče in da za šentjursko javnost to ne bi bila večja škoda. Tokrat izjemoma ni postregel s številkami glede prodaje in finančnega stanja, morda zato, ker so Novice tako globoko v rdečih številkah, da so že vijolične. To sklepamo tudi po tem, ker udeleženci kosila letos prvič nismo dobili rokovnika s kulijem, hm hm. Urednik je poudaril, da Novice nikoli niso bile zastavljene kot izrazito komercialen projekt, temveč kot časopis, kakršnega Šentjur potrebuje. Kot kaže, kritična masa v šentjurski občini le ni tako velika, da bi se takšen projekt lahko vzdrževal sam, a v današnjih časih, ko je kritično novinarstvo toliko bolj pomembno, bi bilo lepo, če bi avtorji sodelovali ne toliko zaradi plačila v zlatu in draguljih, temveč zadovoljevanja notranje potrebe po izražanju mnenj, stališč in sooblikovanja družbe. Ob tem bi sicer bili deležni nadomestila, le da ga pač ne bi bilo dovolj za diamantne WC školjke, hitre avtomobile, še hitrejše ženske in druge oblike mesenega razvrata. Takšnemu stališču, ki se sicer ponavlja iz leta v leto, pa se je letos končno pridružilo odpiranje oči pred resničnostjo. Sestanek nič več ni potekal v smislu iskanja predlogov, kako časopis izboljšati, temveč se je reklo bobu bob: sedaj je cilj le preživeti leto, pri čemer je največja težava pomanjkanje piscev. Ljudje imajo sicer veliko za povedati, a ko bi bilo treba prijeti pero v roke, se nenadoma spomnijo, da morajo k zobozdravniku. Poleg tega mlajša generacija noče škodovati svoji morebitni karieri s tovrstnim izpostavljanjem. Razumljivo, a po drugi strani zaskrbljujoč znak konformizma. Razprava, ki seje razvila, seje kmalu pričela vrteti okoli razsodbe še ene v dolgi vrsti tožb proti Novicam, a so te »butalske zadeve,« kot jih je opisal eden od udeležencev, kmalu zašle na stranski tir. Ups, smo to zapisali na glas? Distanciramo se od te žaljive izjave in s studom pljuvamo po lažnivem kljukcu, ki jo je zapisal. Fuj in fej, zalega Satanova, cvri se v peklu. Nekaj zaključkov razprave podajamo v naključnem zaporedju: Novice bi morale izhajati v celoti v barvah, saj črno-bele fotografije bolj spominjajo na kakšen Partizanski vestnik iz naivnih horuk časov, kot pa na ‘revijalni časopis' tretjega tisočletja. Izražanje mnenj, stališč in superiorna analiza lokalnih političnih dogajanj niso le ključni prepoznavni znaki Novic, temveč kar njihovi vlečni konji, zato jih ne bi veljalo opustiti. Tu sicer hitro pride do razkoraka s tržnim pristopom, ki zahteva prijazne in tople novičke, ki bi grele srčeca bralcev, da bi spontano skupinsko grulili od sreče, a smo hitro ugotovili, da uredniški koncept Novic ne dovoljuje prilagajanja okusu bralcev, temveč obratno: okus bralcev naj bi širil in sooblikoval. Toda resnica je žal pač poljubna, arbitrarna in predvsem subjektivna, zato je možno, da tu in tam to poslanstvo Novic izzveni v prazno ali zgreši bistvo. Resnica kot vrednota je sicer še vedno čislana vrednota, a le takrat, ko se zanjo izpostavlja (in plačuje) kdo drug. Od tod molk bralstva in posledično urednikov napačen občutek, da so Novice večinoma spregledane in da bistveno ne vplivajo na šentjursko družbo. Pri tem se je, kot vsako leto, znova sam od sebe pojavil močan skupinski občutek v lastno zaverovanost, da so Novice še zadnji branik razumnosti v tej solzni dolini, kajti brez njih bi se naša draga občina pogreznila v večno temo intelektualne misli. Bralce vabimo, da si sami ustvarite sodbo, ali je v teh zaključkih zrno resnice, ali pa se nam je dokončno zmešalo in se na poti v norišnico le še smejemo kot trop poblaznelih klovnov. Rock večer v Dobju v znamenju videospota Mesec dni po sprva načrtovanem konc(j)ertu lokalnežev, kot so ga poimenovali organizatorji iz Kluba mladih Dobje ŠPUKN in Študentskega kluba mladih Šentjur, seje v soboto v mladinskih prostorih v Dobju po dolgem času zgodil rockovski koncert. Ob odpovedi skupine OminoDile sta nastopili skupini Radiostorm in The Reptiles. Radiostormi so v zadnjem letu koncertno najaktivnejša skupina s Šentjurskega, saj je za njimi kopica nastopov, premorejo pa tudi dober »PR«, saj se pojavljajo na različnih kompilacijah in lestvicah lokalnih radiev. Dobjanski »plazilci«, ki jih sestavljajo Marko Golež, Matjaž Jager, Aleš Paščinski, Miha Vrečko in Gorazd Zapušek, so oktobra za pesem Spomin posneli videospot, ki so si ga prisotni v kletnih prostorih stare šole lahko tudi premierno ogledali. Za produkcijo je poskrbel ŠKMŠ, režijsko taktirko pa je imel v rokah Vid Slana. br 100 let Kmetijske šole 9. nadaljevanje Piše mag. Nevenka Cmok številnih prispevkov izhaja razgledanost, v učnem programu Kmetijske šole v delavnost in osebna skromnost človeka, Šentjurju. To se je zgodilo, čeprav je ki je bil trikrat upokojen, zaprt, preseljen kmetijska šola imela že leta 1927 tudi in je v vojni izgubil sina Dušana, ki je vinograd, vinsko klet in sadovnjak. Torej padel med NOV na Štajerskem. vse pogoje za teoretični in praktični pouk. Na položaju kot namestnik agrikulturnega nadzornika za Jadransko Primorje v Trstu je veliko pomagal slovenskim in hrvaškim kmetovalcem na Goriškem, Tržaški okolici in v Istri s Kvarnerjem, zlasti v času prve svetovne vojne. Leta 1918 ga je Kranjska kmetijska družba povabila na tajniško mesto, za sourednika in urednika Kmetovalca. Leta 1928 ga je upravni odbor Kranjske kmetijske družbe imenoval za ravnatelja. Tri leta kasneje so ga predčasno upokojili. Po treh letih (1936) so ga nato reaktivirali in imenovali za ravnatelja Kmetijske šole v Šentjurju. Rado Lah je v svojem načinu dela povsem nadaljeval delo svojega predhodnika Valentina Petkovška. Kmetijska šola je med tem doživela zopet uradni poseg, in sicer so gospodinjsko šolo iz Šentjurja premestili v Svečino. V Šentjurju so v novo izpraznjeno zgradbo namestili tečajnike zimske redne šole in udeležence posebnih tečajev za živinorejo, poljedelstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo. Teh tečajev je bilo proti koncu tridesetih let vedno več. Na tečajih in v šoli je Lah predaval gospodarsko pravo in obratoslovje. V praksi pa se je zanimal predvsem za regulacijo Voglajne in melioracije zamočvirjenih travnikov. Ustanovil je Vodno zadrugo interesentov iz okoliških vasi. Organiziral pa je tudi banovinski in okrajni tečaj za melioratorje. Melioratorji naj bi prispevali k izboljšanju sestave tal ter povečanju pridelkov krme, vrtnin in hmelja. Komaj začeto delo je prekinila nemška okupacija. Ravnatelja Laha in njegovo ženo so Nemci že 23. aprila 1941 zaprli in izselili na Hrvaško. Drugo svetovno vojno je preživel v Zagrebu, kjer so mu strokovni prijatelji zagotovili skromno pokojnino za preživnino. Po zaključku druge svetovne vojne leta 1945 Se je vrnil v Ljubljano, kjer se je ponovno aktiviral. Zaposlil se je na Kmetijskem znanstvenem zavodu, v inštitutu za ekonomiko, in tam ostal do upokojitve leta 1950. Umrl je v Dolenjem Logatcu 5. novembra 1955. Rado Lah je objavil veliko število člankov, poročil in razprav iz poljedelstva, živinoreje in gospodarjenja v kmetijstvu. Objavljal je največ v Kmetovalcu, Koledarju kmetijske matice ter v Agronomskem glasniku, Poljoprivrednem glasniku in v Bankarstvu. V letih 1910 do 1914 je objavljal v VViener Landvvirtschaftliche Zeitung. Zanimiva je njegova razprava o vplivu Kmetijske družbe na kulturne ustanove v Sloveniji, Za uporabnike čilskega solitra v Jugoslaviji je napisal brošuri Pridelovanje žita (Beograd 1924) in Hmeljarstvo (Beograd 1925). Iz Otvoritev gospodinjske šole Ko prebiramo zgodovino Kmetijske šole v Šentjurju, vidimo, da je življenje in delo v šoli zahtevalo celega človeka, ki je bil temu delu predan s srcem in je imel rad učence, ki jim je skušal čim več dati, in je bil predan tudi svoji domovini. Pomembno je tudi, da je imel rad svojo stroko in da se je neprenehoma prilagajal dogajanju okoli šole in v njej. Nekoč sem rekla učitelju, ki je prišel na šolo za učitelja praktičnega pouka, naslednje: »Veste, kmetijska šola ima v sebi poseben čar, ki zasvoji človeka, in sta potem dve možnosti; da zelo hitro kmetijsko šolo zapustiš, ali pa da šolo vzljubiš in ostaneš zelo dolgo, celo do upokojitve, pa tudi v pokoju še vedno misliš na preživete čase na kmetijski šoli.« Vedno se dogajajo povsod dogodki, ki niso prijetni, toda z dobro voljo se marsikaj prebrodi in postori. Naj omenim tri dogodke do leta 1941, ker včasih mislimo, da se to dogaja samo v modernih časih in samo nam. Pa ni tako. Prvo je pouk predmeta vinarstvo in kletarstvo ter zelo okrnjeno sadjarstvo. Že ob ustanovitvi Kmetijske šole v Šentjurju se je začelo - da v Šentjurju ne smejo poučevati vinarstvo in kletarstvo, da ne bi odvzeli učence Vinarsko-sadjarski šoli v Mariboru. V Mariboru je bil takrat pouk samo v nemščini. Potem so se prilike malo umirile, toda leta 1927, ko so že v Mariboru imeli pouk v slovenščini, so uradno črtali iz učnega programa na šoli v Šentjurju predmeta vinarstvo in kletarstvo na ljubo Vinarsko-sadjarski šoli v Mariboru. Šele po 2. svetovni vojni sta predmeta dobila svoje stalno mesto Drugi dogodek je gospodinjska šola. Za gospodinjsko šolo je bilo veliko zanimanje. Ker še niso bili dani pogoji za celoletni pouk, so pričeli organizirati gospodinjske tečaje že leta 1910 . Tako pravimo, da sta kmetijska šola in gospodinjska šola imeli isto letnico začetka delovanja 1910, toda svoj življenjski prostor je dobila šele leta 1932, ko je bila stavba za gospodinjsko šolo dokončana. Navajam: 7. februarja 1932 je bila blagoslovitev in slovesna otvoritev kmetijske gospodinjske šole. Mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič je ob nagovoru blagoslovil šolo v navzočnosti pred gospodinjsko šolo zbranega šentjurskega ljudstva, bana dr. Marušiča, podbana dr. Pirkmajerja, načelnika kmetijskega oddelka banske uprave inž. J. Zidanška, okrajnega načelnika Hubada, župana trga Šentjur Čretnika, župana mesta Celje dr. Goričana, državnega poslanca za okraj Celje Iv. Prekorška, ravnateljico gospodinjske šole Elzo Premrou, ravnatelja Kmetijske šole inž. V. Petkovška, kateheta Zupaniča, strokovnih učiteljev, gospodinjskih učiteljic, v šolo prihajajočih učenk gospodinjske šole, mnogo, mnogo kmečkih ljudi in mnogo tržanov. Konec navedka. Toda prišlo je povelje leta 1936, da so gospodinjsko šolo prestavili v Svečino pod okrilje šolskih sester. Gospodinjska šola je ponovno zaživela v Šentjurju leta 1953. Nadaljnjo usodo bomo zapisali v naslednjem zgodovinskem obdobju. (se nadaljuje) © Vokalna skupina iZbor zaživela z božičnim izborom Vokalna skupina si je nadela pomenljivo ime, ki vzbuja asociacije in domišljijo. Premierno so nastopili 13. decembra kot gostje vokalne skupine Kresnice v Gorici pri Slivnici, 2. in 3. januarja pa so pripravili krajša božična koncerta v šentjurski in dobjanski cerkvi s čudovitim repertoarjem devetih božičih in novoletnih pesmi. Skupino sestavljajo mladi, glasbeno izobraženi pevci iz Dobja, Dramelj, Laškega, Šentjurja in Svetega Štefana, ki jih poleg družinskih in prijateljskih vezi druži neizmerna ljubezen do petja in pevske ustvarjalnosti. Skupino sestavljajo: Matic Plemenitaš, Boštjan Jager, Robert Jager, Ervin Rajh, Ernest Rajh, Teja Leskovšek, Ana Plemenitaš, Petra Horvat, Polona Pevec in Mateja Rajh Jager, ki je tudi umetniška vodja, s klavirjem pa jih je spremljal Matjaž Jager. Mladi iZbor je namignil, da božičnemu izboru vsekakor sledi večji in odmevnejši projekt, ki bo obarvan bolj »večnozeleno«. Tekst: NPF, Foto: Dare Jager Na mamicah svet stoji »Ljubita to drobno bitje, da bo v zlato rast pognalo, saj kdor zlato zrno seje, mu bo v zlati klas pognalo ...« V celjski porodnišnici so od zadnje objave do 13. januarja rodile naslednje mamice: 17. 12. Andreja Zapušek z območja Šentjurja - deklico, 18. 12. Damjana Mlakar z območja Loke pri Žusmu - deklico, 18. 12. Martina Gračnar z območja Planine pri Sevnici - deklico, 18. 12. Jelka Dobravc Keše z območja Gorice pri Slivnici - dečka, 20. 12. Saška Horvat z območja Šentjurja - deklico, 21. 12. Mateja Štrajhar z območja Dramelj - deklico, 21. 12. Silva Voga z območja Gorice pri Slivnici - dečka, 23. 12. Marjeta Tojnko z območja Gorice pri Slivnici - dečka, 26. 12. Leja Vodeb z območja Gorice pri Slivnici - deklico, 28. 12. Estera Podgoršek z območja Ponikve - deklico, 28. 12. Martina Jurše z območja Ponikve -deklico, 28. 12. Petra Špur z območja Ponikve - dečka, 28. 12. Marica Žibret z območja Planine pri Sevnici - deklico, 4. 1. Sabina Bratuž z območja Šentjurja - deklico, 4. 1. Nataša Seničar z območja Dramelj - deklico, 5. 1. Tina Vodušek z območja Dramelj - deklico, 6. 1. Simona Koželj Brilej z območja Šentjur - deklica, 7. 1. Barbara Dečman z območja Ponikve - deklico, 7. 1. Mojca Romih z območja Dobja pri Planini - deklico, 12. 1. Mira Leskovar z območja Šentjurja - deklico, 13. 1. Katja Korent z območja Šentjurja - dečka, 13.1. Saša Kumin z območja Šentjurja - dečka. Čestitamo! Davčni nasvet Novosti pri dohodnini 2009 Z novim letom so nas pričakale tudi nekatere novosti pri dohodnini in uveljavljanju olajšav za vzdrževane družinske člane. Do 5. 2. 2010 lahko na DURS sporočite spremembo uveljavljanja olajšav za družinske člane v primeru, če jih doslej niste uveljavljali ali pa želite kaj spremeniti. Spremembo lahko javite na obrazcu, ki si ga natisnete s spletne strani DURS-a ali elektronsko preko aplikacije e-davki. V večini primerov je boljše, da otroke kot vzdrževane družinske člane uveljavlja partner z višjimi dohodki. Sicer pa lahko natančen izračun naredite na spletni strani: http://edavki. durs.si/OpenPortal/CommonPaaes/Documents/ New Doh Odm.aspx. Spremembo uveljavljanja olajšav lahko nazadnje naredite še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine ali v pritožbi zoper odločbo, izdano na podlagi ugovora - NOVOST. Rok za odpremo informativnega izračuna dohodnine je 31. maj (v preteklem letu je moral biti do 31. maja tudi že vročen), vroča se z navadno vročitvijo in se šteje za vročenega 15. dan od datuma odpreme. Kaj storiti, če informativnega izračuna ne prejmete? V kolikor informativnega izračuna ne prejmete do 15. junija, ga morate vložiti sami najkasneje do 31. julija. Vendar samo v tem primeru, če so vaši obdavčljivi dohodki višji od 3.051,35 € oziroma če ste poleg pokojnine prejeli še dohodke višje od 80 €. Informativni izračun lahko vložite tudi v tem primeru, če so vaši obdavčljivi dohodki nižji od 3.051,35 eur, med letom plačana akontacija pa je bila plačana po višji stopnji 25% (npr. avtorski honorar, študentsko delo ipd.). Tako boste dobili vračilo preplačane dohodnine. Ko dobite informativni izračun, skrbno preverite vse postavke (nihče ni nezmotljiv), in če ugotovite nepravilnosti, morate v roku 30 dni od odpreme vložiti ugovor. Glede na lansko krizno leto bo zagotovo dobrodošla informacija, da lahko vsaka fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, plača dohodnino v treh mesečnih obrokih, če v vlogi o obročnemu plačilu izjavi, da davka ni zmožna plačati takoj in ne more zagotoviti zavarovanja. Odlog plačila dohodnine na največ 2 leti, na 24 mesečnih obrokov ali odpis pa lahko doseže fizična oseba in tudi samostojni podjetnik, če dokaže, da mu je s plačilom davčne obveznosti ogroženo preživljanje in njegovih družinskih članov. Vlogo za odpis ali za obročno plačilo je možno vložiti pri davčnem uradu, kjer je fizična oseba vpisana v davčni register. Želim vam lep zimski čas in do nadaljnjega nasvidenje. Klara Koželj, davčna svetovalka MODRA ŠTEVILKA {((• 080 8816) LUCIJINA REPORTAŽA Grozno, skoraj trije tedni so že mimo, jaz pa se še borim s poprazničnim sindromom. Za nič mi ni, vsak napor se mi zdi prehud, ponoči vsa panična skačem iz postelje, ker se mi sanja, da še pokajo petarde okrog mene, konkretno delo mi niti po pomoti ne pade na pamet. Tako globoko sem zabredla, da se mi še na kavico na Pošto ne da. Totalna depra, vam rečem. Če bi mi še apetiti pobralo, pa res ne vem, kaj bi naredila. Od božično novoletnega prenažiranja so mi tako ostale tri odvečne kile, ki jih imam namen skenslati enkrat v bližnji prihodnosti, ko mi bo sreča naklonila kakšno pomladno hormonsko spodbudo. Poleg tega sem se na prsih mojega urednika pravkar bridko razjokala, da ne bom več pisala teh reportaž, ker ne prenesem, da me bralci ne marajo. V pismih bralcev po različnih časopisih berem, kako so bralci bodisi veseli ali pa se smrtno resno obkladajo z najgršimi pridevniki, jaz pa sem kot luft. Razen dobjanskega podžupana Merija, njegovih sinov in županove komijevke Sandike me nihče še povoha ne. Sicer me vlačijo po sodniji, ker da sem se hudobno vmešavala v njihovo ljubezensko življenje, kar seveda sploh ni res, ker jaz se z Dobjani res ukvarjam predvsem profesionalno in le delno zaradi simpatije, a sem jim vseeno globoko hvaležna - vsaj vem, da nekdo bere moje reportaže in me jemlje čisto resno. Nisem pa prepričana, da me resno jemlje tudi šentjurski štef. Jaz se nesramežljivo mečem za njim, pišem o njem v superlativih, če ni nič lepega, si kakšno malenkost požrtvovalno tudi izmislim, ko sva se par dni po novem letu slučajno malo bolj na tesno srečala, se je pa delal, kot da me ne pozna. Če ne bi vedela, da je močno obremenjen s svojimi službami in da se sedaj dan in noč bori z dilemo, ali bi v jeseni vzel še eno županovanje ali ne, bi mu hudo zamerila. Pa je to njegovo caganje brez veze. Če je Janša rekel, da bo kandidiral, bo kandidiral in pika. Treba seje žrtvovati za višje interese. Pri teh komunistih se namreč sploh ne ve, kako se bo končala ta zadeva s Patrio, zato je pomembno, da imamo na pravih mestih prave ljudi, ki jih narod ljubi. Če bo slučajno res treba iti na ceste in trge. Sicer pa Štefa tudi mi potrebujemo bolj kot riba vodo, ampak to že ni več nacionalno pomembno in o drugorazrednih temah Lucija pač ne bo izgubljala besed. Je veliko bolje, da se prijavim na kakšen praktičen tečaj Jelkine Ljudske univerze. Na primer tistega o podaljševanju nohtov. Res sem bila prijetno presenečena ob radikalni preobrazbi te naše izobraževalne inštitucije. Prejšnji njen šef Ludvik jo je skoraj spravil na kant, ko je fizikalce učil švasanja in podobnih zastarelih predindustrijskih spretnosti, zdaj pa je naša LUŠ končno krenila modernim trendom naproti. Razvoja nam ženskice s pogriženimi nohti pač nikoli ne bi mogle prinesti. Sta se pa središče dogajanja in z njim tudi razvoj počasi začela seliti v smeri proti Slivnici. Pa ne mislim na Lubotovo in Zoranovo silvestrovanje, ki je očitno nedosegljiv nadobčinski standard. Več pozornosti je treba nameniti razvojno progresivnemu asfaltiranju ceste mimo Slivniškega jezera, menda že tretjem v zadnjih dvajsetih letih. Cesta je očitno hudo obremenjena, pa ne zato, ker se po njej vsak dan vozita v službo šentjurski podžupan in slivniški mali župan, ampak zaradi žab, ki imajo premalo podhodov in vsako pomlad s svojimi raskavimi trebuhi ranirajo asfalt. Zdaj bodo ta problem končno rešili s posebno trdnim kremenčevim asfaltom. Ki bo sicer kakšnih 300 tisočakov dražji od običajnega, kar pa sploh ni problem, ker smo se na ta dražji način vsaj dokopali do EU evrov, za katere bi se sicer zaradi klavrne prvotne cene obrisali pod nosom. Poseben slivniški razvojni projekt je tudi aktivno podružbljanje slivniškega kulturno-gasilskega doma, ki so ga gasilci uspešno olastninili že takrat, ko Bavčar, Šrot ali Kordež še niso imeli niti pojma o pojmu, kaj je to kapitalizem. Nepoznavalci brbljajo, da gre za spor za oslovo senco, toda v resnici je zadeva veliko bolj vsebinska. Sploh ne gre le za lastnino, temveč bolj za kulturni boj med Javorjem, ki je šentjurski center brezbožnega liberalizma, in Glinco, ki se bolj nagiba na stran gasilsko prosvetljenega klerikalizma. Liberalci, ki so prvo delitev kulturnega doma zamudili, so se morali začasno umakniti v hribe k martinovanjski Sv. Heleni, kar pa je za poštene naslednike ZSMS res več ali manj nespodobno, zato so sedaj začeli z ofenzivo za bolj pravično drugo delitev. Grozno me zanima, kako se bo v tej gužvi, ko se sploh ne ve, kdo pije in kdo plača, odrezal Štef, ki sta ga obe strani izbrali za arbitra. Če prav poznam njegovo nesebično naklonjenost do vseh sort volivcev, bo dal prav obema stranema. Vse kaže, da bo s podobno salomonsko potezo razrešil tudi afero, ki nekoliko spominja na finsko Patrio. Vodstvo takratne KS je lastnoročno dvignilo kupnino za parcelo za športni park, toda na relaciji od pošte do prodajalca je ta denar brez sledu izginil. Se pač včasih zgodi. Štef bo nesebično segel v občinski proračun in zadevo brez nepotrebnega nategovanja dal ad acta. Za takšne poteze pač moraš imeti jajca in Štef jih očitno ima. Lucija POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 Policija Šentjur: 03/7464150 Blagovna, 17. 12. - V Lokarju je nekdo ukradel registrski tablici in se napotil po bencin na postojanko OMV v Šentjur, kjer ni poravnal bencinskega zapitka.________ Ponikva, 19. 12. - Nekaj po deveti uri zvečer je pijani gost v lokalu razbijal kozarce in žalil goste._________________ Šentjur, 20. 12. - Nekdo je vlomil v vikendico v Vezovju in nabral za 1.500 evrov predmetov, med katerimi so bili tudi videorekorder, TV in elektoragregat. Šentjur, 20. 12. - Občan iz Šibenika je delavcu celjskega VOC prepovedal pluženje snega, saj na bi to opravljal po njegovem zemljišču. Padla je položnica, decembrski sneg pa je kmalu skopnel ... Planina, 20. 12. - Nekdo je z razbitjem šipe vlomil v mladinske prostore in odnesel za 200 € drobiža in čike. Šentjur, 22. 12. - V celjski bolnišnici je preminil 21 -letni mladenič, ki seje 14. 12. v Jakobu ponesrečil z motornimi sanmi. Šentjur, 29. 12. - Na cesti med Novo vasjo in Tratno pri Grobelnem je pri mostu voznika zaneslo s ceste, tako da je končal v Voglajni, od koder so ga rešili celjski poklicni gasilci. Voznik se je iz prevrnjenega vozila rešil skozi steklo zadnjih vrat.___________________________ Vrbno, 29. 12. - Nekdo je iz pokopališča tovornjakov demontiral nekaj akumulatorjev in odnesel nekaj že odmontiranih, vse v skupni vrednosti treh tisočakov. Loka pri Žusmu, 29. 12. - Spor med možem in ženo seje vnel, ker je mož želel domačega prašiča predelati v klobase in že pripeljal mesarja k hiši, žena pa je oba napadla._________________ Dolga Gora, 30. 12. - V zavetju noči je nekdo odtujil avtoradio in pripadajoče zvočnike._______________________________ Dramlje, 1. 1. - Iz stanovanjske hiše je nekdo odtujil več kosov zlatega nakita in nekai denarcev._________________________ Šentjur, 22. 12. - Zaradi poledice so policisti obravnavali kar 7 prometnih nesreč.__________________________________ Planina, 23. 12. - V Golobinjeku je nekdo požagal in odpeljal 4 državna drevesa Planina, 24. 12. - Nekaj pred deseto večerno uro je občanka obvestila policiste, da ji je partner zagrozil s smrtjo, potem pa odšel k polnočnicam. Policisti so ga izsledili še pred povratkom in izrekli prepoved približevanja, sledi pa tudi kazenska ovadba._________________________ Dramlje, 25. 12. - Oče in mož iz Voduc je ob podpori alkohola ustrahoval družino, ki je iz strahu zapustila hišo. Tovrstno vedenje ni bilo prvo, zato so mu izrekli prepoved približevanja.__________________ Ponikva, 26. 12. - V bližini gostinskega lokala so z avtomobila odtujili štiri avtomobilska platišča s pnevmatikami, ki pa po ugotovitvah policistov niso bila primerno varovana. Šentjur, 27. 12. - V nočnih urah je patrulja ustavila voznika avtomobila, ki je bil vidno pijan, zato so ga pridržali.___ Šentjur, 28. 12. - Na parkirišču je voznik trčil v parkirano vozilo in nonšalantno odpeljal, a verjetno ni računal, da ga je nekdo videl in si tudi zapomnil podatke z registrske tablice.______________________ Šentjur, 28. 12. - Pijani voznik je odklonil preizkus alkoholiziranosti in prosil za prenočevanje v državnih prostorih. Dobje, 5. 1. - Na Jezercah je ob sneženju pijani voznik trčil v drugo vozilo. Šentjur, 6. 1. - Na parkingu pred trgovina sta se zaradi starih dolgov sprli znanki, ena pa je drugi primazala močno klofuto, da ie iskala pomoč pri zdravniku._______ Šentjur, 7. 1. - V večernih urah so policisti pridržali krepko nadelanega voznika_________________________________ Šentjur, 7. 1. - V okolici mesta sta ob treh zjutraj dva moška pričela razbijati okrog hiše, eden izmed njiju pa je glavi družine grozil s smrtjo. Po prihodu policistov sta se moška odpeljala, a sta se kasneje vrnila in krenila nad hišo, tako da sta brcala v vrata, vrgla stol v balkonska vrata in razbila steklo na oknu dnevne sobe. Policisti so kasneje enega izmed storilcev izsledili.____________________ Šentjur, 7. 1. - Neznanci so ponoči vlomili v tri avte pri blokih na Orožnovi in skupno povzročili za 400 EUR škode. Šentjur, 7. 1. - Po Hruševcu se je klatil večji pes, policisti pa so o tem obvestili lastnika in mu obenem izročili še položnico. Dramlje, 7. 1. - Nekdo je namerno poškodoval golfa, in sicer je razbil obe desni šipi na vozilu. Šentjur, 11. 1. - Po oplaženju med voznico in voznikom slednji ni počakal. Vozil je večje temnejše vozilo, ostalih podatkov, razen, da seje peljal proti Dolam, ni. IZ KK ŠENTJUR Še naprej s Čebularjem Šentjurska košarkarska barka bo do nadaljnjega plula s Sandijem Čebularjem, kot kaže pa tudi med čermi, ki lahko kaj hitro navrtajo trup in s tem uvrstitev v ligo za prvaka. Glavni navigator Damjan Novakovič bi bil najbolj vesel, da bi bili na tekmo razpoloženi vsaj trije, če ne že več igralcev, saj bodo zmage sicer bolj redke. Po zadnji lanski tekmi je vse kazalo, da branilec iz Kozjega ne bo več nadaljeval sezone v Šentjurju, a je z izjemo tekme v Domžalah do nadaljnjega še na trenerjevem spisku. Glede na zadnje predstave, ko ekipi primanjkuje mož, ki bi nudili konstantne predstave in naredili presežek, je njegova vloga nepogrešljiva. Rezervo ima predvsem v obrambi, saj, kljub svojim izjemnim napadalnim številkam, »prejme« preveč točk. Kljub temu, da je z ekipo dlje časa treniral Andrej Maček, ki je saniral poškodbo kolena, je slednji presedlal k drugoligašu iz Podčetrtka. Nov skalp s Savinjčani 23.12.: KK Šentjur: KK Hopsi Polzela 73 : 71 (17:22,22:13,16:16,18:201. Dosežki: Čebular 23 (9 skok., PM 10/10), Ručigaj 18 (3x3, PM 7/7, 7 skok.), Crenshavv 11 (4 as.), Alispahič 10, ... Srečanje je postreglo z osmimi izenačenji, ekipi pa sta se v vodstvu izmenjali 15-krat. Po zaslugi gostujočih navijačev in razburljive predstave so se dvignili tudi razvajeni domači ljubitelji košarke ter šentjurski ekipi pripomogli, da je ohranila Hruševec nepokorjen. Minuto in pol pred koncem so sodniki Ručigajevo trojko zaradi osebne napake nad Čebularjem tik pred metom razveljavili, Sandi pa je obakrat zadel. Po izgubljeni žogi Udriha je Jovanovič povišal na 68:67 in kmalu izsilil še osebno napako v napadu. Tik pred koncem je po dolgi akciji Ručigaj zadel z 8 metrov, Hafnarju pa je zadnji poskus z razdalje blokiral Crenshavv. Katastrofa v »komunali« 6. 1.: KK Helios Domžale : KK Šentjur 97 : 52 (22:10, 22:20, 23:13, 30:9). Dosežki: Šimovič 12, Jovanovič 11 (8 skok.), Lapornik 10, ... Brez Čebularja in ob odsotnosti poškodovanega Anžeta Pelca, ki bo morda manjkal dlje časa, sta Ferme Mlada domača košarkarja Luka Lapornik in Milan Sebična zaključku ob koncu prejšnjega leta v razgovoru z legendarnim Leopoldom Škorjancem, prvim trenerjem po pričetku organiziranega igranja košarke leta 1969 v Šentjurju. in Crenshavv odigrala z vročino. Slednji prikazuje vedno slabše strelske predstave in vedno bolje asistira, tokrat pa se celo ni uspel vpisati med strelce. V vrstah grogiranih gostov je z nekaj dobrimi potezami v zadnjih minutah za kanček veselja poskrbel Klemen Oset. Premalo razpoloženih z zlate roge 16. 1.: KK Šentjur : KK Zlatorog 86:92 (23:22, 20:21, 20:22, 23:27). Dosežki: Šimovič 29 (za 2 12/14, za 1 5/13, 7 skok.), Čebular 23 (7 skok., 6 Lestvica 1. Krka 11 (zmag) - 3 (porazi), 2.-3. G. Slovan in P. Zasavje 10-4, 4. Helios 11-4, 5. Zlatorog 8-6, 6. Šentjur 7-7, 7. TCG Mercator 7-8, 8.-9. Parklji in Elektra E. 6-8, 10. Hopsi 5-9, 11. Koper 4-10, 12. Šenčur 0-14 as.), Crenshavv 10 (11 as., za 2 1/12), ... Drugi izmed treh zaporednih lokalnih derbijev v H ruševcu je postregel s 13 izenačenji! Šimovič je izkoriščal podaje zopet dobrega Čebularja in Crenshavva, a je slabo izvajal proste mete. Američan je razdelil veliko uporabnih žog, koša pa znova ni mogel zadeti. V končnici bi lahko tudi publika bolj podprla domače, ki so v svojih vrstah imeli premalo razpoloženih mož, odločilne napake pa je zagrešil Čebular. Naj strelci lige 1. Čebular 20,3 2. Crenshavv 19,2 3. Dragič (GS) 17,9 Naj podajalci lige 1. Koštomaj (EE) 5,5 2. Crenshavv 4,9 3. Anzulovič 4,7 (PZ) Spored tekem v Ligi Telemach 23. 1.: KK Šentjur : KK Elektra Esotech (19.00) 30. 1.: KK Parklji : KK Šentjur 6. 2.: KK Šentjur . KK TCG Mercator (19.00) 13. 2.: KK Luka Koper : KK Šentjur (19.00) br NOGOMETAŠI ZAČELI S PRIPRAVAMI Gorenak izgubljen, Drobne tudi v napadu? Navkljub zimskim razmeram so šentjurski nogometaši minuli petek začeli s pripravami na spomladanski del sezone v 2. SNL. Kakšna zasedba bo 7. marca pričakala Krško, še ni znano, saj prestopni rok traja do konca januarja. Jasno pa je, da Šentjurčanom še nekaj časa ne bo mogel pomagati kapetan Uroš Gorenak, vzpodbudno pa je, da v ekipi kot posojeni igralec ostaja Jernej Leskovar. Trener Oskar Drobne ne izključuje, da bi po potrebi morda lahko zaigral tudi sam. Šentjurski nogometaši so končali z »zimskim spanjem«, kljub temu, da je Športni park še krepko zasnežen. Toda do nadaljevanja prvenstva v 2. SNL sta le slaba dva meseca, zato je trener Damjan Romih ekipo minuli petek zbral na prvem letošnjem treningu. Kakšna bo sestava ekipe ob nadaljevanju prvenstva, je tudi tokrat še neznanka, saj prestopni rok traja do 31. januarja. »Seveda si želimo, da bi ogrodje moštva ostalo nespremenjeno. Moram poudariti, da je vodstvo kluba poravnalo vse obveznosti, kar je spodbudno. Načeloma do večjih sprememb ne bi smelo priti, morda bi se lahko okrepili z dvema ali tremi igralci, saj smo na nekaterih igralnih mestih nekoliko slabši,« pravi Drobne. Zagotovo se bo poznala odsotnost Drameljčana Uroša Gorenaka, ki je zaradi poškodbe izpustil že zadnje jesenske tekme. Preiskave so pokazale, da je poškodba gležnja hujša, tako da bo potrebna operacija, kar pomeni, da je šentjurski kapetan verjetno izgubljen do konca prvenstva. Drobne pa bo lahko še naprej računal na vezista Jerneja Leskovarja, ki je pred dnevi iz Olimpije prestopil v Celje. Za Ljubljančane je v drugoligaški konkurenci dosegel en gol, v prvi ligi pa ni dobil priložnosti, jeseni je tako že bil posojen Šentjurju. Leskovar bo zdaj formalno član CM Celja, še naprej pa bo imel pravico nastopa tudi za Šentjur. »Potrebovali bi še kakšnega napadalca. Bezjak je jeseni za nas odigral samo 5 tekem, Firšt je imel težave s poškodbami,« meni Drobne, ki je poleg vodenja Šentjurja jeseni občasno v 3. SNL igral še za matične Štore. »Oki« je seveda še vedno odličen Jernej Leskovar je iz Olimpije prestopil v Celje, še naprej pa bo na voljo tudi Šentjurju. napadalec, ki bi poleg treniranja lahko zabil tudi še kakšen gol za Šentjur. Je mogoče, da bi svojim varovancem pomagal tudi na igrišču? »Ne izključujem te možnosti, vendar zaenkrat še ni sprejeta nikakršna odločitev. Zdaj je pomembno, da se dobro fizično pripravimo, po koncu prestopnega roka pa bomo začeli razmišljati tudi o konkretnih kombinacijah.« Šentjurčani se bodo večinoma pripravljali v Športnem parku, telovadnici in v fitnesu. Dokler bo sneg, se bodo nekajkrat podali tudi na umetno travo v Celje, sicer pa jih že kmalu čakajo tudi tri močne prijateljske tekme s prvoligaši: 23. januarja z Olimpijo, do konca januarja pa še s Celjem in Interblockom. Prvenstvo bodo nadaljevali 7. marca, ko bo v Športnem parku gostovalo zadnjeuvrščeno Krško, ki pa naj bi se močno okrepilo. L.H. e INTERVJU Z MARTINO RATEJ: »Že od malega sem hotela biti najboljša na svetu!« Uspehe olimpijske atletinje, ki trenira pod okriljem šentjurskega atletskega kluba, smo več ali manj sproti pokrivali. Tudi tokrat smo se z Martino pogovarjali predvsem o športu, ki je takorekoč njeno življenje ali pa vsaj neločljivi del tudi v zasebnem smislu in se tiče pravzaprav vsakega izmed vprašanj. V lanskem letu seje zgodila prelomnica, ki sta jo s trenerjem Andrejem Hajnškom “čakala”, in pomeni nov zagon in obeta nove, še večje uspehe ... Za začetek, kakšni so bili tvoji športni uspehi v zadnjem obdobju? Najboljši rezultati so lanski, to je kolajna na Sredozemskih igrah v Italiji, na svetovnem prvenstvu v Berlinu finale - v kvalifikacijah tretje mesto, potem pa 11. mesto. Sem 9. po IAAF lestvici, to je mednarodna lestvica in pomeni 9. rezultat na svetu. Tvoji načrti v prihodnjem letu, kako se pripravljaš na sezono? Naslednja tekma bo v Franciji, Evropski pokal, letos sem se osredotočila na to, da bom imela čimveč metov nad 60 m, glavna tekma bo evropsko prvenstvo v Barceloni, to bo vrhunec sezone, avgusta. Praktično se pripravljam samo za to tekmo. Vmes bom tekmovala Diamantno ligo, pa tudi pri nas na kakšni tekmi, toda glavni cilj je evropsko prvenstvo in za ostale tekme se ne bom posebej pripravljala. Govori se, da so tudi v vrhunskem športu težave s sponzorji... Seveda, veliko je potrebno narediti tudi za medijsko pojavljanje, vendar se sama veliko raje umaknem, ker potrebujem mir, da lahko delam svoje in se v miru pripravljam, ne da bi non-stop odgovarjala na vprašanja, kaj bo, spet in spet ista vprašanja ... Atletika pač ni tako zelo popularna, kot bi lahko pričakovali, in tudi recesija je ni pustila neprizadete. Kaj te je zaznamovalo v letu 2009? Zgodil se je prestop, ko sem prišla v finale na svetovnem prvenstvu, spoznala sem, da sem sposobna za ožji izbor tekmovalk, in ta prelomnica, ki je predvsem psihične narave, ko namreč začutiš, da lahko premagaš tekmovalke višjega ranga, je ključna zame v naprej. Ni me več strah večjih tekem in tekmic. Ko daš to skozi in lahko normalno tekmuješ, lahko pričakuješ od sebe veliko več. Seveda gre tudi za izkušnje - vsako leto za kakšno stopničko večjih je. Kakšna je vizija tvoje poti v letu 2010? Največ sem si zadala v športu, ker čutim, daje letos res prelomno leto v moji karieri, ki sem si ga obljubljala. Ne morem reči, da do zdaj nisem veliko vlagala v to, vendar pa gotovo nisem bila tako odločna. Po drugi strani pa imam tudi cilj čimveč časa kvalitetno preživeti s svojima otrokoma, se pravi v svojem zasebnem in družinskem krogu. Marcel je star 7 let, Matic bo 6, ko sem rodila, sem imela kakšno leto pavze, vendar ne popolne - trenirala sem, nisem pa tekmovala. Po Maticu sem razmišljala o tem, da zaključim s športom, vendar mi je trener rekel, da ne, ker sem sposobna doseči več. Kako se prepletata tvoje družinsko življenje in vrhunski šport? Leta 2005 sem spet začela na polno trenirati. Niti nisem izgubila veliko v nosečnosti in po porodu, telo ima svoje spomine, je navajeno, in zelo hitro se lahko vrneš v prejšnji ritem. Z otroki postaneš bolj odgovoren, bolj samozavesten, nekako odrasteš. Z njima mi veliko pomagajo predvsem starši, oba sta v vrtcu in šoli. Otroka me po eni strani pogrešata, rada bi vsaj kak dan, da bi ostala doma, po drugi strani pa komaj čakata tekme, da lahko potem pridejo pome. Pozimi smo bili skupaj na Rogli, pa tudi jeseni, po koncu poletja kam gremo, vmes pa tu pa tam za kakšen dan na bazen. Z mano sta tudi na pripravah. Če je trening in šport tako velik del tebe, je gotovo bistven tudi odnos s trenerjem ... Sigurno, s trenerjem se moraš dobro razumeti, si vse povedati, tudi če ni prav, in razčistiti. Vse mora teči, gre za profesionalen in hkrati oseben odnos. Mislim, da ni dobro menjavati trenerje. Razen morda, če ta dovolj dober odnos še iščeš, ampak vseeno mislim, da moraš najprej poskusiti razčistiti, poiskati kakšno pomoč, morda predlagati kakšno usposabljanje. Z Andrejem sva povezana tudi s Kevotom, Primoževim (Kozmos) trenerjem, in on pridobi veliko informacij o treningih, tekmah. Mislim, da se trenerji premalo povezujejo. Metalci se veliko družimo, ampak dobro bi bilo več skupinsko delati, pretok informacij bi se povečal. Sama s trnenerjem aktivno sodelujem pri postavljanju načrtov. Vse skupaj predebatirava in pregledava. Pride tudi do razhajanj, ampak to so pri nama malenkosti. Nimam nobenih problemov. Kaj je tisto, kar te je pripeljalo v šport in vrhunske rezultate? Že od prvega razreda sem imela cilj, da bom nekaj več. Da bom v življenju dosegla to, da bom najboljša na svetu, je bila moja edina želja, nisem vedela niti, da v športu. Z atletiko sem se začela ukvarjati šele v 8. razredu. Naključje. Metala sem žogico v šoli, na šolskih tekmovanjih sem vedno zmagovala. Potem pa smo imeli v Celju regijsko tekmovanje, takrat so ravno ustanovili v Šentjurju klub, ni pa še bilo atletov. Andrej je na tem tekmovanju v bistvu iskal svojo ekipo. Če ne bi bilo tega »naključja«, ne bi bila to, kar sem. Takoj sva začela s kopjem, na prvi tekmi sem zmagala na državnem prvenstvu. Samo dvakrat sem prej imela kopje v rokah, nič nisem vedela, kaj moram narediti, kam naj grem in kdaj, Andrej me moral ves čas voditi in mi dajati navodila. V Šentjurju takrat še ni bilo stadiona, nisem niti imela še občutka, tako da je kopje letelo precej postrani, ampak bilo je dovolj za zmago. Kje in kako se zabavaš, imaš sploh prosti čas? Če imam prosti čas, ga izkoristim za igro z otrokoma. Osrečuje me, da sta nasmejana, radi se igramo skupaj. Občasno sicer pristanem tudi na kaki zabavi, ampak v glavnem ne, že od začetka ukvarjanja s športom je ta na prvem mestu in na zabave Pravzaprav nikoli nisem hodila. Za novo leto smo bili doma, z otrokoma smo šli v Konjice pogledat ognjemet, edino to. Mama, vrhunska športnica. Kako ti uspe? Zame je normalno, da se to dvoje nekako Poklopi, čeprav je včasih težko, ampak takšna je pač situacija. Včasih moram biti precej stroga do otrok, če zahtevata več, kot sem v nekem trenutku pripravljena dati, pač ne popuščam. Vedno je po moje. Seveda jima kupim stvari, ki si jih želita, na primer v trgovini, ampak ne smeta odgovarjati, učita se in pospravljata. Moram priznati, da me upoštevata, čeprav me marsikdaj, še posebej v trgovini, velikokrat nahecata ... Kaj si po horoskopu? In kakšna si kar tako? Verjameš vedeževalkam? Si verna? Sem škorpijonka, huda (smeh). Sem odočna, trmasta in nepopustljiva. Dosežem, kar hočem. Ne bi pa rekla, da pikam. Sicer Pa horoskopom ne verjamem preveč, kakor kdaj, ponavadi preberem kakšen letni horoskop. Ne, vedeževalkam ne verjamem, čeprav bi tudi šla h kakšni tako za hec. Sem verna. Ampak bolj verjamem sebi, svojim občutkom, kot pa tistemu, kar mi pravijo drugi. Tudi grem včasih v cerkev, recimo trikrat na leto. Ja, lahko bi rekla, da verjamem, da je nekaj več za vsem tem, da verjamem v Boga, čeprav tega ne moremo zagotovo vedeti. Če mi je težko, si mislim: Če je Bog trpel, bom pa še jaz! (smeh). Kaj bi bila po poklicu, če bi se drugače obrnilo ... Ne vem. Kakorkoli bi se odločila, bi hotela doseči nekaj več. Gotovo ne bi bila navadna delavka. In ko zaključim s kariero, bom spet stremela k nečemu večjemu. Imam več idej, ampak ne morem še reči, ker še ni prišel trenutek, o katerem govoriva. Ena od variant je v gostinstvu, to je tudi moj poklic. Ampak spet - če bom imela gostilno, ne bo mala, pač pa nekaj več. Kakšna glasba ti je všeč, kakšne knjige? Poslušam živahno muziko, rock, pop, tehno, ni važno. Veliko poslušam radio in otroške pravljice, če sem iskrena (smeh). Veliko berem, na tekmah, na primer, in pa poleti. Nazadnje sem prebrala Belo Masajko. Ponavadi si knjigo kupim kar na letališču pred odhodom, da mi potem ni preveč dolgčas. Dotakne se me romantika, pa to, kako se človek znajde v težavah. Kako si se soočila s težkimi situacijami v osebnem življenju? Kaj hočeš - ne moreš kaj dosti. Vsi mi stojijo ob strani. Veliko odgovornosti imam, predvsem do svojih otrok, in moram biti močna. Obveznosti so ostale in so ves čas, tako da te življenje nekako zaposluje in ti pomaga pri tem, da se ne zaustaviš. Najbrž sem tudi takšen karakter, da ne omagam kar tako, čeprav zelo boli. Za konec? Moja želja je, da pridem do vrha. Cilj je London in da dosežem vse, česar sem zmožna. V teh treh letih nameravam dati od sebe vse, pa da vidimo, kaj zmorem. E. K. Iz ŠRK Koši Šentjur Po skoraj mesec dni trajajočem premoru so »košiji« znova odigrali prvenstveno srečanje in potrdili svoje mesto v zgornji polovici lestvice. Uspešna akcija Boštjana Zorka 17. 1.: ŠRK Koši Šentjur : Slovenj Gradec 75-65 (20:13, 14:18, 23:19, 18:15). Dosežki: Zorko 19, Polenek 15, Zupančič 12, Verhovšek 11, ... Proti povprečni ekipi s Koroške so mladi šentjurski igralci, čeprav končna razlika tega ne kaže, še drugič v sezoni brez večjih težav zmagali. Lestvica 3. SKL - vzhod: 1. Nazarje 9 (zmag) - 1 (poraz), 2. Ruše 8-2, 3. Savinja 7-3, 4. ŠRK Koši 6-4, 5. Lenart 5 - 4, 6. Miklavž 4-5, 7. Konjice-Zreče 3-6, 8. Slovenj Gradec 1-9, 9. Koroška 0-9 Spored tekem v 3. SKL - vzhod SOB 23. 1. Ruše : ŠRK Koši Šentjur SOB 30. 1. ŠRK Koši Šentjur : Koroška SOB 6. 2. Miklavž: ŠRK Koši Šentjur SOB 27. 2. Nazarje : ŠRK Koši Šentjur Igrali v spomin na Zdenka Juga Drugo januarsko soboto je bila na Ponikvi odigrana košarkarska tekma v spomin na prezgodaj preminulega šentjurskega košarkarja. Pomerili sta se ekipi Brglez.com s Polzele ter kombinirana ekipa Šentjurja in Ponikve. Ekipi sta se razšli z neodločenim izidom, organizatorji pa pravijo, da se bodo poslej redno dobivali. Zdenko Jug je bil dolgoletni košarkar šentjurskega kluba, kasneje pa vodja rekreativne ekipe Šentjurja 2000. br Občina Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 in 57/08), določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB2, 105/06, 126/07 in 65/08) in Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB2, 23/07-popr., 41/07-popr. in 122/07), objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1 Predmet razpisa Občina Šentjur (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem na območju občine, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena oz. sproščena ali na novo pridobljena v letih 2010 in 2011. 1.2 Prednostni listi Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A, stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09: v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo varščine; - listo B, stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani za plačilo varščine. Glede na to, da števila razpoložljivih stanovanj v letih 2010 in 2011 ni mogoče vnaprej predvideti, se bodo stanovanja oddajala v odvisnosti od razpoložljivosti in števila upravičencev na prednostnih listah. 1.3 Neprofitna najemnina Najemnina za v najem oddana neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08), sklepa pristojnega organa Občine Šentjur oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku, oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami (primerno stanovanje), znaša najemnina v mesecu januarju 2010, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, približno 180,52 EUR. Najemodajalec ima pravico vsakih pet let preveriti ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja. Če najemnik ni upravičen do neprofitnega stanovanja, se obstoječa najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje, po merilih in postopku, določenim s pravilnikom. 1.4 Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine -lista B 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnj ega dana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1 Splošni pogoji Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: - so državljani Republike Slovenije oz. ob upoštevanju vzajemnosti, državljani članic Evropske unije; - imajo stalno prebivališče na območju Občine Šentjur; - da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2009 ne presegajo zgornje meje določene v točki 2.2. tega razpisa; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik primernega neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % primernega stanovanja, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja (premičnega ali nepremičnega v državi in v tujini), ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja (pri vrednotenju drugega premoženja se kot primerno stanovanje upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom varščine v času razpisa). Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja / m2/ Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja 1-člansko 45 15.148,80 EUR 2-člansko 55 18.505,20 EUR 3-člansko 70 23.564,80 EUR 4-člansko 82 27.604,48 EUR 5-člansko 95 31.981,00 EUR 6-člansko 105 35.347,20 EUR Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pod pogojem, da je poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka; - žrtve nasilja v družini z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in imajo stalno prebivališče na območju Občine Šentjur; - invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, če imajo v Občini Šentjur možnosti zaposlitve ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve; - najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju-prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja; - najemniki službenih stanovanj, ki imajo na dan zaključka razpisa poravnane vse zapadle obveznosti do razpisnika; - prosilci, ki so najemniki ali lastniki stanovanj, za katere obstaja interes razpisnika (javni) po preselitvi (stanovanja, v katerih živijo, so potrebna prenove, rušenja oz. se spreminja njihova namembnost, pri tem pa se zasleduje javni interes). 2.2 Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2009 ne presegajo gornje meje določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 920,53 EUR, kot je opredeljeno v tabeli spodaj. Prosilci se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine-lista A in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino-lista B. Velikost gosp. Lista A Lista B % meja neto dohodka (v EUR) % meja neto dohodka (v EUR) 1-člansko 90% do 828,48 od 90 do 200% nad 828,48 do 1.841,06 2-člansko 135% do 1.242,72 od 135 do 250 % nad 1.242,72 do 2.301,33 3-člansko 165% do 1.518,87 od 165 do 315% nad 1.518,87 do 2.899,67 4-člansko 195 % do 1.795,03 od 195 do 370% nad 1.795,03 do 3.405,96 5-člansko 225 % do 2.071,19 od 225 do 425 % nad 2.071,19 do 3.912,25 6-člansko 255 % do 2.347,35 od 255 do 470 % nad 2.347,35 do 4.326,49 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo (lista A) in 25 odstotnih točk za gornjo mejo (listo B). 2.3 Stalnost bivanja na območju Občine Šentjur Razpisnik določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnost bivanja na območju Občine Šentjur, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer: do 15 let -25 točk nad 15 do 25 let - 30 točk nad 25 do 35 let - 35 točk nad 35 let - 40 točk V primeru prekinitve prijave stalnega bivališča, se doba bivanja v občini sešteva, in sicer se upošteva število let, mesecev in dni, dopolnjenih na dan objave razpisa. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3-1 Splošne prednostne kategorije prosilcev Razpisnik bo v skladu s pravilnikom pri oblikovanju prednostnih list ocenjeval stanovanjske in socialne razmere. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine, mladi, družine z večjim številom mladoletnih otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, občani 2 daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, prosilci najemniki ali uporabniki za določen čas neprimernih občinskih stanovanj, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3. 3.2 Dodatne prednostne kategorije prosilcev Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: - prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo; - prosilci, ki so že sodelovali na prejšnjih razpisih in so tudi izpolnjevali razpisne pogoje, tako da so se vsaj enkrat uvrstili na prednostno listo upravičencev, vendar pa niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj oz. veljavnost seznama. Upravičenec, ki je neupravičeno zavrnil glede na normative in standarde primerno stanovanje, po tem kriteriju ne pridobi dodatnih točk. Upošteva se zgolj udeležba prosilca, ne pa tudi drugih članov gospodinjstva; - prosilci, ki so najemniki stanovanj v lasti razpisnika, pod pogojem, da imajo na dan zaključka razpisa poravnane vse zapadle obveznosti do razpisnika; - prosilci, ki so najemniki ali lastniki stanovanj, za katere obstaja interes razpisnika (javni) po preselitvi (stanovanja v katerih živijo so potrebna Prenove, rušenja oz. se spreminja njihova namembnost, pri tem pa se zasleduje javni interes). 3.3 Točkovanje Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1 in 3.2 se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkuje z naslednjo višino točk: Prednostne kategorije prosilcev Lista A in B 1 • Mlade družine 100 - starost družine do 35 let (nobeden od staršev ni starejši od 35 let in najmanj en otrok) 2 Mladi 50 - starost prosilca do 30 let 3. Družina z večjim številom mladoletnih otrok - najmanj trije 60 - za vsakega nadaljnjega 20 4. Invalidi in družine z invalidnim članom 60 5. Družina z manjšim številom zaposlenih 50 • najmanj 3 članska družina z enim zaposlenim 6. Prosilci z daljšo delovno dobo 80 (prosilec -13 let; prosilka -12 let) 7. Osebe in osebe z otroki žrtve družinskega nasilja 60 8. Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 60 9. Izobrazba prosilca - višja 50 - visoka 60 - univerzitetna 70 - magisterij ali doktorat 80 10. Udeležba na prejšnjih razpisih 120 11. Prosilci, ki so najemniki stanovanj v lasti Občine Šentjur, 100 pod pogojem, da imajo na dan zaključka razpisa poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova uporabe stanovanja. 12. Prosilci, za katere ima razpisnik interes po preselitvi 100 V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: prosilci z daljšo dobo bivanja v Občini Šentjur, prosilci, ki so se vsaj enkrat uvrstili na prednostno listo na prejšnjih razpisih, prosilci, ki so najemniki stanovanj v lasti razpisnika, prosilci, za katere ima razpisnik interes po preselitvi, mlade družine, družine z večjim številom otrok, prosilci z daljšo delovno dobo, invalidi in družine z invalidnim članom, žrtve nasilja v družini, žrtve vojnega nasilja, družine z manjšim številom zaposlenih. V primeru, da so prosilci prvo opredeljene kategorije še vedno izenačeni, se postopek nadaljuje z naslednjo prednostno kategorijo. 3.4 Točkovanje najemnika službenega stanovanja in prosilca, za katerega ima razpisnik interes po preselitvi Prosilci, ki so najemniki službenih stanovanj, za katerega plačujejo neprofitno najemnino, najemno razmerje pa je sklenjeno za določen čas in prosilci, za katere ima razpisnik interes po preselitvi, se opredelijo kot »najemnik tržnega stanovanja«. 4. VARŠČINA Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B) pred oddajo stanovanja v najem. Prosilci, ki jim bo dodeljeno neprofitno stanovanje, so pred prevzemom stanovanja dolžni plačati varščino. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v najemni pogodbi. Varščina predstavlja denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se oddaja v najem. Varščina se vrne ali poračuna po prenehanju najemnega razmerja. 5. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, dvignejo obrazec vloge s prilogami v glavni pisarni Občine Šentjur, v drugem nadstropju občinske stavbe, Mestni trg 10, Šentjur, vsak delovni dan od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure. Obrazec vloge in vsebina razpisa bosta objavljena, od dneva razpisa dalje, tudi na spletni strani Občine Šentjur: www.sentjur.si. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07-ZUT-UPB3) kar znaša 17,73 EUR. Prosilci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Vlogo s prilogami in z dokazilom o plačani upravni taksi bo sprejemala glavna pisarna Občine Šentjur v času uradnih ur. Dokumentacijo lahko pošljejo prosilci priporočeno po pošti na naslov: Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, z oznako: JAVNI RAZPIS - NEPROFITNA STANOVANJA. Pravočasne bodo tiste vloge, ki bodo oddane na vložišču najkasneje do 19.2.2010 ali pa bodo tega dne oddane priporočeno na pošto. Izpolnjeni vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti vse listine, ki so zahtevane v vlogi. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. 6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci obvezno priložiti listine navedene pod tč. 1 do 6, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer; 2. izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev, za koledarsko leto pred razpisom; 3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2009 (za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela preko študentskega servisa, invalidnina, nadomestilo za brezposelne, denarna socialna pomoč itd.) z navedbo dobe zaposlitve. Kot dohodek se NE šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic nesreče itd); 4. dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu 2010, če v koledarskem letu 2009 ni imel dohodkov iz delovnega razmerja; 5. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov, skladno s prvim odstavkom 3. člena pravilnika; 6. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna pogodba ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; 7. izjavo o vseh plačanih obveznosti, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje; 8. izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov; 9. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 10. potrdilo o zaposlitvi in skupni delovni dobi, ki jo izda delodajalec. Za nezaposlenega prosilca, njegovega zakonca ali izvenzakonskega partnerja oz. drugega družinskega člana, na dan objave razpisa, izda potrdilo Zavod RS za zaposlovanje, ki izda tudi potrdilo o skupni delovni dobi; 11. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih ter sistemu točkovanja ali, ki so ovrednotena z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije, ipd.); 12. utesnjenost v stanovanju - v kolikor gre za prosilca, ki stanuje pri starših ali sorodnikih, se upošteva izjava prosilca o površini dela stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo ima prosilec v uporabi oziroma souporabi; 13. kopijo poročnega lista oziroma obojestranska izjava o obstoju izvenzakonske skupnosti; 14. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 15. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 leta; 16. dokazilo o izobrazbi (kopija diplome, ipd.); 17. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 18. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 19. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva, skladno z odločbo US, št. 1967 (Uradni list RS, št. 45/98) oziroma dokazilo, da uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada; 20. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 21. dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oz. Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 22. potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo; 23. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 24. strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 25. odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja; 26. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma objave razpisa. Potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Na podlagi dokazil vlagatelja ter lastne evidence, bo razpisnik preverjal izpolnjevanje pogoja poravnanih obveznosti iz najemnega razmerja. Glede na okoliščine posameznega primera bo razpisnik zahteval od prosilcev tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. 7. SPLOŠNE DOLOČBE Pristojna služba občinske uprave Občine Šentjur bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost. Komisija, imenovana s strani župana, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih, organizacijah in posameznikih. Komisija si, po potrebi in pred vrednotenjem vlog, stanovanjske razmere prosilca ogledala. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, da bi pridobil pravico do najema neprofitnega stanovanja, se njegova vloga ne upošteva in zavrže. Po proučitvi vseh okoliščin in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa in sicer ločeno, lista A in lista B. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezen udeleženec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. O pritožbi odloča v roku 30 dni župan Občine Šentjur. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen dokončen seznam upravičencev do dodelitve stanovanj v najem. Veljavnost seznama po tem razpisu je do 31.12.2011. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje, ali se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe lahko razpisnik ponovno preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Pri izvedbi razpisa se v zadevah, ki niso podrobneje opredeljene v razpisu uporabljajo določbe pravilnika. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika v času uradnih ur ali pa na telefonski številki (03) 747 13 23, Katja Burič. Šentjur, 13.01.2010 Štev: 3523-2/2010_ (2513) Župan Občine Šentjur mag. Štefan Tisel NAGRADNA KRIŽANKA L i z/ PRVI NOGOMETNI SVETOVNI PRVAK SREDSTVO ZA ČIŠČENJE ZOB DEŠČICA NA GODALIH IN BRENKALIH ZADNJA PLAT BLAZINICA NA STOPALU ANTON NANUT BARVILO BARVA IZREČI OCENO LJUDSTVO BREZ PRAVIC SlfiSBi OSEBA NASILNE OBLASTI 3 59 57 2 2 J VELIKA SEKIRA HELEBARDA 45 1 52 ti j UMORJENE 5 56 ESTONSKI ŠAHIST (JIVO) 7 8 53 fr URŠKA IVANČIČ u aa Ut NASPROTNO OD DOL 40 41 26 GROBE VOLN. TKANINE 6 51 Pl ^MSŠSm. Ml 4 KALIJ 1 ■ m Ki OPRAVITI VTIKANJE 25 47 46 39 44 MATEMAT. IZRAZ pl ■ MESTO NA PELEPONEZU SESTAVIL: FRANC PEŠEC IZROPANJE Z NJO SOLIMO ČRKA ENAKA Z NIČLO SLADK0V0D. RIBA V PROMETNO TRANSP. NAVODILO IME MIN. ERJAVCA 4 KISIK SENČNICE 24 PODLOŽNI-ŽKO DELO VIDEM (ORIG.) VOJNI STARO MESTO V KILIKIJI 21 27 42 NAČRT 48 49 58 43 SEČ 30 31 23 VRATA V PLOTU (MN.) ZATOČIŠČE ZAVETIŠČE ZLATA OČKO 19 ŽRTVENI K 18 17 ARIJA Z DRAMATIKO 38 37 55 34 PRVA ČRKA PLESNA FIGURA ČETVORKE RIMSKA 5 NORTH MANDARINAM PODOBNO SADJE 20 15 BOGOVI GERMANOV 54 50 VLASTA ČUJEŽ 33 22 EDVARD VREČKO VEZNIK 16. ČRKA 1000 KG 28 ŠVEDSKA 35 OZNAKA ZA NEZNANCA 16 DUKATI 13 14 12 BOR 32 RIMSKA 50 RIMSKA 1000 AVSTRIJA OGLJIK DUŠIK Zenska 29 9 KEMIČNA 36 10 11 VISOKEGA VEZ STANU n Šentjurske | 0 NOVICE | Nagradna križanka |_ JANUAR 2010 Nagrade za novoletno križanko - 3 malice in pijačo - v Okrepčevalnici Kemoplast prejmejo: Marija Kolar z Ritnika, Rok Petelinšek iz Tratne, Malčka Frece iz Šentjurja, Tilka Jožič iz Šentjurja, Slava Kovačič s Ponikve in Alja Belak iz Šentjurja! Zaporniški Predavanje Pomota Pride novi jetnik v zapor in ga drugi Policaj sredi noči zaustavi pijanca, ki Pogovarjata se prijatelja: jetniki vprašajo, koliko je dobil. opleta po pločniku. - Ne boš verjel, kaj se mi je zgodilo včeraj! 15 let! - Kam pa greste ob tej nočni uri? -Kaj? Za kaj pa? - Na predavanje. - Vstopim v stanovanje in pričaka me Za zdravniško pomoč. - Aja? Kdo pa še predava ob tej uri? srečna in zadovoljna žena! Kako to, za zdravniško pomoč? - Moja žena. -A? Tašči je tekla kri iz nosa, pa sem ji - Zgrešil sem vrata! naredil prevezo okoli vratu, da Božiček v Afriki ne bi izkrvavela. Pride božiček v Afriko, pa vpraša malega Izpoved črnčka, kaj si želi od njega, Žena vpraša moža: Ne privošči ženi pa mu reče fantek, da že dolgo ni jedel. - Dragi, ali imaš rajši pametne ali lepe Človek na smrtni postelji reče zdravniku: Božiček: »Ho, ho, ho, kdor ne papca ne ženske? “Prosim napišite, da sem umrl za AIDS-om!" dobi darila.« - Ne ene ne druge, jaz ljubim tebe! “Zakaj?” Problematična ura Potovanje “Zato, da mi nihče ne bo jebal žene, tisti, - Ti, a imaš kaj problemov, ker smo Soseda vpraša sosedo: ki so jo pa že, pa naj crknejo od strahu!” prestavili uro?« - Zakaj imaš modrico okrog očesa? - Pa še kakšne. Prej mi je stal v postelji, - Od moža. Kako do idealnega moškega sedaj pa mi na busu.« - Sem mislila, da je na potovanju. Z genskim inženiringom: skombiniraš - Jaz tudi. vibrator z bankomatom. e Vabljeni na veliko svečano premiero TRGOVINA pri Wiharju SELIČ »o« Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Dobrodošli tudi v letu 2010 ?K' DA M F VaTRIOTIDEMPSEY MFCIOP ELIZONi?^^ JTCHER GUI I J LATIFAH TAVLOR LAUTNER C /EGkGf- LOPI VALENTINOVO i MN i..\ Planet Tuš Celje: nedelja, 14.2., ob 19. uri animiran program VIR gostje pogostitev presenečenja za obiskovalce zurnal24 VALENTINOV KONCERT JAN PLESTENJAK petek, 19. 2., ob 22. uri Cena vstopnice je v predprodaji 12 €, na dan koncerta 14 €. Vstopnice lahko kupite v Planet baru, na recepciji Bovvlinga in na vseh prodajnih mestih Eventima. Kjer so zvezde domu