n Ekonomsko-socialni svet o plačni politiki Sindikati in GZS še na dveh bregovih Na zahtevo ZSSS in Pergama je ekonom-sko-socialni svet (ESS) to sredo obravnaval predlog novih modelov plač. Prvega sta leta 2001 skupaj pripravili strokovni skupini ZSSS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), drugega pa je kasneje izdelal Pergam. Razpravo na ESS sta obe sindikalni centrali zahtevali zaradi nepripravljenosti GZS in tudi delodajalskih združenj, da bi predlagane nove modele upoštevali Pri pogajanjih o spremembah kolektivnih Pogodb. Brane Mišičje predlog uveljavitve novega Plačnega modela najprej utemeljeval s po-hišenim razmerjem med izhodiščnimi plačami, še vedno zapisanimi v kolektivnih pogodbah, in dejanskimi izplačili. Ob uvedbi izhodiščnih plač leta 1990 so le-te znašale v povprečju 57 odstotkov izplačil, sedaj pa znašajo še dobrih 28 odstotkov. Ko stio leta 1995 uvedli minimalno plačo, je bila za 3000 tolarjev večja od izhodiščne Plače za prvi tarifni razred, sedaj pa je večja skoraj za 35.000 tolarjev. Drugi razlog za spremembo plačnega ^oddaje v načinu usklajevanja plač z rast-J° življenjskih stroškov. Ker vse plače es-^alirajo v enakem odstotku, se kupna moč ^jnižjih plač zmanjšuje. Uradni podatki pa kažejo, da visoke plače rastejo hitreje kot nizke. Osnovna plača pomeni ceno dela. V njej niso samo stroški gole reprodukcije delovne sile, ampak tudi kritje civilizacijskih pridobitev. Osnovni problem, ki onemogoča uvajanje novega plačnega modela, je po Mišiče-vih besedah želja dela delodajalcev po ohranitvi centraliziranega plačnega modela. Miro Sotlarje v imenu GZS in ZDS dejal, da sedanji plačni model zagotavlja kakovostno podlago za stimulativno delitev plač. Še posebej naj bi omogočal oblikovanje plač v povezavi z rezultati dela delavca in poslovnimi rezultati podjetij. Povedal je še, daje kot predstavnik GZS podpisal izjavo o nadaljevanju dvostranskih pogajanj, pravnem usklajevanju panožnih kolektivnih pogodb in prenovi splošne kolektivne pogodbe. Čeprav GZS in ZDS ne sprejemata modela plače politike, kot ga predlaga ZSSS (in tudi predloga Pergama), nista proti vsaki prenovi plačne politike. Sprejemata vse, kar je zapisano v parafiranem socialnem sporazumu. Nasprotovala pa bosta vsakemu predlogu, ki bi pomenil povečanje plač brez povezanosti z rezultati dela in poslovanja. Uveljavitev cene dela namesto izhodiščne plače, ki nima podlage v nobenem sprejetem dokumentu, bi plače povečala najmanj za deset odstotkov. Nasilna sprememba plačnega modela bi po Sotlarju v podjetjih povzročila socialni nemir. V razpravo je posegel tudi Dušan Semolič, ki mu je Miha Grah na začetku seje predal predsedovanje. Cena delaje zapisana v številnih evropskih listinah, tudi Evropski socialni listini, in je zato povsem ustrezen termin tudi za Slovenijo. Menil je tudi, da ne smejo biti merila za delavske plače bistveno drugačna kot za menedžerske. Plače po kolektivni pogodbi v lesarstvu so zelo nizke, in čeprav podjetja večinoma niso uspešna, so plače po individualnih pogodbah nadpovprečne. Za trgovino je dejal, da so se v zadnjih letih dobički povečali za 300 odstotkov, plače zaposlenih pa le za 51 odstotkov. Usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov (eskalacija) po Semoliču ne prispeva k rasti plač. Razprava je pokazala, da so razlike v pogledih med GZS in ZDS na eni strani ter ZSSS in Pergamom na drugi strani zelo velike. Minister za delo Vlado Dimovski je zato menil, daje novi sistem mogoče uvajati le postopno. Šotlar je sprva zavračal nadaljevanje razprave in menil, da naj bi začetni premik pri novem plačnem modelu dosegli z zakonom o minimalni plači. Kasneje je le prevladalo mnenje, daje treba razpravo nadaljevati o vseh odprtih vprašanjih. Mogoče bi led lahko razbili pogajalci v dejavnostih, če bi prišli do podobnih rešitev, kot so se zanje že dogovorili za kemijo. F. K. Socialni sporazum parafiran Socialni partnerji so ta torek zaključili Podajanja o socialnem sporazumu, ki naj 1 Ugotavljal socialno ravnovesje do konca j^a 2005. To je drugi tovrstni akt (prve-^ s° podpisali leta 1994), s katerim so se uoa, delodajalci in sindikati dogovorili ^eljriih smereh razvoja v prihodnjem i^Sociainj partnerji soglašajo, daje temelj-biv'i razv°ja povečanje blaginje vseh pre-hot-Cev Slovenije. To bi dosegli z urav-Zer>jem gospodarskega in socialnega razvoja, varovanjem okolja in izboljševanjem pravne varnosti. Po mnenju Dušana Semoliča je zelo dobro, da bo sporazum podpisan pred vstopom v Evropsko unijo, ko se bodo mnoga podjetja znašla v težkem položaju. Mnenja o tem, kaj je za koga v sporazumu pomembnejše, so različna. Semolič je za ZSSS na prvo mesto postavil to, da bosta zdravstvena in davčna reforma lahko opravljeni le s soglasjem socialnih partnerjev. Pri zdravstvenem zavarovanju naj bi se povečala solidarnost, zaradi česar bo obvezno zdravstveno zavarovanje krilo nekaj pravic, ki jih je dosedaj krilo prostovoljno zavarovanje. Že prihodnje leto naj bi bile odpravnine neobdavčene. Postopno naj bi se zmanjševale obremenitve najnižjih plač, povečevale pa obremenitve nepremičnin. O pristopu ZSSS k parafiranemu socialnemu sporazumu bo predsedstvo Zveze odločalo 18. aprila. Slavnostni podpis je predviden za 22. april ob 12. uri. Pogovor z novo izvršno sekretarko Lučko Bohm »Slovenija je ostala socialna država in za to ima velike zasluge tudi ZSSS« Nedavno imenovana izvršna sekretarka Lučka Bohm se je s sindikati srečala pred dvema desetletjema, kot mlada študentka sociologije. Najprej je bila štipendistka potem pa še pripravnica na takratni Zvezi sindikatov Slovenije. »Prišla sem v imenitno ekipo strokovnih sodelavcev in postala sindikalna strokovno-politična delavka« pravi in dodaja, da se je vsega naučila s prakso. Že od začetka se je strokovno ukvarjala s socialnimi zavarovanji in leta 1990 postala svetovalka, zadnja leta pa že samostojna svetovalka na ZSSS. »Ljudje so me dobro sprejeli, sama pa sem začela spoštovati delo sindikalnih zaupnikov, ki morajo pri delu za sindikat pokazati veliko poguma in se včasih znati obraniti prikrite diskriminacije ali celo odkritega šikaniranja.« Ravno diskriminacija je eno področij, s katerim se ukvarjate v okviru odbora za enake možnosti, ki mu od nedavnega tudi predsedujete. Kaj bo odbor še naredil za enake možnosti? Bohm: Sama sem na tem področju še začetnica. Odbor pa pri predsedstvu ZSSS deluje že od leta 2001. Odigral je pomembno vlogo pri pogajanjih za novi zakon o delovnih razmerjih. Pogajalcem ZSSS je predlagal nekaj določil, ki preprečujejo posredno diskriminacijo. Letos smo si članice odbora zadale ambiciozen program, med drugim bomo junija pripravile posvet, na katerem bomo sindikalistom pripravile podlage za prepoznavanje in preprečevanje raznih oblik diskriminacije. Diskriminacija se namreč lahko skriva za postopki, ki navidez oba spola postavljajo v enak položaj, v praksi pa ponavadi v neugoden položaj rinejo ženske. Odločile smo se, da posvet naravnamo tako, da bo izhajal iz prakse in iz konkretnih primerov. Bohm: Vabim vse delavke, ki so na lastni koži občutile kakšno od oblik posredne ali celo neposredne diskriminacije, naj ne molčijo, ampak svojo zgodbo na kratko opišejo in nam jo čim prej (lahko anonimno, ali z zahtevo, naj ne objavimo imena in naslova) pošljejo na naslov: Odbor za enake možnosti, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Jamčim, da vaših podatkov brez vašega izrecnega pisnega soglasja ne bo izvedel nihče! Pišite nam, na kakšne načine ste bile kot ženske ali matere v slabšem položaju: • ob iskanju zaposlitve in sklenitvi delovnega razmerja, • ob poklicnem napredovanju v času zaposlitve in • ob morebitnem prenehanju delovnega razmerja. Vaše pričevanje nam bo na junijskem posvetu v pomoč pri pripravi sindikalne strategije za boj proti diskriminaciji na delovnem mestu. Pri svojem delu se prav gotovo srečujete vedno bolj tudi z evropskimi zahtevami. Kako posega Evropa v naše socialne pravice? Bohm: S članstvom Slovenije v Evropski uniji dobiva sindikalno delo novo dimenzijo. Sindikalisti spoznavamo, da članstvo ZSSS v Evropski sindikalni konfederaciji prinaša prej nedostopne informacije. Sindikalni kolegi iz držav članic pa nas prepričujejo, da so nemalokrat celo hitreje uveljavili svoje zahteve na nacionalnem nivoju, ko so s pomočjo Evropske sindikalne konfederacije poskrbeli za delavcu prijazne direktive Evropske unije. Imamo z evropsko direktivo okvirno usklajen zakon o zdravju in varstvu pri delu. Na njegovi podlagi so slovenski delodajalci pripravili izjave o varnosti in ocene tveganja. Kakšne pa so razmere v praksi, so zaposleni dovolj dobro seznanjeni z njimi? Bohm: Leta 1989 je v Evropi nastala okvirna direktiva o dvigu ravni varnosti in zdravja delavcev pri delu. Desetletje kasneje je bil tudi pri nas sprejet zakon, ki je z njo usklajen in je vpeljal tudi obvezne volitve delavskih predstavnikov za varnost pri delu. V zasebnem sektorju so to predvsem sveti delavcev, v javnem sektorju pa delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Inšpektorji za delo so lani pri preverjanju ustreznosti ocen tveganja, ki sojih delodajalci pripravili leta 2001, med drugim preverjali tudi, ali so bili delavski predstavniki vključeni v njihovo nastajanje. Pregled je pokazal, da generalni direktorji, ki so te izjave podpisovali in s tem sprejeli kazensko odgovornost za njihovo izvajanje, v glavnem dobro poznajo njihovo vsebino. Inšpektorji pa so ugotovili tudi, da so bili slovenski delavski predstavniki v te postopke zadovoljivo vključeni. V ZSSS ugotavljamo, da to ni vedno dovolj, kajti tudi evropske izkušnje kažejo, da lahko interese delavcev po varnem delu njihovi predstavniki res učinkovito zastopajo le, če so za to posebej usposobljeni. Prav zalo bomo v ZSSS za naše člane takšna usposabljanja tudi organizirali. Slovenski seznam poklicnih bolezni je zastarel. Kdo je za to kriv? Bohm: Slovenski seznam štiridesetih poklicnih bolezni iz leta 1983 je zastarel. Na njem so še bolezni, ki niso več aktualne, manjka pa na desetine tistih, ki jih v drugih državah že priznavajo kot poklicne. Da bi bilo še slabše, je po letu 1990 slovenski register poklicnih bolezni razpadel in od takrat zato mnogim slovenskim delavcem po krivici ni bila priznana poklicna bolezen in s tem višja raven pravic. Postopki priznavanja poklicne bolezni so urejeni zgolj za bolezni, ki jih povzroča azbest. Pripraviti sodoben seznam ne bi smelo biti pretežko. Priporočilne sezname sta namreč izdelali tako Mednarodna organizacija za delo kot EU. Pojasnil, zakaj odgovorni ministrstvi za delo in zdravje še nista pripravili novega seznama, je veliko, sama pa po vseh teh letih sindikalnih opozarjanj (zadnje opozorilo je prišlo z letošnjega kongresa Stupisa) mislim, da pa sta prava razloga lahko le dva: ali novega seznama preprosto nočejo ali ne znajo narediti. Morda bo kaj bolje, ko se bomo pridružili EU. Napovedana je reforma zdravstvenega zavarovanja. Kaj nam obeta in kje ZSSS svetuje previdnost? Bohm: Minister za zdravje Dušan Keber je svojo vizijo zdravstvene reforme ustno že predstavil na ekonomsko-socialnem svetu i” na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarO' 1173 PTH irr^nTTfT1 )e Uila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova H !• V K! O- Id U'1111'Kl1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Uroša, tel. 01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 vanje Slovenije. Ni napovedal črtanja sedanjih pravic delavcev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak ukinitev dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki sedaj temelji na vzajemnosti, in racionalizacijo zdravstva. Sindikati se načelno s tako reformo lahko samo strinjamo, ne želimo pa kasnejših presenečenj, zato je ekonomsko-so-cialni svet na predlog ZSSS tudi zahteval, da načrtovano reformo minister tudi zapiše in jo Predstavi v tako imenovani beli knjigi, s či-mer postane ta bolj zavezujoča. V že usklajenem poglavju predlaganega socialnega sporazuma je ZSSS uveljavila še svojo zahtevo, da bo črtanje pravic iz obveznega zavarovanja možno le, če bodo soglašali socialni partnerji, in si s tem zagotovila možnost vplivanja nanjo. Letos se začenja tudi reforma invalidskega zavarovanja. Kakšna je? Bbhm: Invalidnost se od prvega januarja letos nič več ne ugotavlja zgolj glede na delovno niesto, na katerem delavec dela, ampak glede na poklic, za katerega je usposobljen. Starim delovnim invalidom zakon jamči ohranitev vseh že pridobljenih pravic, toda delavcem, ki bodo postali delovni invalidi od letos na-Prej, bodo pravice in denarna nadomestila plače odmerjena že po novem, kar bo pravilo-nia povsem drugače kot doslej. Višina nado-niestil bo namreč odvisna od prizadevanja delovnega invalida, da kljub invalidnosti poklic-no napreduje. Kdor bo aktiven, bo tako dobil več. Kdor se ne bo maral truditi, bo izgubljal denar. Bojim pa se tistega dela reforme invalidskega zavarovanja, ki šele prihaja, najkas-neje s 1. januarjem 2004. Od takrat bodo delodajalci nove delovne invalide smeli odpustiti. Če bodo dokazali, da zanje nimajo dela. Bojim se, da bo postalo več brezposelnih kot prejšnja leta, ko so brez službe ostali le tisti, katerih firma je šla v stečaj. Država je sicer obljubila, da bo odpuščenim delovnim invalidom t^inkovito pomagala iskati novo delo, zaenkrat pa ne vidim nobenih dokazov, da se res-n° pripravlja na to. ZSSS je v veliki meri sooblikovala novi Pokojninski sistem. Bi po treh letih njegovega delovanja lahko rekli, da je dober? Bohm: Pokojninska reforma je bila nujna. ZSSS sije zastavila nalogo, da mora biti pravičnejša do delavcev od sprva predlagane reforme. V dolgih in stresnih pogajanjih nam je uspelo iz nje spraviti za delavce najbolj neugodne in nepravične rešitve. Uspelo nam je še podaljšati prehodna obdobja in v sistem vnesti bonuse poleg malusov, ki jih je sprva predlagala vlada. Kdor bo torej prostovoljno podaljšal svojo pokojninsko dobo, bo zato deležen lepše pokojnine. Pri čisti delovni dobi, tudi zaradi pogajalskih zahtev ZSSS, malusov sploh ne bo. Veseli me, da doslej še nihče ni predlagal, da bi se spremenil kakšen člen zakona, ki smo ga predlagali v ZSSS. Torej so ta določila prestala preizkus časa. Učinki reforme pa se seveda že kažejo. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je lani prvič po dolgih letih posloval brez rdečih številk, povprečna upokojitvena starost pa vsako leto narašča za nekaj mesecev. Obnašanje ljudi se torej spreminja, saj so začeli kombinirati in se posvetovati s strokovnjaki, kdaj bi bil zanje najugodnejši čas upokojitve, saj je reforma ukinila obvezno upokojevanje. Kdor ve, kako težko je doseči, da bi se ljudje prostovoljno odločili podaljšati svojo pokojninsko dobo, mora priznati, da ta reforma učinkuje. Torej ne potrebujemo dodatne refonne, kot to zahtevajo nekateri politiki. Mnogo hude krvi je v javnosti zaslediti zaradi usklajevanja pokojnin. Kje je tukaj problem? Bohm: Moram jasno poudariti, da metoda usklajevanja pokojnin ni bila vključena v dogovor o pokojninski reformi, ki ga je z vlado podpisala ZSSS. O njej so se z vlado pogajale upokojenske organizacije in politične stranke. Prav način usklajevanja pokojnin pa močno vpliva na višino potrebnega denarja za pokojnine, zato ni čudno, da seje v zadnjih treh letih nekajkrat spremenil prav člen, ki ga določa. Učinki teh sprememb pa so bili za marsikoga pravo presenečenje. Pokojnine se danes nič več ne usklajujejo glede na raven plač in pokojnin v posameznem mesecu, ampak glede na povprečje plač in pokojnin v daljših ob- dobjih. To pa je pa nekaj povsem drugega, kajti pokojnine se v preteklosti nikoli niso zniževale, povprečne plače pa so se. Daljša obdobja v metodi usklajevanja pokojnin naj bi torej odpravila vpliv takšnih nihanj plač na višino pokojnin. Upokojenci težko razumejo, da se tudi plače ne povečujejo več tako pogosto kot nekdaj. Ko smo na upravnem odboru ZPIZ razpravljali, zakaj je od zadnje uskladitve preteklo toliko časa, smo ugotovili, da se vsem med nami tudi plača ni dvignila več kot leto dni. V javnosti pa nastaja veliko nesporazumov in nekateri so celo začeli dvomiti o pravilnosti podatkov, ki jih je posredoval statistični zavod o višini povprečne plače. Jaz jim zaupam. Ali drži, daje naša država postala po osamosvojitvi manj socialna? Bohm: Slovenija prav gotovo je socialna država. Imamo namreč odličen sistem socialnih zavarovanj. Bolj ko spoznavam sisteme drugih držav, bolj mi je jasno, da so naši predhodniki vzpostavili dober sistem socialnih zavarovanj in socialne varnosti nasploh. Zasnovali so ga v 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja (v času sisov) in kljub reformam v zadnjem desetletju seje njegovo jedro ohranilo in Slovencem tudi v najbolj kriznih letih zagotavljalo spodobno socialno varnost. Glavne reforme so nastajale v času Demosove vlade in takrat je bilo rečeno, da je bil prejšnji sistem egalitarističen in da so pravice dane vsakomur, ne glede na to, ali se zanje kaj potrudi ali ne. Vneseni elementi so tako terjali od posameznika bolj odgovorno obnašanje, pravic pa niso črtali. Takšna sprememba se je zgodila recimo v aktivni politiki zaposlovanja, ko mora tisti, ki je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in iz tega naslova prejema pravice, aktivno iskati zaposlitev, se udeleževati izobraževanj, se javljati in podobno ter to tudi dokazati, da bi te pravice obdržal. Trdim pa, da smo za ohranitev visoke ravni socialnega zavarovanja zaslužni tudi slovenski sindikati. Za ZSSS vem, da smo se aktivno vključevali v vsako razpravo o reformah in s svojimi opozorili, predlogi in zahtevami pripomogli k ohranitvi marsikatere pravice. Mojca Matoz ZSSS pozdravlja podpis pristopne pogodbe ZSSS pozdravlja podpis pristopne pogodbe za članstvo Slovenije v Evropski uniji. Prepričani smo, da mora naša država polnopravno članstvo izkoristiti za nov gospo-prski zagon, s katerim naj bi v prihodnjih c||h bistveno zmanjšali zaostanek Slovenije ?a najrazvitejšimi državami Evropske uni-p Povečali zaposlenost in delavske plače Pobliž.ali plačam najbolje plačanih delav-Ce^ v teh državah. ZSSS opozarjamo, da bo po vstopu Slo-jnniJe v Evropsko unijo v nekaterih podjetjih 8°spodarskih panogah lahko prišlo do od- puščanja delavcev, poskusov zniževanja plač pod krinko večje konkurenčnosti in zmanjševanja pravic delavcev. Prepričani smo, da je edina prava pot za reševanje teh problemov socialni dialog med sindikati, delodajalci in vlado. Poudarjamo, da članstvo Slovenije v Evropski uniji za ZSSS ni cilj, ampak sredstvo za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, njihovih družin in vseh prebivalcev Slovenije. Mat>. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Državni svet za omejitev obratovanja trgovin ob nedeljah Državni svet je na seji to sredo sklenil podpreti predlog sprememb zakona o trgovini. kot gaje v državni zbor vložil poslanec Janez Drobnič. Svetniki so menili, daje Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki podpira Drobničev predlog, dokazal, da je javni interes za omejevanje obratovanja trgovin ob nedeljah utemeljen. Slavnostna seja Sindikata KNG Nismo pripravljeni vsega potrpeti Na slavnostni seji Sindikata KNG prejšnjo soboto v Fiesi so podelili priznanja in plakate zaslužnim zaupnikom in organizacijam. Ob tej priložnosti je predsednik sindikata Janez Justin govoril zlasti o prizadevanjih sindikata za podpis novih kolektivnih pogodb. Igralec Gregor Čušin je udeležence razvedril z monokomedijo Hagada. Program slavnostne seje je povezoval Marjan Bari, sekretar KNG. Po Internacionali je Janeza Justina povabil, naj spregovori udeležencem. Justin je uvodoma dejal, da posamezniki v sindikalno delo vlagajo veliko truda in si zanj zaslužijo tudi ustrezna priznanja. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da so pogajalci sindikata skupaj s predstavniki delodajalcev dvakrat končali naporna pogajanja. Obakrat pa so se delodajalci premislili in niso hoteli podpisati novih kolektivnih pogodb. Podpisa pa niso zavrnili pogajalci, ampak ljudje iz vrha GZS. “Prišel je čas, ko moramo na glas povedati, da ne bomo za blagor tega, da smo zaposleni, pripravljeni vsega potrpeti. Vsakodnevno smo priča pritiskom lastnikov in menedžerjev, ki pozabljajo na tiste, ki tudi ustvarjajo dobiček. Plačanim po kolektivnih pogodbah priznavajo sramotno nizko ceno dela. Le socialno tržno gospodarstvo omogoča napredek. Tudi država si prizadeva za varčevanje pri plačah, kot da so glavni generator inflacije. Zakaj hočejo varčevati pri tistih, ki nimajo ničesar? V Evropo hočemo ponosno in pokončno in to bomo ob prvem maju tudi glasno povedali,” je zaključil Justin. V nadaljevanju sta Justin in Bari podelila plakete in priznanja Sindikata KNG. Za letošnje leto so jih prejeli: - Sindikat družbe Kristal Maribor, Selnica ob Dravi (dosegel je mehko varianto pri odpuščanju presežnih delavcev), - Slavica Černelič, predsednica sindikata družbe Veplast Velenje (prizadevala si je za boljši gmotni in socialni položaj članov), - Rajko Rorič, predsednik sindikata družbe Sinet Hrastnik (za strokoven dialog z vodstvom podjetja). Bern Jurečič, predsednik sindikalne podružnice Biokemija, Krka Novo mesto (za analitično in konstruktivno sodelovanje v sindikatu in svetu delavcev), Stane Valentar, član izvršnega odbora predsedstva Sindikata KNG Save Goodyear (za skrb za delavce, zaradi katere je vzor mlajšim kolegom), Andrej Mavri, predsednik sindikata družbe TIM Laško (za aktivnosti ob ugotavljanju presežnih delavcev in organiziranje rekreacije). Tomislav Hozjan, sindikalni zaupnik v Iliriji iz Lendave (za krepitev samostojnosti in učinkovitosti sindikata), Cilka Grubelnik, predsednica sindikata v druž- Prejemniki odličij na skupinski fotografiji s predsednikom Janezom Justinom. Na slavnostni seji Sindikata KNG je bilo več kot 70 udeležencev. Pridružili so se jim tudi Dušan Semolič in Danilo Vedlin ter Martin Debelak, sekretar združenja za nekovine pri GZS. bi Agroruše iz Ruš (za prizadevanje za ohranitev čim več delovnih mest), - Mtirjan Slatnar, predsednik sindikata v Heliosu, Kemični tovarni Domžale (za dolgoletno vodenje sindikata, zvest mu je bil vse do upokojitve). Po uspešni predstavi monokomedije Hagada je Dušan Semolič Sindikatu KNG izrekel priznanje za aktivnosti po kratkem stiku z gospodarsko zbornico. “Pred zgradbo gospodarske zbornice smo zagrozili s stavko in delodajalce prisili, da bodo spet sedli za pogajalsko mizo. je dejal. F. K- Družba IUV odpušča delavce Prejšnji teden je uprava družbe Industrija usnja Vrhnika (IUV) sindikatu podjetja in svetu delavcev posredovala Pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Za tak korak so se odločili po velikih težavah, ki sojih spremljale že nekaj let in se jih, kot smo že poročali v našem časopisu, niso pravočasno in sistematično lotili. Zaradi slabe organiziranosti dela, nesorazmerja med zaposlenimi v proizvodnem in neproizvodnem delu ter težav na trgu so vse bolj tonili v izgube in se zatekali k začasnim rešitvam, ki niso obrodila sadov. Očitno seje novi direktor Janez Dokl s svojo ekipo spet lotil drastičnega projekta organizacijskega in kadrovskega prestrukturiranja podjetja. Toda vsem zaposlenim ta ne prinaša nič dobrega, saj naj bi po predvidevanjih Jureta Gradiška, predsednika sindikata, ostala po tej sanaciji zaposlena le še kakšna polovica, od sedaj 1083 delavcev. Odpuščanje delavcev bo zaradi finančnih težav družbe potekalo v dveh fazah. V prvi naj b' delo izgubilo 207 delavcev, ki pa imajo po zakonu pravico do 30- do 150-dncvnega odpovednega roka. Delavci, ki jim bo odpovedana p°' godba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, bodo do izteka odpovednega roka prejemali zakonsko določena stoodstotna nadomestila plače. S ten1 pa se bo vsaj zmanjšala negotovost za nekatet6 delavce iz obratov, na Vrhniki in v Šmartnem pri Litiji, ki so že dolgo na čakanju. Trenutno jih je doma 80 in prejemajo nadomestilo za plač‘1-45-tim iz lani zaprtega obrata kr/.narne teče od povedni rok, deset pa jih je na rednem letne111 S tiskovne konference ZSSS Temelj so kolektivne pogodbe dejavnosti Na redni novinarski konferenci ZSSS so poleg Dušana Semoliča govorili tudi predstavniki sindikatov dejavnosti. Enotno so menili, da je podpis izjave o nadaljevanju pogajanj odstranil prepad, ki je že več mesecev onemogočal pogajanja v dejavnostih. Ijene aktivnosti za stopnjevanje pritiska kot edine oblike sindikalnega boja, če se pogajanja ne bi kmalu začela. Po besedah Toneta Rozmana, generalnega sekretarja Stupisa, je podpis izjave o nadaljevanju pogajanj prav gotovo posledica nekaterih aktivnosti sindikata. Podpis dopolnjenih kolektivnih pogodb dejavnosti je po njegovih besedah pomemben, ker strokovne analize zakona o delovnih razmerjih kažejo, da mnoga področja ostajajo nedorečena. Po njegovem mnenju se pravice delavcev krčijo, kapital pa se ponekod že odliva v tujino. Tudi domači delodajalci niso najbolj prijazni do delavcev, njihovo vztrajanje pri samo- Tone Rozman, Dušan Semolič in Jovo Labanac so menili, da je pogajalska moč sindikatov v podjetjih premajhna. Uvodoma je predsednik ZSSS Dušan Semolič Povedal, daje blokada pogajanj na panožni ravni bajala zelo dolgo zato, ker so delodajalci z mnogimi izgovori preprečevali njihovo nadaljevanje. Izpostavil je tri točke, ključne za nadaljevanje Pogajanj na panožnih ravneh. Prva je dogovor o politiki plač. Po njegovih besedah so se socialni partnerji že leta 1999 dogovorili, da bodo s Pogajanji rešili nesorazmerja, povezana z minimalno plačo, ki so naravnost absurdna, saj je minimalna plača, ki znaša 103.643 tolarjev, zdaj bistveno višja od izhodiščne plače prvega tarifnega razreda po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki znaša le 68.964 tolarjev. Prav zato po Semoličevih besedah prihaja do uravnilovke, ki ni združljiva niti z ekonomsko niti s socialno logiko. Dogovorjene eskalacije so posrečile predvsem rast že tako visokih plač, čeprav sije sindikat vseskozi prizadeval, da bi se Sčale predvsem nižje. Velike anomalije v plačni Politiki se lahko rešijo le s čimprejšnjim dogovorom o takšni politiki plač za obdobje do leta 2004, ki bi socialnim partneijem na panožnih ravneh omogočila dvigovanje plač tudi s povečevanjem absolutnih zneskov. Drugi sklop razlogov, ki napeljujejo na nujna kolektivna pogajanja na področju dejavnos-h, je po Semoličevih besedah zakon o delovnih razmerjih. Ta zahteva določene posebnosti na Področju delavskih pravic, ki se lahko zgodijo samo preko panožnih kolektivnih pogodb. V tem ''akonu je kar šestnajst členov, ki napeljujejo na kolektivna pogajanja in spremembe, ki naj jih ,0 prinaša. Zadnji sklop razlogov za kolektivna pogajanja je tarifni del kolektivnih pogodb. V mnogih ^javnostih dobički nesporno rastejo, hitreje od delavskih pa rastejo plače po individualnih pogodbah. Iz vsega tega nastajajo konflikti. Če se odpravi tarifni del panožnih kolektivnih pogodb, P0 Semoličevem mnenju lahko dobijo deloda-Jalci prevelika pooblastila za določanje cene dela v Podjetjih, kot se to dogaja v Ameriki. Ame- riški liberalni model urejanja odnosov med delodajalci in delojemalci namreč pelje v socialni dumping. Kolektivne pogodbe dejavnosti morajo torej biti sklenjene tudi zato, da ne bi bile le podjetniške pogodbe. V podjetniških pogodbah so praviloma določene prenizke plače in druge pravice, pomembne za delavce, saj imajo na podjetniški ravni sindikati premalo pogajalske moči. To je pomembno tudi zaradi tega, ker imajo vse več podjetij v Slo-veniji v lasti tujci, ki dobiček, namesto da bi ga izplačali delno delavcem, odnesejo v tujino. Socialno partnerstvo je tako v Sloveniji potrebno tudi zaradi vstopa v Evropsko unijo in pomembno je, da so med slovenskimi delavci in delodajalci dobri odnosi ter da pogajanja med njimi nemoteno in stalno tečejo, je zaključil Semolič. Koordinator industrijskih sindikatov pri ZSSS Jovo Labanac je povedal, da pobude industrijskih sindikatov za socialni dialog v preteklosti niso vedno obrodile sadov. Sodu je izbilo dno dogajanje v pogajanjih za kemijo. Zaradi tega so vsi industrijski sindikati odločno zahtevali takojšnja pogajanja o kolektivnih pogodbah svojih dejavnosti. Po Labančevih besedah se v samih družbah dogaja največ kršitev, ki se neposredno poznajo v žepih delavcev. Povedal je še, da so se predstavniki različnih evropskih panožnih sindikatov nedavno srečali na posvetu v Budimpešti in ugotovili, da naj bi bile kolektivne pogodbe dejavnosti temelj urejanja odnosov med delodajalci in delojemalci. V imenu industrijskih sindikatov je Labanac tudi pozdravil nadaljevanje pogajanj in izrazil prepričanje, da izjave o tem delodajalci niso podpisali s figo v žepu, kajti sindikati dejavnosti že imajo priprav- zadostnosti podjetniških kolektivnih pogodb pa ima za posledico vse večje izkoriščanje delavcev. Sindikalisti na lokalni ravni so bolj ranljivi, delodajalci si tudi ne pomišljajo uporabiti raznih pritiskov nanje. Svoje izkušnje s kolektivnimi pogajanji v dejavnostih in zastoje ob tem sta predstavila še sekretar sindikata gradbenih delavcev Jernej Jer-šan in predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije Drago Gajzer. Oba sta se strinjala z nujnostjo nadaljevanja kolektivnih pogajanj v dejavnostih. Obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih in problemih na področju socialnega sporazumevanja in dogovarjanja bo odslej stalnica delovanja ZSSS, je Dušan Semolič menil ob koncu novinarske konference. Mojca Matoz "Pustu. V Šmartnem dela le še 53 dela clo v obrat na Vrhniki pa jih od tam vc /D- O morebitnem zaprtju obrata v Šn . sicer že dolgo potiho ugiba, vendar ■ 71 vprašanju razpravljati še nadzorni s je U- Ta po naših informacijah tega še i Pa tak scenarij zelo verjeten, saj je H leti že zaprl obrat v Šoštanju, t^stvo IUV pričakuje, da bo prest g;t k Poc!jetja končano do sredine pri o|] ctva- takrat pa bo izvedena tudi dri stavno doseči, saj bo sanacija draga. Nekaj bo zanjo sicer primaknila tudi država, kije še vedno večinska lastnica podjetja, vendar bo najbrž ta denar uporabljen le za odpuščanje presežnih delavcev. O ukrepih prestrukturiranja uprava delavce sproti obvešča, saj jih po zakonu tudi mora, vendar sindikat ni sodeloval v nobeni od faz odločanja za sanacijske ukrepe. Kot nam je povedal Dušan Bajde, sekretar območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije za Ljubljano in okolico, se bodo najkasneje do konca meseca sestali uprava, sindikati in svet delavcev in se poskušali dogovoriti za kar najmanj bolečo izvedbo sanacije. Na tem srečanju naj bi se po besedah Jureta Gradiška dogovorili tudi o dokončnih spiskih odpuščenih delavcev, pri čemer bo sindikat zahteval strogo upoštevanje zakona o delovnih razmerjih, ki jasno določa zaščitene kategorije delavcev in kriterije za odpuščanja. Gradišek pričakuje, da bodo postopki še dolgi in da se bo program prestrukturiranja lahko zares začel izvajati šele v sredini maja. Kaj se bo zgodilo z za zdaj še zaposlenimi v panogi, ki je v vsej Sloveniji v krizi in ji niti svetovni trendi ne kažejo najbolje, pa bo pokazal čas. Mojca Matoz Izredna seja republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sindikat ne bo izdal članstva Franci Lavrač, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS), je uvodoma pozdravil vse udeležence, med katerimi je bil tudi Jože Kovač, sekretar združenja trgovine pri GZS. Pojasnil je tudi, da bivši sekretar Sandi Bartol kot strokovni sodelavec še sodeluje pri vodenju projekta o obratovalnem času. Franci Lavrač je med drugim dejal, da so bila zadnja pogajanja pri ministrici za gospodarstvo prava katastrofa. 7 Hi Člani republiškega odbora so soglasno zavrnili pogajanja o dodatkih v zameno za opustitev referenduma. Lavrač je na kratko poročal o dogajanjih v zadnjih dneh. Za sestanek pri ministrici za gospodarstvo Tei Petrin je dejal, da je bil katastrofa. Delodajalci za pogovor o morebitnem zvišanju dodatka za nedeljsko delo sploh niso imeli pogajalskih izhodišč. Kot pogoj za nadaljevanje pogajanj o dodatkih so zahtevali, naj SDTS odstopi od pobude za referendum. Matjaž Logar, državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo, je zato predstavnike delodajalcev in sindikatov pozval, naj do ponedeljka, 14. aprila, pripravijo svoja pogajalska izhodišča. Vprašal je tudi, ali bi SDTS pristal na 75-odstotni dodatek za nedeljsko delo. Čeprav Lavrač svojega izvajanja še ni končal, so člani republiškega odbora glasno vzklikali, “To ni mogoče, to je za sindikat nesprejemljivo.” S tem je bilo jasno, da predsedniku SDTS niso dali mandata, da na pogajanjih sprejme 75-odstotni dodatek v zameno za odstop od referendumske zahteve. V razpravi so to le ponovili. Prvi, Ciril Sešok iz podjetja Vele, je dejal, da ljudje sprašujejo le to, kdaj bo referendum in kdaj bo nedeljsko delo omejeno. “Če bi sindikat v zameno za to pristal na 75-odstotni dodatek, bi izdal članstvo. Pri naših prizadevanjih nas podpira tudi veliko uglednih direktorjev,” je poudaril. Ladislav Rožič, prejšnji vodja sindikalne pogajalske skupine, je povedal, da so v začetku pogajanj zahtevali 130-od-stotni dodatek, vendar s tem niso uspeli. Delodajalci so ponujali le žaljivih 60 odstotkov ali 30 tolaijev na uro. Delodajalci so se pogajali podobno kot ameriški predsednik z Iračani. Članstvo pričakuje, da bo sindikat zanj kaj naredil, je zaključil Rožič. Ladislav Kaluža, novi sekretar SDTS, je dodal, da se od 28. februarja, ko je sindikat v državnem zboru vložil 1000 podpisov v podporo zahtevi za referendum, o omejevanju nedeljskega dela s sindikatom ni nihče hotel niti pogovarjati, kaj šele pogajati. O glavnem vprašanju se torej ni bilo mogoče pogovarjati. Drago Ivanič iz Potrošnika Murska Sobota je menil, da sta obratovalni čas in večje plačilo za nedeljsko delo dve ločeni vprašanj, ki ju ne gre povezovati. Obratovalni čas je po njegovem mnenju treba določiti z zakonom, sindikat pa se bo kasneje pogajal o tem, kako naj bo delo plačano. Nevenka Rajhman iz Mercatorja Gorenjska je govorila o tem, kako je obratovalni čas uzakonjen v sosednji Avstriji. “Zamerim politiki, da ob tem vprašanju skuša igrati ping pong s sindikatom in ustavnim sodiščem. Oblast bi to morala urediti z voljo in razumom. Dodatki in nedeljsko delo sta dve ločeni vprašanji,” je še dejala. Lojze Raško je govoril o tem, da se proti nedeljskemu delu bojuje le en sindikat, in to Svobodni. V GZS pa sindikata ne slišijo, saj imajo obvezno članarino. Trgovk ni mogoče primerjati s policisti, gasilci ali medicinskimi sestrami, ki so vedeli, da njihov poklic zahteva tudi nedeljsko delo. Odlaganj in zavlačevanj ima članstvo dovolj in hoče, da sindikat odločno ukrepa. Po tej kratki razpravi so člani izglasovali dva sklepa. S prvim so zavrnili možnost pogajanj o povečanju dodatkov, z drugim pa zahtevali od ustavnega sodišča, naj presodi, ali je referendumsko vprašanje skladno z ustavo. Ker se v sindikatu zavedajo, da bodo delodajalci skušali zaposlene na vse načine odvrniti od referenduma, menda bodo tudi odpuščali iz poslovnih razlogov, se bo sindikat za zbiranje podpisov dobro pripravil. Kako bodo delali in kdo bo za kaj odgovoren, bo republiški odbor SDTS odločal na seji 22. aprila. F. K. Žrtvam železničaske stavke v spomin V spomin na v krvi zadušeno stavko železničarjev aprila 1920 so borci in udeleženci NOB Slovenije pri Slovenskih železnicah tudi letos pripravili pred spomenikom žrtvam stavke ob Zaloški cesti v Ljubljani spominsko slovesnost. Ob tej priložnosti je tudi Cvetka Gliha, sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, ob spomenik položila venec. Udeleženci so poudarili, daje pomembno ohranjati spomin na ta mejnik v boju za pravice slovenskih delavcev. Vsakoletna prireditev je tudi poklon žrtvam, ki so zaradi svojih prepričanj izgubile življenje. Takratna skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev je z začasnim pravilnikom odvzela železničarjem osemurni delavnik, starostno in bolniško zavarovanje ter močno znižala plače. Stavka železničarjev je bila zadušena na krut način, saj je pod streli žandarjev umrlo 13 udeležencev, ranjenih pa jih je bilo preko 40' V kulturnem programu sta sodelovala železu1' čarska godba iz Zidanega Mosta in pevski zbo1 Tine Rožanc. M- ^ G or i°j e 'bi I ' zač ^tk u tega Mednarodna okrogla miza o evropskih svetih delavcev Slovenske izkušnje so za SSSi druge kandidatke zanimive delavce in energetike) so na okrogli mizi sodelovali tudi predstavniki sindikatov držav kandidatk ■n še nekaterih vzhodnoevropskih držav. Okrogla miza je bila pri nas na pobudo Janeza Justina, predsednika Sindikata KNG. Udeleženci so se najprej seznanili s prenosom direktiv v nacionalne zakonodaje. Poročali so tudi o tem, ali so delavci iz posameznih držav že vključeni v BSD. Predstavnik EMCEF Reinhard Reibsch je nvodoma povedal, da bo Evropska unija imela Prihodnje leto že 25 članic. Sindikati morajo zaradi tega najti tudi nove oblike medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z delodajalci. EMCEF bo sindikatom •z novih članic Evropske unije omogočal različne oblike vplivanja na sprejemanje politike le evropske sindikalne zveze. O prenosu direktiv o evropskih svetih delav-eev v nacionalne zakonodaje je uvodoma govorila kletka Roksandič, izvršna sekretarka ZSSS. Po njenem mnenju daje podlage za vključevanje zaposlenih v ESD tudi revidirana evropska socialna listina, Slovenija jo je ratificirala leta '999. Po njej so delodajalci zaposlene dolžni ob-veŠčati in se z njimi posvetovati. Slovenija je zakon o sodelovanju delavcev pri opravljanju sprejela že leta 1993. Soupravljanje Zaposlenih zahteva tudi leta 1999 sprejeti zakon 0 varstvu in zdravju pri delu. Še pomembnejši Pa je zakon o delovnih razmerjih, ki vsebuje vse evropske direktive. Sprejeli smo tudi zakon o b-SD, vendar z njimi še nimamo veliko izkušenj. Roksandičeva je posebej poudarila, daje ZSSS Pri vseh teh predpisih vidno prispevala. Držav-111 uradniki, ki sojih pripravljali, problematike namreč niso poznali. k Omenila je tudi, da so kazni za neizvajanje za Predstavniki Sindikata KNG (z desne) Jože Kozina, Jože Kačič, Marjan Bari, Majda Celcer, Brane Bambič, Matej Kajzer in Vinko Permanšek. o izboljševanju proizvodnje in produktivnosti. Sam je predlagal, da bi obravnavali tudi vprašanje materialne in socialne varnosti zaposlenih, in predlog je bil sprejet. Predstavnik slovaškega sindikata je povedal, da so zakon o ESD sprejeli, vendar nimajo z njimi Vodstvo okrogle mize (drugi z desne Reinhard Reibsch) še nobenih izkušenj. Podjetij, ki bi jih lahko imela, pa imajo kar nekaj. Nobenih izkušenj z ESD nimajo tudi v Bolgariji in Srbiji. Poljska je pripravila osnutek zakona o ESD. Imajo tudi nekaj izkušenj, saj tuji lastniki vabijo poljske delavce, da v teh svetih sodelujejo kot opazovalci. Podobno je tudi v Romuniji. Več izkušenj imajo na Madžarskem, saj je veliko podjetij v tuji lasti. Ugotavljajo, da ESD delajo dobro le tam, kjer so tudi sindikati učinkoviti. Te dni so sprejeli tudi novo delavsko zakonodajo, usklajeno z evropskimi direktivami. F. K. Seminar EKS v Budimpešti Za razvoj socialnega partnerstva v dejavnostih 'na o ESD nizke in jih delodajalci zaradi tega Unko kršijo brez hudih posledic. Multinacionalk v Sloveniji uradno nismo pre-' eli, Roksandičeva pa meni, da jih imamo kak- l^uifossov, Johnsons-Controlsov. V nekaj veli- ir’ Vis) < toro čins: V '* *c y Mrazil pripravljenost za oblikovanje ESD. vJoh ° Je povedal, daje član ESD Veni pSons‘Controlsu, kjer zastopa obrat iz Slo-viloit ltica' Sodeluje na vseh sejah, ki so pra-slovj, a en*