Poštnina pavšaiirana. Glasilo „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani". 1 Leto XXIV. Izhaja dne 25. vsakega meseca. Stev. 7. j Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. VSEBINA : Glavna opravila. (J. Okorn.) — Čebela in njeno življenje. (M, Humek.) Čebelarstvo kot poklic. (M. B. Miklavčič.) — Kako je s to zadevo pri nas. (A. T.) Čebelarski nauki. — Kako kuham medico. (V. Pulko.) — Opazovanje na bradi. (J. Kajfež.) — O panju, ki mesec dni roji. (F. Kobal.) — Lega čebelnjaka. (A. Polič.) Opazovalne postaje. (Jos. Verbič.) — Iz organizacije. — Drobiž. — Občni zbor. Satnice (umetno satje) Kdor želi satnice iz svojega voska, naj pošlje čisti vosek brez vsake primesi. Za izdelovanje računam 15 K za 1 kg satnic, ali pa 30 dkg voska za odpadek in delo. Sprejme se tudi voščina, da se tukaj kuha in spreša. Satnice razpošiljam, dokler bo kaj zaloge, po vsaki meri. — Cena po dogovoru. Kupujem pa žive čebele v kra~ njičih in roje. Kdor "jih ima, naprodaj, prosim, da mi javi. Kupujem tudi vosek in voščine. Ambrožič, čebelarsko-trgovska tvrdka v Mojstrani. 0 Naprodaj imam 40 obljudenih © A. Ž. m 22 Ghsportnih panjev kakor tudi različno čebelarsko (S) (| orodje. — Cena po dogovoru, (m S Jos. Tscherne, | Kočevska Reka pri Kočevju, f © «•' ~ 1 11 Ie* A.-Z. panje kakor tudi vse druge posamezne dele izdeluje in razpošilja Franc Grauf, čebelarsko mizarstvo Mežica, Koroško (Slovenija). t, V upoštevanje! Zaradi ogromnih tiskarskih stroškov ne objavljamo več .malih naznanil' brezplačno, ampak smatramo vsako tako objavo kot insérât, ki ga bomo primerno zaračunali! Vsem podružnicam! Z ozirom na veliko važnost sklepov, ki se bodo napravili pri letošnjem društvenem občnem zboru, v zadevi praznovanja društvene 25 letnice, nadalje glede razstave, Saveza Jug. Čebelarskih društev, Čebelarskega doma, šole i. t d. je udeležba vseh delegatov neobhodno potrebna. ' Odbor. Dne 14. avgusta t. L se vrši enodnevni čebelarski tečaj d marijanišču o Ljubljani. Dnevni red: Dopoldne: Bolezni odraslih čebel. 10—11: Nosema. - Znaki bolezni. - Povzročitelj. - Posledice. - Zatiranje bolezni. 11 -12: Griža in drugi bolezenski pojavi. Popoldne: Bolezni zalege. 3—4: Gniloba in kuga. - Znaki bolezni. -Povzročitelji. - Prenašanje bolezni. -Kako se obranimo bolezni. - Razkuževanje. — 4—5: Sovražniki čebel. Tečaj je v prvi vrsti namenjen delegatom podružnic. Zato naj se ga z ozirom na veliko važnost poznanja kužnih bolezni udeležijo vsi delegati. Originalne platnice. Društvo je založilo krasne originalne platnice za vse letnike »Slovenskega Čebelarja«. Cena platnicam za en letnik 25 kron, z vezavo vred 30 kron. Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani ima na razpolago močne steklenice za med s pokrovčkom po sledečih cenah: 1 % kg . . . J. . K 32-— 1 kg.....K 22 — y2 kg.....K 16- % kg.....K 10- Vs kg ..... K 8-— Na razpolago ima tudi najfinejši cvetlični med iz čebeljnaka g. A. Poliča v Rožnem dolu po K 60'— za kilogram. Dobi se pri blagajniku čebelarskega društva gospodu Mesarju v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Prodam stiskalnico urazeatno satje 20X25, cena 450 K. — Pločevinasto emajlirano točilo 22X28, cena 550 kron. Ročni mlin, cena 450 K. — Vse v dobrem stanju. — Jože Bradač, M. Lese št. 8, pošta Krka pri Zatični. Vsled odsotnosti lastnika se proda lep razložljiv čebelnjak in 24 novih A.—Ž. panjev, dalje 3 velike pločevinaste posode za med z lesenimi oboji. Pojasnila pri blagajniku čebelarskega društva v Jugoslovanski knjigarni. Naprodaj ima1m 15_ komadov izde- r ' lanih A.-Z. panjev na žle- bičje, fino in natančno po meri izdelanih. Cena 520 K za komad. Ivan Repe, mizar in čebelar na Jesenicah, Gorenjsko. Štajerskim podružnicam. Društvo ima v zalogi v Celju 100 novih vzorno izdelanih A. Ž. panjev>Kdor jih potrebuje, naj se obrne na poštnega ravnatelja g. Mirnika v Celju. Čebelarsko orodje je na razpolago pri blagajniku čeb. društva v Jugoslovanski knjigarni po cenah označenih v ceniku samo ob sredah in sobotah dopoldne. Ob drugih dnevih se priračuna 10% za zamudo časa. SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Letnik XXIV. V Ljubljani, dne 25. julija 1921. Štev. 7. Glavna opravila. J. O k o r n AVGUST Prevežanje v pašo. Tako slabe letine kakor je letošnja, že dolgo nismo imeili, Komaj se čebele malo opotaiorcjo, pa nam deževje skvari vso pašo. Vse svoje nade stavimo na jesensko ajdovo pašo. Pregovor pravi, da čebele vsako leto enkrat napravijo čebelarju; veselje; upajmo, da ga nam bodo tudi letos, ako bo vreme ob času; ajdove paJšb vsaj deloma ugodno. V Sloveniji se z malimi izjemami povsod seje ajda. Žalibog pa ne medi povsod enako, zato nekateri čebelarji že od nekdaj prevažajo čebele v pašo. Že v zajdnjih navodilih sem omenil, da moramo, ako hočemo dobro izkoristiti ajdovo pašo, imeti močne družine. Slabiče združimo, ako tega še nismo storili, kajti en močan panj nabere v ajdovi paši več nego pet slabih. Špekulativnega krmljenja nikakor ne smemo opustiti, am-palk krmimo tik do ajde, ker le tisti čebelar, ki ima živahne in dobro zaležene panji, ba dobro opravil v ajdi. Pazimo pa, da pri krmljenju ne povzročimo ropanja. Čebellar, ki ima obširno z ajdo posejano polje v bližini, je s tem, da je obdržal panje pri moči, storil vse, kar je potrebno, da dobro izrabi ajdovo pašo, dočim morajo drugi čebele prevaJžati, ka,r pa povzroča veliko dela, skrbi in sitnosti, osobi -to še takrat, če ima opravka s »prijaznimi« čebelarji, Prepeljavanje samo ni preveč nevarno, posebno pri kranjičih ne. Glavno je, da imamo zadostne zračnice (žek-na), dobro zabite končnice, da vozimo — Ljubljana. ponoči in da imatmo zato prikladen v o z. Posebno pazni bodimo pri nakladanju in razkladanju. Med vožnjio moramo panji večkrat pregledati, če ni kaki družini prevtioče, ker se nam tak panj lahko zaduši. Ako vročina še ni prehuda, vržemo v tak panj skozi mrežo par perišč vode, ako pa tudi to ne pomaga, mu cd-mašimo žrelo. Kadar pa moramo prevalžati čebele podnevi, potem ni druge pomoči, Ikakjor da vzamemo panj z voza in ga postavimo na kak varen kraj v senco in mu odpremo žrelo. Posebno lahko pa se prevažajo v pašo A-Ž panji. Vendar panjev z mladim, naravnim satovjem, ki ni pritrjeno z žico, ni varno prevažati, dočim je skoraj izključeno, da bi se panj zadušil, ako je satovje prepreženo z žico. Paziti pa moramo na pravilno nakladanje, kakor tudi na to, da okenca in žrizla zanesljivo pritrdimo. Preden panje nalagamo na voz, moramo napraviti to-le: 1. Žrela v medišču in plodišču zabi-jeimo alli zapremo s Trinkovimi (ne pločevinastimi) zaporami. 2. Saitniki morajo tičati tesno v raz-stiojiščih, okenca naj bodo doibro zaprta, vrhutega pa jih, ako nimamo Babnikovih zapor, zaradi gotovosti pritrdimo z žebljički. 3. Če so vratca cela, jih snamemo, drugače pa vzamemo iz njih deščiclo. Satovje v medišču .mora biti prazno Panje nakladamo tako, da so1 žrela znotraj, zračne odprtine pa zunaj. Satniki pa stoje vzporedno z osmi. Kdor prevaža čebele po železnici, naj to prej naznani svojemu postajnemu uradu. Slklrbi naj zato, da se vagon s čebelami priklopi osebnemu vlajtu, kajti prevažanje s tovornim vlakom je zaradi vednega tekanja nevarno, Na voznem listu moramo vedno označiti pripombo »čebele v pašo«, ker se nam zaračuni potem znižana voznima. V pašo vozimo samo močne pleme-njake; posebno pazimo na to, da ne bomo prevažali brezmatičnih, ker potem je rop neizlogtben. Upajmo, da bomo imeli za časa ajdove paše lepo in ugodno vreme, da nam bodo čebele napoCnile panje in tako poplačale ves trud in delo. Dal Bog in sveti Ambrož! * * * Savez jugoslavenskih pčelarskih dru-štava ustanovljen. Dne 23. t, m. se je vršila v Osijeiklu ustanovna skupščina Saveza Čebelar, društvo za Slovenijo je zastopal urednik M- Humek. V odbor Saveza so bili soglasno izvoljeni sledeči gg.: M. Humek iz Ljubljane predsednikom}, Sv. K. Gjorgjevie iz Beograda I. podpredsednikom, I. V. Ljubic iz Osijeka II. podpredsednikom, Obširnejše poročilo sledi v prih, številki- -r^v^i ==-- ■v Čebela in njeno življenje. M. H u m e ki — Ljubljana. VIL Srce in krvni obtok. Fizično življenje vsakega živega bitja se vrši na ta način, da sprejema hrano, ki jo v prebavilih in s sodelovanjem zračnega kisika pretvarja v redilne snovi. Te prehajajo v kri, ki se neprestano pretaka po vsem telesu n oddaja redilne snovi organom, obenem pa sprejema od njih neujpcrabljive izmečke in jih oddalja organom, kli jih izločajo iz telesa. Organ, ki oskrbuje to nepretrgano pretakanje krvi po životu je s r c e. Tudi v tem oziru se čebela (žuželka) jako razlikuje od vretenčarjev, Čebelina kri ni rdeča, ampak čista, brezbarvna tekočina, v kateri plavajo sila majhna krvna telesca. Ta tekočina se ne pretaka po žilah kakor pri vretenčarjih, ampak napolnjuje vse praznine med organi. Srce, ki je zopet popolnoma drugače ustvarjeno, skrbi za to, da kri ne zastane, ampak, da se brez odlmora preliva po vsem životu, Čebelino srce je dolga cevka, ki sega tesno ped hrbtnimi obročki po celem životu začenši v glavi skozi oprsje skloro do konca zadka, V glavi je cev odprta, v zadku pa zajprta. Ta preprosta srčna cevka je v sprednjem d^u zadka, preden prestopi v oprsje, osemnajstkrat spiralasto zavita, in sicer zato, da se krvni obtok ne ovira zaradi delovanja letalnih mišic. Zadnji konec srčne cevi je predeljen v p/31 dlrug v drugega segaj očih prekatov (oddelkov). Vsi skupaj tvorijo nekako se-salko, ki poganja kri v prej omenjeni tok po životu- Prekate ločijo med seboj za-klopnice, ki se odpirajo v smeri proti glavi. Vsak prekat ima pa cb obeh straneh ozko odprtino (pobočno režo) z zaklopni-co, od^irajočo se na znotraj. Posebno mišičevje razteza in k!roi srčno cevko in na ta način se doseže enakomeren krvni o b t o k. Ko se namr,eič razširijo srčni prekati, udere kri iz cbsrčne votline skozi po-bečne reže v notranjost. Nato se prekati skrčijo, zaklopnice se zapro in kri ne more nazaj, amp&lk hiti cd prekata do prekata po srčni cevki skozi oprsje in se v glavi izliva v praznino. Od ondot se premika po vsem životu nažaj proti zadku. Med potjo obliva vse organe in jim oddaja potrebne snovi. Ko pride do odiprtin v prekatih, jo požene srce zopet nazaj v glavo. Omenili smo že, dla se po krvnem obtoku prehranja ves organizem. Na svoji poti po spodnjem delu zadka obkrožuje kri prebavila, zlasti srednje: črevo cikirog in krog ter se ondi navzame vseh za življenje potrebnih snovi. S temi snovmi nasičena šine v naglem in krepkem toku skozi srce v glavo. Od ondot pa se po-časi razliva po vsem životu in oddaja re-dilne snovi organom. Preobilica se kopiči Kot tclšča na raznih krajih života, alli pa se izloča kot vosek ali kot redilni solk! (mezga) za prehranjevanje mladega zaroda. Največjo tolščno zalogo si pripravi če-belna ličinka. Uporabi jo v dobi preobrazbe (buba) za tvorbo novih organov. Že spočetka je bilo omenjeno, da kri ne prenaša organom samo potrebnih redSil-nih snovi, ampak odvaja tudi neporabne tvarine, ter jih oddaja nekaj po srčnih od-vajalkah v zadbji del črevesa (blatnik), nekaj jih Ikiopiči pa v životu samem v posebnih stanicah (enocituh). Ti sicer silno neznatni odpadki ostanejo v čebelnem životu do smrti- Pri vretenčarjih ima kri naposled tudi važno življensko nalogo, da prenašal k organom zračni kisik, ki se ga navzame v pljučih (škrgah) in istotako odvaja og- ljikovo kislino po istem potu iz života. Tega posla pa nima čebelna kri, ker je žu-želkin život, kakor je bilo opisano v VI. oddelku, enotno dihalo, ki sprejema zrač- Čebelino srce in krvni obtok. H srčna cevka. Kt—K5 srčni prekati. Schl spiralasti zavoji. m^- smer krvnega obtoka. ni kisik naravnost iz vdihanega zraka in prav tako neposredno izloča ogljikovo kislino, Zato je žužeilMna kri brezbarvna. Čebelarstvo kot poklic. M, B. Miklavčič — Janesvilfi;, Minn. Sev. Amerika, Ko se začnem zanimati za kako novo stroko, se navadno najprej vprašam: »Ali se izplača?« ali pa: »Ali je to stroka, ki mi bo donašala potrebne dohodke za življenje?« Priznam, da so to važna vprašanja in vredna treznega premisleka. Vendar pa ostane še eno in najvažnejše vprašanje, na katero pa žal malokdo misli. To vprašanje je: »Ali pa imam naravne zmožnosti za stroko, ki se je nameravam lotiti.« Ako dobim na to vprašanje povo- ljen odgovor, potem mi je uspeh skoro zagotovljen. V nasprotnem slučaju mi pa ne pomaga nobeno učenje, noben trud, prirodnih zmožnosti bi si ne mogel pridobiti. Mati narava nas je ustvarila za različne poklice in ako se oprimemo tistega, za katerega smo najbolj zmožni, potem bomo imeli tudi uspeh. Koliko nas je, ki vse svoje življenje iščemo svojega poklical kot voda ravne lege v strmi strugi in ga ne dosežemo nikoli.., Kdor želi oprijeti se čebelarstva kot življenjske stroke, naj bi zgornja vprašanja dobro premislil. Poleg tega naj vzame v preudarek, da se bol moral kljub naravnim zmožnostim veliko učiti in da bodo prva leta, leta učenja in izkušenj in zaradi tega dohodki precej pičli. Ni pametno, začeti čebelariti z velikim številom panjev, ker malo število zahteva prav enakega opravila in enakih izkušenj. Izognili se bomo mnogim nepotrebnim stroškom in težkim izkušnjam, Večkrat opazimo, da tisti, ki se oprimejo čebelarske stroke v precejšnjem obsegu, ne da bi bili prej pridobili vsaj najpotrebnejše znanje in izkušnje, kmalo izgube pogum in pravo zanimanje in v kratkem času jih zopet opazimo pri njihovem prvotnem opravilu, Znano je, da je vrh visoke gore lažje doseči s počasnim, vmer-jenim korakom nego z vihravo naglico. Čebelarstvo! je tako kakor druge kmetijske stroke, precej odvisno od letine, in kakor nam druge kmetijske stroke ne prinašajo kar naenkrat velikih dobičkov, tako tudi s čebelarstvom ne moremo kar čez noč obogateti. Kljub temu nam bo do-našalo, ako se ga oprimemo resno in pravilno vsaj toliko dohodkov, kakor bodisi katerakoli druga kmečka stroka v razmerju z investirano gotovino in delavno silo. Kdor torej čuti v sebi prirojeno zmožnost za čebelarstvo, kot življenjsko istroko, naj začne z delavno roko in z železno vstrajnostjo, vedno pripravljen premagati vse težkoče, ki ga utegnejo srečati na tem polju. Preskrbi naj si dobro čebelarsko knjigo; kupi &i dobre čebele, dobre panje in moderno opremo. Nabavi pa si le tisto, kar je neogibno potrebno in kar pri uspešnih čebelarjih velja kot dobro! In kadar bode imel kaj naprodaj, bodisi čebele, matice ali med itd., naj gleda, da kupcu postreže le z dobro kakovostjo; nikoli naj ne prodaja stvari, ako misli, da ni dobra in da ni denarja vredna. Za dobro stavbo je potreba napraviti soliden temelj in za uspešno stroko je potreba pravilnega začetka. Pred- vsem glej na to, da dobiš dobro ime pri ljudeh! Danes je lahko začeti s čebelarstvom v primeri s časom pred petdesetimi leti. Takrat ni bilo čebelarske književnosti, ne satnic, ne točil in drugega orodja, in ne kupčije za tisto malo medu, ki so ga pridelali, Kakšna razlika med takrat in danes! Med se lahko proda v vsaki količini, ako ga pravilno oglašamo. Potem pa novi izumi in izpopolnjene metode, s katerimi nam je mogoče pridelati petkrat toliko mediu pri panju nogo pred petdesetimi leti! Po mojem mnenju je čebelarstvo precej dobra stroka, vendar pa jo ne priporočam nikomur. Kadar si na tem, da se moraš odločiti za življensko stroko, izberi s)i jo sam. Res je, da si človek v mnogih slučajih sam doseže srečne okoliščine, res pa je tuldi, da srečne okoliščine večkrat obiščejo njega. Spominjam se izobraženega kmetovalca z dežele. Delali je trdo od ranega jutra do poznega večera, a vedno brez posebnega uspeha. Nič ni pomagalo štediti in se truditi, uspeha ni bilo. Čez nekaj let pa mu je mki daljni sorodni njegove žene preskrbel posel v mestu. Iz tega novega položaja se je kmalu povzpel do /laistne obrti, v kateri je imel najboljše ujspehe, Biil je srečen slučaj, ki ga je pripeljal do poklica, za katerega je bil naravno sposoben. Tajkiih dogodkov je mnogo in nam so lahlko za vzgled kako velike važnosti je trezen pomislek, preden se odločimo za kako obrt ali stroko. Čebelar, ki bo pazno čital bodočo čebelarsko književnost, se bo lahko izognil mnogim neprilikam v čebelarski stroki in bo lahko marsikaj izpopolnil z majhnim trudom. Enemu pa se ne bo mogoče izogniti in to so neugodne letine. Toda to mu ne sme kratiti poguma, kajti ta nadloga in ta skrb spremlja vise kmetijske stroke. Sleherno teto nam bo prineslo kako novost ali izpopolnilo čebelarskega obrata in med se bo lahko pridelal ceneje kot kdaj poprej. Prikazali pa se bodo- nad nami tudi temni oblaki izgube in razočaranja. In ka- kor mornar, ki privtedie svoj parnik slkbzi silni vihar v varno pristanišče, tako bo tudi čebelarja privedla vztrajnost skozi težke preizkušnje in vzrl bodeš zopet jas- no nebo boljših uspehov in končnega počitka po trdem in vztrajnem delu. Pozdrav vsem čebelarjem! Kako je s to zadevo pri nas. A. T. V »Ameican Bee Journal« je tiskalno Zato so »pasli« čebele, ne pa črede govedi-sledleče pisemce: »Ko sem bil v Novi Ze- ne in ovac, ker pri tem optavilu bi bilo landiji, sem spoznal, da sje čebelne bolezni treba večkrat se prav hitro gibati. Da se zato tako širijo, ker postavljajo panje pire- ognejo vteega tega pri »paši« čebel, so po-blizu drug pol;eg drugega. Moja izkušnja stavliali panji tik drug poleg drugega in v Združenih državah me potrjuje v tem.« tako je nastali kranjski čebeljnalkl ali ulj-W. S. Pender, čebelar iz Avstralije. njak. Uredništvo k temu pripomni: »Postav- Ali nam narava n£ kaže druge poti? Ijanje panjev preblizu drug poleg drugega Ali se roj ne odcepi od plemenjaka in ne je največkrat vzrojkl, da se pogubi veliko išče nove domačije v daljavi? Zakaj se ne matic, (ki, vračajoč se iz ženitovanjskega naseli tik svojega roditelja? izleta, zaidejo v tuj panj. Gori omenjena še le v primeroma novejšem času se izkušnja pa nas uči, da postavljajmo panje j,e naše čebelarstvo postavilo, rekel bi, na zadostno daleč drug od drugega tudi zara- trgovsko stališče. Vrednost medu se je za- ditega, da se lažje izognemo čebelnih bo- čela vedno bolj spoznavati, njegova trgov- lezni,« ska cena jie irastlla od leta do leta, začelo V Ameriki stoje panji posamezno na se je misliti na večji pridelek, ker tak iz-polju, in sicer navadno 5—10 in tudi več reden dohodek je jako dobrodošel v do-korakov narazen. mačjem gospodarstvu. To naim da misliti. Ali smo mi vsa Čitamo, da v Ameriki čebelarji iz ene- minola stoletja čebelo napačno gojili? Če ga panja pridelajo po 100 do 250 funtov je resnica, kar trdi gori navedeni čebelar (50—125 kg) medu. In pri nas? Ali dela to iz Avstralije, praktičen in izkušen mož in razliko res le bogata čebelna paša v Ame- urednik strokovnega čebelarskega lista, riki, ali jo povzroča kaka druga okolnost smo sami krivi, ako se moramo boriti sploh? Aii ni naše čebelarstvo pri temelju s tolikimi neprilikami, zlasti pa z gni- napačno urejeno? To vprašanje pa morje lebo. Da, da! Nikari trdovratno ne brani rešiti le praktična izkušnja mnogih let, iz- stališča, na. katerem mi gojimo čebelo! vršena pod raznimi olkloliščinami. Besede in izkušnje takih izvedejncev sfa Res, vredno je lotiti se tega vpraša- morajo vpoštevati in njih trditve preiska- nja — gre se za milijone visako leto in gre vati. Naši predniki se niso pečali s čebelar- se za napredek, po katerem mora stre- stvom, da bi se z njim gmotno okoristili miti tudli vsak čebelar- Stvar se lahko te- ali iz potrebe, da bi mogli živeti, Stari, cretično obravnava v listu in dobro bi bilo, onemogli, pa tudi mlajši, za težko delo one- da se o temu izmenjavajo nazori in misli mogli možje so vršili ta posel izvečine za med čebelarji. Končnovelljavno pa more le kratek čas in pa zato, da so zadostili neki odločiti praktična izkušnja, izvršena v notranji potrebi, ki jim je bila prirojena, večji meri v raznih krajih naše domovine. 1== I Najvažnejši prirodoznanski in gospodarski čebelarski nauki v pregledni razpredelnici. Sestavil p. Colestin M. Schachinger Roj # Matica izleže jajčec od iebr. do avgusta na dan 300—2500 Razvojna doba Življenjska doba Na dolgost V razpetih krilih Tehta gramov ima tehta jajčece ličinka buba skupaj meri kg dni | milini etrov 1 matico 0—500 trotov 7000—25.000 čebel 1—3 v celem letu kakih 150.000 vse življenje kakih 500.000 matica trot čebela 3 3 3 6 6 7 7 15 11 17 24 / 21 3—5 let maja do julija l1'»—9 mesecev i 16—18 15 12—13 24 28 23 0-16—0-21 0-23 011 Panj, ki ima mora v dobri paši na dan nanosi ti da na leto potrebuje pozimi medu • Močan panj ima ob rojenju Za 1 kilogram voska potrebujejo Specifična teža medu rojev voska kilogramov kilogramov čebele kg 20.000 čebel 74 0 0 8 1 matico medu 10 medu 1-39—1-43 30 000 » 3/4 4 1 V4-V2 9 2000—5000 trotov peloda 1 voska 0-95—0-96 40.000 » 2 10 2 10 30.000—60.000 čebel 50.000 » 3 25 3 11 60.000—70.000 založenih piskrcev 1—15 matičnih zarodkov, matičnjakov Na štirjaškem decimetru satu je na obeh straneh Vosek Toplina v čebelni kapi Čebela je voljan pri se tali pri otrpne pri neha delati pri najpridneje odletava pri čebelnih piskrcev 850 trotovnih » 510 300 C 630 C pozimi 20—22° C poleti 25 -350 C + 7—100 C + 37° C + 22—250 c Kako kuham medico. V. P u 1 k o — na Gorici. V zadnjem »Slov. Čebelarju« se pritožuje g. Kosi, da se mu ne posreči vselej napraviti dobro medico. Uredništvo je obljubilo navodilo. Nočem mu s tem spisom posegati v njegovo pravico, a kdor si hoče napraviti dobro medico, da bo dobil že po par kozarcih rdeča uišesa in veselo srce, ta naj poskusi tako, kakor jo delam jaz že več let in vselej z najboljšim uspehom. Za 30 litrov pijače vzamem 5 do 6 kg strdi, jo denem v primeren lonec — še boljši je bakren kotliček — ter nalijem vanij toliko vode, da je vsega skupaj 30 litrov. Zelo dober okus dobi medica,_če se ji pridene 2 litra malinovega, borovničevega ali soka kakih drugih jagod. Vse to se skupaj kuha. V jeseni se lahko doda prelsen vinski mošt, ki se pa prilije, ko je medica žtj ikiuhana in ohlajena. Pripravi pa si še vrečico iz redke tkanine (organ-tma) in daj v njo hmeljevega cvetja, k ar ga s tremi prsti primeš. Potem še pride r i oranžnih lupin ter nekoliko v prah stol-čenega cimeta in nageljnovih žebic in še snažen kamenček, Vse skupaj poveži ter' obesi v lonec, da se kuha- Kuhati je le toliko časa, da se nesnaga posname. Potem ste postavi lonec na hladno in puisti, da se tekočina popolnoma ohladi. Če plava sveže jajce v njej, je pravilno gosta. Nato iz- Novejši čebelarski spisi (seveda nemški! Op. uredn.) kar tekmujejo med seboj, kateri bo priporočil več brskanja po panju, in vznemirjenja čebel. Spomladi čebele zapirajo, da ne morejo izletati, jih napajajo v panju, nazadnje se bo znašel še kakšen »Pepček«, ki si bo zajamčil s patentom iznajdbo topilih olblelk čebelam za pomladne izlete, V čebelarstvu se priporoča tolliko nepotrebnih opravil in odpi- vleci vrečico, jo ožmi v lonec ter operi; rabiš jo za cedilo, k!o boš vlivali kuho v sodeč, ki ne sme biti sveže žveplan. Sodeč napolnimo do % ter ga postavimo na primerno topel kraj, kjer ne shranjujemo kislih reči ter ga pustimo pri vehi malo odprtega ali pa pokrijemo z redko tkanino. Čez nekaij dini boš slišal rahlo šumenje. Če se pridenejo kipelne drože, se začne ki-penje prej in se bolje izvrši. Jaz jih do sedaj še nišam rabil. Ko začne tekočina šumeti, napravi v veho kipelno pripravo kakor je navedena v »Umnem čebelarju« str. 243. Jaz si ukrivim stekleno cev v podobi črikie V, kar zadostuje. Medica vre navadno po mesec dni in še dalje. Čez kake 3 mesece jo pretoči v steklenice ter jih položi dobro zamašene na hladen prostor. Prej pretakati bi ne svetoval, ker prehudo razganja. Lahko pa ostane tujdii v sodčku, ki se po par mesecih dobro zabije; a ta medica se tako prijetno ne peni- Če si pozabil slučajno na kako dobro zamašeno steklenico in si jo odmašil šele čez leto dni ali še več, boš imel pijačo, ki spada na vsako knežjo mizo. Pan Zagloba je menda tudi pil svojo korajžo iz take medice. Kako se je kuha komu posrečila, naj o priliki poroča. ranja panjev, da se zbega marsikak čebelar. Stoječ pred tako kopico raznih opravil, ni čuda, ako začetnik obupa in izgubi pogum, še preden se mu je zgodilo kaj hudega. So zopet drugi prenapeteži, ki imajo čebelno gnezdo za svetišče, Bog varuj pogledati vanj, zgodi naj se, kar hoče. Prvi kakor drugi so na napačni poti, vendar bi našel med čebelarji grešnikov prve vrste Opazovanje na bradi. J. K a j i e ž — Nova Sela. mnogo več nego onih druge, osobito mlajši Eo tej bolezni ali temu grehu bolj podvrženi- Zaradi visake dozdevne nepravilnosti aili celo iz gole radovednosti odpirati panj je nepotrebno, kajti čebelarju je mogoče marsikaj, kar se godi v notranjosti panja, opaziti zunaj na bradi. Ni težko pridobiti si tozadevnega znanja, samo nekoliko dobre volje je treba. Ali so naši stari tudi neprestano iztikali po panjovih? Naisprotno! Prav redko si videl starega očanca, da bi bil odprl panj. Kako natančno nam je pa kljub temu vedel povedati, kalkišno, kako staro matico ima, še z veliko večjo gotovostjo kateri panji so brezmatični, katere nadlegujejo uši, mravlje, strigelice ali drugi ¿lični mrčes. Opazovanje panjev na izletalnicah ni nič manj potrebno pri premakjivem delu kakor pri kranjičth. Za pravega čebelarja je menda tujdi ni lepše zabave, nego vsesti se na klo-pico ter opazovati vrvenje njegovih ljubljenih živalic. Kaj so proti temu veliko-mestna zabavajišča, gledišča, koncerti, kino i. t. d! Poleg rož pa raste žalibog tudi trnje. Tega se moramo zavedati, kadar opazujemo svoje ljubljenke in se moramo pohlevno udati usodi, če najdemo kaj slabega in neprijetnega. Jasen, južen zimiski dan se smehlja na obzorju. Izvabil je naše varovanke po dclgeim zimskem snu zopet k prijaznemul izletu. Stopimo bližje k vrvečemu in kipe-čemu življenju in opazujmo njihova do-movja! Eden, dva, tri itd. ne letajo, za Boga, kaj je to! Prezgodaj bi bilo vstrašiti se in sklepati iz tega, da so pomrli- Mnogokrat ob takem času najbolji panji ne letijo, nimajo pač potrebe, Pritiisnimo uho k žrelu! Če se sliši rahlo, a jedernato šumenje, je panj popolnoma v redu, pustimo ga lepo v miru. Drugače je, če je šum le preveč slab in opazimo, da čebelice lezejo po dnu panja., pridejo celo na brado, a ne odletajo. Tam se je naselil glad, samo hitra pomoč je na mestu. Ako se pa kljub trkanju in pihanju nič ne gane, no potem bo pogreb. Na panj naredimo s kredo križ, da nas ne moti pri bodečih opravilih. Panj, ki šumi glasneje od drugih, — mnogokrat ga slišimo ž® odi daleč, — prosi pomoči. Ali je v njem prepih, ali je premalo odet, ali je brezmatičen, ali je miška zašla vanj in razjeda satovje, ali je žejen. Največkrat šumi, alkb mu primanjkuje zraka, Z obilnimi mrtvicami se namreč kaj rado zamaši žrelo. Če je neprilika- trajala že dolgo, in ni bilo prilike za izlet, se je pridružila tudi griža. Sled miške kmalu opazimo : na dnui so drobci # satevja in njeni odpadki. ' Žejen panj ima na dnu kristale medli, ki jih čebele ne morejo raztopiti. Pravijo, da se naj da žejnemu panju mokro gobo in razširi žrelo, če mogoče, sam tega še nisem skusil. Miši in prepih je seveda takoj odstraniti, slabo odetim pomagati z toplo odejo. Pozimi se brezmatičnost mnogo težje spozna nego poleti. Ako smo dognali, da bi panj utfegnill biti brezmatičen, pihnemo vanj. Dolgo zaftegnjeno šumenje, ali nekako otožno bučan e je edini znak ob tem času. Razločneje je to bučanje, če nekoliko odpremo panj. Druge pomoči ni, nego da čakamo lepega vremena. Takrat mu damo ali matico, če je močan, ali ga pridružmo sosedu. (Letos sem 8. I. dodal brezmatičnemu panjui matico, ki jo je takoj sprejel in je sedaj izvrsten plemenjak. Op. ured.) ' Šumenje in nemir v panju se najbolje opazuje talkirat, ko čebele ne izletavajo. Tam vidiš na bradi ličinko veše ali zalego, brez skrbi smo, da imamo opravka z močnim plemenjakom; le močne družine izmetavajo moljeve ličinke in zalego. Prevelika množina izmetane zalege pomeni glad. Tudi ob hitrih vremenskih prevratih izmetavajo panjii zalego, in sicer navadno več panjev hkrati, V aprilu je nepričakovano zapadel sneg. Par dni pozneje sem našel polne brade zalege, a bila je skoraj izključno t: tova, Ravno ti panji so bili najbolji me-dlarjfl, nobeden ni rojil, drugi so mi ali po-rojili, ali ni bilo ne meda, ne roja od niil Panjev, iz katerih teče vlaga, ali imajo celo ledlene kapnike v sebi, se ni treba bati, ti so navadno najmočnejši. Hudo vlago odpravimo, če vtaknemo» zadaj v panj nekaj segrete opeke. Razen mirtvecev so na najslabšem oni panijii, ¡ki imajo pcnesnaženo izletalno brado in mnogokrat celo okolico. Ti so gri-žavi ali zaradi nalezljive bolezni noseme ali zaradi napake, ki sem jo omenil prej, nemira, žeje, brezmatičnosti itd. Nosemo zdravi dovolj temeljito edino ogenj. Dasi sem bil svoje časno mnenja, da se pozna nosema po barvi izločenega blata od navadne griže, ne morem tega danes več trditi. Obili mrliči so najzanesljivejša, nosemo spremljajoča prikazen. Opazim jih že skozi žrelo, Rcparice izletavajoi mnogo zgc-dlneje od drugih in še, ko druge jenjajo, je tam vse živahno. Iz ropanega panja se zažene čebela krepko najprej proti tlcm in šele pozneje se dvigne v zrak. Močni panji se roparicam čvrsto postavijo v bran, njim ne morejo »do živega«, hudle boje na bradii vidiš le pri slabejših panjih. Predvsem je ugotoviti vzrok ropanja. Najčplšče je kriva malomarnost pri krmljenju, ko preneha paša. Panji, ki ob prvih popoldanskih urah kaj lepo obletavajo izletalnico, a med dnevom slabo ietijo in malo donašajo medu, cbnožine in vode, so izgubili na kakoršen-koli način svoje donašalke (največkrat pri nosemi). Brezmatični panji iščejo matico prve dni brezmatičnosti nemirno begajoč po bradi, Salu in celo po drugih panjih. Slično je obnašanje krmljenih panjev ob večerih. Bogato obloženi kcšlki cvetnega prahu so znaki trdne družine, slabi, mali koški pomenijo slabost, brezmatičnost. Po barvi poznamo na kakšnem cvetju nabirajo čeibeile cvetni prah. Bolezni, gniloba in nosema se poznata pri izletalnici po smradu in se ločita točno med seboj. Gniloba ima duh po gnilobi sploh, ali po mizarskem kleju (limu). Nosema smrdi le takrat, kadar jo spremlja griža. Gnilobni panji iznašajo ponoči na brado izsušeno tvarino propadlih ličink-Ti drobci so rujave barve in podobni zdrobljenim ptič im odpadkom, samo da so manji nego odpadki vrabca ali senice- Po nosemi napadeni panji imajo, ako jo spremlja griža, napihnjene zadke. Počasi se valijo iz panja in padajo raz brado, čim skusijo zleteti. Potem skačejo po tleh, »lezejo na bilke in ko tudi od taim ne morejo zleteti, se zberejo» v gruče in tam poginejo. Mrtveci z iztegnjenim rilcem niso poginili vsled nalezljivih bolezni. Roj na zunaj spoznati več dni naprej ni mogoče, le zgodnji troti opominjajo! k opreznosti- Na dan roja prihajajoi k izletalnici že prav rano predpcldne troti, Če-beCe lenarijo na bradi, vsedajo se iz paše prihajajoče kar v gručo. Hkrati vse izginejo v panj. Takrat je roj na potu. Izrojenec takoj po roju izredno slabo leti, le posamezne čebele še zadaj silijo na prosto, Ako se je roj vrnil, ostane mnogo r bel na bradi, pihlja s krili držeč zadek vi-so|k!o v zrak, Sličen pojav je opaziti, ko se vrne matica iz ženitovanja in ob večerih dobrih, medenih dni, le da v zadnjem slučaju, če-beie ntz držijo zadkov tako visoko in jih ni toliko po bradi, temveč ob žrelu in po dnu panja. Ko preneha v jeseni paša, se čebele posebno razhudijo, osobito, če stojijo panji bolj posamezno in jih pogosto kaj vznemirja, n. pr. miši, jež, rciparice ali čebelar sam. Z vso srditostjo se branijo in napadajo, kar pridie v bližino. Trotovci imajo v jeseni navadno trote, vendar ne vselej. Svoječasno sem imel panj, ki se je obnašali slično kot zgoraj omenjeni razdraženi. Neprestano je. gledalo večje število skozi žrelo in čim sem se približal, se mi je zdelo, kot da me hočejo napajsti in da delajo kakor male skoke. Ko me le niso napadle, sem jih odprl in našeil brezmatične. / O panju, ki mesec dni roji. Ferdo K o b a 1 — Metlika. »Ha, ha, ta je pa basa!« poreče k temu mansilkiateiri čebelar; toda opisati hočem, kako se je to godilo. Lansko leto mi je podaril čebelar iz Štrekljevca enega vnuka, da bi jaz 'kot začetnik prišel k čebelam. Izrojil je nekako prve dneve junija, tako, da je imel meseca avgusta, ko mi je bil panj prinešen, že dodelano satje. Hotel sem ga na vsak način prezimiti in ker je bil jeseni zadosti živahen, reven pa, ko cerlkvena miš, nakrmil sem ga z rjavim ameriškim sladkorjem-Prezimil je izbora of bil spomladi zelo marljiv, toda kljub temu sem mislil, da bode zadnji rojil, toda prišlo je drugače. Bilo je v nedeljo 22. maja, ko me pride moja mala čebelarica klicat: »Tatko! Čebele rojijo, veš oni gorenji panj « Čudno se mi je zdelo, ker sem cd drugega panju pričakoval roja. Ko pridem do doma, vsedale so se ravno okrog debla jablane in komaj jih čez neikaj časa spravim v panj, ki ga prisllcnim k deblu, da bi še ostale čebele, ki so se držale na deblu, našle pot vanj pa mi zopet moja mala čebelarica zavpije: »Rudolf, rojil!« Hotel sem, da bi se ta novi roj vsedel kam drugam, zato sem ga bil pričel škropiti, toda čebele so nekaj časa letale po zraku, nato so pa so jo zavile proti jablani in pričele sedati v panj k prvemu roju. Bil je to krasen roj in ko sem ga vsa-dil v Žnidaršiča, izdelal mi je v petih dneh vgeh devet satnic. Pričakoval sem drug roj od prvotno omenjenega panju. Vsi drugi so »peli«, toda v tem ni bilo nič slišati. Mine 10, 12 dni. Nič! Bil sem prepričan, da je s prvcem opravil rojenje. Ko odhajam 11. junija po službenem opravilu, vpraša me moja boljša polovica, če bo Iklak roj, da ve paziti. Zatrdil sem jii z gotovostjo, da naj bode kar brez skrbi češ da je rojenje že v kraju, Toda, ko se vrnem proti večeru domov, kliče mi žena v pozdrav: »Čebele so rojile!« Pripoveduje mi, kako je biHo z rojem, da ga je popolnoma sama spravila v panj; da je bil prišel »mojster« g. B—e pogledat itd. Torej ta pamjiček je dial po 20 dneh »družta«. No, hvala Bogu mislil sem si, sedaj je konec rojenja; kler ta panj je pač dal zadnjo čebelico, ostal bo popolnoma prazen. Vsadil sem ga zvečer v Žnidaršiča, ter je bil popolnoma miren. Ko ga pa je prihodnji d'an v panju ogrelo prvo jutranje solnce pobegnile sG vse čebele z matico vred iz panju in se mi vsedle na jablano kacih 30 korakov od čebelnjaka. Zopet ga oigrebem, vsadim v oni pianj, kakor predvečer; toda čez kaki dve uri, dasiravno /Se je obnašal mirno kakor prejšnji večer, in sem dobro vedel, da ima matico, mii jo pobriše drugič iz panju. Imel sem zopet delo z cgrebanjem in sem ga del na prejšnje mesto pa pridejal sat z odprto zalego iz sosednjega panju. Sedaj sem imel mir; čebele so ostale na odkazanem kraju. Pri vhajanju pa se je veliko čebel vrnilo v izrojenca in kakor mi je žena zatrjevala, se jih je nekaj porazkropilo po dlrugih panjih. Ko pa stopim dne 17. junija zjutraj v čebelnjak zaisllišim znani »tii, tii«! Kateri zopet poje, sem vprašal samega sebe; poslušam in slišim, da prihaja glas iz panjiča, kateri je pred 6 dnevi dal družca. Prav, sem si mislil, le roji! Vsaj te bo-dem itak združil! Ker je bilo nastopilo ravnlo tedaj deževno vreme, sem bil prepričan, da ne bode nič z rojem- Hodila sva vsak dan z ženo verno poslušati to »petije« in ugotovila sva, da mora »peti« najmanje pet matic. Bilo je naravnost krasno poslušati to milo zdihovanje. Črez nekaj dni se je vreme zboljšalo in sem vSak dan pričalkioval, da roj izleti; toda zaman! Matice so naprej »popevale« svoj »tii in tii«, pa »kvak, kvak« a roja ni! Smejala sva se z ženo eden drugemu; ker sva bila tako zaljubljena v ta pamj, d'a je zidaj eden zdaj drugi prislanjal ki njemu svoja lica. Tako je od prvega dneva ko sem zaslišali matilčno petje za tretji roj, minulo 6 in pol dneva. Dne 23. junija okrog 1 ure popoldan pa se prične sipati roj iz panju;. Pa ne, da bi kdo mislil, da je bilo samo pest čebel, bil je ta roj močnejši nego prej kak družeč iz drugih panjev »kranjiča«. Predvsem je imel jako malo trotov; kar ni navadno pri kranjiičih- Vsedel se mi je na tri mesta ob plotu, Vsak oddelek je imel po 3 matice ali pa še več. Žal, da nimam še tako pripravljeno, da bi bil mogel nekaj matic koristno vporabiti. Odvzel sem bili samo dve in obe naenkrat dal panju, ki se mu je bila matica izgubila na prahi. Druge pa sem s čebelami vred ogrebel v panj. Združil sem ta roj s prejšnjim dlružcem, ker sem vedel, da zaradi takrat nastalega slabega vremena matica še ni oprašena in se nisem dalje brigal za matice. *Prihodnje jutro dobim na deski pod brado 5 mrtvih matic in naslled-nje jutro še 2; tako so si čebele same volile svojo »kraljico«. Že mnogo se je razpravljalo glede lege čebelnjaka in kolikor je meni znano, se je večina izjavila v tem smislu, da je vseeno kam je obrnjen čebelnjak. Sklicavali so se na to, da se čebele nalsele v divjem stanju v vsakem za nje ugodnem kraju, naj bo izlet obrnjen kamorkoli. To je sicer istina in tudi jaz sem že opazoval čebele v duplini stare in neznansko visoke bukve, katere duplina je bila visoko pod vrhom in obrnjena proti severni strani. Tudi je bila po košatem vejevju popolnoma obsenčena. Iz tega sledi, da čebele res uspevajo tudi v takih krajih, vendar pa imam svoje mnenje o legi čebelnjaka. Pomislimo prvič, da gojimo čebele umno, t. j. da jim pomagamo Sedaj pa nastane vprašanje, kako dolgo se vali matica; ali res samo 17 dni? Ako seštejemo dneve: prvi roj dne 22. V., drugi roj 11. VI., čez 20 dni, in tretji roj 23. VI., čez 12 dni, dobimo 32 dni. Ali bi kateri naših strokovnjakov mogel pojasniti ta izredni pojav, Mogoče pa je letošnje leto polno čebelarskih zagonetk?! Sosednji čebelar g. dr, Š- je našel v panju A. Ž. dve matici, kateri ste vsaka na svoji strani našli svoj poklic. Ločil ju je in napravil roj. Naj bi tudi drugi g, čebelarji prijavili enake pojave, da bi se moglo natančneje proučavati življenje čebele. Opomba uredništva. Vaš slučaj je sicer nenavaden, vendar ne tako redek in neumljiv. Marsikak panj ne čaka, da bi matične ličinke dorasle, ampak roji prve dni, ko matica zaleže matičnjake. Prav tako se tudi večkrat primeri, zlasti ob neugodni spomladi, kakršna je bila ravno letos, da godne matice kvakajo kar po deset in več dni, preden izroji drugič ali tretjič. Sicer je pa čebelno življenje polno takih skrivnostnih pojavov. Marsikaj bo ostalo za vedno prikrito našemu razumu. na vse načine po svojem razumu in tako povečamo uspeh njihovega delovanja. Jaz sem mnenja, da čebelnjak, oziroma čebelni izlet ne sme biti obrnjen nikoli proti severu, še proti zapadu je jako slabo, a to še gre. Seveda moram svojo trditev tudi podpreti. Eto je: Imam čebelnjak urejen za tri strani. Zaradi lege sveta sem ga moral postaviti tako, da je obrnjena ena stran proti severu druga proti zapadu in tretja proti jugu. V zgodnji spomladi (začetkom marca in tudi še aprila) so navadno mrzle noči in ob jasnem vremenu jako topli dnevi. Navzlic soln-cu pa ostane zrak v senci mrzel, jako mrzel, ker ob tem času proizvajajo toploto ......- Lega čebelnjaka. A. P o 1 i č — Rožni dol. edino sclnčni žarlkii, Ob paši na mačicah in telohu so prihajale čebele jako težke, tako da so popadale na desko ali pa tudi na tla pred čebelnjakom. Ker pa je bila ta stran v senci, so otrpnile in se zdramile šele ko je prišlo solnce tako visoko, da je obsevalo tudi zapadno stran in to je bilo šele okoli poldne. Na severno stran pa ob tem času sploh še ne pride ali pa šele kratko pred zahodom. Zaradi tega je bilo na teh straneh vedno cele kupe otrplih čebel na tleh, obloženih do vrha s cvetličnim prahom in medom, Neglede na to, da brezdvomno trpi njih organizem zaradi prehlajenja, nastane tudi materielna škoda, kajti če obleži le 100 čebel in če prinese vsaka posamezna na dan samo en gram, je to 10 dkg. Če se pa to ponavlja skozi 20 dni, znaša izguba 2 kg. Še nekaj! V št. 12. »Slov. Čebelarja« iz 1. 1920. priporoča g. Jurančič steklo na- mesto mreže na okenca pri A., Ž. panju. Prvič je steklo danes vražje drago, drugič se težko dobi, in tretjič se peklensko rado razbije. Ker sicer soglašam z mnenjem g, Jurančiča, zato priporočam nadomestek v obliki primerne deščice obložene event. s kakim blagom; s tako deščico bi se čez zimo zaprla odprtina na okencu. Pri tem mreža seveda ostane, ker omenjena deščica se lahko poljubno pridene ali odvzame. Pritrdila bi se z dvema kljukicama. V tem slučaju ni treba prvič dvoje okenc, drugič pa vznemirjati čebel z menjavanjem. Omenjene deščice si lahko napravi vsak sam, kar pa pri okencih ne bi šlo. P. S, Poživljam vse premožnejše tovariše čebelarje, da prispevajo s primernimi zneski za nabavo prepotrebnih kliše-jcv. Menda ne bo nikogar srce bolelo za kak stlotak, bomo imeli potem večkrat ilustriranega »Čebelarja«. irsssoi Opazovalne postaje. Jos. V e r b i č , Ljubljana. Z junijem nismo bili zadovoljni. Dobili nismo ne medu in ne rojev. Imeli smo mnogo različnega cvetja, pa vse nič ni izdalo. Cvetele so robinije (akacije), lipe, pravi kostanj, travniške cvetlice. Slednje so letos prej pokosili, nego druga leta. Ostale medonosnice pa zaradi nestalnega vremena in zaradi vladajočih mrzlih vetrov niso prišle do veljave. V več krajih se je pojavila med 21. in 23. junijem celo slana, ki je pokončala najnežnejše cvetje, med drugim tudi ajdo-prašnico. Čudno je, da so od treh postaj, ki so imele povo-Ijen uspeh, imele dve nad 730 m morske višine. Uspeh so povzročile travniške cvetice, ki so se v časovnih presledkih razvijale po pobočju navzgor in nudile čebelam daljšo nabiralno dobo. Prišli smo zopet do zadnjega upanja, do ajde. Kjer je ni, bo treba prevažati. Večji čebelarji\si bodo sami pomagali. Za manjše bi bilo priporočljivo, da bi se tesneje oprijeli podružnice. Njen odbor naj bi preskrbel skupno pasišče, pogodil se za najemnino .nastavil variha i, t. d. Po vzhodnih krajih naše domovine se širi gniloba. Ljudstvo bi bilo treba poučiti o nevarnosti in velikanski škodi, ki jo napravlja ta bolezen. Naj bi se za okužene kraje prirejali poučni tečaji. Priporočljiva bi bila dolžnost prijave okuženih čebelnjakov in oblastveno zatiranje gnilobe. Gosp. sotrudnik iz okolice piše, da so pred kostanjem v popoldanskih urah med prašenjem prihajale iz mnogih panjev velike množine mladih čebel, ki so zaradi pokvarjenih kril popadale pred čebelnjakom na tla, se tamkaj zbrale v manjše skupine in pomrle. Panjovi, ki so imeli največ pokvarjenih, so bili med najmočnejšimi in so imeli dovolj medu. Vzroka ni mogel dognati, domneva pa, da jih je pohabil mraz. — Jaz pa mislim, da jih je poškodovala voščena vešča, ki se naseli tudi v založeno satje. Saj večkrat opazimo, da si dela ličinka te vešče svoje rove pod pokrovci čebelne zalege. Ako držimo napadene sate nekaj časa prosto v zraku, izrije-jo se veščine ličinke izpod pokrovca in popadajo na tla. Nekateri čebelarji, začetniki z A. Ž. panji, ne znajo izrabljati medišča in plo-dišča. Gosp. poročevalec z Ojstrice, ki je imel sicer izvrstne uspehe, piše, da je okoli 20. maja prevesil pri vseh panjih vse satnike z matico vred iz plodišča v medišče, vališča napol- Kraj (z morsko višino) Označba opazovanega panja Pa nj je na teži Toplina zraka Dni je bilo pridobil v zgubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil .2. >M 'rt a najnižja srednja mesečna izletnih deževnih s snegom oblačnih pol jasnih jasnih «i a > o h S' 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pridobil porabil dkg dne C° Ljubljana (305 m)....... A. Ž. 55 70 305 45 35 50 300 130 29. +29 ■+3 + 16 30 9 4 2 24 15 Vič pri Ljubljani....... A. Ž. — — 260. 60 70 — 130 - 70 29. + 32 + 5 + 17'6 28 11 — 2 3 25 15 Krtina pri Dobu (305 m) . . A. Ž. 565 10 275 140 200 90 440 - ,95 5. +32 — + 16 30 16 — 5 4 21 27 Škofja Loka (349 m)..... A. Ž. 320 80 170 120 200 250 — - 120 27-5 — — — 24 6 — 9 7 14 17 Javorje (700 m)........ A. Ž. 590 70 50 90 140 170 310 - 140 5. — — — 30 12 — 2 13 15 20 Olševek pri Kamniku .... — 180 — — 2 95 68 15 - 65 5. — — — 24 11 — 4 17 9 11 Sv. Gregor p. Ortneku (736 m) A. ž. 752 870 1110 294 390 920 1788 - 190 4. + 31 + 2 + 16 30 11 — 2 12 16 25 Kočevje (460 m)....... A. Ž. 210 30 135 85 120 40 130 - 45 5. — — — 23 12 — 3 12 15 13 Novo mesto (180 m)..... A. Ž. — 30 100 130 245 135 — 380 120 29. +34 + 4 +19'1 25 12 — 6 4 20 25 Rožni dol pri Semiču (376 m) A. Ž. 480 970 1860 470 590 560 1690 — 340 27. — —1 — 23 7 — 8 5 17 21 Struge p. Dobrepoljah (416 m) A. Ž. 230 — 30 250 155 185 — 280 100 5. +27 —1 + 15-6 25 13 — 8 1 21 25 Leskovec pri Krškem (202 m) — 225 120 165 — 140 30 340 — 56 17. + 28 + 12 + 19 25 6 — 5 — 25 17 Sv. Peter pri Mariboru (210 m) — 472 112 150 64 170 120 380 — 176 2. + 34 + 7 + 19-7 30 7 — 6 3 21 4 Formin pri Moškanjcih (211 m) +30 + 12 + 19 27 12 — 4 11 15 17 Ormož............. — — — — 130 160 110 — 400 — —1 — — — 25 10 — 5 8 17 19 Sv. Duh na Ostr. vrhu (536 m) +27 + 5 + 15'4 30 11 — 4 11 15 15 Sv, Lovrenc na Poh. (442 m) 24 3 — 6 2 22 12 Ojstrica nad Dravogr, (981 m) A. ž. 380 790 1250 150 210 2060 270 27. +21 + 5 + 12 24 10 6 17 7 27 nil z izdelanim satovjem, rešetke pa povsod odstranil. Rojil mu ni nobeden panj. V dveh mu je zlezla matica v plodišče in zastavila tam zalego, v drugih pa so odlagale čebele v va-lišču nektar. — Ako bi gosp, poročevalec pravilno postopal, dosegel bi brez dvoma več medu, več zalege, in imel bi pri trčanju lažje del.o Vič pri Ljubljani. Več panjev je bilo treba krmiti. Krtina pri Dobu. V prvi tretjini donos s travnikov in nekoliko tudi s smreke. Trčani med je bil nekoliko rdečkast. 23. junija smo imeli slano, kar ne pomni nihče v tem času. Škofja Loka. Zgodnja košnja travnikov je vzela vso pašo. Panj na tehtnici je imel do zadnjega junija isto težo kot prvega. Olševek pri Kamniku. Za jesensko pitanje bo treba dobiti sladkorja, drugače bo čebelo-reja propadla. Kočevje. 22, junija je bila huda slana. Deževje je odneslo vso bero. Kdor ni pital ni imel rojev. ČEBELARSKI SHODI NA ŠTAJERSKEM. Dne 7. avgusta ob 1. popoldne v O p 1 o t-niči, podružnica Konjice. Dne 21. avgusta ob 8. predpoldne pri Sv. J a n ž u na Dravskem polju; popoldne pregledovanje okuženih čebelnjakov. Dne 28, avgusta enodnevni tečaj v Š t. Juriju ob Taboru; začetek ob 8. uri. Za 14. avgusta za Središče napovedani shod se bo vršil pozneje, Jurančič. Čebelarska podružnica za Trbovlje in okolico je imela v nedeljo, dne 5. junija t. 1, svoj izredni občni zbor na Doberni pri vzornem čebelnjaku čebelarja g. I. Hanka. Na dnevnem redu je bilo teoretično predavanje in praktična opravila pri čebelah meseca junija. Zbranih je bilo mnogo čebelarjev. Predsednik Fr. Lebar je zanimivo predaval o življenju čebelne družine, dočim je podpredsednik I. Hank razkazoval v svojem vzornem čebelarstvu razno moderno orodje, odvzemanje medenih satov ter točenje medu. Pokazal je tudi, kako se zbijajo satniki na šabloni itd. Vsi navzoči poslušalci so bili prav zadovoljni in posebno tov. podpredsednik I. Hank je žel Novo mesto. Splošno se toži o izredno slabi letini. Rojev malo, medu nič, Kdor ni prepeljal v kostanjevo pašo, bo moral v juliju krmiti. Rožni dol pri Semiču in Struge pri Dobre-poljah. 23, junija slana, Leskovec pri Krškem. Letos je bilo z ro-binijo slabo, pa tudi kostanj je kmalu odcvetel. Sv. Peter pri Mariboru, V kostanju so se čebele močno razvile. Dosegel sem prvovrstne družine za ajdo. Formin pri Mošganjcih. Ob času lipovega cvetja so si čebele precej nabrale, kljub majhni množini lip. S tem je zopet ovržena trditev, da lipe ne medijo. V okrožju ptujske okolice se slišijo pritožbe o gnilobi. Ormož. Gniloba se vedno bolj širi. Naznanjenih je več slučajev, med temi dva v podružničnem čebelnjaku. — Napredka v tem mesecu rii bilo. Roje smo morali krmiti. — V zadnjem času so pii delale lastavice pri čebelnjaku ogromno škodo. V jatah po 30 do 40 so se v popoldanskih urah spreletavale nad čebelnjakom ter vsak dan polovile na tisoče čebel. obilo pohvale, ker je nudil veliko novega, česar marsikateri tukajšnji čebelar še ni videl, ne slišal. Navzoči so izrazili željo, da naj se slična predavanja večkrat prirejajo, Sklenilo se je, da se vrši prihodnje zborovanje meseca septembra v Hrastniku pri čebelnjaku čebelarja Lebarja, kjer bo čebelar I. Hank pokazal, kako se združujejo kranjiči. K temu zborovanju pride tudi predavatelj od Slov. čeb. zveze. Tovariši se že sedaj polivajo, da pripeljejo k temu zborovanju tudi čebelarje-nečlane. T. Čebelarska podružnica v Prvenci niže Ptuja je imela dne 19. junija čebelarski poučni shod pri čebelarju Fr. Zeleniku. Čeravno je celi dan deževalo, je bila udeležba obilna. Naš delavni in za čebelarstvo vneti gospod Jurančič nam je zopet veliko govoril o umnem oskrbovanju čebel v poletnem času. Bolj obširno nam je pravil o rojenju in vsajanju rojev. Na poslušalcih se je videlo, da so predavatelja vneto sledili. Hvala mu za ves trud in požrtvovalnost. Nazadnje nam je tudi razložil potrebo in namen čebelarskega doma v Ljubljani. Nabrali smo takoj 4 kamne za čebelarski dom; kar je za našo podružnico že precej, ker šteje komaj 20 članov. Čebele so pri nas precej ro- Iz organizacije. jile, a zelo pozno, proti koncu junija smo tukaj v sredini polja dobili največ rojev. Seveda je takrat minula že vsa boljša paša. Rojem bomo morali dobro pokladati, ako jih bomo hoteli ohraniti do glavne ajdove paše. Pa ko bi se le paša na ajdi dobro obnesla. Daj Bog in sv. Ambrož tistikrat ugodno vreme, Fr. Z. Stari trg pri Rakeku. V nedeljo 24, aprila smo imeli celodnevni čebelarski tečaj. Predavatelj gospod I. Okoren nam je cel dan neutrudno razlagal in kazal v naše največje veselje in zadovoljstvo veliko zanimivega in poučnega iz vseh strok čebelarstva. Naj še na tem mestu sprejme zahvalo za njegov trud. Obisk je bil po volj en in smo se prav dobre volje razšli. Pa tudi nekaj kamnov smo nabrali za naš »Čebelarski dom«. J. D. Ustanovni občni zbor čebelarske podružnice za občine Dol, Dolsko, Kresnice, Vel. vas in Ihan je bil 3, julija na Petelinjem poleg Dolskega pri vzornem čebelnjaku g. Jemca. Udeležilo se ga je okoli 40 čebelarjev, ki so z velikim zanimanjam sledili izvajanjem sadjarskega nadzornika g, M. Humeka in z navdušenjem pozdravili ustanovitev lastne podružnice. Pristopilo je razen starih takoj še 9 novih članov. Podružnica šteje sedaj blizu 40 članov in se je nadejati, da se že znatno razširi. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. Andrej Jemec, podpredsednikom pa g. F. Lenček iz Kleč. Odborniki: J. Hribar iz Ihana, Val. Igličar iz Zabotršta, Fr. Dougan iz Seno-žet, Fr. Godec iz Male noge, Val. Upel iz Ribičev. Delegata za občni zbor: Val. Igličar in F. Senčar. Predavanja in tečaji. V avgustu se bodo vršila sledeča predavanja in tečaji: 16. avgusta (na sv. Roka dan) za čebelarje v okolišu čebelarske podružnice Ljubno na Gorenjskem. Začetek ob 10. uri dopoldne v ljudski šoli v Podbrezjah. 21. avgusta enodnevni čebelarski tečaj v Dravogradu. Začetek ob 8. uri dopoldne. 28. avgusta enodnevni čebelarski tečai, v Zagorju ob Savi. Začetek ob pol 9. urj, dopoldne. 4. septembra v Radovljici v ljudski šoli. Začetek ob 10. uri dopoldne. 11. septembra v Mežici pri Prevaljab v tamošnji ljudski šoli. Začetek ob 10. uri dopoldne. Drobiž. Zakaj ima čebela želo. Nedavno je v nemškem »Bienenvatru« sprožil nekdo vprašanje, zakaj ima čebela pravzaprav želo. Marsikomu bi se zdelo to vprašanje enostavno bedasto, češ vsakdo, ki ga je čebela pičila, vendar ve, zakaj ga ima. Počasi, prijatelj! Čebela namreč izgubi življenje, ako piči, torej ne more biti želo obrambno sredstvo, kajti lepo se zahvalim za samokres, ki bi ubil mene, ako bi ga rabil v obrambo ali za napad. Od napadanja pa pri čebelah ni govora, ker one ne napadajo v pravem pomenu besede. Če si poten, ali če se poti konj v bližini čebel, napadejo"sicer tebe in konja, a ne zato, da bi ti kaj vzele, temveč zato, ker se hočejo ubraniti neprijetnega duha. Popolnoma pa si prepričan, da čebele nikoli ne napadajo, če pogledaš roparice. Tat ali ropar rabi orožje res za napad, a glej, kaj delajo čebele-roparice. Ker dobro vedo, da je njihovo dejanje nevarno, smukajo prestrašene sem in tja, in iščejo kje bi prišle do tujega medu. Šele če ropa-rico zagrabi čebela domačinka, se brani, a še tu ne vedno, temveč se skuša oprostiti in bežati. — Rekel bi torej, da ima čebela želo^ samo za obrambo in vendar umre, ako rabi orožje. Ker pa dvomim, da bi se narava tu zmotila, zato mora biti tu nekaj, kar presega naše pojmovanje. Po mojem mnenju ste tu> dve možnosti. Prvič se čebela, katera brani svoj dom, žrtvuje za celokupnost, in drugič je pikajočo čebelo smatrati za orožje, s katerim se brani celota, to je čebelna družina. — Brihtna nemška glava pa je tu »pogrun-tala« drugo. Trdi namreč, da ima čebela želo le kot razpršilo za mravljično kislino, da z njo razkužuje panj, med, sebe in eventuelne mrliče, bodisi svoje ali ubite sovražnike. — Da bi čebela »čisto slučajno« spoznala, da se to »razpršilo« da porabiti tudi za obrambo, kot je spoznal človek ogenj v pradavnem času, si ne morem misliti, kajti tu razum, tam nagon. Smo pač trde balkanske glave in ne verjamemo vsega neverjetno brihtnim Nemcem. A. Polič. Satovje iz aluminiuma ponujajo ameriški čebelarski listi. Satje za en Langstrothov panj velja 60 centov (po sedanjem denarnem kurzu. «okoli 80 naših kron ali 20 dinarjev). Teža enega poštnega zaboja z enim satom (najbrže plošča, iz katere se nareže lahko satnic za Langstrothov panj. Op. uredn.) je dva amer. funta, približno en kilogram. 20 satov, poslanih v poštnem zaboju tehta 20 funtov ali 10 kilogramov. — V listih se ne najde ničesar, kar bi dalo vedeti, če se je iznajdba v praksi obnesla ali ne. A. T. »Podzemeljska jama polna satovja in medu je zopet, kakor vsako leto, v tisku,« piše čebelarski list »Gleanings in Beeculture«. Tokrat se jama nahaja v Menard County (okraju), v državi Texas ter obsega orale solidnega satnega medu. Čebele, kakor črn oblak, izhajajo iz svojega naravnega ulnjaka in kakor črn oblak se zopet vračajo. Šum, ki ga pri tem povzročajo, se čuje kakor daljno grome-nje. Te čebele nabirajo med v Rio Grande dolini in v Meksiki, ki je samo 150 milj oddaljena. Snuje se družba v svrho vrtanja lukenj v jamo, da postavi cevi, po katerih bo pumpala med iz jame!! Ta vest nam je prišla po nekem listu iz Seattela in kmalu po tem nam je neki odvetnik iz Ohio pisal, da eden njihovih klientov želi poizvedeti kaj natančnejšega o tej zadevi, ker namerava kupiti nekaj delnic pri tem podjetju. Mi svarimo občinstvo pred takimi pustolovstvi. V tem kraju je pač več čebelnih jam, ki se nahajajo v ondotnem apnenem skalovju, da bi bile pa tako obsežne, kakor gori navedeno, je popolnoma izključeno.« — Amerika je dežela »nemogočih mogočnosti«, to nam kaže tudi ta zgodbica. En odvetnik in en kapitalist bi bila kmalu »padla« v to medeno jamo. Šele uredništvo jih je poučilo, da je to ali časnikarska »raca« ali pa predrzno špekuliranje prefrigancev na žepe lahkovernežev. Čudno pa ni, če tam skoro vsaka reč najde vernike, ker iznajdbe in uspehi so tam tako čudoviti, da je težko ločiti resnico od laži. — Ako se v apnenem skalovju države Texas nahajajo podzemeljska medena skladišča, zakaj b; se tudi pri nas, v deželi podzemeljskih jam, ne nahajala? Na Babni gori pri Polhovem gradcu se nahaja skalovje, iz katerega izletavajo čebele v velikem številu, sicer ne v črnih oblakih in ne v gromovitem šumu, pa vendar pod odnošaji, ki bi mogli dovesti do tega, da se stvar preišče. S snovanjem družbe za pum-panje medu iz Babne gore — pa če ga je tudi več milijonov kilogramov, bo pa težko šlo — manjka nam ameriškega podjetnega duha. A. T. Popravek- V spisu »Čebela domača žival« v 6. številki na 86. strani v 2. razdelku zgoraj je natisnjeno, da se s slonorejo bavi šumski narod. To je šanski narod (narod Šan), ne šumski. Na 88. strani v prvem razdelku je spodaj v opomnji natisnjeno, da je ulj iz latinskega alvens. Ulj je latinski alveus ne alvens. Vabilo na redni občni zbor Čebelarskega drušiva za Slovenijo, ki bo v ponedeljek dne 15. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v Marijanišču v Ljubljani. Dnevni r ed: 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora po predsedniku, 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitev odbora, 5. Proslava društvene petindvajsetletnice. 6. Slučajnosti. Eventuelne nasvete in predloge je poslati najkasneje do 8. avgus':a t. 1. društvu. Odbor. Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Tek. štev. Predmet Cena K 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 A.-Ž. panj na 10 okvirjev najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami................... Sipalnik1 lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov........... Zaklopna kožica2 i.......................... Garnitura za zbijanje satnikov (korito za žaganje remeljcev in kalup za zbijanje) Ščetica za ometanje čebel......................... Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev...................... Nož za izpodrezovanje satja . ..................... Pitalnik za A.-Ž. panj3,........................... Čebelarska kapa ...... ...................... Kadilnik (meh) za proizvajanje dima.................... Matičnice K 4'20, boljše za razpošiljanje................. Ravnalec (priprava za vravnavanje satnikov v A.-Ž. panju) .......... Šilo za vrtanje luknjic........................... Odvijač za vijake............................. Spone za rokave.........."....-.............. Stiskalnica za satnice 25 X 40 cm..................... Kompletna garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za pri- lepljanje brez kolesca)....................... Kolesce za vtiranje žice samo....................... Vilice za odkrivanje satja......................... Nož » » » ..........* . . . . ........ Stojalo za odkrivanje satja......................... Sito za čiščenje medu........................... Točilo za med, leseno, domačega izdelka.................. Točilo za med, pločevinasto, za 3 okvirje 27 X 41 cm............ Priprava za pritrjevanje kvačic (jeklena šablona in zabijač): a) za"reme]jce 22 mm širine . . . .'................. b) za remeljce 25 mm širine...................... Žica za pritrjevanje satnic, 1 dkg...................... Zapahi za žrela: a) kovinski (Heidenreichov sestav).................. b) leseni (Trinkov sestav)...................... Matična rešetka; a) prirezana za A.-Ž. panj...................... b) v celih kosih a m2....................... Žična mreža za okenca (pocinkana) a m2................. Satnice 39 X 23 cm a kg.......................... Remeljci za okvirje: a) za A.-Ž. panje zgornja letva 25 X 12 mm 1 spodnja letva 25 X 10 mm > a........... stranska kraka 25 X 8 mm J c) za razne druge panji 25X6—7 mm a m............. Euskol. Sredstvo za pomirjenje čebel in razkuženje panja. (Gori dolgo in je po-rabno brez kadilnika.) Cena za zavitek z 9 koščeki ......... Kovinska garnitura za A.-Ž. panj:4 a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo) a K 3'50......... b) 2 nosilca za matično rešetko a K 4"80.............. c) 2 tečaja za vratica a K 5'50.................. d) 4 tečaji za bradi a K 1*80.................... ej 2 kosa mreže za okenca .................... fj 4 zapahi za okenca p. Strgar a K 3*—.............. g) 2 držali za zaklopnico a K 2"— . . ............... h) 80 kvačic iz železne žice.................... i) 1 kljukica za vratica....................... j) vsi potrebni vijaki...................... . . k) kos matične rešetke 33 X 25 ................... 520 68 74 18 20 22 22 50 8 2 4 50 52 550 54 54 1 22 200 120 120 9 11 7 20 12 4 22 1 Glej »Slovenski Čebelar« 1920 str. 76. — 2 Glej »Slovenski Čebelar« 1919 str. 80. — 3 Predmeti, ki nimajo označene cene, se še izdeljujejo, ozir. so še na potu. — 4 Kovinske potrebščine za A.-Ž. panje na drobni) 15% dražje nego v ceniku, • * Ta cena velja le za naročnike, ki panj blagajniku proti nakaznici plačajo in ga pri mizarju vzamejo. Predmeti brez cen bodo v kratkem zopet na razpolago. Gospodarska zveza v Ljubljani prodaja specerijsko in kolonijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, surovo maslo in kondenzirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. o Velika zalogo pristnih domačih vin po zmernih cenaii.