aiaCIM % gotovini
Cena 1 Otu
dhi nam Hoti* in Dunal doUcuzufcta, da {c dcu^oi It slabše U&t ftd na*
Letna naroJSnina maža Din 40-—. UredniStr« in uprava v Ljubljani, šelenburgova nliea gt. 3/1. Račn pri Poštni hranilnici Bt. 16.160. R»kopj8«y ne Tritfiunol Telefon K 21-0».
» ■„nT IT labru.rl«	j...,	7	-	i-.io	!■>._____________________ IZHAJA	VSAKO	SOBOTO
15.11.1804. |(aj naS te dni učita Pariz
T-M \4PIMIK 7A DA7VOI ITlFlF 111—	^	W
VAŽEN MEJNIK ZA RAZVOJ IDEJE JU GOSLOVANSTVA
Mnogo veliki mož, mnogo borcev in idealnih delavcev za jugoslovansko idejo ie dala šumadija, ki je stala v vseh nacionalnih borbah vedno v ospredju. Med največje može, kar jih pozna naš narod, Prištevamo Karadorda, ki je prvi zapo-čel borbo za osvobojenje izpod turškega iarma in za uedinjenje vseh Jugoslovanov.
Letos 15. februarja praznujemo 130. obletnico prvega ustanka proti Turkom.
V	Orašcu je tedaj zbral Karadorde hrabro četo, in na pravoslavno svečnico leta 1804. je udaril na Turke, zaklete sovražnike, ki so skozi stoletja tlačili srbski narod. Ta napad ne predstavlja ma-ferijalno in vojaško pravilno in dobro organiziranega koraka, vendar je hrabrost in odločnost vodila junaške Šuma-dince od zmage do zmage. Ko so osvobodili del svoje domovine so si v Topoli izvolili Karadorda za svojega »Vožda«, ki je ustvarjal in vodil svojo državo do
l.	1813.
Ta prvi ustanek pomenja v naši nacionalni zgodovini najvažnejši mejnik, kajti Karadorde ni imel namena osvoboditi samo šumadijo, marveč je mislil tudi na brate preko Donave in Save — mislil je celo na združitev z Ilirijo. Da bi mogel uresničiti to svojo idealno zamisel je stopil v pismene stike z Napoleonom. V svojem prvem pismu pravi med drugim tudi to: »Dvignili smo se Proti Turkom, da bi se rešili njihovega suženjslva in si ponovno priborili svojo državo in svojo svobodo. A borili se ne bomo le zase, marveč tudi za ostale Slovane, ki so pod žezlom sultana in dunajskega cesarja. In ob drugi priliki, ko piše o Iliriji, povdarja v pismu Napoleonu: »Tudi naši bratje, ki žive v Bosni, Hercegovini in pod Madžari, bodo šli po naših potih«.
Ravno ta dejstva so nam najboljši in najlepši glasniki one velike politične zmožnosti in idealne zamisli Karadorda, Velikega voditelja Srbov v prvih bojih za našo svobodo, za naše uedinjenje. In tudi Ilirija ni mogla po teh dejstvih vec ostati pasivna. Že Vodnik in Kopitar sta navezala kulturne stike s srbskim narodom. Toda Napoleonov pohod v Rusijo ie presekal možnost takojšnjega razvoja in uveljavljanja ideje uedinjenja.
Rusi, ki so se borili proti Turkom, so se umaknili v svojo domovino in Turki so vse svoje sile postavili v borbo Proti Srbom.
Padla je Srbija, ki pa je kmalu zo-Pet vstala — zbrisana je bila z zemljevida Ilirija. — Padel je Karadorde, a ideja uedinjenja vseh Jugoslovanov, ki jo je sprožil veliki »Vožd«, ni padla, Marveč je prešla od poedincev med širše Plasti našega naroda. Ideja ilirizma je Predstavljala le odziv razširjenja te ideje. Ljudevit Gaj in Stanko Vraz sta z vso vnemo razširjala idejo edinstva. ^trossmaver, ki je bil najizrazitejši po-o°mik integralnega jugoslovanstva in Popolnega uedinjenja vseh Jugoslovanov, ■e uporabil vse svoje zmožnosti in au-toriteto, da bi uveljavil geslo bratske ?loge in uedinjenja. 2e v 1. 1870. je bila 'deja jugoslovanstva toliko dozorela, da so se v Ljubljani sestali zastopniki vseh Jugoslovanov in sklenili proglasiti edin-stvo vsega jugoslovanskega naroda.
In v predvojni dobi že stopa v odločilno borbo za idejo jugoslovanstva gladina. Z vso svojo borbenostjo in Idealizmom koraka proti svojim ciljem jn Posveča vse svoje zmožnosti edino {deji in delu za nje uresničenje. Ta borba je zahtevala tudi svoje žrtve. Umirali so za jugoslovanstvo Endliher in Jenko
umrl je Prinčip in mnogi drugi. — £anjo je umiralo stotisoče srbskih vojakov in jugoslovanskih dobrovoljcev — •n žrtve niso bile zaman. Vsaka ideja zahteva za svoje uresničenje žrtev in zato so bile tudi tu žrtve potrebne.
Memento vsem našin „Staviskiiem“ in večnim
nezadovoline tem
V	teku zadnjih, dveh tednov se kolone ne samo naših listov, temveč vse Evrope polnijo z neslutečimi dogodki, ki se odigravajo te dni v Parizu in na Dunaju. Poulične borbe, na eni strani meščani, na drugi policija in vojaštvo, barikade, požigi, štrajki. mrtvi in ranjen v to je vsebina čtiva v zadnjih dneh. Cernu vse to? Kaj so se vlade in parlamenti tako zamerili državljanom, da si sami s poslednjimi sredstvi, ki jih še imajo na razpolago, iščejo pravice?
februarja
Spomnite se, tovariši, na one trenotke, ko se je ob šumu valov in med vzklikan jem navdušenja rodila slava mornarskih mučenikov Slovanov. Vi, ki niste spali in ki ste bili lačni dejanj v pričakovanju osvobojenja domovine, spite danes in Vaše delo počiva? Še imamo idealne borce v naših vrstah in z Vami, dragi tovariši, nismo izgubili, temveč pomnožili vrste najboljših borcev za domovino. Klic žrtev svetovne vojne je predramil mnogo omahljivcev, ki se niso zavedli svojih dolžnosti napram očetnjavi. Ali se spominjate tistih dni v Boki Kotorski, ko ste z navdušenjem pozdravljali pokret nacijona-listov, ter razobesili na zastavni drog vedro, simbol mornarskega upora? Mar mislite, da je domovina že osvobojena od vsega, proti čemur sle se takrat borili? Ne in tisočkrat ne! Dobro vemo, kje tiči naš sovražnik, zato pazimo z budnimi očmi na vsako njegovo kretnjo! Z velikanskimi žrtvami smo se borili za osvobojenje domovine in našega sinjega Jadrana in borili se bomo zanj tudi naprej, ako bo treba.
Ko je napočilo jutro 7. februarja 1918 so zaplakala vsa jugoslovenska srca v Boki Kotorski in z bliskovito naglico se je raznesla vest o bridki usodi Berničeviča, Grabarja, Žigoriča in Raša. Vojno sodišče na vojni ladji »Sr. Jurij« jih je obsodilo na smrt s streljanjem, akoravno jim je bilo zajamčeno življenje. Počili so streli in padla so štiri mlada življenja. Padle so žrtve na ono sveto zemljo, katero so v svojem življenju tako neizmerno ljubili. Ni še končano delo teh mučenikov, nadaljujmo ga mi in nadaljevali ga bodo vsi zavedni Jugoslovani z vsemi svojimi silami, dokler ne bo povsem končano.
Jugoslovanski mornarji nacionalisti!
Ne dopustimo, da med nami zamre spomin na one neizmerne žrtve, ki so padle na polju slave za osvobojenje domovine. Korakajmo v strnjenih vrstah, z napetimi mišicami, bok ob boku, pripravljeni žrtvovati vse za Jugoslovansko idejo.
Naj živi večno spomin mučenikov Ber-ničevica, Grabarja, Žigoriča in Raša.
Čuvajmo naše morje !
Karadordeva ideja, je zmagala. Njegov vnuk blagopokojni kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj je skupno s svojim sinom kraljem Aleksandrom povedel svoj narod preko Golgote v svobodo. Narod se je združil in si ustvaril lepo, močno in uedinjeno Jugoslavijo.
Mirno počivata Karadorde in Peter 1. Veliki Osvoboditelj v cerkvi na Oplencu, združena v večnosti, največja borca za našo svobodo in uedinjenje.
Izvedena je ideja in ustanovljena uedinjena Jugoslavija — toda danes moramo še vedno misliti na to, kako bomo vzgojili res prave in iskrene Jugoslovane.
Ogabna Bayonnska afera evropskega veJe-sleparja Staviakega je vse iskrene in poštene francoske patriote razžalila v dno njih duše. Posebno bivši bojevniki in invalidi, ki so se žrtvovali za čast in silavo Francije, iščejo na isti način pravice, kakor so branili pravice in zahteve Francije skozi štiri leta v blatnih strelskih jarkih. Ne žali jih toliko Staviski sam, temveč bolj njegova zveza z »uglednimi« člani iparlamenta in celo vlade, ki so skupno s Staviekim kradli in peharili francosko ljudstvo in francosko domovino. Po pariških ulicah je izpregovcrila močna in poštena roka neustrašenih bojevnikov in niso odnehali prej, dokler se ni ugodilo vsem njihovim zahtevam in postavilo vse krivce na zatožno klop.
In na Dunaju? Večna borba med hitler-jevci in heirmvehrovci je te dni stopila nekoliko v ozadje. Na njeno -mesto pa je s postoterjeno grozo stopila borba delavskega »Sohutzbunda« proti Dollfussu. Zadnji ostri nastop hjtlerjevcev proti Heimwehru in tako nastalo zmešnjavo so hotel: izrabiti socialdemokrati in se polastiti vlade, da bi s tem za vedno preprečili na eni strani nevarnost, ki grozi mali Avstriji od hitlerjevcev, na drugi strani: pa uklonili krščanskosocialno diktaturo Heimwehra, ki nima ravno tako kakor hdtlerizem za delavce nikakega interesa, večno stremeč le za restavracijo habsburških mogotcev in lenih trotov.
Čemu vse to pišeuno? Kaj nas prav za prav vse to briga? Pred vsem naj bodo nemiri Parizu in |na Dunaju dckaiz vsem tistim, ki večno nergajo in zabavljajo nad razmerami v Jugoslaviji, češ, da je drugod bolje kot pri nas. Nasprotno lahko trdimo: Pri nas — splošno in povprečno vzeto — še ni tako slabo kct drugod. Seveda s tem ne trdimo, da so pri' nas življenjske razmere sijajne. Priznavaim-o, da imamo tudi pri nas
in Dunaj
svoje Staviskije, morda ne tako velikega stila, toda .relativno na naše denarne raamere vendar vredne, da se jr.h kaznuje. Zato kličemo vsem tistim, ki razpolagajo s premoženjem in življenjem našega kmeta, deAnvca in duševnega proletarca, da prenehajo a Šahiranjem njihove usode, da poskrbe za njihovo zaposlitev in za njihov minimalni življenjski standard.
Zadnji dogodki na Dunaju naj bodo poslednji memento tudi vsem tistim, ki se ji»t toži po »starih časah< in Id bti radi nekako »donavsko federacijo-«. Sedaj imate priliko videti, kakšna groba sila vlada v vaši pro ljubljeni Avstrija in kako premilo se* še % vami postopa pri nas. Vsi nemiri v Avstriji vodijo le do enega cilja — ali pride do An-schlussa ali pa ostane Avstrija samostojna.
In še en pouk lahko črpamo iz pariških in dunajskih dogodkov. Kljub krivicam in ne-pravdam, ki se gode v Parizu in na Dunaju, so obojd uporniki ostali vedno le Franc©*! in Nemci. Oboji se bore za svoja prava le kot državljani. Država jim je nad vse Vse podrejajo le za blagostanje in slavo Velike Francije in Velike Nemčije. Pri nas pa zaslišiš takoj, če se pojavi v Beogradu kak »Stavčskk — Srbi goljufajo Slovenee. Bori se in uniči takega človeka kot državljan Jugoslavije in pusti zgodovinsko preteklost, ki so nam jo itak povzročili tujci, pri miru. Saj je tudi že mnogo »Slovencev«, ki so na račun Velike Jugoslavije obogateli
Goreči Pariz in krvavi Dunaj naj bosta torej memento vsem tistim,
1. ki stalno nergajo nad slabimi Mubbbi-rami v Jugoslavija.
2. ki tirajo kmeta in delavca v obup in
3. ki se jim toži po lepih >starih čaeSh« rajnke Avstrije
Za kmetijsko zbornico
Klic: »Za tvojo stvar gre,« ni danes nobenemu poklicu bolj potreben kot kmetovalcu v agrarni državi, kjer kmetijski stan predstavlja velikansko večino prebivalstva in kjer tvori kmetijstvo podlago za delo in zaslužek tudi vseh drugih stanov in poklicev.
Demagoške so se komu že zdele besede: »če ima kmet denar, ga imajo tudi vsi drugi,« in vendar so te besede gospodarsko tako utemeljene, da se le čudimo, kako se pogosto rabijo v agitaciji za volitve, kako redno pa se jih pozablja pri izvajanju gospodarske politike.
Kmetijski stan, ta ogromna ljudsko večina v agrarni državi je, odnosno bi moral biti, najjačji in največji potrošač industrijskih in drugih dobrin, torej tudi največji dajalec dela in zaslužka industriji, industrijskemu delavcu, trgovcu, prometu, banki, borzi i. dr. Da bi naj ta temelj, ki daje vsemu narodu največ dela in zaslužka — pa res imel kaj prida kupne moči, za to je premalo razumevanja pri drugih stanovih in poklicih in pri vodilnih osebnostih.
Za posrednika in za porabnika kmetijskih proizvodov žalibog še vedno velja enostranski ideal, da jih poceni kupi in menda nihče nikoli ne misli na to, da cenene prodaje slabijo narodnogospodarsko funkcijo kmetovalca kot največjega dela — in zaslužkadajalca napram drugim stanovom in poklicom. Ne mislimo pledirati za visoke cene, saj teh današnja kupna moč drugih stanov in poklicev ne prenese, hočemo Ie povdariti, da bi se vsa javnost v svojem lastnem interesu smela pobrigati za to, da kmetijstvo ne bi bilo na svoji kupni moči slabljeno in se zavedati, da trenutna na-
videzna korist, ki si jo posameznik pri nakupu pod ceno od pridelovalca napačno umišlja, da jo ima — vendarle ni korist, kajti narodnogospodarsko kme-tovalčeva izguba končno izzveni kot njegova poslabšana kupna moč m narod kot celoto vendar neugodno, negativno.
Zanikati ne smemo dejstva, da bi marsikateri kmetijski pridelek ob večji racionalizaciji delovnega procesa in večji sposobnosti kmetovalca mogel biti dokaj bolje in ceneje pridelan kakor je dejansko.
Toda kako hočemo, da se bo nekmetijska javnost zanimala za uspešnost kmetijskega dela in zares razumevala njegovo narodnogospodarsko funkcijo, ko se teh dveh stvari povečini tudi kmetovalec sam ne zaveda.
On preveč prepušča skrb za svoj gospodarski in človeški dobrobit drugim. Premalo se zanima za zakonodajno in upravno delo v državi. »Bodo že gospodje naredili, da bo prav.« Ta misel je silno zgrešena in povzroča kmetovalcu in vsemu narodu veliko škodo. Ponovno smo to lahko videli in Se vidimo.
Kjer gre za kmetovalčeve korist*, bi povsod moral biti s pravim razumevanjem poleg, kajti vselej in povsod, kjer kdo ni poleg, ima le škodo. Prizadet je na ta ali oni način.
Nobene zakonite možnosti nima-kmetovalec, da bi sam, po svojih ljudeh iz prakse in po šolanih strokovnjakih uveljavljal svoje upravičene zahteve aB se čuval pred neugodnimi prizadetji, ko še vedno nima niti svoje zako^aile predstavnice in zaščitnr«e agrarnih interesov — svoje
Poročilo Fnženjerske sekcije NO
Stališče inženjerjev v industriji
Obrt, kakor tudi industrija preživljata danes težke čase. V prvi vrsti je prizadeta naša nacionalna mala obrt in pa čisto jugoslovanska industrija.
Da poiščemo temu prave vzroke krize, se moramo zavedati, da je naša industrija mlada in se je že iz začetka morala boriti proti tuji konkurenci, tako tudi proti raznim predsodkom širših konsumentov, kateri niso zaupali domačemu blagu tiste solidnosti, katera jim po vsej pravici gre. Naš obrtnik pa, čeravno je proizvajal prvovrstno blago, zašel je zaradi padanja odjema v finančne težkoče in bil prisiljen opuščati svojo obrt in se preživljati najskromneje s tem, da je ponudil svojo delovno moč in sposobnost tuji industriji, ali pa je živel, primoran, da si ohrani golo življenje, od raznih bednostnih podpor.
Narodno blagostanje pada od dne do dne, narodno premoženje se krči in ni daleč čas, ko bomo iz že tako revnega naroda postali narod beračev, pokorni tujemu kapitalu. Celih 15 let od početka naše narodne države se je jugoslovanski obrtnik, kakor tudi industrialec boril za svoj obstanek, na žalost brez uspeha; našel ni odmeva pri tistih, ki so bili na odločilnih mestih, ki so se trkali na prša, da so voditelji naroda, da so nacionalni, v resnici pa so vodili vso državo v propast ekonomsko, kakor tudi politično, le zaradi svoje koristi.
Smo izključno agrarna država, agrarni produkti, ki jih imamo v izobilju, so za kmeta, kot producenta, brez vrednosti, njegova kupna moč je padla skoro na ničlo in večina
naroda kot največji konsument, to je kmet, je postala siromašna, ki ni v stanju dati danes svoji največji zajednici, to je svoji v potokih krvi ustvarjeni državi najpotrebnejše, to je davek. In dokler pač kmetu ne pomo-remo, tako dolgo tudi obrt in industrija nimata pričakovati boljših časov.
Narodna odbrana se zaveda teh težkih časov, zato je pa tudi zaklicala narodu, bodisi obrtniku, industrijalcu, kakor tudi našemu kmetu, morda še ne prepozno: »Svoji k svojim.<
Vsakdo, ki ima le malo čuta in ljubezni do naše države, kakor tudi zavesti, da samo če smo gospodarsko močni, imamo ugled v svetu in samo če se osvobodimo tuje industrije in stvorimo domačo, lahko pogledamo vsakemu sovražniku v oči z zavestjo, da je zmaga naša.
Najboljši odgovor pač damo onim izza meje, ki tlačijo naš živelj, ki nas zasramujejo in nam ne priznajo pravice do svobodnega narodnega življenja, ki kričijo, da smo barbari in nas psujejo z vsemi psovkami, samo človek nam ne rečejo, s tem, da izvajamo »Svoji k svojim« brez kakega kompromisa in najdosledneje. Pa tudi onim domačim pijavkam, ki pijejo našo narodno kri, ubijajo naš ugled in izkoriščajo našo bedo v svojo korist, bo naš »Svoji k svojim« najboljši opomin, da prestanejo s tem.
Z industrijo pa trpi tudi naš inženjer in kako tudi ne, saj mu je ravno industrija po znanosti najsorodneja. Tudi inženjerski stan pozdravlja klic »Svoji k svojim«, zakaj beda
kmetijske zbornice, pa čeprav je kmetijstvo po številu in po ustvarjalnem delu največji poklic in dasi imajo vsi drugi stanovi svoje zbornice.
Ne vemo zakaj se kmetovalci ne zganejo z odločno zahtevo, ne vemo zakaj kmetijstvu ne dado zbornice tisti, katerih naloga je, da mu jo dado že iz narodnogospodarskih ozirov. Ali se res misli, da kmetovalcu padajo pridelki z neba kar v naročje? Ali niso ti pridelki plod njegovega dela in gospodarenja, ali se ne ve, da kmetovalec igra v agrarni državi s svojo proizvodnjo največjo vlogo? Stvari ne morejo biti prepuščene same sebi, treba jih je voditi in uravnavati, če hočemo, da se izboljša uspeh dela in gospodarstva.
Čudimo se tudi, zakaj se kmetijstvo nič ne zgane, da bi se oživotvoril Gospodarski svet, ki ga predvideva ustava, ki je na papirju zakonito ustvarjen, pa še ne pozvan k delu. V gospodarskem svetu kot strokovnem in socialnem posvetovalnem telesu vlade, narodnega predstavništva in ustanovi vsaj z omejeno inicijativo bi se interesi posameznih poklicnih zbornic lahko spravljali v tako medsebojno harmonijo, da pri raznih ukrepih ne bi vedno moral bih tepen ta ali drug poklic. Medtem pa sedaj ugodnosti in zaščito le prepogosto enostransko dosegajo samo tisti poklici, ki imajo svoje zbornice, kmetijstvo, ki ga nikjer ni poleg, zato je skoraj vselej tepeno. Četudi pri takih prilikah en poklic zase doseže neko ugodnost, se pa (narodnogospodarsko gledano) pri vsaki taki priliki zgodi — škoda na interesu celokupnosti. Za tem, da bi se pri vsaki priliki pa dogajala samo narodnogospodarska škoda, za tem menda nihče ne želi stremeti. Kaos je vedno vec)i. K a
TOPOLA IN OPLENAC
Ob 130 letnici prvega ustanka proti Turkom je prav, da se spomnimo tudi domovine Vožda Karadžordža.
Meseca sept. leta 1930. so se vršile v To-poli velike slavnosti. V novo grobnico v cerkvi na Opilencu so prenesli zemeljske ^tanke Karadžordža, vodje prvih osvobodilnih bo-jev Srbov proti Turkom. Vsa kraljeva rodbina je prisostvovala tem slavnostim v počastitev spomina velikega borca za svobodo m v počastitev njegovega vnuka velikega Kralja Osvoboditelja, katerega truplo je že počivalo v tej cerkvi, ki jo je začel zidati sam in Ki jo je dovršil Nj. Vel. kralj Aleksander I. _
Ko so polagali v to skupno grobnico naše kraljevske rodbine pradeda našega kra ja, so tam postavili tudi vse polkovne zastave srbske vojske, za katerimi so korakali junaški borci za osvobojenje.	.,
Ob čitanju časopisnih vesti o sla v nosu n na Oplencu, je vsem iskrenim Jugoslovanom strepetalo srce in mnogi so zahrepeneli videti najlepši in najveličastnejši hram božji, ki hrani v svoji krasoti trupla velikih borcev in najdragocenejše spomine na borbo za naše osvobojenje.
Lepa in bogata je Dunavska banovina, a nje najlepši del je Šumadija, ki se razprostira med Donavo, Savo, Veliko in Zapadno Moravo ter Kolubaro. Valovita je ta pokrajina, nima velikih ravnin in ne visokih hribov, vendar je zelo rodovitna in vsled tega tudi marljivo in vzorno obdelana. Po tej pokra-iirii nas pelje avtobus iz Beograda prav v To-polo in na vrh Oplenca. Tudi z železnico bi šlo toda Topoli najbližnja železniška postaja m Araneielovac, a bi morali od te postaje hoditi še kaki dve uri peš do Topole.
kor hitro je dana zakonita zbornica enemu poklicu, bi logično morala biti dana vsem.
S čim se naj tedaj opravičuje dejstvo, da kmetijske zbornice še ni?
§ 19. zakona o Gospodarskem svetu z dne 18. marca 1932 določa, da mora najkasneje v treh mesecih po tem, ko (ta) zakon dobi moč (dobil jo je 25. marca 1932) predsednik ministrskega sveta sklicati Gospodarski svet k prvemu zasedanju. Ta skrajni rok je bil 25. junij 1932. Zakonita dolžnost je torej na dolgu skoraj že dve leti. Mislimo, da ta dolg sploh ne sme obstojati. Kakšen vzrok in kakšen izgovor bomo dobili na to?
Menda kmetovalcev na vse te okol-nosti nihče ne opozarja, menda mu tega ne predočijo njegove prosvetne in politične organizacije, sam pa se premalo zanima za stvari, da bi vedel kaj in kako. Za njegovo stvar gre, on pa ni poleg, zato se mu vedno godi škoda. Vsega pričakuje od drugih, sam ne zahteva, da bi se izvršile pomembne in velike reči. (Kolikor je nam znano, se pri nas za sestavo in za sklicanje gospodarskega sveta resneje brigajo samo trgovci in Trgovska zbornica.)
Nas boli, ko vidimo razne nedostat-ke in če kmetovalcu nihče nič ne pove o njih, potem smatramo mi za svojo nacionalno dolžnost, da opozorimo in ga vprašamo, kako dolgo bo še dremal, kako dolgo bo vse ukrepe prepuščal drugim počasnežem in trpel škodo.
Narodnogospodarski interes, obzir do dobrobiti naroda in spoštovanje zakona zahtevajo, da se vprašanje kmetijske zbornice, celo pa vprašanje sestave in funkcioniranje gospodarskega sveta izvede in se zaustavi nepotrebno gospodarsko propadanje.
Zadnje predmestne hiše Beograda ostajajo za nami, ko se pokaže našim očem precejšnja ravnina. Posamezni vojaški oddelki pridno vežbajo na tem prostoru. Banjica je to, kjer je 6. septembra 'leta 1930. oddala naša vojska svoje zgodovinske zastave, ki so vodile slavno srbsko armado in v svetovni vojni tudi jugoslovanske dobrovoljce od zmage do zmage.
Avto drvi in kaj kmalu smo pod Avalo. Pod hribom se odcepi od glavne, posebna cesta, ki pelje strmo navkreber do groba neznanega junaka, kamor polagajo vence in cvetje vsi, ki hočejo počastiti spomin vseh onih stotisočev mrtvih, ki so dali življenje za našo svobodo.
Naša pot gre po glavni cesti, ki se nekaj časa dviga in zopet pada ali pa mora narediti precejšen ovinek, da se izogne globoki dolini. Zelo valovita je šumadija, a rodovitna je in lepa. Mimo posameznih hiš in vasi drvimo; lepi prijazni domovi šumadijskih kmetov nas pozdravjajo iz sredine rodovitnih polj
v	dolinah in lepo urejenih vinogradov v rebrih.
Ko občudujemo to krasno in res tipično valovito pokrajino, niti ne opazimo kako naglo beži čas. Ze je minila ena ura in tudi druga se bliža koncu, ko prispemo v Mlade-novac, prijazno in lično šumadijsko mestece. Sredi trga stoji lep iz kamna izklesan spomenik, posvečen spominu domačinov padlim v bojih za osvoboditev naše'domovine.
Dalje moramo. Avto zatrobi in kmalu je Mladenovac za nami. Ovinek se vrsti za ovinkom in že zagledamo v daljavi na gričku be-
lo	cerkev. Oplenac je to. Pozabimo na vso okolico in naše oči so uprte le v svetišče na griču, ki postaja vedno jasnejše, čimbolj se
je tudi njega udarila, morda njega bolj kot kakega drugega. Brezposelnih inženjerjev imamo danes na stotine v vsaki stroki in v imenu teh, kakor tudi zaposlenih inženjerjev N. 0. naj spregovorim nekoliko besed.
Naša industrija zaposluje polno tujcev in to inženjerjev, raznih mojstrov in drugih kvalificiranih delavcev, vse pač brez izjeme z dobrimi plačami. Njih zaslužek gre preko meje in naša država ga ne vidi nikoli več. Ni čudno, če so naše finance v obupnem stanju glede tujih deviz, saj nam tuji zaposlenec odjeda težke milijone, nasprotno pa naš domačin, naš inženjer, ki je najmanj toliko sposoben kot tujec, fizično, moralno in ekonomsko propada, beda ga tira v ekstremne tabore, on preklinja svoje rojstvo, preklinja svojo državo, ki mu je bila kot omladincu največja svetinja in vse to zaradi tega, ker se je naveličal še dalje trkati brez uspeha na vsaka vrata tam, kjer bi po svoji pravici mogel on dobiti kruh, odjeda mu ga pa tujec. Industrijci, »Svoji k svojim!« tako Vam je zaklicala N. 0. Bodite uverjeni, da z zaposlitvijo domačega inženjerja imate same koristi, kajti dejstvo je, da je samo jugoslovanski inženjer jugoslovanske narodnosti poklican, da vodi jugoslovansko industrijo v korist narodu, drža-
vi	in tudi Vam industrijcem. Znano Vam mora biti, da se jugoslovanski inženjer zaveda svoje težke naloge, odgovornosti in da si bo priboril svojo pravico do življenja in vodstva v industriji, če potrebno tudi s silo.
Industrijci, dajte jugoslovanskemu in-ženjeju možnost njegove zaposlitve, kajti z zaposlitvijo tujcev pritrjujete njihovim trditvam, da jugoslov. inženjeT ni sposoben za vodstvo industrije, da je kvečjemu sposoben za postranska dela, kajti s tem pljujete samemu sebi, pa tudi nam v lice. Dajte prilike, da bo naš inženjer sam pokazal kaj zna, saj volje je od njegove strani dosti.
Seveda pa mora tudi naš industrijec ščititi domačega inženjerja s tem, da mu omogoči njegovo udejstvovanje v industriji na tak način, ki mu pripada po njegovi strokovni izobrazbi in njegovi sposobnosti. Ščititi ga mora pred zapostavljanjem od strani tujca ter ga moralno in financijelno postaviti na tako stališče, da bo lahko res konstruktivno posegel v naše narodno gospodarstvo.
V	prvi vrsti pa mora industrijec že zaradi svojega ugleda biti v produkciji najso-lidnejši in se zadovoljiti s primernim zaslužkom, kajti tudi konsument kupuje samo tako blago, ki je solidno in zmerno v cenah.
Svojega delavca naj delodajalec plačuje delu primerno pošteno, kajti tudi za delavca velja »Svoji k svojim« in izvajal ga bo tudi on, če bo videl, da ga jugoslovanski industrijec ali pa obrtnik smatrata za del svojega naroda, ne pa samo za delovno črno živino. Industrija, kakor tudi obrt morata biti dika narodnega dela, ne samo v pogledu solidnosti in možnosti konkurence, temveč tudi v tem, da plodonosno preživlja industrijalca, obrtnika, inženjerja, delavca, kmeta, to je celotni narod, da ga ekonomsko dviga in gospodarsko krepi. To pa samo lahko doseže domača industrija in brt, ker tu kapital stalno kroži med posamezniki, v korist vsem, dočim v industriji s tujim kapitalom tega ne moremo opažati, ker ta sloni samo na izkoriščanju domačega delavca, pa tudi konsumenta, on nas smatra za kolonijo, katero treba izmozgati do skrajnosti, dokler se izsesavati dš in to na vse načine, v prvi vrsti pa z zaposlitvijo tujcev, tako da še tisto malo, kar bi padlo v korist našim inženjerjem, pobere tujec in nese preko meje.
Nadalje moramo z izvajanjem »Svoji k svojim«« preprečiti, da izkazujejo nekatera tuja podjetja, ki imajo dvesto do tristo milijonske frekvence v obratu, dobičke od borih par tisoč dinarjev letno samo zato, da jim ni treba dati državi to, kar bi morali po vseh postavah njej v obliki davkov plačati. Ne samo, da so s tem oškodovali državo, še smejejo se nam v pest in smatrajo nas res s polno pravico za sllepce, ki tega ne uvidimo.
mu bližamo. Predno mine tretja ura naše vožnje, se ustavimo. V Topoli smo.
Lepo malo mestece leži v dolini^ pod Oplencem, a na vznožju sosednega griča je vas Topola. Torej mesto in vas Topola. Na prvi pogled opazimo le zelo marljivo urejene nasade okoli ličnih hiš, krasne ceste in prav prijazno okolico. Nič velikega! Ni trdnjav, ne gradov na hribih in vendar je navezana vsa zgodovina našega osvobojenja za začetek borb v tem mestu. Tu so junaški borci z meči uklesali prve črke zgodovine borb vseh Jugoslovanov za osvoboditev izpod tujega
jarma.	,
Z glavne ceste gremo nekoliko v stran, tik do vznožja Oplenca. Ustavimo se pred precej veliko — na prvi pogled kmetsko hišo. Z vprašujočimi pogledi se oziramo vanjo. Kaj je to? Konak — grad Jurija Petroviča, Kradžordža je to. Pred več kot sto leti je bival tu Karadžordže, ko se ni bojeval s Turki-Tu so se vršili važni pogovori med voditelji srbskih ustašev, tu so delali načrte za vse boje proti zakletim sovražnikom srbskega naroda. Okoli Konaka je bilo v takratnih časih obzidje v obliki kvadrata. Na vsakem vogalu je stal stolp, kjer so stale straže, da ne m Turki presenetili junaških borcev pri počitku. To obzidje so podrli leta 1870.
Karadžordže, voditelj prvega ustanka proti Turkom, je bil rojen v Višencih in je bil že v zgodnji mladosti vodja upornikov. Ze kot otrok je videl krvoločnosti, ki so jih počenjali Turki. Videl je zasramovanja srbskega naroda, slišal je stokanje svojih bratov, ki so jih Turki odvajali v sužnost, slišal krike umirajočih, ki so jih njihovi tlačitelji mučili in pobijali, da so jim nato ugrabili pridelke in odvajali živino. Vse to ga je tako bolelo, da je čeprav je bil preprost kmet, občutil v
Največja borba pa bo morala vršiti akcija »Svoji k svojemu« s korupcijo, pri oddaji vseh javnih del in pri državnih nabavkah. Mi in-ženjerji N. 0. dobro vemo, da je pri takih nabavkah v prvi vrsti poklican jugoslovanski industrijalec in obrtnik, da jih zvrši. Na ža-lost pa moramo pribiti, da ni to vedno tako.
Zavedati pa se moramo, da nas tuja industrija izkorišča na ta način, da izvaja v naši državi trgovsko politiko kolonije, in da se ta tuja industrija zaveda, da ji ni usojeno dolgo življenje, kakor hitro se bo naš producent in konsument osamosvojil.
Sirovine za izdelavo svojih prouktov in poluproduktov, pa naj obrtnik, kakor tudi industrijalec kupuje v državnih mejah, v kolikor jih domači trg lahko daje in naj se omej| na nakup v inozemstvu samo onih snovi, »l jih ne more dobiti doma. S tem bo tudi sam izvajal »Svoji k svojim«, denarno podprl svojega sodržavljana in s tem dvignil kupno mo6 v narodu, ki bo koristila ne samo državi, temveč neposredno tudi njemu.
Jugoslovanski inženjer, ki je organiziran v N. 0., pa bo s svojo močjo, bodisi potom svoje organizacije ali pa kot posameznik vplival v gospodarski politiki in pri vseh merodajnih faktorjih, da se bodo državne nabav-ke in sploh vse večje nabavke Izvršile samo s pomočjo domače industrije, saj je negova dolžnost, da budno pazi, da narodni denar ne gre v tuje roke in da koristi samo domačim, ki je res nacionalen, ki zaposluje samo domače delavstvo. Ker pa je ta jugoslovanski m; ženjer živ del naroda, bo njegov vpliv tudi v političnem življenju, posebno kar se tiče narodnega gospodarstva usmerjen tudi samo
v	takem pravcu, ki bo vplival tudi na zakonodajo tako, da bo in to mora doseči, tudi z zakonom tujcu onemogočeno še dalje izrabljati in eksploatirati našo državo, bodisi z zaposlitvijo tujcev ali pa z nabavkami tujega slabega blaga. Narodna odbrana je podprla ju' goslovemskega inženjerja in ona ga tudi v ten stremljenjih podpira s svojo močjo in vs0 svojo avtoriteto, zavedajoč se, da je jugosl?' vanski inženjer poklican, da sam vodi svojo gospodarsko politiko že v miru in da je nje-govo poslanstvo v slučaju nemirnih časov, ne samo življenjske važnosti, pač pa tudi edina rešitev, kajti tuja industrija, tuji zaposlenec je v vojni, pa tudi že v miru nevaren za narod.
Narodna odbrana pa bo v tem pogledu opozarjala našo generaliteto, kakor tudi naše državne predstavnike, da je tuji zaposlenec lahko v vojni samo eksponent tuje države, to je, da ni izključeno, da imamo v^ tujih zaposlencih tudi nevarne saboterje ki nas bodo izžemali v naši stiski. Industrijci odprite oči in zaposlite naše jugoslovanske nacionalne inženjerje in domače delavce, izvajajte tudi Vi »Svoji k svojim«.
»Svoji k svojim« kličemo tudi mi inže-njerji Vam sodržavljanom. Podpirajte samo one, ki Vas podpirajo, kupujte samo ono blago, ki je jugoslovanskega izvora in ki so ga izdelali Vaši sinovi, to je jugoslovanski inženjeT in jugoslovanski delavec.
Kruha je za nas vse dovolj v naši državi, potrebno je samo, da vsi izvajamo dosledno in brez kompromisa »Svoji k svojim«, da širimo to naše geslo v poslednjo vas, do zadnjega Jugoslovana.
Sestre in bratje, »Svoji k svojim« zakličite tudi Vi, podprite nas v vseh naših stremljenjih, kajti mi jugoslovanski inženjerji bomo staili v prvih vrstah, pazili, da pri tej akciji ne bo kake nepoštenosti, kajti mi poznamo samo eno pot, ki je ravna nacionalna, ki vodi samo v korist narodu, državi in za katero bo stala celotna Narodna odbrana-
Ing. E. L.
I miralem mEnine lihjttt JIM
sebi moč in sposobnost, da se postavi Turkom po robu. Zaslišal je klic, kot pravi pesem:
Kaj boš oral, Karadžordže, tujcem svojo zemljo?
Plug prekuj si v mece in vragom odsekaj glavo.
Ko je Karadžordže začel pripravljati skupno s svojimi prijatelji upor, so Turki zvedeli za njegov namen in sklenili pobiti vse voditelje hrabrih Šumadijcev. Res so jih nekaj pomorili, a Karadžordže jim je ušel in zbral okoli sebe močno četo svojih junaških sotrpinov in napadli so svojega stoletnega sovražnika.
Topola je bila takrat še majhna vasica) ki se je še v začetku 18. stoletja imenovala Kamenica, po reki Kamenici. Ker je pa tod mimo vodila vozna cesta in so se ustavlja11 vozniki v senci topolov, ki so rastli tod, J® prišlo v rabo ime pri topolih in ime kraj® Kamenice se je polagoma spremenilo v W Topola. Vsega je bilo le 30 revnih koč, ko s je vršil v Orašcu, nedaleč odtod prvi up0 na Svečnico leta 1804., kjer so junaški bore zbrali Karadžordža za svojega voditelja, si je po prvih uspehih v Orašcu izbral ravn Topolo za svoj stan in od tu se je razširil ve-liki upor proti Turkom na vso šumadijo. & istega leta je na čelu svojih čet zavzel Be grad, Smederevo, Požarevac in Šabac, v pr ' hodnjih letih je osvobodil tudi ozemlje Pr Nišu s Kruševcem in ozemlje proti Viseg du v Bosni. Leta 1808. je bil imen?v*“ * »vožda«, to je gospodarja dežel in vrnovn u srbskega vojskovodjo. Narodna skupšč n , mu je soglasno podelila ta častni naslov, je sklenila, da preide ta čast tudi na v
Ve *ytoISSih borbah je prišel Karadžordže
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE STRELJAČKE DRUŽINE
V	nedeljo 4. februarja t. 1. se je vršil v salonu restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani redni letni občni zbor ljubljanskih strelcev.
Občnemu zboru je predsedoval gospod Sterlekar Milan, ki je v uvodnih besedah pozdravil vse prisotne br. strelce, med njimi plasti br. zastopnike naše hrabre vojske, ki je v prav lepem številu včlanjena v vrstah ljubljanskih strelcev. Z občnega zbora je bila poslana udanostna brzojavka pokrovitelj-Iju strelskega pokreta Nj. Vel. kralju in Njegovem kraljevskem domu. — V svojem govoru se spominja tudi vseh med letom preminulih članov, katerim zakliče »Slava«. Poziva članstvo, da se v bodočem letu, v katerem je na programu velika strelska slavnost, složno in z veseljem oprime dela in z veseljem in zanimanjem sledi delovnemu programu.
Zatem sledi poročilo tajnika g. R9® r'sa, ki poroča, da je današnja skupščina — skupščina mestnega odbora, to je ljubljanske strelske družine, ker se je v smislu zadnjega občnega zbora, ki se je vršil v avgustu 1933 ~7 ločil okrožni odbor od mestnega, da se vodi vse delovanje mestnega odbora ljubljanskega ločeno od okrožnega. — Odbor je imel
v	Prošlem letu 6 odborovih sej, ter je imel precej živahno korespondenco, kar dokazuje, da zanimanje za ta viteški šport čim dalje b°lj narašča. — Strelskih vaj je imela ljubljanska družina 15 — nekaj vaj je moralo £adi neugodnega vremena, dalje zaposlenosti članstva ob priliki vsesokolskih svečanosti, da se nudi članstvu čim uspešnejše udejstvovanje pri svečanosti — odpasti.
Blagajnik gosp. Kostanjevec Joco, je podal blagajniško poročilo, ki je pokazalo, da ljubljanska strelska družina tudi v materdjel-nem pogledu pridobiva in napreduje.
Sledilo je poročilo društvenega gospodarja gosp. Šolar Hermana, ki je poročal, da ima društvo lep inventar in vse priprave na strelišču dobro urejeno, da je družina dobro naložena z municijo ter ima na razpolago 11 pušk za ostro streljanje in 7 pušk za maloka-libersko streljanje, tako da se nudi članstvu ugodna prilika za vsestransko izvežbanje v streljanju in poznavanju orožja. — Med svojim izvajanjem omenja zelo agilno delovanje sobnostrelskega odseka Bežigrad in pri Breskvarju.
Precej temperamenten govor je imel načelnik tehnične sekcije gosp. Deržaj Rudi, ki poziva vse strelce k slogi in skupnemu delovanju, da se strelski pokret v Ljubljani še bolj dvigne in zanese v prav vse plasti naroda. Omenja že na skupščini strelsko slavnost in poziva vse članstvo, da se že sedaj pripravljajo, da pokažejo vsestransko izvež-banost in napredek. — Osebna nasprotstva naj izginejo, ampak složno ramo ob rami, složno k dosegi naših viteških ciljev.
Vsa poročila funkcionarjev so bila z •odobravanjem sprejeta, na kar je član nadzornega odbora gosp. Cvetko Franjo poročal
o	izvršenem pregledu knjig in poslovanja, ter ugotovil vse v najlepšem redu, vsled česar predlaga razrešnico, ki je bila soglasno odobrena.
Pri izvršenih volitvah je bila izvoljena sledeča uprava:
Predsednik: g. Milan Sterlekar; odborniki: gg. Javak Matko, Roš Boris, Kostanjevec Joco, Deržaj Rudolf, Šolar Herman, Paljevec Rudolf, Lipnik Janko, Hočevar Kuno, Gorazd Dušan’ Gerbec Franjo, Pavšič Albin, poruč-nik Rista Malič, potporučnik Žnidar Stanko in narednik Maršanovič Mihael; nadzorni od-kor: gg. Jarc Janko, Cvetko Franjo.
tudi v stik z Rusi, ki so se borili proti Tur-kom in po zmagah nad njimi so prišli posamezni ruski oddelki tudi v Srbijo.
J Mala Topola je postala prestolica nove države in zbirališče vojvod in narodnih zastopnikov. V tem poslopju, pred katerim stojmo, so se zbirali k posvetovanjem. Ni pa imela Topola cerkve, ker je pač bila pred začetkom borbe le mala, neznatna vasica.
V	iletih najhujših borb je obljubil Karadžordže, da bo zidal v Topoli cerkev, loda svojo obljubo je mogel izpolniti šele 1. 1811., “° je postavil v neposredni bližini _ svojega Konaka malo cerkvico. Oglejmo si jo.
Ni velika, lesen ikonostas je izrezljan z selih kosov lesa in predstavlja dovršeno umetniško delo domačih rezbarjev, umetnikov samoukov. Prostor za ikonostasom je ves Poslikan, lepe freske ga krasijo. Pri ogledo-vanju teh slik opazimo, da so vsem svetnikom izpraskane oči.
Odkod in zakaj to?
Spomini so na žalostne dni, ko so Turki Ponovno zavzeli Topolo. In ta spomin je bil ljudem svet, ker jih je neprestano podžigali k ponovnim bojem proti Turkom.
Ko je šel Napoleon s svojo vojsko nad Rusijo, se je morala umakniti vsa ruska armada, ki se je borila proti Turkom in je prišla po zmagi nad njimi celo na ozemlje, ki ga je osvobodil Karadžordže. Turki so dobro vedeli, da ne bodo mogli Srbi, izčrpani vsled dolgotrajnih bojev, brez mogočnih zaveznikov, več upirati se njihovi velikanski armadi, zato so udrli z mogočno vojsko pri Požarev-9U čez Moravo in prodirali proti Smederevu m Beogradu. Srbi so se branili z vsemi silami. Nepopisno je bilo njihovo junaštvo, kajti borili so se kot levi za vsak košček zemlje Proti ogromni premoči sovražnikov. Ka-
Po končanih volitvah se je določila redna članarina, ki znaša 2 Din mesečno.
Istočasno se je tudi razpravljalo kako pomoči brezposelnem članstvu, da se i ono more uspešno udejstvovati na strelskem polju.
— Rešitev posameznih slučajev pa je prepustil občni zbor izvoljeni upravi, da sama o tem rešava.
Občni zbor je bil ob 12.15 zaključen.
Strelska družina Črna pri Prevaljah je imela tretji občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da se delo družine prav lepo razvija. Družina šteje 67 članov ter je imela v preteklem letu 8 sobnih strelskih vaj in 14 ostrih strelskih vaj. Kakor sobno tako tudi ostro streljanje se je zaključilo z nagradnim streljanjem. Za tekoče leto je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik inž. Viktor Fettich, podpredsednik Ivan Geršak, tajnik Filip šušel, blagajnik Jože Bleyer, odborniki:	Rudolf
Pleiner, Anton Gasparič, Franc Modrej, Boštjan Mlinar.
Trboje-Smlednik. Streljačka družina je v polnem in pravem pomenu besede izrabila pustno nedeljo s svojo prireditvijo. Ob 9. uri se je pričelo sobno streljanje za prvenstvo in dobitke. Ob 15. uri je bila igra »Mutasti muzikante, nato pa se je vršila prosta zabava, ples in maškerada. Ta prireditev je jasno pokazala, da je program Streljačkih družin res oni program, ki ima največ prilik združevati naiod v skupni in bratski ljubezni. Vsa prireditev se je izvršila v najlepšem redu kljub gotovim nepovabljenim razgrajačem in hujskačem, ki so na vsak način hoteli preprečiti medsebojno bratsko slogo in ljubezen do naroda in Nj. Vel. kralja. Po zaključenju sobnega streljanja je brat tajnik Janko Jagodic razglasil rezultat in v lepem, kratkem in jeder-natem govoru naglasil pomen in namen Streljačkih družin. Prvenstvo si je priboril brat Mehmedinovič Pašan, žand., narednik.
— Brat tajnik mu je spričo vseh navzočih ča-stital k temu velikemu uspehu, ki je zelo redek, da bi kdo od sto dosegljivih točk dosegel sto točk. Brez dvoma ostane za ves čas obstoja te Streljačke družine prvi, ker ako ga kdo doseže, bo to le napredek, ki ga goji Streljačka družina. Drugi strelec v družini je brat Oblak Jožef, ki je z 98 točkami priboril darilo v obliki lepe cigaretne doze. Tretjo nagrado v obliki žepne ure si je priboril brat Dolinar Franc iz Moš in četrto pa Jeraj iz Smlednika. Drugi in tretji strelec sta radi kratkega časa žrebala za dobitek, a v streljanju sta imela oba po 98 točk. Z velikim zadoščenjem in veseljem je tajnik v imenu odbora slovesno razglasil ta rezultat ter pozval vse k še bolj intenzivnejšemu delovanju Streljačke družine. V vseh slojih se kaže veliko ^zanimanje za to prevažno korporacijo, le škoda, da gotovi iz vestni ljudje še vedno hujskajo proti nji. Toda odbor s predsednikom in pokroviteljem na čelu, ki sta v osebah brata Komurka Rudolf in Bohinc Jernej, daje garancijo, da se ta pokret'v naši občini ne da zaustaviti.
Film naše zemlje
240 MILIJONOV LETNO ZA LEPOTIČENJE.
V	15 LETIH JE ŠLO TRI IN POL MILIJARDE DINARJEV
Pod tem naslovom je bil v zadnji torko-
vi	številki »Jutra« priobčen krajši članek, iz katerega posnemamo, da je v petnajstih letih odteklo za inozemske kozmetične preparate iz naše države 1 milijardo sedemsto milijonov dinarjev. Vse to samo za lepotičenje naših žen. Vprašamo, je li to lepotičenje ekvivalent za ogromno škodo, ki jo je utrpelo naše gospodarstvo pri odtoku l3/4 milijarde dinarjev v inozemstvo?
Zadnji čas je že bil, da je započela gospodarska akcija Narodne odbrane »Svoji k svojim« energično borbo z onimi, ki kupujejo take izdelke inozemske produkcije, ki se izdelujejo že doma.
radžordže je hodil od bojišča do bojišča in navduševal svoje bojevnike k odporu, a Turkov je bilo preveč in polagoma so se^ bližali Beogradu. Tedaj ni videl Karadžordže drugega izhoda in rešil si je golo življenje s tem, da je odšel čez Donavo v Avstrijo. A tu so ga zaprli skupno z drugimi vojvodami v Pe-trovaradinski trdnjavi poleg Novega Sada.
Turki so ponovno zavzeli vse kraje, ki jih je osvobodil Karadžordže. Njihovo maščeva-vanje je bilo grozno. Vse ostanke Koradžor-dževe armade, v kolikor ni mogla zbežati, so pomorili. Povsod so ležala mrtva trupla, mnogo vasi in cerkva so zažgali ali upostošili in takrat so tudi to cerkev oropali in izpraskali vsem svetnikom na slikah oči. Teh žalostnih dogodkov nas spominjajo te pokvarjene slike, ki so budile v Srbih še večjo željo po osvoboditvi.
Ob izhodu je na steni velika slika, ki predstavlja Karadžordža. Poleg te slike pa je plošča z napisom:
»Ovde leže kosti Georgija Petroviča čer-nago podavšago serbskome narodu načatok ko izbavljenju u 1804 letu, bivšago potom verhovnim voždem i gopodarom do 1813 leta togože naroda, a u ovom naveden intrigami neprijatelja serbskih, uklonisja u Austriju, i otuda posle jedinogodišnjavo aresta preselisja u Rosiju gdje s vozmožnoju počestju otpravi-teljstva primljen. No neizvesno iz kakova uzroka izbježe otuda i u Serbiju vozvratisja i ovdi od turskoga praviteljstva usječenem gla-
vi	života lišisja meseca julija 1817 g.c
Edino toliko pove napis. Zadnji del tega napisa ne odgovarja zgodovinski resnici, ker je ploščo dal narediti Miloš Obrenovič, ki je sam dal Karadžordža obglaviti in hotel na ta način to prikriti. Odsekano Karadžordževo
V kratkem bodo dogotovljene lične tablice z narodnimi motivi in v nacionalnem duhu, ki bodo nameščene v vsaki trgovini, po-slovnici in pisarni, opozarjale kupca na zlo početja, če kupujejo inozemske izdelke mesto domače. — Naj bi se vsak kupec, zlasti pa naša žena, ki je glavni konzument, zavedal, da škoduje ob takem početju svojemu narodu, veča gorje in bedo naših družin brezposelnih delavcev, nameščencev in obrtnikov.
Če ne bo šlo z lepa, bo moralo iti z grda. Vrste nacionalistov, članov Narodne odbrane, so se tudi v naši banovini zadnje čase močno pomnožile. Dovolj imamo zaupnikov, ki nam bodo pošiljali poročila iz vse banovine o škodljivem početju takih kupcev, katere moramo smatrati za anacionalne in nesocialne.
Vsi člani Narodne odbrane so zaprošeni, da nam javijo konkretne primere in imena teh škodljivcev. Započeti moramo z osebno agitacijo in propagando od moža do moža in od žene do žene, da omejimo dosedanje zlo. Dovolj imamo dobrin in nikakor ni potreba, da imamo brezposelnega delavca in inteli-genta.
Svoji k svojim! Milo za drago! Pomisli, da zamoreš tudi ti nenadoma ostati brez posla in zaslužka in tedaj boš apeliral na pomoč in podporo sorojakov. Imaš pravico do tega, če sedaj ne pomagaš brezposelnemu trpinu?
POMLAJEVANJE
Naša mestna občina si je naprtila stroške za »pomlajevanje« Zvezde; čas pa bi bil, da se ta anahronizem prav v sredini mesta končno odpravi. Naši mestni očetje naj dado beli Ljubljani, prestolici Podravja, prostran trg, katerega naša javnost nujno potrebuje za svoje plebiscitarne manifestacije. Čas je, skrajni čas, da se da mestu moderno obiležje velemesta. Ne potrebujemo v centru romantičnih kotičkov za sestanke zaljubljenih parčkov. Stari upokojenci pa se bodo kmalu sprijaznili z našim Tivolijem. Onim konservativcem pa se nudi vsaj argumente za njihove neskončne debate o nostalgičnih spominih na »boljše čase«.
SLAVA IN ČAST MŽD IN JUGOSLOV.
SIEMENS
je bil napis na slavoloku pred pošto, postavljen ob izvršitvi krožne tramvajske proge. Slava in čast tujemu kapitalu, ki je prišel v Ljubljano za lepim in sigurnim zaslužkom in dobičkom! Slava in čast Jugoslov. Siemens, ki je pri gradnji te proge zaposlil in mastno plačal inozemce »strokovnjake« in ki je milostno in po velikodušnosti svojih g. upravnih svetnikov Jugoslovanov sprejel v službo izmed 30 brezposelnih elektroinženjerjev, dva inženjerja za plačo ca 1000 Din mesečno.
Slava in čast idejnim očetom tega napisa, slava in čast merodajnim činiteljem, ki so dopustili, da je stal ta hlapčevski napis več dni na najprometnejšem kraju Ljubljane. Slava in čast našim glasovitim rodoljubom najboljše predvojne kvalitete, ki nosijo značko »Made in Austria-Hugaria«. Tistim pa, ki so v najslabših vremenskih neprilikah za mizerne plače opravljali najtežja dela pri gradnji proge, tistim pa niti trohice časti in slave!
Ne slava in čast delu nego slava in čast tujemu kapitalu, to je deviza rodoljubov z značko »Made in Austria-Hungaria«. KITAJSKA PRAVLJICA 0 DOBRIH PRIJATELJIH
V glavnem mestu neke kitajske province na Dalnjem vzhodu je živel mlad^ učenjak. Narod ga je vzljubil, čislal in spoštoval, saj je s svojem znanjem 'lajšal gorje. Mladi učenjak je bil srečen. Zahotelo se mu je po večji sreči, po lastnemu ognjišču, po lepi hčeri bivšega visokega mandarina iz province. Dobil jo je in v svoji rikši popeljal na svoj dom. Srečno sta živela nekaj časa. Srečo je kalila edinole ženina zavest, da mož ne zna tako fino zobati riža in ni bogovom tako dopadljiv kot njena rodbina.
Človek obrača, bogovi obrnejo. — Mladi učenjak je imel dobre in zveste prijatelje,
glavo so v Beogradu nagačili in jo poslali v Carigrad turškemu sultanu. Njegovo truplo je bilo pokopano najprej v Beogradu, a so ga pozneje prenesli v Topdlo v cerkev, ki jo je on sezidal in ki je od tega trenutka postala nekaka romarska cerkev. Ljubili so ljudje Karadžordža ne samo kot svojega voditelja, marveč tudi kot pravičnega sodnika, ki je vzrastel iz naroda in je tudi poznal svoj narod, tako kot samega sebe. Revežem je rad pomagal, ljubil je pravico in resnico in je kaznoval vsakogar, pa tudi svojega lastnega brata ki se je pregrešil nad pravičnostjo na-pram narodu. Ni tedaj čudno, da so hodili skozi desetletja mnogi tisoči Karadžordževih častilcev klanjat se njegovemu spominu.
In sedaj na Oplenac. Lepa cesta se složno dviga navkreber. Divni nasadi iz desne in leve nas opozarjajo, da je to okolica največjega svetišča vseh Jugoslovanov. Ne mine niti 10 minut in že smo na Oplencu, ki meri komaj 343 metrov nadmorske višine, a je kljub temu v vsej okolici najvišji hribček, in ko stopimo na vrh, se naše oči ne morejo ločiti od prekrasne stavbe. Vse stene so obložene z belim kararskim marmorjem in tudi stopnišče je iz istega kamna. Svetišče je zidano v bizatinskem slogu, ki Je tipičen za vse pravoslavne katedrale. Težko umaknemo svoj pogled od te prekrasne zgradbe, da se ogledamo po okolici. Daleč naokoli se nudi našim očem lep razgled po precejšnjem delu šumadije, koder je nekoč vodil Karadžordže svoje neustrašene čete. Tipične doline in grički obdajajo Topolo in Oplenac in ali je potem čudno, da si je izbral blagopokojni kralj Peter prvi Veliki Osvoboditelj, Ka-radžordžev vnuk, ravno ta kraj za svojo za-dužbino.
V spomin na prve borbe proti Turkom,
učenjake, pa tudi padarje. Večer za večerom so prihajali ti prijatelji k njemu, da se vesele njegove sreče; stregel jim je in jedli in pili so.
Nekega dne pa je mladega učenjaka pretreslo strašno spoznanje. Njegovi zvesti, stari in preizkušeni prijatelji so mu onečastili ženo, zapeljali mladega, napol odraslega otroka. Po tem mladem, svežem in dehtečem mesu je krčil svoje prste celo sin petičnega očeta. — Učenjak je obupaval. Ni mu š'lo v glavo, da so si njegovi najboljši prijatelji postregli z njegovo mlado ženo, ko je vendar v mestu dovolj čajarn. Njegova sreča je bila uničena, njegova vera v ženo, prijateljstvo, narodovo moralo porušena. Ker mu je ta udarec provzročil silne nepojmljive bolečine, so »prijatelji« govorili narodu, da je mladi učenjak norec.
Vendar so se »prijatelji« zmotili v narodu, ki je bil v jedru zdrav in nepokvarjen. S kamenji jih je pognal z mesta! Še več o tej pravljici prihodnjič.
Radovedni pa smo, kaj bi napravil naš dober in zdrav narod, če bi se kaj podobnega pripetilo — recimo v Ljubljani.
VZPODBUDA K ZLOČINU
>11 Solco fascista« (fašistična brazda), ki izhaja v Reggio Emilio, je priobčila v številki z dne 10. januarja članek pod naslovom: Od Staviskega do Titulesca, ki konča tako;
»Ni goli slučaj, da najdemo ime Titulesca poleg onega Staviskega. Tudi Titu-lescu se je v preteklih dneh zatekel v luksuzno alpinsko okrevališče. In tudi zanj je nenadoma zatrobil tragičen alarm. Sedaj se je vrnil v Bukarešto, kjer razmere svetujejo vsem manj zgovornosti. Ne vemo, katera usoda čaka Rumunijo. Skoro gotovo se pripravljajo malo veseli dnevi za njenega vsemogočnega zunanjega ministra. Navajajo nam, je res, da on ukazuje dvoru in ministrom; in dozdeva se, da so njegovi pogoji vedno sprejeti. Toda škodljiva bohotnost, ki v inozemstvu diči gostobesednega Titulesca, se je v notranjosti države pretvorila v opreznost, tako da je njegovo bivališče postalo neznano. V zaporih je vklenjenih šesttisoč pristašev »Garde de Fer«, ampak kdo ve... kakšen naiven študent ali nacionalist si je morda vtepel v glavo zamisel neodvisnosti od tujca in bi vsled tega storil nepremišljena dejanja. Vsled tega ima Rumunija danes zunanjega ministra brez stalnega bivališča ...«
Ne bomo se bavili mnogo s stilizacijo omenjenega članka. A poudariti hočemo le nekaj dejstev. To je mnenje skoro vsega italijanskega tiska, ki pa se je pred leti na vse načine hlinilo g. Titulescu, ko se je ta nekako laskavo izrazil o režimu Mussolinija.
Prav nič nas ne začudi hinavska in zahrbtna insinuacija o morebitni usodi gospoda Titulesca radi njegove dosledne zunanje politike. V članku je jasno razvidna upravičenost novega predvidenega političnega umora, čin povsem slaven in visokega patriotičnega značaja seveda za fašističen tisk, ki naj bi mu dalo povod doslednost in zvestoba Rumunije do Francije in Male antante.
V	par besedah: ponoviti na osebi gospoda Titulesca zločinski umor Duee, bi pomenilo »neodvisnost od tujca«. To naj bo cilj, ki naj ga rumunski patriotje dosežejo. In sredstvo? Odgovor je s kriminalno hipokrizijo zapopaden v provokato-ričnih besedicah: »ampak kdo ve...«
To ni samo pobožna želja in upanje fašistov, to je tudi nesramna vzpodbuda k zločinu!	J.	J.
ki jim je bil začetek v Topoli, in v spomin izpolnjene obljube svojega deda Karadžordža, ker se je posrečilo vnuku popolnoma premagati Turke, osvoboditi Srbe in tudi nas izpod tujega jarma. V spomin osvoboditve vseh Jugoslovanov, se je zaobljubil blagopokojni kralj Osvoboditelj postaviti na Oplencu lepo cerkev, ki bo kot zadužbina jugoslovanskih kraljev tudi grobnica rodbine Karadžordže-vič. Že pred vojno so začeli zidati to cerkev, a končali so jo šele leta 1930. Po celle dneve je opazoval kralj Peter vsa dela in občudoval krasno stavbo. Zmučen po mnogih borbah in trpljenju, ki ga je v svojem življenju prestal, je čutil po svetovni vojni, da mu ni usojeno več dolgo življenje, zato je z lastno prisotnostjo skrbel, da ne bi delo zaostajalo. Želel je, da bi bila cerkev dokončana že pred njegovo smrtjo, a ni dočakal nje zgraditve. Le toliko je bila dograjena, da so lahko položili vanjo truplo njega, največjega borca za osvobojenje vseh Jugoslovanov. Boril se je kot Peter Mrkonjič z bosanskimi četaši proti Turkom in je leta 1912. kot kralj takrat še majhne Srbije vodil skupno s svojima sinovoma svoj narod v osvobodilno borbo in premagal Turke. V svetovni vojni sta korakala oče in sin ramo ob rami s svojimi vojaki na Golgoto čez Albanske hribe, a vrnila sta se s svojo junaško armado zmagoslavno preko Soluna čez Kajmakčalan nazaj v domovino in prinesla svobodo nam vsem. Tudi v spomin teh slavnih zmag stoji ta cerkev.
In kar ni bilo mogoče dovršiti očetu, je dokončal sin. Njegovo Vel. kralj Aleksander je dovršil vsa dela in pustil cerkev okrasiti na tako umetniški način, da vsled svoje notranjosti prekosi po lepoti in umetniški dovršenosti vse hrame božje, ne le v naši, marveč tudi v drugih državah naokoli.
Vid. Kvesič
Žuti dumping
Mirna i pritajena japanska invazija, na svini tržištima starog i novog svijeta. — Privredna politika Japana. — Prodaja japanskih devo-jaka u »moderno ropstvo«. — »žuti dumping« mo*® lako Japan dovesti do kulturne i pri-vredne propasti.
Švedska štampa je puna izveštaja o prodiranju Japana na sva trži .št a novog i stonog sveta. Uz brigu zbog te konkurenci j e meša se i jedan do bar deo čudenja zbog industriske i trgovinske sposobosti Japana. Ako pogledamo statistiku oda zapažaimo cifre koje impo-muju. Danas više ne postoji opasnost od invazije žute rase u Evropi, danas naprotiv preti svetu velika opasnost od pritajene i mirne japanske invazije na svetskih tržištima. U Japanu ima danas dva jasno ode-ljena tabora: povlaščeni staleži i radnik-seljak. Neprasvečanost i niški životni standard ja-painskcg radmka prosto su neverovaifcni. Na pr. dok je prasečna plata radiuika u Arnerici 60 do 130 dinara dnevno, u Japanu isti rad-ndk prima dnevno 18 dinara. Tome treba pri-dodati i ogroman priliv veoma jevtinib sirovimi koje se veoma jevtinom snagom pre-raduju_ Istima izrada je lošija od izrade u ostalim svefcskim industriskim1 centrima. Moramo napoimenuti da je baš ova lošija i jev-tinija doba razgrabljena od siromašnih po'tro-šača šibanih svet Sikom krizo in.
Ubrzo se pojavila potreba u Japanu da se teret od prenagomilanosti proizvoda olakša
EJasiranjem robe na inoetranim tržištima. ta se dogodilo? Japan se prvo bacio na Kinu, ali zbog političkih sukoba sada je kineska teritorija tako redi zatvorena Japanu. Tada se Japan bacio na Indiju. I tu je bio pooetak sukoba izmedu Anglo&aksonaca i Japanaca. Dok je Engleska jedina uvozila pamuk u Indiju, danes je Japan preuizeo više od polovice toga uvoiza sa daleko nižim cenama. To je bio prvi japanski dampting. Akcija Mahatme Gandija medu Indijcima išla je samo u prilog Japana. Posle je došao red na Egi pat, Ausitraliju, Kanadu, Afriku, Južnu Ameriku i najzad u Evropu. Svi stručnjaci su uverenii da če japanska veštačka svila i svi ostali japanski produkti u najkračem vremenu pot-puno osvojiti celu evropsku pijaou. Godine 1926 fabrikovao je Japan 40 milijona sijalica, a 1932 godine 251 milijon sijalica. Interesantno je napomenuti da je u prošloj godini 1933 uvezeno u Englesku samo 38 -milijona sijal'ica_ 0 toj borbi svi se krugovi pesimi-stički ižražavaju, j er velle pad Rusije i Anglo-saksomaca značio bi i nad hegemonije bele rase u ekonomskem pogledu.
Opasnost japanske konkurenc:je u istoj meri sada preti i samoj Americi, jer ne treba zabomviti da su troškovi transporta vodom za sve krajerve sveto minimalni. Važna činjemica za biv. japansku konkurenci ju je ta što su japanski proizvodi bili istina, veoma jevtini, ali zato ogranaSeni samo na nekoliko vrsta i nisu mogli da konkuršu bol jim i savršenijiim proizvodima fabrikovanrm u ostalim zemljama Evrope, dok dainas usavršivši i radonali-šuči indiustriisika preduzeča, smabdevši ih sa najsavršernjim i najrantab:lnijim mašinama stvori še da je svaki industriski proizvod po kivaltetu jednak majsavršenijem, svetekom proizvodu, ali u isto vreme daleko jevtiniji iako fabriikovan i daleko na Istoku.
Deseito-gcdišnji plan. utrvden i primljen od eksperta, koji predvida nove veoma jev-tine parobrodsfce limrje, razna olakšanja u bankarskim transakcijama i okretne i sposobne tagovinske preštavnike u svima zemljama uključiv ?alk i Južno-Američke države u Centraliui Afriku, prestavlja danas najači napad na sva svetska tržišta. Ovaj plan omo-gučdo je da se japanskr proizvodi prodaju po ceni sedam puta jevtinijoj od cena koje vfla-
daju na svetekim tržištima. Od 1909 pa do 1929 povečao se broj u Japanu industr. pre-duizeča od 800.000 na 2,000.000 dok se njihova proizvodnja pepela od 780 milijona jena na 7716 milijona jena. Medutim u toku prošle dve godine povečanje je Mio kud i kamo veče. Pored cgromog povečanja tekstilne industrije i intenzivnijeg izvoza tekstilnih izvoza, ovaj izvoz u jednoj jedind godini po-skočio je za 2-10%.
Radii interesant nosti vratičemio se opet na proizvodnju sijalica. Nemčija, koja je 1931 godine izvezla u Holandiju 1,900.000 električnih sijalica, godine 1932 izvezla je u istu zernlju samo 300.000 sijalica, jer su japanske sijalice istisle sa tržišta namačke. Na pr. 1931 u Holandiji je prodato japanskih sijalica sivega 100.000, a godine 1932 4,000.000 komada.
Austriski fabrikanti tvrde da su japanske sijalice za: 90 % jevtinije od njihovih.
Japansilie firme predaju konzerviranu robu sedam puta jevtinije od ostalih svetskih preduzeča.
Pa poznato je sada gotovo svakome da se u Švajcarskoj časovnici prodaju na kilogram, i ako je u pogledu časovnika nekada Švajcarska bila centar svetske trgovine satova.
Racionalizacija u svome najsavršenijem obliku, saradnja visoko obrazovanih tehničara i eksperata, izolovanje i onemogučavanje da drugi konkurišu, samo da Japan ibude na prvom mestu na sviima tržištima; to su razlezi koje treba istači. Evo nekoliko primera: jedna japanska kompanija zakupila je celokupno pravo ribarenja u svima argentinskim vodama. Moderni brodovi snabdeveni sa spravama najmodernijega tipa preuzimaju svu uilovljenu ribu, prepasriraju je odmah za prodaju na veliko i razume se odmah je transpor-tuju na sva svetska tržišta. Takode kada je Mahatma Gandi počeo svoju kampanju gra-danake neposlušnosti i opstrukcije, 'indijska tržišta bila su preplavljena >ganddjevim orta-oima« japanskog porekla po neverovatnim niškim cenama Ima još jedan sličan primer, kada je čehoslovačka proslavljala svoj narodni praznik brodovi su brli prenatrpani sa velikem čehoslovaokom narodnom figturom^ izradenom u Japanu i prodavanoj po veoma niskoj oeni. Japanski trgovinski prestavnici tragaiu širom sveta da pronadu, ugrabe i di&-koriste svaku povoljnu priliku.
Stare industriske zemlje Nemačka i Engleska nisu izvozile više od četvrtine do najviše jedne trečine svojih proizvoda a USA tek 10 % do 12 %, Japan medutim danas izvozi preko 70 %. To japansko osvajanje svet-skog tržišta bazira se na strahovitom iskori-ščaftranju vlastitog svoga naroda pa i up rezanje m u rad samnh žena i nedorasle dece. Ve-
li	Id deo Japanaca živi u takoj čednosti od-ricanju i siimmaš'tvu, da mi Evropljani uopče ne moženio zamisliti tako siromaštvo. Time cdu7j'ma Japan sebi svaiku mogučnost, da pri protuimerama drugih zemalja, koje bi na pr. carinama, kontingentovan;em i sličnim mogle napokon ugušiti svaki japanski uvoz Bez sumnje u takvim prili.kaiira dooi če do vrlo teške unutrašnje krize za japansku industriju. Kakve su prilike u Japanu najbolje če nam pokazati na primer trgovina sa devojkama. Ta trgovina sa devojkama ne od:grava se u tajmi zFkmvačkih četvrtii lučkili gradova, več u posve legail nim trgovačkim poslovi m a, ko j i se odvijaju u punom svetlu javnosti. To nije
—	šito čemo mi svakako pom:sliti neka trgovina sa belim robi jem — nego samr očevi prodaju svo;e rrdene kčeri, — naro^ito se-ljaci, — a sve radi beapriiiremrg siromaštva jer nemoffu da prehrane svoju dečicu. Pro-daia kčeri vrš: se posredstiwm raznih ag'enata koji putuju od sela do sela. Takovč kupoprc-
Vstopimo.
Korak nam zastane pri vstopu. Tolike lepote, tolike očarujoče krasote nanizane v enem samem hramu niste videli še nikjer. Umetniško dovršeno izdelan srebrn ikonostas in vse stene in stropi okrašeni z najllepšimi mozaiki in več let je trajalo, predno so umetniki dovršili vse to delo. Pravijo, da so porabili za vse te mozaike 150.000 barvnih nijans najrazličnejših kamenčkov. Na stenah vidimo cele prizore iz svetega pisma, na desni strani so upodobljeni vsi srbski kralji izpred kosovske bitke, ki so zgradili cerkve in samostane in nosijo v Tokah te svoje zadužbine Bogu. Zadnji v tej vrsti je kralj Peter, ki nosi v levi roki zadužbino na Oplencu in koraka za sv. Jurijem, vodečim ga za desno roko, pred prestol Matere Božje, kateri je posvečena cerkev. Vsa zgodovina stare srbske države je razvidna iz teh mozaikov. Sllike so izdelane v nadnaravni velikosti in strop, kupole krasi velikanska Kristusova glava, katere samo nos meri nad 1 meter, in vendar se nam dozdeva, gledana od spodaj, povsem naravna.
Krasni in veličastni so vsi ti mozaiki in oko se noče ločiti od njih. Ves dan bi jih občudoval, tako lepi so in ker so izdelani v stilu fresk iz starih srbskih samostanov, nam jasno kažejo, kako visoka je bila kultura svobodnih srbskih držav pred kosovsko bitko in kako vellik je bil greh Turkov, ki so vso to kulturo uničili.
V	desni in levi kapelici ob glavni ladji vidimo dva marmornata sarkofaga. Ne desnem je napis Karadžordže, na levem Peter I. Samo ta dva sarkofaga sta v cerkvi, a ob strani vodijo stopnice v grobnico. Ravno tako velika je kakor cerkev nad njo, edino višine
nima iste. Tu počivajo starši kralja Petra in drugi umrli člani rodbine Karadžordževič.
Vsa ta grobnica je okrašena z najlepšimi mozaiki, predstavljajočimi dogodke iz zgodovine Nemanjičev in te krasne slike nas navežejo tako nase, da smo šele po doflgem ogledovanju opazili ob obeh sarkofagih v cerkvi po dva marmornata stebra. Na teh štirih stebrih so pritrjene zastave stare, raztrgane in obledele, ker so bile pač v bojih in so jih mnoge svinčenke preluknjale, a ob Kara-džordževem sarkofagu je tudi ona zastava, za katero so stopali njegovi borci v boju proti Turkom. Ostale so polkovne zastave vseh polkov bivše srbske vojske, ki so bile prenesene v to svetišče istočasno s Karadžordževim truplom. Niti ene zastave niso zgubili v vojni in nobeden sovražnik se ni mogel pohvaliti, da je uplenil kako polkovno zastavo srbske armade.
Ded in vnuk, oba junaška in neustrašena borca za osvobojenje in ujedinjenje vseh Jugoslovanov ležita v marmornatih sarkofagih. Nad nima se klanjajo zastave, neme priče vseh junaških borb obeh velikih pokojnikov in borb našega kralja za osvobojenje in uedi-njenje.
Težko je slovo od tega svetišča, od te neprecenljive (lepote in nenadkriljive umetnosti, a čas beži. Ko se odpeljemo, prevzeti tolikih lepot, nam uhaja pogled nazaj na Oplenac, ki ostaja za nami in se lesketa v sijaju zahajočega sonca, tedaj se ob pogledu na belo cerkev porodi v naših očaranih dušah misel največjega spoštovanja in naše ustne izgovarjajo:
Slava Karadžordžu!
Slava kralju Petru Velikemu Osvoboditelju!
Naj živi kralj Aleksander!
dajni ugovori sklapaju se obiono na 5 godina a sel jak obično odmah dobiva za te> novce da bi pcpladao svoje majpreče dugove. Višina svate, za taku prodaju djevojke, ravna se kao i kod obične robe i j. prema odnosu pomude
i	putražn,e. 1929, 1930 i 1931 za svaku de-vojku plačalo se obično po 14.000 do 15.U00 dinara alti u 1932 i 1933 godini cena devojr kama opada. Trgovina sa devojkama u Japanu u uskoj je vezi sa trgovinom svile, jer svila je glavni proizvod japanske kučne industrije. Svila se u Japanu dobiva iz milijon malenih seljačkih gospodarstva. Kako se u ovome vremenu krize ne oseča tako velika potreba svile, japanski seljaei su počrnili da što pre prodaju svo^e kčeri za što bolju čemu, pa iim je zbog velike ponude devojaka i cena brzo pala gotovo na polov :cu. Prema izvešta-jima jedne američke komisije jedva, da se u nrnogim okruzima i srezovima može nači po koja devojka, koja bi premašaJa detinjske godine. Prema izveštajiu te američke komisije roditelji su prodalr. preko 50000 devojaka. Na tome sramnem tržiš tu zadnjih meseci uči-n,en je jedan preokret najedanput. Pojavila ge opet potreba za prirodnom svilom. Selja-cima sada manjkaju radne sile za njegovanje dudova, grmlja i za sakupljanje svilenih čau-ra. Zelja je seljaka sada, da im se kčeri što pre tvra>1|e iz teg >modernog ropstva«, ali trgovci traže visoke otkupnine. Amerikanci i njihova peeročna organizacija odlučili su da nabave novac za otkup tih seoskih devojaka. Kao garanci a za tu aiinerikansku otplatu dali bi seljaei jedan deo svilene žetve.
Kakogcd je strašna činjenica, da roditelji prodavaju svoju decu ona je u isto vreme jedan simptom nekog pesebnog društvenog stanja. Produkcija u masama udešena je je-dino sa svetska tržišta i u sebi nosi klicu propasti. I več se sada narodna privreda u Japanu nalazi na rubu propasti. Obzirom na sve gore izločeno može se lako uonti u koli-koj je zabludi Spengler, pisac knjige Deutsch-land” und die \veltgeschichtliche Entvvicklung
(Nemačka i svjetskoistorijski razvoj), koji iz straha pred japanskom konkurencij«m smatra za potrebno, da bi se nadndce radnika u Evropi moraie svesti na japanski niw i s»-obraziti tomošnjim radničkim piitekama. šta bi to znaoilo? Kulturna i privredBa propast Zapada.
Prema proučevanju Medunarcdnog biroa za rad pitanje »žutog dampinga« do voljno je ispitano i rasvetljeno, pa se može reči da j® ovaj »damping« od tolake intenzivnosti i d« takvom stepenu kakav niije poznat još od vremena kada je pronadena prva mašina koj* je preplevila sva svetsika tržišta i proicvai* rapidan preokret u kučnoj industriji i štMa od jedncin sve kučne industrije zemalja na svetu, koje su do tada radii« ru^-nem radnom snagom.
Japanske kapitaliste nisu učinile nika-kav izum, oni su kopirali, primemjivali z8" padne izume i — prema nihovom gledištu j-usa vršil i tehniku zapada. Oni su na jedan ču-dan način sproveli organizaciju lialtvu kapi-tolizam Zapada dosada nije prailitikovao ^ sprovodi. Oni su, u ovam miornentu, dirigo-vali oelu naredmu energiju jednom jedinoni cilju: da zauzmu sva svetska tržišta Njihovi su radnici bezobzirno eksplcaitisani, njihov novac devaloriziran, čineči sve to samo da bi postigli njihov jedini ciilj: da zavladaj11 svim svetskim tržištima.
Komunike Medunarcdnog biroa za 1*4 kaže da je to jedna opasna igra u Japanu i posledica eventuainog neuspeha biče strašna-' krah u prlvredi i socijalna revolucija. Ov* privredna politika Japana svakako če ima*1 posledica i u ostalom svetu, pa je zato kraj-nje vreme da Zapad razmotri — ne sa ničnim strahom — več sasvim hladno, šla treba u tam pogledu učiniti. Deviana i tarifna ogramičenja u ovem slučaju bila bi neozbilj311
i	detinjast pokušaj i potpuno neuspeo put 11 borbi sa evim >žutim dampingom«, bolje ^ četno sa oveni japamskom opasnošču.
NASTANEK IN RAZVOJ MALE ANTANTE
Smatrajoč, da bi organizacija tega predloga postavila v nevarnost ne samo integriteto svojih teritorijev in svoje vitalne interese. temveč tudi sam svetovni mir, &o države Male antante nastopile proti takemu predlogu s skupnim komunikejem, v katerem so po-vdarile svoje stališče napram predstoječi skupni aktivnosti velikih sil in revizije mirovnega dogovora. Poleg tega je Mala antanta podvzela živahno diplomatsko akcijo, ki je imela za svoj cilj, da se odklonijo nevarnosti za mir in za pravilen razvoj mednarodnih odnosov, ki so bili stvorjeni s predlogom od 18. marca. Ta stav Male antante je imel svoj uspeh. Države Male antante so pred podpisom tega pakta dobile od Francoske vlade formalno garancijo, da njegovo zaključenje ne more v nobenem slučaju predstavljati nevarnost za integriteto teritorija in za vitalne interese držav članic nove mednarodne organizacije.
Mnogoštevilne spremembe, ki jih je v toku razvoja dogodkov pretrpel prvobitni projekt četvornega pakta kakor tudi niegova nenevarna končna redakcija, morejo biti smatra-ni kot uspeh diplomatske aktivnosti državnikov Male antante in kot rezultat razumevanja, ki sra je Francija tudi ob tej priliki, kakor vedno do sedaj, pokazala za potrebe in interese svoiih zaveznikov.
S februarskim paktom je inozemska javnost priznala Malo antanto kot višjo mednarodno edinioo. Na zasedanju v Pragi, ki se je vršilo od 30. maia do 2. junija, so državniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije zavzeli svoje stališče napram paktu četvorice.
Kakor je znano, je francoska vlada obvestila svoie zaveznike o pogovorih pakta četvorice. Med. drugim je dala tudi formalno garancijo, da pakt ne bo imel v nobenem slučaju za posledico revizijo mirovnih pogodb, ki bi mogle tangirati teritorijalne in vitalne interese treh zaveznic.
Na sestanku v Pragi je bil izvršen izrazit udar revizionistični politiki. Mala antanta je zavzela stališče, da se vprašanje revizije meia ne stavlja dotičnim državam, ki te meje obdajajo, ker jih ne bo sprejela na znanje. Usoda teritorija posamezne države zavisi izključno od ustavno odgovornih faktorjev in parlamenta vsake posamezne države.
Nadalje je sestanek obravnaval o skupnem sodelovanju treh držav. Pri tej priliki je bil sestavljen funkcijski ekonomski svet Male antante. Ta ekonomski svet je sestavljen iz treh sekcij: jugoslovenske, rumunske in češkoslovaške. Ta svet ima glavno nalogo proučiti carinska vprašanja med državami Male antante, ter na ta način ojačiti trgovinske od-šaje med njimi. Med drugimi je bilo tudi važno vprašanje "lede generalnega načrta za izenačenje uvoznih in izvoznih artiklov.
Poleig tega je bila predvidena tudi ustvaritev skupnega gospodarskega organizma, ki bi olajšal okrepitev gospodarskega sodelovanja med tremi državami Male antante. Posebna pažnja je bila posvečena tudi vprašanju o normalizaciji vojaštva in orožja. S splošnega vidika je sestanek v Pragi pokazal, da je Mala antanta, kot večja mednarodna edinica ostala verna svoji politiki čuvanju stanja, ki se je stvoril z mirovnimi pogodbami.
Med 24. in 28. septembrom 1933. leta se je vršiil sestanek sveta Male antante v Sinaji, ki je posebno značilen, da so prvikrat odkar Mala antanta obstoji, prisostvovali konferenci ministrov zunanjih poslov tudi vladarji Jugoslavije in Rumunije.
Tega dne so se ministri sestali v Pelešu, kjer so se v enournem razgovoru sporazumeli
o	vseh političnih in ekonomskih vprašanjih,
ki so bili na dnevnem redu. Pri vhodu v sejno dvorano so pričakovali kralja Aleksandra in kralja Karola gospodje Beneš, Titulescu in Jevtič. V njih prisotnosti so predložili i® razložili ministri svoje zaključke.
Pri tej seji je bilo izdano sledeče poročilo: »Seja stalnega sveta Male antante z dne 27. septembra 1933. se je vršila v prisotnosti Njihovih Veličanstev kralja Aleksandra in kralja Karola in v prisotnosti njegove ekscelence ministrskega predsednika g. Vajde Voevoda.
Trije ministri zunanjih poslov so predložili Njihovim Veličanstvom rezultate izvršenih poslov med časom sestanka sveta Male antante ter zaključke mednarodne politične situacije.
Zaključni komunike zasedanja sveta Male antante bo objavljen danes zvečer.«
Na sestanku v Sinaji so se bavili ministri z vprašanji evropske zunanje politike ter o odnošajih do Rusije. 0 poteku londonske konference so konstatirali neuspehe.
0 odnošajih politike, ki se je dogajala v centralni Evropi, je Mala antanta ponovno potrdila svoje stališče glede revizije in da bo podpirala vse tiste države, ki so za izvedbo miru in konsolidacije med državami.
Ekonomski program Male antante je bil na tem sestanku specificiran. Ekonomskemu svetu so bili predloženi načrti, ki se posebno tičejo enakih odnošajev med državami Male antante glede železniških, poštnih, zračnih in rečnih uredb.
Vsi ti problemi so se razmotrivali z največjo pažnjo in v skladu z osnovnimi linijami politike Male antante. Tudi v tem kakor v vseh prejšnjih slučajih je bilo med ministri male antante dosežen sporazum v vseh vprašanjih.
Tako tvori Mala antanta v srednji Evropi velesilo, s katero morajo računati vsi njen1 sosedje.	(Konec.)
MARIBOR
Nedavno se je vršil občni zbor gostilničarske zadruge. Na tem zborovanju je bilo opaziti, da med članstvom ni bilo prave enotnosti, kajti delili so se posebni, s pisalnim strojem pisani letaki, katerih besedilo nas zanima le v toiliko, ker so bile na njem tuje spakedranke, ki niso ravno v čast in ponos obmejnim Mariborčanom. Letak se glasi:
C0LEGE IN COLEGICE: glasujte proti stalni nameštitvi »tajnika«-S stalni namestitvi se hoče polučiti d® gosp.
VALJAK
odstopi, in na njegovo mesto stopi ede» predsednik s plačo, kakor svojedobno pri . . •<
Mnenja smo, da bi bil v tej zadrugi mnogo bolj potreben učitelj, ki bi skrbel za nacionalno vzgojo članstva te zadruge, kakor pa pisarniški tajnik.
To beležimo zato, ker se tu zopet zrcal* eden neštetih podobnih slučajev, ko se merodajni faktorji, posebno pri raznih javnm ustanovah ne zavedajo, kako ponižajoče vpil' va na njih same nepotrebno malikovanje raznih tujk, zlasti še, če se jih porablja o® tako važnih in pomembnih prilikah kot so laka zborovanja.	_	.
Naši obmejni kraji potrebujejo najbolj zavedno nacionalne ljudi in ravno ustanova, kot je gostilničarska zadruga, bi morala imeti v svojem krogu najboljše in nacionalno najbolj zavedno članstvo. Ne smemo prezreti dejstva, da pazi tujec na vsak naš korak, da sledi vsem našim dejanjem 'in da Pre^a nfl" šo lastno moč in sposobnost po zunanjih znakih, ki jih kaže vsak posameznik.
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. —- Iidaja sa Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. a. ■ o. Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi ▼ Ljubljani.