SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARXTA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 27 DE ENERO (JANUARJA) DE 1939 Núm. (Štev.) 106 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. KAPITALISTIČNE PUSTOLOVŠČINE Splošno svetovno mnenje stoji pred veliko uganko. Nihče ne more v naprej vedeti, kaj se kuha in se ho skuhalo v Evropi. Tega najbrže niti oni, ki pripravljajo evropsko katastrofo, ne vedo natančno. Noben razsoden človek ne more razumeti, kaj mislita Francija in Anglija, da se ne zganeta. Vzemimo, da so se tudi v Franciji in Angliji odločili za fašizem! Ali bi bil tedaj mir v Evropi in sprava z Italijo in Nemčijo zagotovljena? Nikakor ne, kajti fašizem je v svojem bistvu nasilje, čemu torej obotavljanje Francije in Anglije, ko bi morali svojo avtoriteto in moč, kot je ves svet pričakoval, že zdavnaj pokazati? Mussolini in Hitler se obnašata kot da sta absolutna gospodarja čez vso Evropo in Afriko. Upliv nad A-Herikami jima je Roosevelt vzel ter ohranil demokratičnim načelom, zato se oba diktatorja silno hudujeta na njega ter ga ob vsaki priliki ozmerjata, obenem pa s svojimi tajnimi agenti rujeta podtalno, kjer le moreta. Na Daljnem vzhodu in v Aziji pa skuša dobiti popoln monopol Japonska. Kako je mogoče, se marsikdo vpraša, da se velike demokracije, kot so Anglija, Francija, Rusija in Združene države, ne sporazumejo ter praktično obnovijo Društvo narodov? To je nerazumljivo vedenje s pričo jasnih namenov, ki jih imajo Nemčija, Italija in Japonska. Vse to nam daje razumeti, da demokracije niso res demokracije, da državniki takozvanih demokratičnih držav v resnici ne zastopajo narodnih interesov, marveč nekaj kapitalističnih trustov, od katerih je predsednik Združenih držav Roosevelt dejal, da ne mislijo vsi ostali državljani biti odvisni. A je nerazumljivo tudi, čemu ni večje narodove reakcije v Franciji in Angliji, saj vendar vidijo, da se gre resno za njih °hstoj, napredek in svobodo. Resnici na ljubo moramo povedati, da je v Angliji in Franciji prav mnogo uglednih politikov, ki so nezadovoljni s zadržanjem sedanjih ylad, a oblasti nimajo oni v rokah 1Q ča bi jo imeli, bogve, če bi tudi tedaj tako govorili? Tekom časa smo mieli priliko opazovati, da so se nekateri državniki sicer resno lotili socialno državnega ozdravljenja, a so pritisk kapitalističnih trustov vedno odnehali. To smo posebno videli v Franciji in Združenih državah ter tudi drugod. Prepričevalno mnenje odgovornih državnikov je bilo, da sedaj, ko je fašizem na pohodu, ni Primeren čas za notranjo državno in socialno reorganizacijo, marveč je treba vse razpoložljive sile organizi-rati proti skupnemu zunanjemu sovražniku fašizmu, a tega odpora vendarle ni bilo in ga tudi sedaj še ni. In če ga kmalu ne bo, tedaj je več kot gotovo, da bodo nastopile notranje homatije, kajti ljudstvo se da nekaj časa vleči za nos, večno pa ne. V Franciji že vre. Francoski na-r°d ne more razumeti, kako da Mussolini sme neovirano podpirati generala Franca, medtem ko je Franciji Zagrozil, da bo takoj vojna, če bi ona nótela podpirati republikance. In pej, Daladierova vlada Mussolinija lePo uboga. Dvignila sta se sicer opozicionalna in levičarska voditelja ®lum in Thorez, a Daladier ju je vsakega posebej poklical k sebi ter jima nekaj na tiho zašepetal na uho. In sta precej prenehala s pripagando takojšno pomoč republikancem v Španiji. Angleži so namreč dali razumeti *rancozom, da bo Španija taka ali jaka, republikanska ali pa naciona-kstična, odvisna od njihovega denar-Ja. In kdor bo dal denar bo seveda Francova vojska pred Barcelono VLADA ZAPUSTILA GLAVNO MESTO KATALONIJE IN NJENA VOJSKA SE UMIKA PROTI SEVERU — REVOLUCIONARCI SO ŽE SKORO POPOLNOMA OBKOLILI BARCELONO, KI SE NAJBRŽ NE BO MOGLA BRANITI Vladna vojska, ki je dve leti in pol odbijala napade revolucionarnih čet v Kataloniji, se sedaj že mesec dni umika pred pritiskom Franco-vih divizij, katerih naglo napredovanje v neugodnem terenu je presenetilo vojaške strokovnjake vsega sveta. Republikanci so bili pripravili tri obrambne pasove okrog Barcelone, v hriboviti krajini, kjer je o-bramba mnogo lažja nego naskako-vanje, vendar pa nobeden od teh treh pasov ni mogel vzdržati revolucionarnega navala. Ljudje, ki so občudovali skozi dve leti in pol vztrajnost republikanske vojske, se danes začudeni vprašujejo, kaj more biti vzrok tako naglega poloma v vladnih vrstah Vpodrobnostih to vprašanje še ni pojasnjeno, vendar pa izvedenci menijo, da je ta polom posledica velike napake, ki jo je vrhovno vodstvo vladne vojske naredilo s svojo nepotrebno ofenzivo ob Ebru, kjer je pognalo v pogubo svoje najboljše čete. V tej ofenzivi je vladna vojska izgubila več ko 100.000 mož; 80.000 je bilo mrtvih in ranjenih, 25.000 pa je bilo obkoljenih ter se je moralo vdati. Poleg tega zgolj taktičnega vzroka pa so gotovo vplivala na položaj še druga dejstva, predvsem najbrž ludi razdvojenost v vladnem taboru, kjer niti med, pravimi sovražniki re-vclucionarcev ni potrebne sloge. Saj smo na primer te dni, ko so se Fran-cove čete že z naglimi koraki bližale Barceloni, čitali, da sta Anarhistična zveza in komunistična Splošna delavska federacija šele sedaj mobilizirali svoje člane ter jih poslali na fronto, dasi je bila centralna vlada že zdavnaj odredila splošno mobilizacijo. Kje so bili ti anarhisti in komunisti doslej? Doma so čepeli in se za ukaze Negrinove vlade niso prav nič zmenili. Na drugi strani trde poznavalci Katalonije, da tamkajšnje narekoval tudi politiko. Mussolini je obljubil Chamberlainu, ko je bil pri njem v Rimu, da ko bo enkrat ko-| nec vojne v Španiji, bo takoj odpoklical svoje polke. Iz zanesljivih virov pa poročajo, kar je tudi zelo verjetno, da Mussolini tega nima namena, marveč da bosta skupno s Hitlerjem odločila u-sodo Španije, njene kolonije pa razdelila med sabo in tako uresničila svoje načrte v Afriki na račun Anglije in Francije. Tedaj pa da je vojna neizogibna, so baje dejali v Parizu in Londonu. Torej zgolj za kramarske koristi se gre in ne za pravico. Sedaj pa je vprašanje, ali bo francosko in angleško ljudstvo tako nespametno, da se bo pustilo zapeljati v krvavo vojno še le tedaj, ko bodo v nevarnosti kapitalistični interesi, medtem, ko se sedaj, ko se gre. za ljudske pravice in svobodo, tako bojijo vojne. Težko da bo šlo gladko in če bo šlo, kdo more prerokovati, kakšen bo končni izid. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da svetovne simpatije, kot bi jih imeli, če bi se šlo res za narodove koristi in pravice, ne bodo imeli in da se male države ne bodo dale zaplesti v to kapitalistično pustolovščino. V Berlinu in Rimu niso imeli težke naloge prepričati manjše države, ki so po notranjem prepričanju na strani nefašističnih držav, da ostanejo nevtralne v slučaju vojne. Resnica in pravica pa more prej ali slej na svetu zavladati. Zato se vsi pošteni ljudje in narodi borijo in se bodo borili, dokler slednjič ne zmagajo. prebilavlstvo ni preveč navdušeno za vojno, ki ji še pred enim mesecem ni radi dolgotrajne državljanske vojne utrpeli že ogromne zgube in žele, da bi vojna čimpi-ej končala, naj zmaga eden ali drugi. Če so poročila. ki prihajajo iz Burgosa, vsaj deloma resnična, potem trditve o razpoloženju Kataloncev niso neutemeljene. Pa tudi tuji poročevalci so trdili v svojih poročilih, da je na primer prebivalstvo Tarragone z največjim navdušenjem sprejelo revoluciona rce, ko so vkorakali v mesto. Vsi ti nevojaški vzroki se bodo sčasoma še pojasnili. V vojaškem po-aiedu pa je sedaj popolnoma jasno, da vladni generalni štab ni bil kos svojim nalogam na katalonski fronti. dočim je znal Franco temeljito izrabiti napako, ki jo je bil nasprotnik naredil z zgoraj "omenjeno ponesrečeno ofenzivo. V času, ko ni nihče pričakoval revolucionarne protiofen-zive, ker so se širile novice o velikih nesoglasjih v revolucionarnem taboru, o izdajstvih in uporih, je Franco prešel v protinapad. Razumel je. da bi vsako odlašanje le pomagalo vladnim, da si opomorejo od težkega udarca, ki so ga dobili z z gubo svojih najboljših čet. Dne 23. decembra so revolucionarne čete prešle na vsej katalonski fronti v proti-ofenzivo, podpirane od številnega italijanskega vojaštva in letal. Po treh dneh hudih bojev so revolucio-narci izvohali najšibkejšo točko v vladnih vrstah: Borjas Blancas. Tam so prebili fronto in že naslednjega dne je revolucionarna vojska zasedla skoro 600 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je bilo do tedaj v rokah vladnih. Republikanci so potem v naglici poslali na to ogroženo točko ojacenja in začeli so se tam krvavi boji, ki so se 5. januarja končali z zmago revolucionarcev. S tem si je bil Franco odprl vrata v osrčje Katalonije. V takih hudih stiskah so republikanci začeli z ofenzivo v Hxtremaduri; upali so, da bo ta ofenziva razbremenila katalonsko fronto, vendar pa tega svojega namena niso dosegli. Iz Barcelone so pošiljali v svet poročila o veliki važnosti Miajove ofenzive in napovedovali so, da bo njegova vojska gotovo prodrla do portugalske meje ter preklala revolucionarno ozemlje na dva dela. Franco pa se ni dal motiti in tudi ne prevariti od teh vesti, ki so se pozneje izkazale kot neosnovane, saj je biL Miaja pognal v boj 25.000 ¡iiož, ki seveda, že zaradi svojega malega števila niso mogli delati čudežev. Ofenziva v Extremaduri je kmalu obtičala na mrtvi točki. Fran-rove čete pa so žele eno zmago za drugo. Ves obrambni sistem vladnih se je začel rušiti in po enem mesecu ofenzive so revolucionarne čete prodrle do glavnega mesta Katalonije, Barcelone, ki jo sedaj obkoljujejo po suhem, dočim so jo z morske strani že popolnoma izolirale. Vladna vojska se umika, baje v velikem neredu, proti severu in Francozi si že belijo glave, kako in kaj bodo ukrenili s številnimi ubežni ki, ki že prihajajo čez mejo in katerih število se bo gotovo stalno hi hitro množilo v bodočih dneh. Negrmova vlada je zapustila Barcelono v zadnjem hipu. Nekatera ministrstva so se preselila v Gerono, druga pa v Valencijo in nekatera druga mesta Katalonije. Predsednik republike Azaña se je baje v letalu odpeljal v Madrid, kamor je srečno prispel, kakor javljajo. Sedaj, ko pišemo to poročilo, je Barcelona najbrž že v rokah revolucionarcev, ki so s svojo sedanjo ofenzivo zadali hud in morda odločilen udarec republikancem. Namen Fran-covega generalnega štaba je čimprej zasesti vso Katalonijo ter se potem spraviti z vsemi silami na Miajovo vojsko, ki se drži v osrednjem delu Španije ter ima v rokah Valenciio in Madrid. Zunanja politika Jugoslavije Pred nekaj dnevi, kakor je bilo napovedano, se je bil italijanski zunanji minister grof Ciano odpravil v Jugoslavijo na "lov". Zvedeti je hotel od prvega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Sto jad i-noviča, kaj bi napravila Jugoslavija v slučaju, če bi se Italija zapletla v vojno s Francijo. Kakšna zagotovili. mu je dal Stojadinovič, mi ne vemo, a sodimo, da mu je vsled slabih skušenj z velikimi demokracijami, dal povoljni odgovor, da se Jugoslavija ne bo vmešavala v konflikt, naj se kar brez skrbi Italija stepe s Francijo in Anglijo. Že večkrat smo rekli, da se Jugoslaviji ne splača riskirati svojega notranjega prepričanja na ljubo velikih držav, kot so Francija, Anglija in Rusija ter izpostavljati se fašističnim nasilnikom ker bi jo lahko zadela usoda Češkoslovaške. Dejstva so tudi dokazala, da kakor hitro so manjše države prenehale biti žoga velesil, se je politični položaj zasukal. Kadar se bodo velike države odločile, se tudi manjšim ne bo težko. In kot kaže, ne bo treba čakati več dolgo. Političnega slepomišenja pa je bilo že toliko, da je vsako resnost v tem pogledu izključena. Jugoslavija pa je s tem, da je z nova potrdila "prijateljstvo" z fašistično Italijo, preprečila umazane načrte tudi Madžarski, ki jih je hotela s pomočjo Nemčije in Italije izvesti v Podonavju, pa ji je Jugosla- vija vse načrte prekrižala. Madžarska je hotela najprej dobiti svoj plen na Češkoslovaškem v Podkar-patski Rusiji. Prepričana je bila, da bo nato Jugoslavijo kmalu zadela ista usoda kot Češkoslovaško, ker Hrvatje hočejo biti zase in bi se spodobilo za ceno Madžarskega prija-teljstva, da bi jih Nemčija in Italija prisodile pod njeno pokroviteljstvo, kot so že bili svoj čas. In gotovo bi tudi Vatikan to rad videl in tudi dejansko podprl, če bi se v srednji Evropi ustvarila spet velika krščanska enota, kakor je bila svoj čas Avstro-Ogrska. Madžari so prav s tega stališča vedno radi tolkli tudi na krščansko plat. Nazadnje, je Madžarska še računala, da bo obračunala še z Romunijo. In kot rečeno, vse te lepe nade Madžarske, so zaenkrat padle v vodo, kajti grof Ciano je priporočal Madžarski, naj bo v dobrih odnošajih z Jugoslavijo in Romunijo in isto ji svetujejo tudi iz Berlina. Obenem pa ji je to tudi opomin, da z njenimi revizijami meja zaenkrat ni govora. Madžari so zelo razočarani, kajti računali so, da je prišel čas, da Italija okupira Dalmacijo, Nemčija Slovenijo do Trsta in ona Hrvatsko s prosto luko na morje. Jugoslavija je torej zaenkrat preprečila v srednji Evropi nadaljno fašistično ekspanzijo. Kratkovidneži bodo seveda trdili, da je Jugoslavija sama postala fašistična. Toda ti- Propaganda proti Rusiji Neki severnoameriki inženir, ki pravi, da je bil v Rusiji osem let, piše, da Rusija ni v nobenem pogledu na tistem nivelu kot so takozvane kapitalistične države. Neki častnik, ki je bil poslan v Španijo, da je izjavil, da ruski tanki in letala nimajo tiste vrednosti kot nemški in italijanski. Da se je začasa defiliranja v Moskvi pred Stalinom deset od sto tankov ustavilo, ker so se motorji pokvarili. Prav tako da je tudi s patronami za puške in drugo muni-cijo. ki da je najmanj 25 od sto ne-porabna. Rusija da je zato nesposobna vzdržati dolgo vojno in da se jo zato tudi izogiblje. Ruski delavec da živi tako. kot bi severnoameriški ali francoski ne mogel in tudi ne živi. Težka industrija da se je res zelo dvignila, a malih potrebščin, ki so ljudstvu neobhodno potrebne, da ni dobiti. Rusija da ima velikanske zaloge železa, jekla, oglja, petroleja, medenine, zlata itd., kot gotovo nobena druga država. Rusija da je tako v industrijskem pogledu kot v vojaškem mnogo višje kot je bila za I časa carizma, a da se nikakor ne more meriti z današnjo Nemčijo in Japonsko ter da bi v slučaju vojne uc odnesla zmage. Člankar pravi, da ne pozna nemškega in japonskega gospodarstvo, a da ve da v Rusiji ni tako na višku. Rusija da je na splošno zelo napredovala, a ljudstvo da i¡i radi tega nič na boljšem, marveč da živi mnogo slabše kot za časa -carizma. V člankih, ki jih je omenjeni inženir več napisal in poslal raznim listom v objavo, so tako velika protislovja, da se očitno vidi, da člankar ali namenoma laže, ker ga je zato kdo plačal, ali pa o ruskih razmerah sploh ničesar ne ve. Mi nimamo namena zagovarjati sovjetske Rusije, a si vseeno usojamo ugotoviti sledeče: Če bi bilo rusko letalstvo res tako zanič, tedaj bi bile redne dnevne nesreče, ker v Rusiji letalstvo zelo mnogo obratuje v trgovskem, poštnem, gospodarskem in propagandnem smislu, brez da bi govorili o vojaškem letalstvu, ki mu gotovo posvečajo še posebno pažnjo, a o kakšnih letalskih nesrečah nič ne poročajo, kar bi ne bilo čudno, če bi se dogajale. Čudno se sliši tudi, da je Rusija v vseh pogledih silno na predovala, a ljudstvo da vkljub temu živi v bedi. Po tej logiki mora biti Rusija silno dobro organizirana, založena in pripravljena z vsem pbtrebnim in torej ni govora, da bi ne mogla več let vstrajati, seveda če bi ljudstva od lakote! ne popadalo, kar pa je neverjetno, če so zaloge polne! Po drugi strani pa je tudi več kot gotovo, da če bi bila Rusija res tako slabo pripravljena za obrambo, bi se jo Nemčija in Japonska že zdavnaj lotili, kajti neverjetno je, da bi vsaj malo ne poizvedeli po svojih ogledu-hih, kakšen je resničen položaj v Rusiji. Obe sta tudi gotovi, da bi nobena velesil niti z mezincem ne ganila v pomoč Rusiji, marveč da bi jo vse rade videle premagano in razkosano, ker samo tedaj bi jim ne bila več nevarna. Nas predvsem zanima slovanska Rusija, ki je danes res v marsičem uganka in nima še do potankosti določene bodočnosti. Četudi jo danes tarejo nekatere težave, je vendar sli, ki tako mislijo, trenutnega političnega položaja v Evropi ne razumejo in ne poznajo bistva jugoslovanskega naroda, Id je za fašizem nesprejemljiv. Predpogoj Jugoslavije pa je, da še notranje okrepi in dobro pripravi za velike naloge; ki jo čakajo. ¡ji..............................................-.UMU ■—■■HIIWÍI'1,IIBÍ^| Argentinske vesti I i ZBOR "SLOVENSKEGA DOMA" NA RADIO-URI V nedeljo od 10—11 ure bo spet nastopil zbor "Slovenskega Doma^ na radiu. Moški zbor bo zapel več lepih pesmi in eno z alt-solom Zofke Sulic. Dva solospeva bo zapel član "SI. doma" Slavko Furlan in dve klavirski točki bo podala pa Marica Mavčeva, tudi članica "Slovenskega Doma". Spored radio-ure bo zelo pester in lep, na kar opozarjamo vse radio-poslušalce slovenske ure. PUSTNE ZABAVE Pustne zabave "Slovenskega Doma" se bodo vršile 19, 21 in 25 februarja v društvenih prostorih, Gral. Cesar Diaz 1657. NA DEŽELO JE ŠLA Naša znana rojakinja in požrtvovalna članica Slovenskega doma in naročnica Slovenskega lista. Jelka Sspacapan je odšla za nekaj tednov ua oddih v Junin, kjer živi nje bratranec Josip Špacapan z družino, ki je tudi naš naročnik. Želimo obilo zabave! Sin Vladimir bo pa gojenec slovenske šole na Paternalu v družbi s svojim bratrancem Andrejčkom, ki je tudi prišel s svojo mamo Slavo Širi igo j iz Rio Negra. V tem delu Argentine žive poročeni trije bratje .Šinigoji, Anton, Vladimir in Prane, vsak s svojo družino in s svojo cabro. Vsi toplo pozdravljajo vse Slovence. Našim rojakom iz Cinco Saltosa pa mi želimo veselo bivanje med nami. OBISK IZ CINCO SALTOSA Oglasili so se v našem uredništvu Šinigojevi iz Cinco Saltosa. Anton Šinigoj je prišel s celo družino. Gospa Marija, njegova žena, odpotuje 11. febr. v Dornberg na Goriško. Hči Amalija ostane v zavodu Buen Pastor v Buenos Airesu. gotovo, da bo prej ali slej ozdravela. In takrat bo brez dvoma za vse slovanske narode pomenila oporo, ki bo odločilnega pomena. Hegemonija Francije v dobi francoske revolucije in Napoleona je bila trdno utemeljena v takratnem stanju evropskega prebilvastva. Francija je bila takrat poleg Rusije številčno najmočnejša država v Evropi. Njeno vlogo je danes prevzela Nemčija. Toda pozabiti ne smemo, da je nemško hegemonijo že v preteklem stoletju omogočila slovanska kri, ki je tekla za Nemce. Čas brez dvoma dela za Slovane. Narodi, ki danes vladajo v Evropi, so ostareli, izumirajo, medtem ko vsi slovanski narodi spadajo med mlade narode z izrednim številnim prirastkom. Bodočnost Evrope bo slovanska, toda le, če se bodo Slovani znašli med seboj in .istvarili i:ov, pravičnejši družabni in mednarodni red, red, ki bo priznal človeka in tudi male narode, red, ki ga čaka vsa sodobna Evropa. Prav zato je treba povdariti, da je sodelovanje med slovanskimi narodi, Setudi se v današnjih dneh opira nanj žalosten pogled, vendar bistvene važnosti za narodno prihodnjost tudi nas Slovencev in še prav posebno v zamejstvu. Vsak, kdor temu sodelovanju nasprotuje, slabi našo živ-Ijensko moč Trenutne težave mu ne jemljejo prav nič načelne važnosti. Zato moramo Slovani, Jugoslovani in Slovenci vsake namerne in nam škodoželjne nakane obsoditi in odbiti. bodisi, da so naperjene proti katerikoli slovanskih držav, kajti vsaka ima boljšo in pravičnejšo podlago za bodočnost nego one, ki jih nam stavijo za vzgled, ki so v resnici obljubljena dežela samo za nekatere, za veliko večino ljudstva pa ne. RES BI BILO POTREBNO REOR GANIZACIJE Tukajšnja revija "Ahora" je že parkrat pisala, kakšen nered vlada na tukajšnjem policijskem departamento. Če rabi kdo osebno izkaznico, ali če jo je izgubil in je treba napraviti novo, mora čakati cele dneve v vrsti predno pride na vrsto in še potem mu jo izdajo komaj čez štirinajst dni tako, da če kdo nujno rabi osebno izkaznico ali o dobrem vedenju, je zastonj upanje, da bo hitro postrežen. Vse drugače je bilo v tem ozira pred leti, ko smo Slovenci v velikih množinah prihajali v Argentino iz našega zasužnjenega Primorja. Osebno izkaznico so nam na policiji vsem, ki smo jo zaprosili, takoj izdali ter so nam dali kot italijanskim državljanom seveda tudi italijanskega tolmača na razpolago. Prav tako so šli na roko tudi drugim priseljencem. Danes pa je treba čakati, kot je omenjena revija pravilno povedala. O tem so se mnogi naši rojaki tudi sami prepričali :n smo jim v nekaterih slučajih tudi mi dajali navodila, kako naj postopajo, da bodo čimprej prišli na vrsto. Delavec ne more čakati tam cele dneve, ker pri tem izgubi mnogo delavnih ur in se celo lahko zgodi, da je še ob delo. tipati je, da bo policijsko ravnateljstvo sprevidelo, da je treba nekaj ukreniti, kajti navsezadnje je to tudi njegovemu ugledu in splošnemu policijskemu redu v prid, če so ljudje v svojih zadevah s policijo, hitro postreženi. kateri se je delegatom zahvalil za trud, ki ni bil brezuspešen. Saj je obrodil sad: mir med Bolivijo in Paraguayem. NENADNA SMRT ROJAKA V CORDOBI V Cordobi je 17. t. m. nenadoma umrl rojak Martin Mover. Pokojni Mover je bil doma iz Dra-gumlje vasi na Dolenjskem v Jugoslaviji. Bil je priden delavec ter mirnega značaja, radi česar je bil splošno priljubljen. Nedavno se je poročil z rojakinjo Alojzijo Pipan, doma iz Svetega pri Komnu, s katero je živel v največji slogi. Kaj je bilo vzrok tako nenadne smrti jii dogna-no. Naj mu bo lahka tuja argentinska zemlja! Zahvala Alojzija Mover in družina Pipan, se ginjeno zahvaljujejo vsem rojakom v Cordobi, ki so v tako velikem številu spremili ljubega pokojnika k večnemu počitku, kakor tudi za darovane vence in cvetje. Iskrena zahvala društvoma Iskri in Jugosl. podpornemu društvu, ki sta se skoro z vsem članstvom in lepimi venci poslovila od drugega pokojnika in člana. Rojaki! Razumevanje, ki ste ga uam izkazali v tej težki uri žalosti in bridkosti, bo ostalo v naših srcih nepozabljeno. Hvala Vam! žalujoča soproga Alojzija in družina Pipan. Naši izseljenci in kolonizacija v Afriki DRŽAVNI PRORAČUN Proračun, katerega je senat vrnil poslanski zbornici z nekaterimi spremembami, je zbornica spet proučevala; nekatere popravke senata je sprejela, druge odklonila. V četrtek se je sestal senat, ki je zopet razpravljal o protipredlogih poslancev. Večina senatorjev bi proračun najraje kar sprejela, da bi se že enkrat končala ta zadeva. SMRTNA KOSA V najlepšem cvetu svoje mladosti ,ie v torek dne 24. t. m. po dolgi za-vratni bolezni umrla Anica Počkaj, hčerka naših rojakov in naročnikov i.ašega lista, Josipa Počkaj, doma iz Slope pri Trstu ter Frančiške, doma iz Mirna pri Gorici. Starši so že več let v Argentini ter imajo še enega fantka eMtoda, menda rojenega tukaj, medtem ko so hčerko bili vpoklicali iz Evrope pred petimi leti. V družini so bili zelo srečni in zadovoljni, a je smrt hčerke edinke povzročila veliko žalosti, ki jo ne bo mogoče nikoli pozabiti, čeprav čas polagoma vse rane zaceli, spomina vendar ne zabriše. Potrtim staršem naše iskreno so-žalje! CHAKOVSKA KONFERENCA ZAKLJUČILA SVOJE DELO V ponedeljek so se sestali na zadnje zborovanje zastopniki držav, ki so posredovale za cliakovski mir. Po končanem zborovanju so delegatje v spremstvu predsednika te konference, Cantila, posetili v vladni palači državnega predsednika dr. Ortiza, )C!OI u O aonot 30E30 PRVA Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T, 54-5172 — 54-2094 I Slovenska vinarna ^ NA DOCK SUDU V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik ALOJZ ŠIRCA o Calle Mazzini 1479 -- Dock Sud Q _ o -------i----------- SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA) "LA PALMA" Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. ('ene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda Naši rojaki še vedno prejmejo od doma pisma, v katerih pišejo od tam, da "se bomo kmalu videli, ker se morajo vsi izseljenci vrniti domov." Glede tega so naši doma gotovo slabo poučeni. Mi smo o tej stvari že parkrat obširno poročali. Za boljše razumevanje pa hočemo ponovno o tem napisati, da se bodo naši ljudje vedeli ravnati ,ter svojcem poročati kako je s to zadevo. Nedavno se je pod predsedstvom Mussolinija vršila seja vrhovnega avtarhijsKega odbora. Na tej seji je Mussolini izrazil potrebo, da se vsi italijanski izseljenci vrnejo. Predsednik vlade je takoj pristopil k izvrševanju te svoje inicijative ter se je nekaj dni po seji vrhovnega odbora vršila konferenca pod predsedstvom grofa Ciana v zunanjem ministrstvu, kjer je bilo zaključeno, da se ustanovi pri zunanjem ministrstvu stalen odbor, za vračanje Itali janov v domovino. Naloga tega odbora je omogočiti povratek italijanskih emigrantov v Italijo in poskrbeti za njihovo naseljevanje v italijanskih kolonijah. Vsak posamezni emigrant ali družina, bo imela določeno mesto, kje se bo naselila. V poštev pridejo: Libi- ja, Kirenajka in Abesinija. Ti emigranti morajo dobiti tudi kako državno službo v teh pokrajinah, in sicer na podlagi natečajev. Izseljencev iz Italije je raztresenih po vsem svetu kakih 10 milijonov. Od teh je polovica poljedelcev, Kakih 157.000 je uradnikov, odvetnikov, inženirjev in pripadnikov drugih svobodnih poklicov. Porazdeljeni so tako le: 16 od sto jih je v Evropi, 2.46 od sto v Afriki, 0.1 od sto v Aziji, dočim jih je v Ameriki 7.700.000 ali okrog 80 od sto. Vse te izseljence bi tedaj rada I-talija dobila, da jih naseli v svojih kolonijah. Zgoraj omenjeni urad je že pričel s tozadevnim delom. Pripominjamo, da mora izseljenec, ki se vrne v domovino, vzeti s seboj tudi svojo družino, če jo ima. Italijanska poslaništva in konzulati javljajo, da so emigranti zelo navdušeni za to idejo, ter se v velikem številu pripravljajo na povratek v Italijo. Mogoče, da je to res pri Italijani!) iz stare Italije, a iz Julijske Krajine pa prav gotovo ne. Smelo lahko trdimo, da se ne bo niti eden naš človek vrnil domov, da bi bil poslan v italijanske kolonije. Raje si bo tu v svobodi služil svoj kruh. S potrtim srcem nananjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužne vest, da je naša ljubljena hčerka Anica Počkaj v cvetu svoje mladosti, stara komaj 16 let, po dolgi zavratni bolezni umrla dne 24 t. m. ter nas zapustila v največji žalosti. Pogreb nepozabne se je vršil isti dan iz hiše žalosti ul. Amenabar 681 na pokopališče Chacarita, ter jo je na nje zadnji poti spremljalo veliko število sovaščanov, prijateljev in znancev. ... Žalujoči ostali: oče Josip, mati Frančiška in bratec Metod; strie in svakinja ter sestrična Lidija ; več stricev ni tet ter sorodnikov v domovini. BUENOS AIRES — SLOPE — MIREN STRAŠEN POTRES V CHILEJU Strašen potres v Chileju, ki je v torek ponoči nastal, je mnogo vasi in mest skoro popolnoma porušil. Največ so trpela: Chillán, Concepción, Talcahuano, Parral, Lota, Tome, Talca, San Carlos in Angol. Pri tej strašni katastrofi, ki je mnogo hujša, kakor je bila leta 1906, ko Je potres razdejal Valparaíso, je izgubilo živ-vljenje okrog 15.000 ljudi, nekoliko tisoč pa je ranjenih. Zveze z mnogimi kraji so pretrgane. Vlada je poslala v prizadete kraje na pomoč vojaštvo in proglasila je obsedno stanje. • PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA 2 v Villi Devoto j Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jačnico Danijel Kosic CALDERON 3098 vogal R. Lista Villa Devoto Buenos Aires Naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je 17. januarja t. 1. nenadoma preminul v Córdobi, v starosti 28 let, ljubljeni soprog in svak Martin Mover žalujoči ostali: Alojzija Mover, soproga in družina Pipan. Coraoba — Dragumlja*vas V DAR DOBITÉ" ! : ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 1C do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. I CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto na vsakih 6 slik, ki stanejo ©d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega ¡i konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 'I i iz organizacij ,-cOÜf I»A O J mmsmmmsm&mmmsi ČAJANKA V "SLOVENSKEM DOMU" Preteklo nedeljo se je bila'vršili lepa čajanka v Slovenskem domu, ki -So jo bile organizirale članice društva. Zbralo se je bilo veliko število članov in članic, ki so v intimnem razpoloženju marsikatero veselo povedali. Mnogo članov in članic se je že doma udejstvovalo v naših prosvetnih društvih, dokler jih niso oblasti prepovedale. Že doma započeto delo nadaljujejo v tujini. Čeprav so članice in člani Slovenskega doma od vseh strani Primorske in Istre, jih je tujina hitro združila v društvu ter se čutijo kot ena družina, četudi so doma od v'sieh stráfíí Zasužnjile domovine. ■ Podobnih članskih popoldnevov bi !>ilo večkrat želeti. OBČNI ZBOR SOKOLA DOCK SUD — BOCA V nedeljo se je vršil v prostorih tamkajšnjega sokolskega društva na Dock Sudu II. redni občini zbor. Na ta občin zbor je prišlo toliko članstva in prijateljev sokolstva, da niso mogli vsi v dvorano, ampak so morali stati na ulici, na hodniku in na dvorišču. Otvoril je občni zbor starosta Jožo Šarlija, nakar so posamezni funkcionarji podali svoja poročila. Ivo je bilo to končano, je prišla na vrsto volitev novega odbora. Izvoljena je bila lista, ki jo je pripravil odbor. Izvoljeni so bili: Starosta Milosav-Ijevič Br., podstarosta Šarlija J., i tajnik Veža M., namestnik Zonié, i blagajnik Tomic M., nam. Josipovic .i., načelnik Maričič V., podnačelnik Lazin B., naečlniea Blažina M., pro-svetar Kjuder V., nam. Klajé V., gospodar Vukovic J. Odborniki: Abadjic S., Jašinic D., Popovic P., Vujačic S., Paunovič II., Markov P., Sulčič V., Bizic M. in Lješar N. Razsodišče: Filipi A.. Lovric D., [lic M. in Rider S. Pregledovalci računov: Vickovič A., Lovric P. in Bajaševic S. Nekaj odlomkov iz revije "Misel in delo" Jugoslovenski izseljenci v Santiagu v Chile ju, zbrani v "Jug'oslovenskem domu", da se poslovijo od poslanika g. Frana Cvjetiše D o G o D o D D oboe joszioe :oaoi soi :odoi Pod pokroviteljstvom našega ministra dr. Izidorja Cankarja SE VRŠI VEL! VSEH JUGOSLOVANOV v proslavo 20 letnice Slovenske krajine v svobodni Jugoslaviji. Zborovanje se vrši na AVELLANEDI 12. februarja 1939 ob 4 h. pop. na dvorišču hiše MANUEL ESTEVEZ 630 (poleg kapele slovenske službe božje) Ne le mi Prekmurci, temveč vsi Slovenci in Jugoslovani se bomo tedaj zbrali okrog naše zastave in zapeli naši ljubi domovini. Letos bo minilo 20 let, odkar je po tisočletju tuje oblasti dobil svobodo slovenski materin jezik v našem milem Prekmurju. Vse Slovence in Jugoslovane vabi ; PRIPRAVLJALNI ODBOR [ oesoe55 fl Mnogo velikih jugoslovanov, ki so deloma že umrli, nekateri pa so še med živimi, se je žrtvovalo vse^živ-Ijenje zp ugfuaritev danišnfc Jugo-slavijef K Ljubljane za vsoto 8,740.774 dir. Končno je gradbeno ministrstvo od poslalo banski upravi v Ljubljani odlok, s katerim se odobri izvršitev betonskih vodnih naprav na reki Muri v obmejnem pasu pri Smure-ku. Ta dela se bodo izvršila v lastni režiji ter so proračunana na vsoto 754.529 din, kar se bo plačalo iz rednega državnega proračuna. skem oziru prikazane vse tipične zanimivosti naše Slovenije z narodnimi nošami vred. Prav tako bodo tudi naši domači obrti dobro predstavili javnosti dostojno naša ročna dela in celo vrsto domačih spominkov. In formacije glede prodaje in transpor ta teh izdelkov daje Državni osre dnji zavod za ženski obrt v Ljublja ni. i i IOE ioe 300C SVETOVNE RAZSTAVE V NEW YORKU SE UDELEŽI TUDI JUGOSLAVIJA Kakor je že objavljeno, se vrši prihodnje leto v Newyorku svetovna razstava, kjer razstavlja tudi na 'ša država. Razstava je zamišljena tako, da se bo prikazala Jugoslavija kot celota, ne pa tako kakor si jo marsikdo zamišljal deljeno po pokrajinah. Navzlic temu bodo lahko prišli posamezni deli države prav le ])o do izraza, ker bo v 40 oddelki! dovolj prilike za sodelovanje. Predvsem bo to v velikem oddelku za tu rizem, kjer se bo lahko prikazalo v slikah vso lepoto naše ožje domovi ne. Izbira naj se tudi slike iz onih krajev, ki so dali največ izseljencev predvsem iz Bele krajine, da pokažemo tudi našim izseljencem njihovt najljubše kraje. Lepih slik in prizorov je dovolj na razpolago. Za folkloro bo poskrbel etnografski muzej iz Ljubljane, kar nam daje popolno jamstvo, da bo izbran najboljši ma terijal. Tako bodo tudi v etnograf-t>x :<♦>::•:♦>: ::•:♦> . •:♦> •:♦>.: •:♦> <♦> -ss- <♦:■ OTVORITEV KIRURGIČNEGA PAVILJONA V NIŠU Velik kirurški paviljon je bil nedavno zgrajen v bolnišnici v Nišu. Stavba, ki je moderno opremljena, je veljala dvanajst milijonov dinar jev. Paviljon ima dve nadstropji. V notranjščini sta dve veliki in dve manjši operacijski dvorani, dva rent genska oddelka in večje število bol niških sob, v katerih je po največ-šest postelj. Dne S. jan. je bila svečana otvoritev tega paviljona pri čemer sta bila navzoča tudi dva mini stra, in sicer minister za narodno zdravje Dragiša CvetkoVič in pravosodni minister Milan Simonovič. AKADEMSKI DOM BODO ZGRADILI Nov velik akademski dom namera vajo zgraditi beogradski študentje. Začeli so z nabiralno akcijo, ki naj vrže toliko denarja, da bo postavljena surova zgradba. Nekatere podporne organizacije so jim obljubile svojo izdatno podporo, v prvi vrsti pa občina, ki jim je podarila stavbne parcelo. V domu bi imelo stanovanje več sto revnejših dijakov. Poleg stanovanj bi bila v novem domu nastavljena tudi akademska menza, ki sicer posluje v drugem prostoru. Do sedaj obstoja v Beogradu dijaški dom kralja Aleksandra, vendar pa še zdavnaj ne zadostuje več za tisoče rednih akademikov, ki študirajo na beograjski univerzi. V v* $ v i v v * v $ v v * * V S NOVA ODREDBA O PRAVNIH FAKULTETAH Uredbo o pravnih fakultetah v Ljubljani, Zagrebu in Subotici je izdal te dni prosvetni minister. Uredba določa nov način polaganja izpi tov, ki bo za vse štiri fakultete enak Doslej so imele vse univerze svojo postopke, ki so imeli izvor v navadah univerz, katere so služile jugoslovanskim univerzam pri ustanavljanju za vzgled. Poslej je izpitni postopek v vsej državi enak. Uredba tudi opravlja dosedanji način polaganja doktorskih izpitov. Poslej bo moral vsak jurist napisati znanstveno razpravo, ki jo mora odobriti fakultetni svet, šele nato bo polaga! ustmeni izpit. Nove uredbe bodo veljale za vse slušatelje, ki se bodo vpisali po uveljavljanju te nove ured be. DARILO KNEZA PAVLA MUZEJL Knez namestnik Pavle je 3. ja nuarja poslal muzeju, ki ga je on ustanovil, novo dragoceno darilo, na' mreč dragoceno sliko znamenitega francoskega umetnika Leona L Tlei'-mitea. Slika je izdelana v pastelnih barvali in kaže prizor iz kmečkega življenja. Izvira iz najbolj plodno dobe velikega umetnika, čigar dela so spravljena v mnogih svetovnih muzejih, med drugim v Parizu in v Newyorku in Bostonu. Po zaslugi tega plemenitega daru kneza namestnika, je francoski oddelek muzeja kneza Pavla obogatel za novo del<"' neminljive vrednosti. •:♦>, •:♦> ;•:♦:< .;•:«< >:«< x«< ;*e< >s»ci A Č N I C A íí i jfiBOOBC PRIZVEZDr Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires 5fl®ase< •:♦> .<♦>.:. •:♦> <♦> :•:♦> •:♦> >:♦:< <♦> >»>• ,:♦>. »>: >jk<>m5<>^ DE. KOROŠEC V ATENAH Dr. Korošca, ministra na razpolo ženju, ki je v Atenah prebil božične praznike in pričakoval novo leto, je 3. januarja sprejela v posebno avdl jenco velika kneginja Helena, mati Nj. Vis. kneginje Olge. Dr. Korošec je ostal v avdienci dalje časa. Dr. Korošec porablja svoj obisk v Ate nah, da si v.spremstvu poslanika La-zarevica ogleda znamenitosti mesta in njegove okolice. ZNAMENITO HRVAŠKO STOLNICO BODO ZOPET PRENOVILI Zagrebško stolnico bodo letos temeljito prenovili in prečistili. Stolnica je ponos hrvaške metropole in najvišja stavba v mestu sploh- Zaradi svojega lepega gotskega sloga je še posebno zanimiva, saj je Jbila zgrajena že v 13. stoletju. Pred 58 leti je bila hudo poškodovana zaradi potresa. Doslej je bila prenovljena že šestkrat. Ko se je uprava odločila za temeljito prenovitev, se je o glasil neki strokovnjak iz Milana, ki vodi tam prenovitvena dela milanske stolnice, ter ponudil brezplačno svoje praktične nasvete. Stroški bo do znašali 15 milijonov dinarjev. KMETIJSKI PRIDELKI V DRIN-SKI BANOVINI Najmanjše cene za kmetijske pridelke zahteva kmetijska zbornica za drinsko banovino, ki je nedavno za ključila svoje zasedanje. Privilegira na izvozniška družba ki bo v krat kem imela konferenco o. vrednosti in količini letošnje žetve, naj stanje pretehta in potem določi najnižjo ceno, pod katero se poljedelski proizvodi ne bodo smeli prodajati. Obenem je zbornica sklenila, da bo pobirala za kritje svojih proračunskih stroškov 4% doklado za zemljiški davek. BEOGRAJSKI POLICAJI ZA MESTNE REVEŽE Posebno nabiralno akcijo za mest ne reveže so priredili na pravoslav. božič beograjski policaji in vsi višji in nižji uradniki policijske uprave. Vsak policaj je dobil svoj nabiralnik in pobiral od svojih prijateljev in pešcev na cestah prispevke. Vsega skupaj je bilo na poslu okrog 500 policijskih uslužbencev. Nabrani denar je potem občina ločeno od "zimske pomoči" podelila svojim občinskim revežem. tel s prodajo, da bi se izognil rizika in gnitja svojega pridelka. Prav zato pa je sedaj osredotočena pozornost vseh merodajnih činiteljev v to, da se sadjerejci posvete hranje-uju sadja v svežem stanju v zimske mesece, ker prav takrat' je na mnogih evropskih trgih največje povpraševanje po svežem sadju in sicer za mnogo višje cene kakor na jesen. Kraljica Marija obhajala svoj štirideseti rojstni dan Med svojimi najdražjimi je obhaja 9. januarja naša vzvišena kraljica Marija svoj štirideseti rojstni dan. Kot mlada romunska princesa je prišla k nam. Ni nas še poznala, ob strani svojega visokega soproga, blagega pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, pa nas je spoznala v dno duše in nas vzljubila. Težke ure je morala prestati, kelih grenkosti je morala izpiti do dna, ko so ji v Mar-seilleu zločinci ubili ljubljenega moža. Bolečino je prenesla z vzvišenim dostojanstvom. Vsa se je iz svoje globoke žalosti zatekla edinemu, kar ji je bilo še ostalo: skrbi za svoje tri sinove kraljeviče in skrbi za naš narod. Pod njenim modrim vodstvom dorašča naš mladi kralj Peter II., ki bo že kmalu prevzel v roke krmile naše velike, ponosne države. Njeno usmiljenja polno srce in njene dobre političnim nasprotnikom povzročili člani Mačkove "Hrvatske zaštite". Kakor je znano, je vlada pred kakimi tremi meseci izdala posebno uredbo, po kateri odgovarja občina, za vso škodo, ki bi jo iz političnih na gibov občani povzročili političnemu nasprotniku. Uredba pa dalje določa, da si lahko občina preskrbi nadomestilo za svoje stroške, če doseže, kdo so bili povzročitelji storjene škode. Večina takih primerov se je dogodilo na Hrvaškem. Tako se je zgodilo v Sisku, da je morala občina povrniti škodo nekemu članu JRZ, ki so mu mačkovci razbili hišo. Drug tak primer pa je škoda, ki jo je utrpel znani industrijalec iz Šiška, kateremu so politični nasprotniki razbili avtomobil. Občina je morala plačati din 20.000, nakar je vložil odškodninsko tožbo proti povzročiteljem škode. ZAGREB HOČE KRAJŠO ZVEZO S PLITVIČKIMI JEZERI Za skoro polovico krajšo zvezo s Plitviškimi jezeri se bori Zagreb. Nedavno so začeli trasirati novo železniško progo od Karlovca proti Slunju, ki se bo nadaljevala potem do Bihača. -1. aprila bo razpisana že licitacija za prvi del imenovane proge. Zagrebčani pa bi radi, da bi se od te proge odcepila še posebna železnica, ki bi stekla do Plitvic. Zagreb bi tako dobil mnogo krajšo zvezo s Pli-tvieami, ki so najbolj obiskan in najlepši predel na Hrvaškem. CEMENTNE TOVARNE USTAVILE OBRAT Cementne tovarne v okolici Splita so ustavile obrate in poslale na cesto okrog 1000 delavcev. Tovarne utemeljujejo ta sklep s pomanjkanjem naročil. Vse zaloge so polne, ter ima vsaka tovarna povprečno po 3000 vagonov cementa na zalogi. Iz svetovnih trgov, kamor je šel dalmatinski cement, je jugoslovansko blago iztisnila tuja konkurenca. ZA POVZDIGO IZVOZA SADJA IZ JUGOSLAVIJE Izvoz suhega in svežega sadja vseh vrst hočejo doseči naše državne in zasebne organizacije za izvoz v tujino. Zadnja leta se je izvoz sadja iz naše države precej povečal, vendar je šlo sveže sadje v promet le ob biratvi, kasneje pa le suho. Pokazalo pa se je, da bi sadjerejci zaslužili mnogo več, če bi mogli tudi v dneh okrog božiča pošiljati v tuje države sveža jabolka, sveže slive in sveže grozdje. Nekaterim krajem je bilo pomagano s tem, da je država dala denarne podpore za zgraditev večjih prostorov za čuvanje svežega sadja do zime doslej z izjemo nekaterih slovenskih krajev nikjer ni Razumljivo je, da so bile cene sadja »a jesen nizke, ker je sadjerejec hi roke lajšajo bedo siromakom, sence hudega odstirajo s terpečega naroda. Vsem nam velja njena ljubezen vsem nam je najboljša mati. Slovenski narod pa ji še posebej pošilja svoje iskrene čestitke, saj tako pogosto prihaja med nas s svojimi kra ljevskimi sinovi. Veliko dni je prebila med nami, naš narod jo je spoznal od blizu in jo vzljubil. Z vdano ljubeznijo se je oklepa, najboljšo mater in najmodrejšo gleda v njej ter si želi ob njenem rojstnem dnevu, da bi mu jo milostljivi Bog ohranil še dolgo, dolgo vrsto let, da bi bil deležen njene ljubezni in njene plemenite dobrote! Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen maršalatu dvora poslal brzojavno čestitko sledeče vsebine: "Prosim, da izvolite predložiti Nj. Vel. kraljici Mariji ob rojstnem dnevu iskrene čestitke vsega prebivalstva dravske banovine in moje ter na Najvišjem mestu tolmačite izraze neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju in domovini, obenem z najboljšimi željami za srečo in napredek visokega kraljevskega doma". Prav tako pa je došlo nešteto častitk iz drugih delov države. DELO NARODNE SKUPŠČINE PO VOLITVAH Vsakogar zanima najbolj vprašanje, kaj bo sedaj po volitvah. V tem oziru je precej jasno povedal francosko pisani list "Echo de Bel-grade" ki izhaja v Beogradu. Poročal je: Najprej bo vlada skupščini predložila državni proračun, ki se zanj najbolj mudi, ker mora do 1. a prila biti uzakonjen. Med tem bo moral biti najprej pretresen od fi nančnega odbora skupščine, nakar ga bo obravnaval plenum narodne skupščine. Nato pride pred senat, kjer ga bo najprej obravnaval finančni odbor senata, nato pa še plenum. Ko je vse to narejeno, se proračun potrdi od namesništva, nakar se razglasi v Službenih novinah. To vse mora biti do 1. aprila storjeno. Kakor poroča gori omenjeni list, pride za proračunnom na vrsto vprašanje novih samouprav, kolikor jih je mogoče izvesti brez revizije ustave. HRVAŠKE OBČINE SO MORALE POVRNITI ŠKODO Nekatere hrvaške občine so že morale povrniti škodo, ki so jo svojim IMENOVANJE NOVIH RAVNATELJEV IN NADZORNIKOV Okrožni urad za zavarovanje de lavcev v Ljubljani je dobil novo ravnateljstvo in novo nadzorstvo. Tudi bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je dobila novo ravnatelj stvo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. ÍKROJACNICA MOZETIČ s? | če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si k vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne f. bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše | mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji p ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke $ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih " tte dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ne sam! i0 S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires í x«-*: >:♦:< >:♦>: >»>' <«• >:♦:< v B c * 8 '4 n I 1 u $ ff '4 V ¡g y I Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, inozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem, nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ! ŽELODEC: ucadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE 5 30,— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Zborovanje kmetijske zbornice Kmetijska zbornica v Ljubljani je zasedala dva dni, in sicer dne 4. in 5 januarja ter je napravila mnogo va žnih sklepov za naš kmečki stan. Gle de izboljšanja našega šolstva je med drugim sklenjeno, naj bi se v učiteljišča sprejemali v prvi vrsti otroci kmečkih staršev, ki bi mogli bolj ra zumeti potrebe našega kmečkega človeka. Nadalje je Kmetijska zbornica izrekla zahtevo, naj se postava o ljudskih šolah spremeni ter naj bi v prihodnje pri šoli imele več besede krajevne samouprave. Ko se bo novi ljudskošolski zakon delal, naj se k sodelovanju pritegne tudi Kmetijska zbornica. V šolah naj se pouk o kmetijstvu potroji in se tudi na učiteljiščih uči. — Dalje je zbornica zahtevala, naj se takoj ustanovi na Sle venskem kmetijska srednja šola ter več kmetijskih nižjih šol. Tudi kmetijske in gospodinjske šole naj se preurede v sporazumu s Kmetijske zbornico. Dalje je Kmetijska zbornica sprožila važno vprašanje glede kmetijske zemlje. Od banske uprave je zahtevala, naj takoj sestavi odbor strokovnjakov, ki bodo s pomočjo kmetijskih zastopnikov začeli študirati kakovost zemlje, da se bo vedelo, kaj naj se na posameznih zemljiščih prideluje. Doslej to vprašanje pri nas ni prav nič obdelano, pa je močno potrebno, če hočemo naše kmetijstvo dvigniti. Važno vprašanje so iWijoracije. Na Slovenskem je le polovica zemlje take, da je spo sobna za kmetijstvo, pa še te je če trtina zamočvirjena. To naj odpravijo melioracije. Izračunano je, da bi to veljalo 300 milijonov. Napravi naj se načrt za 20 let, nakar naj se \ tem času to izpelje. Prav tako je Kmetijska zbornica obravnavala vprašanje gnojišč. Vsa izraba gnoja in pa zdravje v naših vaseh zahteva, da se čim prej omogoči, da bodo gno jišča vseh slovenskih kmetij vzorno urejena, S tem v zvezi je tudi zahteva, naj se cement, ki ga kmet potrebuje v te namene, poceni. — Važna je zahteva Kmetijske zbornice, naj se uvede kmečko zavarovanje za starost in onemoglost. Ker pa bi biic nemogoče izdati tako postavo, ki bi bila enako primerna za kmečke po trebe po vsej državi, je Kmetijska zbornica zahtevala, naj bi država izdala le okvirni zakon, nakar bi po tem banovina lahko izdala postavo, ki bi bila primerna za našega kmeta. — Za okrajne kmetijske odbore za,-hteva Kmetijska zbornica pravico, tía bi lahko postavljali redne letne pro račune, katere bi odobravala banska uprava. Dohodki bi se potem steka li i zdavčnih sredstev. Tako bi kmetijski odbori lahko mnogo storili za kmeta, med tem ko jim je sedaj nemogoče. — Kmetijska zbornica je zahtevala še, naj se olajšajo pogoji za lesno trgovino ter da se oblast čim prej loti vprašanja vodovoda v Beli Krajini. Na koncu je Kmetijska zbornica zahtevala, naj se njeno mnenje obvezno zasliši pri vseh postavah, ki prihajajo za kmeta v pc štev. Vsaka postava mora, preden je predložena poslancem, biti predložena Kmetijski zbornici. NOVO OKRAJNO SODIŠČE V BOSNI V mestecu Odžaku v Bosanski Po-savini bo v kratkem ustanovljene novo okrajno sodišče. Doslej so morali hoditi tamkajšnji prebivalci na sodišče v Bosanski Šabac, ki pa je zelo oddaljen. IZ KONFINACIJE SE JE VRNIL Pred kratkim se je vrnil iz kon-finacije gospod Branko Satler z Tolmina. ŠOLSKE KUHINJE V SAVSKI BANOVINI 24D šolskih kuhinj je ustanovil Rdeči križ v savski banovini. Največ šolskih kuhinj je v Hrvatskem Zagorju, v Liki in na Primorju. Ban-ska uprava v Zagrebu je za šolske kuhinje prispevala 500.000 dinarjev. V omenjenih 340 šolskih kuhinjah se prehranjuje okrog 14.000 otrok. DR. ALBIN BELAR UMRL t Na novega leta dan je umrl na svojem posestvu v Polomu pri Kočevju prof. dr. Albin Belar. Belar je zaslovel po znanstvenem svetu po svojih potresnih opazovanjih, za ka tere je v Gorjah pri Bledu uredil posebno potresno opazovalnico. Pokopali so ga v Ljubljani. \ SMRTNA KOSA 9. januarja je umrl v Ljubljani kamnoseški mojster in podjetnik A-lojzij Vodnik. Lani je še v polni moči praznoval 70-letnico rojstva začetek leta pa ga je napadla zahrbtna pljučnica, kateri je podlegel. Vodnik je že pred 30 leti postal markantna osebnost v našem domačem podjetništvu ter je sodeloval pri Ljubljanski kreditni banki, Združenih papirnicah in drugih gospodarskih podjetjih. Znan je bil kot velik mecen slovenske umetnosti ter velik podpornik Narodne galerije. V zasebnem življenju skromen je prav posebno podpiral karitativne ustanove, nje gova dela pa so zaslovela daleč čez meje naše ožje domovine. ŠAHOVSKI TURNIR V HASTING SU Na mednarodnem šahovskem turnirju v Ilastingsu je zmagal S za bo s 7 in pol točkami. Na drugem mestu je dr. Eu\ve s 6 in pol točke, na tretjem in četrtem mestu pa Landan in Pire s 6 točkami. Millner in Klein imata po 4 in pol točke, Golombels 4, Tliomas 2 in pol, Taylor 2 in Ser geant 1 in pol točke. ZAŠČITA PRODAJALCEV STROJEV Posebno uredbo za zaščito prodajalcev motornih vozil, poljedelskih in industrijskih strojev pripravlja naša vlada. Če se hoče pospešiti mo-torizacija je treba zaščititi prodajalca takih strojev, da ne bo oškodovan zaradi nepoštenih odjemalcev, ki so vzeli stroj na obroke, pa so ga potem -zastavili, nakar je bil prodaja lec proti brezvestnemu kupcu brez vsake pravne pomoči. Načrt nove u-redbe določa poseben register proda nih strojev vseh vrst pri okrajnih sodiščih. Prodajalec in kupec bosta morala dati kupno pogodbo registri rati pri okrajnem sodišču, v čigar o-kolišu živi prodajalec, in na sodišču, na čigar področju čivi kupec. Sodišča bodo vsako prodajo in vsak stroj registrirala v posebne sezname, ki bodo javni, torej vsakomur na razpolago. Na ta način brezvestni kupec ne bo mogel neovirano razpolagati s kupljenim avtomobilom ali strojem ali pa ga pod roko prodajati. Če bi se kupec ne držal predpisanih rokov za plačevanje obrokov, ima prodajalec pravico zahtevati od sodišča, da izvrši prisilno prodajo stroja ali avtomobila. Izkupiček od take prodaje se razdeli ta ko, da dobi prodajalec znesek, ki ga še terja, morebitni ostanek pa ostane kopcu. NAROČNIKI! Slovenskemu listu najlepše vošči- i te praznike in srečno Novo leto, če ¡ točno poravnate naročnino in mu pridobite novih naročnikov! KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdmvnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, žslodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Židje v Sarajevu Sarajevo, v decembru. 1 Svetovni dogodki zadnjih mesece vy alátetí dogodki, ki' ste1 posredno ali neposredno tičejo Židov, so odjeknili občutno tudi v Sarajevu. Tu živi 12.000 do 15.000 Židov, ki s strahom in skrbjo opazujejo dogodke po svetu in čakajo... Občutek, da niso varni nikjer, da so danes še pri nas doma, a ne vedo, kaj bo z njimi jutri, ta občutek zadnje čase mnogim od njih ne da spati. Morda je baš posledica tega dejstva, da so se začeli v zadnjem času iudi mali in neznatni med njimi zanimati «a politiko. V Sarajevu imamo dve vrsti Židov: one, ki so prišli v Bosno s severa, ali Aškenaze, in pa one, ki so prišli pred kakimi 500 leti iz Španije na Balkan in ki jim je turška vlada dovolila, da se naselijo v sedanji Bosni, kjer so takoj vzeli skoraj vso trgovino v svoje roke. To so Sefardí, ki so še zadržali svoj španjolski jezik, ki pa se sedaj mnogo razlikuje od pravega španskega jezika, ker se ni razvijal, temveč je ostal v teku stoletij popolnoma enak. izraze, ki temu jeziku manjkajo, si izposojuje-jo iz srbohrvaščine, pa imate včasih priliko slišati prav zanimivo iatov-ščino. Do najnovejše dobe so ti Židje živeli patriarhalno, bavili so se s trgovino in obrtjo, sicer pa so bili strogo ločeni od pripadnikov drugih ver. Celó Aškendi in Sefardí se niso mešali med seboj. Je namreč tudi med njimi neka mala razlika, ali bolj v obrednem jeziku kakor .'a v obredih samih. Zdaj je ta stroga ločenost ponehala in Židje obeh vrst se nemoteno može in ženijo med seboj. Stari se še strogo drže svojih navad in verskih predpisov: jedo samo "košer" t. j. ritualno, samo ono meso, ki ga zakolje poseben mesar, navadno je to posebej določeni rabin, na predpisan način. On mora namreč živali prerezati grlo z enim samim zamahom, čim potegne dvakrat, meso ni več "košer" in se sme prodajati samo nežidom. Meso se pred uporabo nasoli ter mora stati v soli najmanj dve uri, da "izvleče vso kri". Svinjina je seveda prepovedana v kakršnikoli obliki. To je Mojzesova prepoved, ki je bila za tedanje čase gotovo umestna. Danes, do imamo predpisan živinozdravni-ški pregled živine in mesa, je gotovo zastarela in neumestna. Za stare Žide pa je še vedno strogo zabranjeni "hadzir" (nečisto), dočim se mladina smeje in prav rada je tudi hadzir. Kako zelo je ta predsodek ukoreninjen med starejšim rodom, kaže naslednji primer: poznam staiejšc gospo, ki so ji nekoč "podvaiili" če-vabčiče i svinjine. Najprej jih ni inogla prehvaliti, ko pa je pozneje v Obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ ZA POMLAD iram nudim najmodernejšega blaga iz angleških tovarn. Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali. GAEMENDIA La Paternal — Buenos izvedela, zakaj so bili tako zelo dobri, ji je nenadoma postalo slabo, sfcim bog jo je kaznoval, ker je jedla hadzir. Židje tudi ne smejo mešati mesnih in mlečnih jedil. Celo posoda, v kateri se kuha in iz katere se jé, kako? tudi jedilni pribor je strogo ločen Ta prepoved povzroča sladkosnede-ženi cesto hude izkušnjave, ali pre-kršitev ni tako zelo težak greh. Ven dar stari ljudje ne bi po mesni jedi pokusili najmanj šest ur ničesar mlačnega, pa če bi se zgodilo ne vem kaj. In potem je še posebna posoda za "Pesah'' (Veliko noč). Vsaka hiša, ki količkaj zmore, jo ima. Če pa te posode nima, potem mora gospodinja za Pesah, to je onih 8 dni, ko v židovski hiši ne sme biti ne drobtinice kruha in ko se obrne vsak pre-dal in pomete, vso posodo dobro prekuhati v sodi, da je dovolj čista za praznične jedi. Te dni jedo samo nekvašen kruh in pa rumene (i? jajc, olja in moke) ter bele "macas". Beli so neke vrste jako tanki oblati, ki se zdrobe in uporabljajo namesto moke, ki je te dni tudi ne sme biti v čidovski hiši. Macas so iz posebne moke, zmlete iz pšenice, ki jo je še na polju blagoslovil rabin v ta namen. Za stare Žide velja še vedno pravilo, da brade ne smejo briti, temveč jo samo ostrižejo. Glavna skrb starih Židinj pa je, da srečno pomože hčere in oženijo sinove. "Človeku ni dobro samemu biti", to je zanje še vedno velika in važna resnica in '.'hiša brez moške glave" sploh ni hiša, saj žene brez moža še moliti ne smejo. Pa tudi mrliča ne morejo pokopati, če se ne zbere najmanj 1<1 pogrebcev, seveda moških. Žene sploh ne gredo za pogrebom. Tako stari. Mladi so že povsem drugi. Drže se starih predpisov in navad še doma, zaradi staršev. Izven hiše jedo vse, tudi "hadzir". Redki so med mladino, ki bi ne jedli vsega. Sploh so se, zlasti poslovno in v športu, povsem izenačili z drugimi, od nas se ločijo edino po tem da znajo bolje računati in bolj štediti ter mnogo bolje obrniti vsak dinar, finega pa se drže: redki so zakoni med Židi in drugoverci tudi danes. Posameznik med njimi zna biti simpatičen, vsi so v glavnem pozorni in obzirni. Če pa jih je več skupaj, utegnejo biti jako težki: glasni in hrupni se dobro zabavajo šele takrat, kadar vse odmeva. Moti nas zlasti ona njihova varčnost, ki pomeni za nas že dobro porcijo sko-posti. To, kako znajo računati in ravnati z denarjem, često naravnost preseneča. Vedno mislijo samo na svojo korist. Res pa je, da se znajdejo v življenju, kakor nihče drugi. Navadno precej nadarjeni, okretni, marljivi in stremuški imajo mnogo lastnosti, ki tudi nam ne bi škodile. Skromni so, dasi si privoščijo mar-sikako udobnost in kar je glavno: ne sramujejo se nobenega dela, seveda če le mogoče lahkega. Predvsem so trgovci, obrtniki in zadnje čase zavzemajo vedno bolj razne svobodno inteligenčne poklice. Lotijo pa se tudi posla, ki bi ga ne prevzel nihče drug: čez teden kriče po ulicah: "Staaaare stvaari, staare stvariii!" umazani, s svežnjem stare obleke na hrbtu ali starimi škrpeti preko rame, v roki star lestenec ali košaro 6tarih steklenic, — v soboto popoldne pa, ko je njihov praznik, se lepo oblečejo, nataknejo prstane s pravimi briljanti (zelo ljubijo nakit) in nihče bi v dobro oblečenem meščanu nt' spoznal kričača z ulice. So pač rojeni trgovci. Morda je njihova u-soda v teku stoletij še bolj poostrila in razvila njihove iz pradavivnc prirojene sposobnosti, v katerih jim je le malokdo od nas kos. V Sarajevu je, kolikor se da ugotoviti, najmanj 70% vsega kapitala v židov- skih rokah. Znana je anekdota, kako sta se Srb in Hrvat prepirala, čigavo je Sarajevo, pa ju je Žid, ki je slučajno slišal prepir, poslal v zemljiško knjigo gledat... Je sicer tudi precej revščine med njimi, ali nobenih beračev. So namreč zelo povezani med seboj. Njihova društva, tudi človekoljubna, zlasti ženska, so vzor pridnosti, delavnosti in požrtvovalnosti. Njihova varčnost pa gre tako daleč, da nosijo na grobove svojih umrlih — kamenčke namesto cvetja. Je pa na drugi strani tudi da bi sarajevsko gledališče, ki- res, na, prireditelji koncertov in podobno bridko občutili, če bi v Sarajevu ne bilo Židov. Njihova mladina postaja vedno bolj borbena. Posebno ona, ki se druži v "Kenu", omladinski organizaciji, ki vzgaja mlade cioniste. Tu se poleg hebrejščine in tjih jezikov uče zlasti narodne zgodovine. In iz vrsi te omladine izhajajo novi, često fanatični borci za cionizem. Tako počasi raste nov rod, ki mu ime "Žid" ni več znak verske pripadnosti, temveč vsak dan bolj narodnostni znak Zato zanje tudi zastareli verski predpisi niso več tako važni, oni po stajajo nacionalno zavedni Židje. Mladi cionisti gredo najprej na "ha-šaro", neke vrste delovni tabor, ki traja najmanj leto dni. Tu morajo pod najtršimi pogoji opravljati vse posle, zlasti poljedelske in obrtniške. To je zanje preizkušnja in samo oni, ki jo dobro prestane, sme potem v "obljubljeno deželo" — Palestino, na težko kolonizatorsko delo. Seveda, če dobi za to potrebni certifikat. Kaj pa jifi čaka v novi domovini, lahko čitamo vsak dan v listih. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Franc Kurinčič — Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES Dom likovne umetnosti kralja Petra I. v Zagrebu Italijanska afriška naseljevalna politika Stremljenje po gospodarski osamosvojitvi temelji zmeraj na obsež-bem prostoru za življenjske pogoje. Zato je odprla Italija svojemu narodu pota v kolonije. Nobeno golo naključje ni, da je istega dne, ko je bila raglašena Mussolinijeva politi, ka, zapustilo 20.000 italijanskih kmetov svojo italijansko domovino, da se naselijo v Libiji, kjer jim je vlada pripravila hiše in pa zemlji šča. Dne 1. novembra je odplulo bro-dovje devetih ladij s severnoitali-janskimi kmeti in družinami iz pri stanišča v Geiiovi in se je prihodnji dan združilo z nadaljnjimi šestimi ladjami, v katerih so bili naseljenci iz južne Italije, da se odpeljejo v no. vo libijsko domovino. Sam Mussolini je na vrhu Gaete pozdravljal to svojsko brodovje. Pomen tega posebnega, po državi organiziranega izseljevanja na debelo, je razviden že iz tega, da se je v dobi od 1911 do 1938, torej v 27 letih naselilo vsega «kupaj 120.000 Italijanov trajno v Libiji in je bilo med njimi 15.000 kmetov. Zdaj pa je le po pol letnih pripravah odrinilo v Afriko 1800 kmečkih družin z več ko 20.000 ose. bami kar na mah v afriško kolonijo in bodo njene severne pokrajine takoj tudi upravno spremenjene y i. talijanske province. Novi naseljenci kraji so deloma na severu Kire-najke, deloma pa na tripolitanski obali med Tripolisom in Misurato. Dne 23. aprila 1938 je sklenil italijanski ministrski svet, da bo drža-1 va izdala 500 milijonov lir za na. KROJACNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) /AV selitev omenjenih pokrajin. Guverner Libije, maršal Italo Balbo, se je koj lotil izvedbe tega načrta. Posta vili so osem vasi za priseljence: v vsaki vasi je cerkev, županski urad, šola, bolnišnica, pošta itd. Teh osem vasi obsega 1800 modernih kmečkih hiš za prav toliko kmečkih družin. VTasi imajo tudi izborile ceste, vod njake, vodovod in kanale. Vsaka kmečka hiša ima kuhinjo in tri preprosto opremljene sobe. Mimo tega je še peč za peko, dalje skedenj, hlev za konje in govedo, svinjak in vodnjak. V kuhinji bo dobila vsaka družina že zalogo moke, riža, teste, tiin, krompirja, olja in kisa. V hlevu jo že čakajo domače živali s krmo vred, v skednju stojita plug in brana in drugo potrebno poljedelsko o-rodje. K vsaki hiši spada zemljišče, ki je večje ali manjše, kakršna so pač tla, ali manj ali bolj rodovitna. V krajih, kjer imajo na leto malo dežja, dobijo naseljenci do 50 hektarov zemlje tam, kjer večkrat dežuje, pa po 30 hektarov; kjer so pa tla izredno rodovitna, pa le 10 hektarov. Kmetje bodo posejali in posadili, kakršna je pač zemlja, ali žito,, ali,krmo, ali ječmen; oljnata m mandeljnova drevesa, ali vinsko trto, sadno drevje ali zgodnjo zelenjavo. Vse naseljensko ozemlje je ie pripravljeno za saditev. V prvib petih letih bodo veljali kot najemniki "a mezzadria", polovični najemniki, kar pomeni, da bo pridelek razdelje na dva enaka d.ela: en del ostane kmetu, drugi del pa dobi or. ganizacija, ki je pripravila te vasi. Naseljenci bodo mogli stroške in denar za uporabljeni kapital odplačevali v obrokih, tako da bo vse plačano v 25 do 30 letih, in takrat postanejo lastniki hiše in dodeljene zemlje. V prvih letih bodo kmetje brezplačno prejemali navodila in tehnične pripomočke od posebnih državnih organov v času slabih le. tin pa dobijo denarno pomoč. Za prihodnja leto so že določena navodila za nadaljnje naseljevanje italijanskih kmetov v Libiji. Afriške pokrajine'naj čimprej nudijo dovolj življenjskih prilik odvisnemu italijanskemu prebivalstvu. Politični namen te naseljevalne poltike pa je predvsem ta, da se Italija s svojim ljudstvom razširi in utrdi na tako imenovanem afriškem ozemlju — "Quarta Sponda" —, to je med Tu-nisom in Egiptom. Razen v te zgoraj omenjene kraje, se ljudje trumoma selijo tudi v Abesinijo, med katerimi je tudi precej naših rojakov. Dvoumno "Ko sem te vzela, si mi obljubil, da boš z malim zadovoljen. A sedaj tiisi z ničemer zadovoljen." — "No, torej!" KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 CON FRIO, CON CALOR B E B QUILMES ¡LO MEJOR! Pozor Rojaki! Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal rasni m.: Trgovina čev liev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL Tudi onstran Mure je slovenska zemlja. Za svojo narodno dolžnost sem si •štel, da spoznam vso slovensko zem-•jo. Zato sem jo prehodil po dolgem in počez po Kranjskem in Štajerskem. Šel sem na Kum in na Sveto Jero. na Stol, Grintavec, na Triglav in na Kepo, da bi si še od zgoraj ogledal lepo Koroško tudi iz višine. — Potoval sem po Krasu, Vipavskem, po Tolminskem in Istri. Poroma) na Sveto rogoro in na Svete Višarje, da sem videl tudi kos Rezije... Ostala je še samo Slovenska krajina. Spominjal sem se Bajloveev in Je-ričev, ki so bili moji šolski tovariši, dobri fantje, ki smo jih kar objeli, ko so prišli med nas Kranjce tam od daljne Mure... Vedno sem želel, da moram tudi v Prekmurje, pa četudi samo za pol u-re, da bom videl tudi tisti košček slovenske zemlje, ki nam je bil kakor zgubljeni sin... ki je bil tisoč let zgubljen, pa je bil spet najden... Skozi Slovenske gorice sem krenil. Gori od Jeruzalema, ki mogočno kraljuje čez vinorodne gorice so mi iskale oči tja naprej. V nedogled se širi ravnina na vzhod, na severu pa rastejo tam daleč nekje ponižna go rička brda... Vstopil sem v vlak, ki teče iz Maribora ravno v Mursko Soboto. Tam onstran Ormoža že se poslovi oci Drave in zavije na levo. Kar hitre slišiš, da kliče Ivanjkovce in še malo, že je za tabo tudi Ljutomer ir-za tabo so Slovenske gorice, pred ta bo pa spet širno polje. Le malo po stane vlak na ražhodišču železne ceste, kakor da se hoče še enkrat od ločiti, ali naj gre na levo v Radenct in naprej v nemško Radgono, ali p" naj se spusti kar naravnost po novi progi čez zeleno Muro v Slovensko krajino. Sredi polja sem se poslovil od železnega konja. Gori na levo se skriva med drevjem slavni Veržaj, tam ot strani pa tiho kraljuje ponosna zgradba salezijanskega zavoda. Tji me je vodila prva pot, da obiščeni prijatelja iz Bele krajine, Metličai u Jožeta Simčiča, ki je kot 22 letev) fant stopil v oni zavod, da bi postu duhovnik. Zelo je bil vesel Simčič mojega nepričakovanega obiska. In popoldne? Ali uganeš Jože kam bi rad? V Veržej, brez dvoma, je bil takej na jasnem Jože. To se razume, da ne bi hotel mimo tega mesta, ki je doživelo liunske, o-berske in turške čase in kjer je ži vel Štefan Ropoša, ki je bil strah roparskim Krucem. Saj zgodovina tega kraja je dolga in pisana. Toda še naprej me žene! Torej na Muro. Saj prav takoj za Veržejem je njena struga. In še naprej bi rad. Tudi čez Muro bi hotel, da tudi na Prekmursko do vsaj stopim, ker že ne bom imel časa, da se zadržim kaj več. Tiho je sanjala Mura med vrbami. Ponižna — skromna. Kje pa je reka, sem iskal. Vse na široko so zelenele vrbe, daleč tam nekje je bilo videti skozi vrbje ogrodje mosta, s katerim so pred nekaj leti zvezali Prekmurje z materinsko Slovenijo. Tiho je sanjala zastajajoča voda med vrbami, a tam dalje je njei a pesem postajala že bolj slišna. Da, tedaj sem spoznal. Mura je še neukročena sila narave. Sedaj tiho in pokojno hiti po tej strugi, ki blesti pred menoj, pred nekaj leti pa je brzela kdo ve kje tam dalje ali pa že za mojim hrbtom. Potuhnjena voda je, ki so jo Nemci pošiljali, da je delila Slavine sinove na dvoje in so enim stopali za vrat Nemci, drugim pa Ogri. Ih kadar so poskusili zgraditi most, pridrvela je Mura in po medla delo človeških rok. In ko je njen naliv oddrvel naprej, je bila njena struga kdo ve kje v stran od njene prejšnje poti. Zato je skozi stoletja moral biti le brodnik, ki je vezal oba bregova, Kaj je bilo rajni Avstriji mar zveze med Slovensko krajino in slovenskim Štajerjem! - Še manj pa so si želeli tega Ogri, ki so strogo prepo vedovali slovenskemu tisku vstop v Prekmurje. Visoko nad reko se pne ogrodje lnostu, ki nosi vlak v Slovensko krajino in previdno pušča na levi in desni dovolj prehodov med svojimi nasipi, da more zdivjana reka najti prosto pot, kadar divja v velikih nalivih, ki se razlije kot morje in vali s seboj s korenino izruvane jegnjedi in mline, ki jih je utrgala gori nekje. Mirno je žuborela zelena Mura pod mostom. Tam onstran vode pa se je pokojno širila prekmurska planjava, tista dežela, ki je dala pro strana polja davnim prednikom sedanjega rodu, panonskim Slovencem, ki so že pred davnim tisočlet jem zastavili svoje drevo, svoj plug da so si pridelali kruha. Prostrana je bila nekoč v sivi davnini ta domovina panonskih Slovencev, vse tja v ogersko nižino je se gala in tam ob Blatnem jezeru je i mela svoje središče, kjer sta našla odprto misijonsko polje naša apostola na dvoru kneza Koclja v Blato-gradu ob Blatnem jezeru, kateremu niti danes Ogri še niso mogli vzeti slovenskega vonja, ker ga imenujejo "Balaton". Tamkaj sta zastavila svoje delo brata Ciril in Metod. Nemilo je teki;; zgodovina čez našo zemljo; od nekdaj prostrane slovenske Panonije je ostal le še mal del in to je tale deželica — Slovenska krajina, na kateri je slovevenski človek kljuboval vsem krutostim časa in je doživel, da je stekla železna cesta ee>: Muro in ga zvezala z materjo Slovenijo in Jugoslavijo. * 7 let je tega, ko sem stopal čez Muro. Rad bi stopal dalje. Tjakaj med prekmurskimi brezami, tja do ponižnih prekmurskih domov, nabranih okrog bele cerkvice... Saj jo podoba prav taka, kot jo dajo slovenske vasi povsod. Ostal je človeku prav isti obraz kot ga nosimo osti-, li Slovenci, le beseda njegova je hodila samosvojo pot, ker so bili za branjeni vsi kulturni stiki s Slovenijo. Toda kljub vsemu je ostal Prek murec Slovenec in celo trd Slovenec, kar so tudi jasno povedali onega lata, ko se jih je zbralo 20.000 da so vsemu svetu na glas povedali, da niso ne Ogri, da niso ne "Toti", pa tudi ne Hrvati, temveč Slovenci in srečni s svojimi sorojaki v skupili domovini Jugoslaviji. * Tamkaj skromno čaka železniška postajica Dokležovje. Toda že je pi-skal vlak semkaj od M. Sobote in mi ni več pustil časa, da bi užival lepoto Slovenske krajine, zakaj treba je bilo domov. * Letos mine že 20 let, odkar Mura ne loči več Prekmurja, marveč ga druži s Slovenijo 19, zato danes 110 čejo več "Prekmurja", marveč da nes je postala "Slovenska krajina", da že s svojim imenom celemu svetu priča, čigava je ona sveta zemlja, lpmor s toliko ljubeznijo hitijo že lje in sanje tistih, ki jih je življenje zaneslo v daljni tuji svet. Mehka, pesniška je duša naših bratov, ki jim je zibel tekla onstran Mure, zato razumemo njihovo željo, da na čim lepši način proslave zgodovinski dogodek, ko so doživeli dan svoje narodne svobode s svojimi bra- ti Soslovenei. 12. februarja popoldne bodo i&la-vili dvajsetletnico onih velikih dni in gotovo ni zavednega;1 Slovenca, kateri se tisti dan nebi vzdignil, da pohiti — ne čez Muro, pač pa če2 Riachuelo, tja na Avellanedo, kjer se bo z vso svečanostjo vršila prosb-va dvajsetletnice Slovenskega Prekmurja. Tisočlet so čakali, niso postali ma-lodušni. Pa bo mati Slovenija čakala še, in tudi dočakala bo, da se bode podrli plotovi in premostili prepadi, ki so nas raztrgali na boleče kose in se združili vsi Slovenci "pod streho hiše ene". Hladnik Janez CERKVENI VESTNIK 29. jan. Maša na Paternalu za Simona Melinc. Molitve na Paternalu. 5. febr. Nova Maša na Paternalu. Popoldne ob 4.30 molitve tudi na Paternalu. 12. febr. Ponovitev nove maše na Avellanedi. * Nova maša je velik dogodek. Saj je bil doma dan nepopisnega veselja za vso okolico, kadar je doživela to srečo, da je stopil prvič pred olt-tar eden izmed sovaščanov; mlad fant, ki se je dal Bogu, da bo živel za zveličanje duš. Odrekel se je svetni ljubezni po kateri drugi ustvarjajo lastne družine, zato da bi bilo njegovo srce celo dano skrbi, kako gojiti družino božjih otrok v pripravi na srečno večnost... Mlaji so stali, zvonovi so peli, množice so vrvele, vsi so želeli biti deležni novomašnikovega blagoslova in njegove molitve, vsi dobiti vsaj podobico za spomin. Tukaj ne moremo tako slovesno praznovati tega velikega dogodka, a vseeno naj bo ta dan, dan duhovnega veselja za vse Slovence, ko stopa pred oltar naš sobrat: Vladimir Zmet, ki je končal svoje bogoslovne študije v Cordobi. S slovesnostjo samo so združeni tudi stroški. Upam, da boste rade volje doprinesli vsi dobri rojaki svoj mal prispevek, s katerim bomo mogli darovati novomašniku tudi kak lep spomin. Spored svečanosti: Ob 10 uri slovesen uhod s pozdravom novomašniku. Pevci zapojo: "Novi mašnik bod' pozdravljen". Nato podeli Novomašnik svoj bla gosi o v. Sledi govor, ki ga bo imel g. Doktoric. • v ■ rBisa Nato bo .."ofer", kakor je vedno v navadi ob taki priliki. Vgateipok»ži svoj prispevek, poljubi relikvije iu dobi spominsko podobico. Skozi zakristijo bodo stopali verniki na dvorišče in nato spet nazaj v cerkev pri glavnem vhodu. Po maši se vrši obed. Če bi kdo dobrohotno mogel prispevati kaj s kakim namiznim darom, bodisi z jedjo, pijačo ali s cvetjem, naj prinese kar v šolo in izroči sestram (Paz Soldán 4924). Tudi popoldanska pobožnost se bo vršila ta dan z veliko svečanostjo, da bodo tudi tisti deležni svečanosti, katerim ni mogoče priti dopoldne. Hladnik Janez VLADIMIR ZMET, NOVOMAŠNIK Vladimir Zmet, letošnji naš novomašnik je bil rojen 1. 11. julija 1911 v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Oče njegov je bil Josip Zmet, doma v Vitovelj 11a Vipavskem, mati Apolo-nija Turk pa je bila doma iz Logat ca. Očeta je vzela vojska. Ostal je v Romuniji. Mati živi sedaj v Subotlci v Vojvodini. Novomašnik ima šest bratov in sester, ki so večinoma mlajši od njega. Prvo mladost so preživeli v Kranju, kjer je Vladimir študiral do 4 gimnazije. Nato je stopil k Salezijancem. V Ameriko je prišel leta 1928. Letos je dokončal svoje šole in bo Slo vencem botovo v veliko veselje redki dogodek, da smo doživeli v take daljni deželi lepo slovesnost nove maše, katero nam bo zapel 5. februarja na Paternalu (Av. del Campo 1653) ob 10 uri. 12. febr. bo pa ponovitev te lepe slovesnosti na Avellanedi. Manuel Estevez 630. ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 124 — jaz? — vpraša mladenič. Ta mladi poročnik je bil Nemec, ki je prišel s svojimi starši v Rusijo še kot deček. Njegov oče je bil znamenit učenjak, slaven geograf, ki ga je carica Katarina poklicala v Rusijo- Tako je njegov sin Amold prišel v kadetsko šolo, ker pa ga je carica protežirala, se mu je kmalu posrečilo stopiti v gardo, kamor so imeli dostop samo sinovi ruskih plemiških rodbin Čeprav je Amold že dolgo živel v družbi, ki je že davno izgubila čut za pravico, v družbi, ki ni razlikovala, kaj je dobro in kaj slabo, vendar ni pozabil svoje dobre vzgoje. Ko mu je grof Gregor Orlov, njegov admiral, povedal za kaj gre, se NiU je kri v žilah skoraj ustavila Katarinine tekmovalke ni poznal, čeprav jo je smatral za sleparko. Vendar se mu je smilila. Žal mu je bilo deklice, katero bodo tako ostudno Prevarali. Ko mu je grof Orlov povedal, da Rji je izbral, da bo igral eno glavah ulog, v tej lopovski komediji, fnu je postalo tesno pri srcu in mlad Poročnik je ponovil svoje vprašanje: ■— Mene ste izbrali? — Da, moj dragi poročink. Kajneda, vi ste Nemec? Slišal sem, da J^ajo Nemci deklicam izvrstno zmesti glave. Pravijo, da so strokovni v tej stvari. — Vidite, moje Načelo je, da je treba žensko s silo dobiti v svoje pesti. Zgrabiti jo jb treba in stisniti k sebi in — moja Je Angleži kupujejo žene z denar- — Francozi si jih pridobivajo 8 svojo vljudnostjo. — Šved si jo zna pridobiti s svojo melanholijo. Špa-njolec s svojo ognjevitostjo, Italijan s svojo ljubosumnostjo, Turek pa si jo da kar enostavno prenesti v svoj harem — Vaša narav bo svojila vsako deklico ! Zato boste vi moj najboljši glasnik! Zakaj ste pa pordečili? Saj ste vendar poročnik! Arnold vstane in se molče prikloni. Kaj naj bi storil? Arnold je bil admiralov adjutant. Moral ga je ubogati. Pred seboj je imel še lepo in odlično karijero in in ni smel storiti ničesar, s čemer bi zapravil naklonjenost mogočnega grofa Orlova. Hotel je oditi, grof pa ga je pri-držal. — Dragi poročnik, ostanite samo še trenutek, — reče grof Gregor Or lov in se nasmehne. —- Dobro bi bilo, če bi zvedeli kaj podrobnega o oni mladi grofici Pineberg, radi katere prebdi naša carica marsikatero noč. Srečen slučaj nam je pripeljal naproti s truplom doževega sina tudi oba živa Benečana. — Na krovu se nahajata gondolie-re in njegova ljubica, neka lepa, rde-čelasa žena, ki je morda vredna, da bi se človek z njo malo pozabaval. — Kaj mislite o njej? — Visokost, nikdar nisem videl še lepše žene, — odvrne mladi poročnik in pordeči. — Njen obraz je prekrasen in pravkar premisl-jáiítV kje sem ta 0-braz že videl. — Najbrž je bilo v Ru-Rj j¡ ¿k. Toda ne! Mlada Benečanka je podobna ruski dami. Nemogoče! — Ali pa se je deklica že osvestila? — Še ne, visokost! Zdravnik si pravkar prizadeva, da bi ji pomagal. Zdravnik pravi, da ni nobene nevarnosti, da pa je pretrpela hud živčni napad! — To pa prav rad verjamem! — odvrne grof Orlov. — Gondoliere jo je nosil več kakor pol ure na svojem hrbtu sredi ogromnih valov. — Kaj pa gondoliere? — vpraša Gregor Orlov po kratkem molku. — Njemu je dobro. Okrepčal se ,ie z jedjo in s pijačo, obleke pa ni hotel sprejeti. Zdi se mi, da je zelo ponosen na svojo benečansko nošo. — Poklicali ga bomo. Ta gondoliere pozna prav gotovo razmere v Benetkah. Zdi se mi, da pozna celo me sto. — Vprašali ga bomo, če pozna grofico Pineberg. Grof Orlov pozvoni. Ko je mornar vstopil, mu je Orlov zapovedal naj pripelje gondolierja. Čez nekaj trenutkov je stal Gia-nettino pred obema častnikoma, ka terili pozlačene uiforme niso prav nič delovale nanj. Smelo je motril oba častnika, kakor da bi jima hotel reči: — Kaj sta vidva napram meni? ; Jaz sem svoboden — vidva pa sta sluge, sužnja, ki nosita lakajsko uniformo svoje carice! Kako se imenujete? — vpraša Orlov. — Gianettino, signor! — Gianettino? Najbrž pa imaš š? kakšno drugo ime! — Ne, signor! Imenujem se Gianettino, če me pa v Benetkah drugače imenujejo, mi pravijo "lepi Gianettino!" — Kaj pa voje rodbinsko ime? — Ni vsakdo tako srečen, da bi bil član rodbine. Jaz sem samo poznal samo svojo mater in sestro. Oce je še pravočasno pobegnil. Tudi moj oče je bil eden izmed tistih, ki nosijo pozlačene uniforme kakor tudi vi! — Prijatelj, vi ste pa precej predrzni ! — Benečan sem, signor! — Ali ste vsi takšni v tej repu- bliki? ¡ ;> — Vsi — če gre za to, da je treba braniti svobodo! — Prijatelj, slabo bi se vam godilo, če bi tako govorili v naši care-vini. Pri nas nimajo podložni nobene besede! — Zato pa sem jaz svoboden Benečan ! Pri nas nimamo podložnih! Sicer pa, kakšen izraz je prav za prav to? Kdo je komu podložen? Kdo je vaš narod dal pod oblast carici? — je ponosno odvrnil Gianettino. — Mi smo svobodni meščani in pojem besede podložen, nam je neznan. — Pustimo to! Nisem vas radi tega poklical, prijatelj, — reče Orlov, ko je videl, da je naletel na čisto drugačnega človeka, kakršni so vsi tisti, ki so bili navajeni ruskega go-spodstva. Komu ste zadnje čase služili? — Doževemu sinu Francescu Ar-inidoru! — Ah, onemu, ki leži sedaj mrtev ha krovu? — Da. — Tedaj poznate prav gotovo beneško odlično družbo, kajneda? — Poznam odličnjake, to se pravi tiste, ki nosijo bogata oblačila in tiste, ki hodijo v cunjah. Poznam lopove, ki nosijo bogate obleke, poznani pa tudi poštene in plemenite ljudi, ki so oblečeni v ponošene in raztrgane obleke. Poznam vse Benetke, signor! — Gianettino, vi veste, da smo vas rešili strašne smrti v morskih valovih. Brez naše pomoči bi bili gotovo utonili. Upam, da se boste izkazali hvaležnega! — Samo po sebi umevno, signoi. Ali naj bi krmaril, dokler ne bo ladja prispela v naše pristanišče ? Opazil sem namreč, da se vaš krmar ne razume kdo ve kako na svoj posel. — če bo tako nadaljeval, bo brez dvoma nasedel in udaril z ladjo ob skale, ki se imenujejo "vražji otoki". — Tudi pri tem bi nam lahko pomagali, toda pozneje. Sedaj mi pa povejte, ali bi si hoteli zaslužiti nekaj zlatnikov? — Signor, ne sovražim denarja, vendar pa name prav nič ne deluje. Denar ima vrednost za tistega, ki bi si rad kaj kupil. Meni pa izredno ugaja tudi suhi kruh, jem marone, kadar pa sem žejen, se spravim nad sočne pomaranče. Da, če bi si hotel •/. denarjem kupiti ljubezen! — Toda vidite, signor, tega mi ni treba! — Tudi brez denarja sem dobil najlepšo ženo Evrope! — Ah, to je najbrž ona mlada, rdečelasa deklica, ki smo jo rešili iz valov? — vpraša grof Orlov. — Da, signor, 011a je moja, — moja! Njegove oči so se tako čudno svetile — da sta se oba častnika nehote umaknila korak nazaj. Ha, ta mladenič je bil pravcati demon! — Pustite to, — nadaljuje grof Gregor Orlov, ki si ni mogel raztol-inačiti neprijaznega obnašanja tega mladega beneškega gondolierja. Ne bova govorila o vaši ljubici, temveč o ženi, ki nas zanima! O njeni lepoti so mi že mnogo pripovedovali! — To, kar bova govorila sedaj, bo ostalo med nama, seveda? — Signor, gondoliere zna molčati! — odvrne Gianettino. — Če bi hotel počenčati vse, kar sem že slišal, ko sem vozil odlične ljudi na morje, bi lahko napisal debelo knjigo. Gianettino pa ni podlež! — Dobro torej! — Vi boste molčali! — Povejte mi, ali poznate v Benetkah neko grofico Pineberg? Gianettino je stal pred grofom Or- SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ PO DOMAČEM KRAJU SE NAM TOŽI Francek, ki je pred dvemi leti pri šel z mamico v Argentino, se je zad-nje dni držal prav žalostno, da je za čelo mamico skrbeti ter ga je od strani opazovala kaj mu je. Poseda) je po samotnih prostorih in upira) misli nekam daleč, daleč. V skrbeh se mu je približala mamica in ga je vprašala; kaj se mu je pripetilo. Francek najprej ni hotel nič povedati, ker se je bal, da bi užalil svo jo dobro mamico. A ker je le silila vanj, ji je razodel svojo žalost ta ko-le: "Ko smo bili še doma in nam je tata pisal iz Argentine, kar ti jc vsakokrat privabilo solze, meni pa veliko veselje, ker mi je tata poslal pozdrave, si mi vedno pravila v ka ko lepi deželi je naš tata. Se spominjaš kako si mi rekla; še malo potrpi, pa bomo kmalu odšli iz tega go lega Krasa v lepo rodovitno Argentino. Tam so lepi kraji in burja ne piše tako mučno kot pri nas. Kolikokrat se spomnim Tvojih besedi, mamica, a čim delj gledam v to zemljo, boJj čudna se mi zdi. Tukaj vidim samo tlakovane ceste, ki so ena priča, da bi tudi tukaj rasla drevesa drugi podobne. Včasih kak park, ki če bi jih vsadili. Drugega pa res ni. Ko smo se zadnjič peljali nekoliko iz mesta smo pa videli ožgano poije, na katerem se je sprehajalo par krav. Veter pa vzdigoval oblake prahu. Oh, mama, kolikokrat se spomnim našega golega Krasa. On mi je pri-rastel na srce in on mi dela sedaj žalostne dneve, še posebno pa od tistega dne, ko nam je Bog vzel ljubega očeta in sem slišal, da si rekla, da se ne bomo nikdar več vrnili. Z našega ljubega Krasa sem videl krasno Jadransko morje, ko sem se ozrl nazaj po krasne Julijske Alpe. Očak Čavei' mi je bil najbližji in se mi je zdel kot najboljši prijatelj. Na zapadu Furlanska nižina, kjer je svoječasno divjala svetovna vojna. Na vzhodu Jugoslavija, od katere so se tako radi razgovarjali naši sosedje. Vse to mama mi prihaja vsak dan pred oči in pa prijatelji, katere sem pustil doma. Oh, kako jim zavidam, da lahko uživajo to krasoto, dočim sem jaz zaprt med velemestne stene. Ko smo ob nedeljah šli k maši na bližnji griček, smo vi- Mladinski kotiček deli še dalje, prav do Triglava in Snežnika. Tukaj je pa nedelja za nedeljo, pa niti cerkve ne vidim, kaj šele gore in prekrasne borove gozdove. Vse to mama boli in zame mladega dečka, ki imam komaj 14 let, mislim, da ni mladosti, brez tistih dragih mladostnih prijateljev". Mama je poslušala Franceta z vso skrbjo. Pred njo se je ta krasna slika, katero je Francek z občutkom o-pisoval, z vso svojo krasno resničnostjo razgrnila. Tudi ona je občutila, da ji nekaj manjka. Posebno pa odkar ji je ljubljeni mož in oče Francetov umrl. Ugibala je kaj je temu vzrok, a ni nikdar prišla k pravi rešitvi. Sedaj se ji pa zdi, da ji je Francek odprl stran, na kateri vidi natančno, kaj jimanjka. Doma so sorodniki, sosedje prijatelji. Doma je hladna senca, v kateri je zažarela njena prva ljubezen iz katere se je rodil Francek, ki je sedaj njeno največje veselje na svetu. Videti še enkrat prekrasne stezice, po katerih je vsa blažena hodila z rajnim. Vse bi še enkrat doživela, samo stopiti treba na staro poznano stezo. Prav ima Francek, tam je naš dom. Nazaj, nazaj, kamor smo pustili naša mlada leta. Nazaj, da se umiri srce. "Prav imaš France" je spregovorila mamica, ko dobimo denar ali ga zaslužimo, se bo omtakoj odpravili domov!" Francu je nekoliko odleglo, ko je slišal mamine besede, postal je nekam bolj vesel. Drugi dan so ga pa začele moriti misli kje dobiti toliko denarja. Mama zasluži le toliko kolikor potrebujeta za hrano in stanovanje. Ostati bo treba torej v tujini in samo z žalostnim srcem misliti na drago domovino. Oh, kako kruta je izseljenčeva usoda. X. Anton Aškerc: ČUJ, VETER PIŠE RAZDIVJAN..., Čuj, veter piše razdivjan... črez tuje zemlje cvetno plan. .. To ni vihár, ni piš vetrov — lo glas nemirnih je duhóv Pradedov to glasovi so, pradedov to duhovi so... Vzdihujejo in jočejo, črez dol in goro stočejo: 'Kjerkoli sonce sije tod, naš nékdaj je prebival rod. Premehki pač mi bili smo, da zemljo-mu pustili smo... Tedaj pa je nasilnik naš nod jarenY vpognil tilnik naš ... " * To pesem je zložil pesnik Anton Ašekrc okrog leta 1890. da na ta način nekako opraviči tedanji rod, kateri se je dobro začel zavedati suženjstva pod avstrijskimi Nemci. To ga ie močno bolelo, zato je bil med prvimi borci za slovensko neodvisnost. Ke:~ je preveč ljubil svoj narod, je moral mnogo pretrpeti tudi od lastnih bratov. Vendar ni v borbi obupal. Nekoliko let pozneje, okoli 1896. jo bil narodni pokret že tako močan, da je Aškerc stopil v javnost z naslednjo, jako značilno pesnitvijo, katero starejši rod dobro pozna. Ker pa je tudi sedaj aktualna jo prinašamo našim malčkom, da jo ohranijo v svojih srcih, premišljujoč, kake so se naši dedje in pradedje borili za svobodo svojega naroda. Žalibog, da je še velik del Slovencev pod tujčevo peto. Zato je potrebno, da se novi rod vzgoji v novem duhu, kateri naj bo vedno pripravljen žrtvovati se za narodno stvar, tako kot so se žrtvovali naši predniki. X. Naš veliki pesnik in pisatelj Iva» Cankar je rekel o svobodi tako-le: Svoboda je prosta kraljica, Njen dom ni v hudobnih strasteh, V tiranstvu ne, ne v farizejstvu — Njen dom je pri srečnih ljudeh. / Kdor skrival pod plaščem svobode •Te svoje nevredne strasti, Ta v žalostni tesni temnici . naj pravo svobodo časti. MI VSTAJAMO! Mi vstajamo ln — vas je strah? Pokáj takó hrumite! Slovana se bojite? Teži Vam dušo huda vest? in vest vam stiska jezno pest? Bojite se — osvete od množice neštete? Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi vstajamo gotovo v življenje svetlo, novo. Nič več ni drag nam spanja mrak, na delo vodi nas korak: noč temna je za nami, svobode svit nas drami. Mi vstajamo... Poslednji čas! Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči, če tudi smo pozni, mladi; Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je — mladine. Mi vstajamo, mi vstajamo! Če še takó hrumite, če še tako kričite! Po kaj tako jezite se? Nas morda res bojite se? — Napredek in prosveta to naša bo osveta! Poplava v provinci Cordobi Jugoslovanski parnik "Galeb" Umetniško steklarstvo na češyoslovaškem lovimA— Zaprl je oči. Če bi ne bil tega stori), bi bil Orlov opazil čuden plamen v njih. Rusi so torej prišli radi nje — radi one grofice, ki je bila še vedno onesveščena? — Prišli so radi te žene, za katero bi Gianettino brez pomisleka žrtvoval svoje življenje? — — Sedaj moram biti pameten, — pomisli Gianettino. — Sklenil je, da ne bo niti z eno besedico izdal grofice Pineberg in da bo deklico na krovu izdajal za svojo zaročenko. — Torej, prijatelj, — ponovi grof Gregor Orlov, — ali poznate grofi co Pineberg? —Kdo vendar ne pozna grofice? — reče Gianettino. — Grofica je odlična dama; v Benetkah živi v pa lači Trientino! Ima svoje lastne konje in kočijo! Zanjo nima zlato nič večje vrednosti, kakor svinec v mojih rokah, kadar pa se smehlja, leže ob njenih nogah najodličnejši kava-lir ji! — Ali je zares tako lepa? — Zelo lepa je! — vzklikne Gianettino. — Tako je lepa — kako naj bi vam povedal, — kakor moja nevesta, to pa ne pomeni malo, če pri merja gondoliere svojo ljubljeno « katero drugo ženo! Grof Orlov se nasmehne. Ta pre drzni mladenič mu je ugajal. Orlov ni maral ljudi, ki so bili ponižni. Ljubil je tiste, ki so odkritosrčr" govorili. — Grofica stanuje torej v palači Trientino? — Ali prireja tudi svečanosti? — Zelo pogosto, signor! Mnogokrat se zbere pri njej napodličnejša družba. Vsi kavalirji iz Benetk, Genove, Rima, Florenee, Milana, Turi-na, Bologne in iz mnogih drugih mest prihajajo, da prisostvujejo njenim prekrasnim večerom. Francoski in angleški odposlanik sta njena najboljša prijatelja! — Grofica je torej zelo bogata, mar ne? — Lepotica ima vedno toliko, kolikor si želi sama imeti! — Vi torej mislite, da sprejema darove od moških? — Za vraga! Kdo je to rekel? — vzklikne Gianettino, stisne pesti in jih dvigne ter se sovražno postavi pred Orlova. — Kdo si drzne žaliti grofico Pineberg? Kdo bi jo rad oblatil, omadeževal njeno čast? — Nikomur bi ne svetoval, da bi žalil grofico! Ta lepotica, ima v Benetkah mnogo prijateljev, ki bi vsako žalitev maščevali v krvjo! Signor opozarjani vas na to! Pri nas je še vedno v navadi krvava osveta. Kdcr razžali mojega prijatelja, ga bom jaz ubil, kdor pa razžali mene, bo kaznovan od mojih tovarišev! Taka je ta stvar! Radi tega je ostal pri nas že marsikateri tujec. Kupil si je majhno hišico — na beneškem pokopališču ! — Veni! Vi ste ognjevit narod! -reče Gregor Orlov. — Vi vidite vsa ko stvar v čisto drugačni luči kakoi drugi ljudje! Orlov je spoznal, da od mladega gondolierja jie bo zvedel tistega, kai bi tako rad zvedel, j Orlov je vzel iz žepa svojo listni j co in izročil Benečanu nekaj zlatnikov. Gianettino je sprejel denar in se priklonil. Grof pa mu je sedaj rekel: — Gianettino, ali je bila gondola, ki se je danes potopila, vaša last? — Ne, signor, gondola je bila last Francesoa Armidora, doževega sina. — Ali pa imaš tudi ti svojo gon dolo? — Imam jo, signor! Moja gondola je ena izmed najlepših v Benetkah! — Tedaj me boš prevažal, ko se bom mudil v Benetkah! Dobro te bom plačal, ker potrebujem zaneslji- vega in spretnega človeka. V očeh črnolasega mladeniča se je nekaj zasvetilo. — Signor admiral, hvala vam za vašo ponudbo, — reče Gianettino in se priklone, — Sprejmem jo! — Če pa hočeš, — nadaljuje groi Gregor Orlov,.— vzameš lahko vča sih tudi svojo lepo nevesto s seboj Ona ti bo lahko pomagala pri veslanju. — Vprašal jo bom, signor. Orlov je dal znamenje, avdijenea je bila končana. Gianettino se pri kloni in odide. Ko so se vrata va njim zaprla, je grof Orlov rekel svojemu adjutantu: Če so vsi Benečani podobni temu mladeniču, tedaj bo naše delo še posebno otežkočeno! Zdi se mi, da jo caričina tekmovalka v Benetkah ;:e lo priljubljena. Kdo ve, če nima za seboj cele stranke, ki jo bo varovala in branila! — Toda to ji ne bo prav nič po magalo. Sleparka mora biti moja. zvezano in okovano jo moram odpeljati v Rusijo, čeprav bi moral uni čiti tudi vse Benetke. Čez tri ure je strašen vihar pone hal, nad mestom pa, ki so ga imenovali kraljico morja, je zopet zasijalo solnce in pokazalo se je modro nebo. Tedaj so naenkrat zagrmeli topov ski streli iz ruskih ladij in pozdrav I jal i mesto. V pristanišču se je zbra la ogromna množica ljudi, ki so ra dovedno opazovali tujce. Vsi so se čudili, da so tako nepričakovano priplule ruske ladje, ki niso javile svojega prihoda. Benečani so bili prepričani, da je majhna ru ska flota prišla v Benetke samo radi tega, ker jo je zalotil vihar. Tedaj se je množica naenkrat vznemirila. Poleg velike ruske zasta ve, ki je plapolala na jamboru, se je nahjala tudi zastava žalosti, izobesi li so črno zastavo. Na krovu se je moral nahajat; mrtvec, človek, ki je bil v življenju važna oseba. Barka republike se je približaia admiralski ladji, da bi uredila vse formalnosti in pregledala potnike, ko pa se je čez pol ure vrnila, je množica opazila na obrazih uradnikov, da prinašajo tužno vest. Ko pa je ladja pristala ob obali, je množica zagledala neko telo, ki je bilo pokrito s škrlatnim plaščem. — Francesco — Francesco Armi-dore je mrtev, — dožev sin je utonil — Rusi so ga potegnili iz morja ! — je šlo od ust do ust. Čez kake pol ure je pristala ob obali druga ladja, v kateri se je nahajal grof Orlov, njegov adjutant Arnold Kristenek in nekaj častni kov. Z njim sta prišla tudi Gianettino in Klarisa. Grofici Pineberg se je že zdavnaj vrnila zavest. Sedaj je sedela v ladji in si zakrila obraz s pajčolanom. Gianettino je sedel poleg nje in jo motril z ljubosumnim pogledom. Gianettinu je bila hvaležna, da n< na ladji povedal njenega pravega imena. Strah jo je postalo, ko je vi dela, da se nahaja na ruski ladji. Klarisa sieev ni vedela, da so bili njeni načrti in namere že znane njeni smrtni sovražnici carici Katarini, vendar pa je morala biti zelo previdna posebno v občevanju z Rusi. Klarisa ni smela stopiti na ruska tla. krov ruske vojne ladje pa je bila ie Rusija. Grof Gregor Orlov se sploh ni več zmenil za mlado deklico, katero je smatral za gondolierjevo ljubico. Neprenehoma je premišljeval o svoji nalogi, katero bi bil moral v Benetkah izvršiti. Predvsem je hotel obiskati doža in mu izreči sožalje ra di izgube, ki ga je zadela in mu javiti, kako je njegov sin umrl. Orlov si je hotel pridobiti doževo naklonjenost, kajti vedel je, da bo poglavarja republike brez dvoma potreboval. Barka je pristala pri lesenih stopnicah. Grof Orlov in njegov adjutant sta izstopila, da bi odšla v doževo palačo, Gianettino pa je odnesel svojo ljubljeno na obalo. Gianettino ji je zašepetal neka,"; besedi, Klarisa je prikimala, potem pa se ji je Benečan tako ponižno in globoko priklonil, kakor da bi ji bi! samo ubogi gondoliere in ničesar več. < Klarisa je hitro odšla v palača Trientino. Grof Orlov in njegov adjutant sU povpraševala, kako bi prispela v doževo palačo. Ko sta peš hodila ÍH1 mestnih ulicah, sta občudovala prekrasne zgradbe. Tedaj pa je Orlov opazil, da ju neki moški neprestano zalezuje. — Saj to je naš gondoliere! — reče Kristenek. — Čemu hiti ta človek za nama-kakor pes? — vpraša grof Gregov Orlov. — Ej, Gianettino kaj pomeni to, čemu laziš neprenehoma za nama? — Signor, nečesa sem se spomnil, — reče Gianettino in se pretkano nasmehne ter pozdravi grofa in njegovega adjutanta. — Česa ste se spomnili? — Govorite ! Vaša ekscelenca se zanima za grofico Klariso Pineberg, kajneda? — Da, saj sem vam že enkrat povedal ! —»Vi bi se radi seznanili z njo? Orlov je pritrdil. — Za to ste imeli sedaj najboljši' priliko! (Nadaljuje prihodnjič)