NaJrrfH ihfmH tednik T Zdrnienik Driarak.
t
lakaja mkt mi«.
Ima 15,800 tiarotaikpv
Nirtfabu:
Za člana, na leto____W.S4
Za mSim.............,„.fl.M
Za iaosematro __________$1M
NASLOV
nredntttra la apramUtra:
<117 St. Clair At*. Cifrrlud, O. Telefon: Randolph 3912
"GLASILO K. S. K.	---^^OOfNl lO\V\\»V\\\\\\ 11111 // /
JEDNOTE"	^T^C^iWV^I^^
•117 Sc Clalr Ara.	^tMiK-hf
Cleveland, o.	t —YP^l^Y ^ iV_i\Q i^TiifriO f/TTti t{ff tm/i I
Tka larfcat Slovenian .	; —I 1 I
Weekly ia the United SUtaa	. J	a«--aJg^JflkTVrl	\iiwjZ-
Sworn circulation. 15£00 '	^^Cv^T^^JT"*''**' 7 js^^KV^ ^Sfr-1 MM**""'
Bahaeriptlon rate:	^^»tlA ^^^^S^HffSJ^^^H^^^
For non members ..........(lit	iF^ i nQr^BQrfc^^r^^ ^
Forelgn Conkica ______$3.00	It aJJ^^t >y*T\ ^y^Tyx **///HrnUVVV^k,,,^^^ ^T^rTjJL^M-^
Telephone: Rudolph »12.	VT^^Si^T^ ^---P^MS ]O^^SALORGAN [	^^^^\
..J	, > OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
^mr Bartered m Seeood-Claas Matter December 12th, 1023 at the ** Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Auftut 24, 1912
''• .......1	jMffWflMKgiii^	,-.----... H
__ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL BATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, If 17. AUTHORIZED ON MAT 22, 191«.
CLEVELAND,	JULIJA (JULY), 1925,
PREDSEDNIKOV GOVOR. VOVKE E PUEBLO, COLO.
MOJ PRVI OKLIC
SMRT V RAZVALINAH. SREBRNI JUBILEJ
ŠTEVILNE ŽRTVE V RAZ VALINAH DVORANE.
REV. V. P. ŠOLAR BO OBHAJAL 25 LET. MAŠNIŠTVA.
Iz Jolieta, 111., se nam poroča, da bo prihodnjo nedeljo, dne 12. julija v slovenski cerkvi pel svojo srebrno mašo č. g. prof. Venceslav P. Solar iz Peru, III. Slavij enec si je izbral baš joliet-sko naselbino za to priliko, ker je ondi zelo domač in poznan, ker že več let pomaga pri tamkajšnji cerkvi sv. Jožefa.
Rev. Šolar je bil rojen v Železnikih na Gorenjskem; že njegova močna postava, krepak glas in nastop svedočijo, da je pristna gorenjska korenina. Po prihodu v Ameriko je študiral v slovečem zavodu sv. Vincenca v Beatty, Pa., kjer je bil pred 25 leti posvečen v mašnika reda sv. Benedikta (O. S. B.); kmalu zatem je bil pozvan v Peru, 111. (blizu La Salle), na tam-kašnji kolegij sv. Bede, kjer že več let podučuje kot profesor, v prostem času pa vodi slovenske misijone po raznih naselbinah. Rev. Šolar slovi dandanes kot eden izmed najboljših misijonarjev in pridigarjev.
Prva leta, ko smo izdajali "Angelčka" v stari obliki, je bil HeCSotir naš marljiv sofrud-nik in dopisnik; gotovo je še vsem tedanjim mladim čitate-ljem v lepem spominu; v vrsto naročnikov "Glasila" spada že od ustanovitve lista.
Ča8titemu gospodu jubilarju, ki deluje že četrt stoletja v vinogradu Gospodovem, iskreno Čestitamo, želeči mu, da bi dočakal tudi jubilej svoje zlate in demantne maše! Žal nam je, da nimamo njegove slike in več življeqskih podatkov na razpolago.
ZEMLJIŠČE ZA NASELITEV.
Department za notranje stvari naznanja, da odda skupino javnih zemljišč v državi Wisconsin v svrho naselitve (homestead). 0 tem kosu zemlje so zemljemerci še le pred kratkim našli, da je javna last.
Kos zemlje, ki se oddaje za "homesteads," obstoja približno iz 200 akrov v Sawyer county in 236 akrov v Vilas county. Izvirna mapa od let 1859 in 1863 je označevala to zemljo kot skupino vijugastih jezer. Dodaten pregled, ki ga je general land office ravno dovršil, je pokazal, da gre za površino suhe zemlje.
Pri natečaju za naselitev (homestead entry) imajo bivši vojaki svetovne vojne prednost tekom 91 dni, začenši od 1. septembra, 1925. General land office tudi naznanja, da vsak, ki hoče uveljaviti kako obstoječo predpravico do teh zemljišč, naj se prijavi v najkrajšem <času. Karkoli zemlje ostane neodda-ne do 1. decembra, bo na razpolago širšemu občinstvu.
Za informacije in prošnjo je treba obrniti se na: Commissioner of the General Land Office, Washington, D. C.
VEROUK V LJUDSKI ŠOLI.
Nashville, Tenn. — Državni šolski urad je odredil za vse javne šole v državi Tennesnee verouk kot obligaten predmet. V to svrho se smatra sveto Pismo za uradno učno knjigo.
—Neka patrijotična družba namerava zbrati $500,000, da bi se s to svoto kupilo rojstno hišo in domovje pokojnega predsednika Woodrow Wilson a kot narodni spomenik.
Ne sodi nikogar po njegovih sorodnikih, ampak sodi ga po njegovih tovarših, katere si je sam izbral.
CrrAJTE IN ŠIRITE "GLASI- -SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE LO K. S. K. JEDNOTE."	SE VEDNO TEGA GESLA^


Društvena naznanila in dopisi
VABILO.
Kot že poročano, bo naše društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote priredilo veliko vr^no veselico ah piknik na farmi čč. oo. frančiškanov v nedeljo, dne 19. julija v Lemont, 111.
Prostor, kjer se bo vršila veselica ali piknik, je že vsakemu dobro znan. Da, krasen je! Ta prireditev bo na istem prostoru, kot 14. junija, pri blago-slovljenju kolegija; zato naše društvo vabi vsa cenjena so-bratska društva in rojake iz Chicago, So. Chicago, Argo, Summit in Jolieta. Društvo bo vsakemu društvu kakor posameznemu rojaku za poset na tej društveni prireditvi zelo hvaležno in bo ob priliki uslugo z veseljem vrnilo.
Članom našega društva in ostalim chikaškim Slovencem naznanjam, da se bomo v nedeljo, dne 19. julija, pričeli zbirati takoj po 7:30 sveti maši na 22nd in Lincoln St., da se odpeljemo na piknik v Lemont.
Kateri se želi voziti s poulično železnico, naj vzame Archer-Cicero karo do City Limits, kjer se dobi Joliet karo do Le-monta.
Društveni odbor bo poskrbel vse potrebno, kar sploh spada k taki prireditvi.
Z bratskim pozdravom, Louis Zeteznikar, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv.
Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet. II*.
Naznanjam članom našega društva, da se bo zopet v naši cerkvi sv. Jožefa vršila redka slavnost, ko bo prihodnjo nede-
letnico svojega mašniškega stanu ali srebrno mašo.
Rev. Solar je profesor v St. Bede College v Peru, 111. Označeni gospod je naš rojak in hodi že več let pomagat k raznim našim cerkvenim in društvenim slovesnostim; zato je bilo na seji dne 7. junija sklenjeno, da se naše društvo korporativno vdeleži srebrne svete maše dne 12. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne. Zbirali se bomo ob 9:30 v šolski dvorani, odkoder odkorakamo v procesiji v cerkev in s tem pripomoremo tej lepi slovesnosti.
Zatorej na svidenje v nedeljo, dne 12. julija! Udani vaš sobrat,
John Gregorich, tajnik.
hodnje seje, dne 12. julija gotovo v polnem številu vdeleže, ker bo tudi več drugih važnih točk na dnevnem redu. Torej na svidenje dne 12. junija na seji!
So bratski pozdrav,
Rudolf Kuleto, tajnik.
VABILO NA PIKNIK, Iz urada društva sv. Jožefa, št.
148, Bridgeport, Conn.
Cenjeni nam člani in članice! Ker je bilo na seji sklenjeno, da priredi naše društvo poletni izlet ali piknik, se vam s tem naznanja, da se bo označeni piknik vršil dne 19. julija (na tretjo nedeljo) in sicer na znani Karasovoj farmi, kamor bodo "jitneji" vozili vsake pol ure; tjakaj se lahko pride tudi peš, ker ni tako daleč in je prostor vsem znan.
Uljudno vas prosimo, da se tega piknika vdeležite vsi člani in članice bivajoči v Bridgeport; tako prosimo in uljudno vabimo tudi druge Slovence in Slovenke, da ne pozabite priti na ta piknik, ki bo prvi v tem letu. Na seji je bilo sklenjeno, kateri član ali članica našega društva se ne vdeleži tega piknika, bo moral plačati 50 centov v društveno blagajno.
Za dobro jestvino in mrzlo pijačo bo preskrbljeno; za ta piknik smo najeli tudi dobre muzikante, ki so vam že znani. Vsem skupaj kličemo: Na veselo svidenje dne 19. julija! Dobro došli!
Ostajamo s sobratskim pozdravom vam vdani,
Odbor.
tljer vas ima, koji predsednika ne poznate još i sada.
Dalje če se da vati isto i ra-v čun od prošleg piknika (28. ju-na) so profitom nad $400 na-kon se Zahvalim svima prisut-nima članoma in članicam te našim prijateljima i znancima, koji su nas onog posjetili, da smu došli do tako lepe svote prihodka. A isto se možem zahvaliti u ime našeg društva svima našim domačim business-meni ili trgovcima, koji su nas posjetili onog dana kakor nas nisu još nikada prije. Pak vam je preporučam, da se i mi k njima navrstimo, da jim vrati-mo milo za drago. Isto se moram zahvaliti svima onima članoma, koji su pripomagali delati i se žrtvovali za dobar pri-' spevak našeg društva. Svejed-no hvala onim članovima i članicama, koji nisu bili na pikniku; radi bi bili, a nisu bili mogoči. Zato su meni poznati svi, koji bi bili mogli, i koji niso mogli. Hvala jim svima po svem tega.
A dalje opominjam o djedni-ci za vplačivanje, da se držite pravila, i plačajte svoj asesment točno pri društvu, ili se javite ako v slučaju ne može-te plačati. Mislim da je dosti samo nemarnosti, a kada se što zgodi, onda se znate prijaviti i prigovarati; bum drugi oglas toga više priobčil i obelodanil o društveni razmera, jer bi bio preveliki članak. Za ubiranje uplate se požurite prije sjednice doči i u jutro od 9 sati i u so-botu od 4 sati. Ne zaboravite doči na sjednicu; drugo agiti-rajte za naše društvo i K. S. K. Jednoto!	%
Sobratski vam pozdrav, Matt Brozenič, tajnik.
NAZNANILO.
Ijo, dne 12. julija Rev^VenceJ. članom in članicam društva sv. P. Solar, O. S. B. obh#£al 25 Jožefa, št. 148 Bridgeport, Conn
Dragi nam sobratje in sose-stre! Ker bomo imeli naš društveni piknik ravno na tretjo nedeljo, zato se bo vršila naša redna mesečna seja (giles) eno nedeljo popred, to bo- 12. julija (na drugo ndeeljo). Torej NE na tretjo nedeljo. Prosimo vas, da se polnoštevilno vdeležite te seje, ker bo zaeno tudi polletna seja. Začetek seje točno ob 1:30 popoldne. Pridite za gotovo vsi; vse drugo se vam bo na seji povedalo. S sobratskim pozdravom, Stefan Pucko, predsednik.
Anton Kolar, tajnik. Joseph Rezsonja, blagajnik.
- NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Franči ška Serafinskega, It. 46, New York, se naznanja vsem dru štvom v Greater New Yorku in okolici, da priredi vinsko trgatev tretjo nedeljo v oktobru, to je 18. oktobra, 1925. To v prijazno naznanje vsem društvo v New Yorku in okolici.
Z bratskim pozdravom, Frank Potočnik ,tajnik.
Iz urada društva Marije Poma gaj, št. 78, Chicago, ID.
Uljudno opozarjam članice našega društva, da se redna seja vrši v četrtek, dne 16. julija. Za rešiti imamo več zelo važnih točk, zatorej se naj vsaka vdeleži te seje. Preči tal se bo tudi polletni račun.
Sosestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
Iz urada društva sv. Antona Padovanakega, št. 87, Joliet, IIL
Naznanja se vsem našim članom, da je bilo na zadnji seji nekaj govorjeno o nameravanem pikniku prihodnji mesec. Ker je pa bilo premalo članov navzočih na seji, se ni moglo nobene stvari rešiti.
Da pa ne bo kakega ugovarjanja, prosim, da se člani pri-
Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Naznanjam članom i članicam zgora imenovanog društva, da se bude obdržavala doiduča sjednica dne 12. julaja točno u 1:30 sati poradi važni točka, ko je so na dnevfiom redu i ujedno 6e se da vati tromesečno in polgodišno finančno izvešče ili poročilo o društvenom premoženju.
Bračo i sestre, člani i članice, zato bi vas molil, da ne bi nitko ove sjednice izostal i da bi bil u gore označenem vrijeme-nu prisutan. Komu je članu ili Članki i kuliko na srcu ovo ponosno društvo, on bu prisutan na sjednici, da bu znal zašto i kamo svoju tešku muku plača, i za koga plača. Osobito se i oni članovi prose na sjednicu, koji se sa društvenom blagaj-nom briniju po ulic&ma, pak bude čuli koliko smo prištedili ove pol godine, da ne bude po-pitevali posle po ulicama i po tovarna. I mislim , po mojoj sudbini, da je svaki član lii članica dužan polaziti sjednicu, makar svake tri mjeseca ili pak svake pol godine.
Ujedno če se davati poročilo o pristuplem članstvu oba oddelka za ove polgodine, da bu-dete znali sve koji su pristupili brat sestrum i sestra z bratom, koliko da se bude upoznali
NAZNANILO.
Naznanja se vsem članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., da se vrši na prihodnji mesečni seji v pon-deljek 13. jplija izvaredna volitev novega	Poživlja se -vas, da seurialeMte polnoštevilno društvene seje, da se bo zamoglo vse zadeve ugodno rešiti.
Z bratskim pozdravom,
Ernest Terpin, tajnik.
Društvo sv. Jožefa, št. 56-V LeadviUe, Colo. — Slika povzeta povodom 25-letnega obstanka društva in razvitja zastave.
Iz urada društva Presvetega
Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O.
Ker bo dne 12. julija, to je drugo (prihodnjo) nedeljo tri-letnica našega društva (ustanovljeno 9. julija, 1922), so uljudno vabljeni vsi naši člani in članice obeh oddelkov, da pridejo dne 12. julija v Jugoslovanski Delavski Dom, kjer se bo vršil družaben sestanek (društvena party) ob 2. uri popoldne. Vstop je dovoljen samo članstvu K. S. K. Jednote dru gim ne. . Ta party je namenjena društvu, ki je v tako kratkem času iz malega narastlo tako veliko, da je danes največje društvo v naši naselbini. Vstopnine ne bo nič.
Upamo, da se bomo dobro zabavali. Glavna uradnika iz Clevelanda, sobrat John Zulich in sobrat Zupan sta nam že obljubila, da nas ta dan posetita ter tem potom oba še' enkrat vabimo, da prideta prihodnjo nedeljo k nam na West Park. Pozdravljeni!
Josip Pozelnik, predsednik.
Joseph Grdina, tajnik.
Mike Weiss, blagajnik.
Dodatek tajnika: Ker bo zelo malo časa precej opoldne, zato prosim, kateri lahko plača mesečni asesment dopoldne na mojem domu, da naj to stori; jaz bo m takoj po prvi sveti maši doma pobiral asesment, da bo stvar popred v redu.
Joseph Grdina, tajnik.
-o-
Detroit, Mich. — Ko pregledujem "Glasilo," vidim dopise od vseh krajev, samo od našega svetovnftznanega Detroita ni nič slišati, kakor da bi vsi Slovenci pomrli? Če kateri tako misli, se zelo moti; samo pridite pogledat, kadar imamo kak
piknik, pa boste videli, če so Slovenci še živi ali ne?
O delavskih razmerah ne bom pisal, pač pa poglejmo malo na društveno polje; tam pa mislim, da ne spimo, ker vsak lahko vidi, kako napredujemo in imamo že lepo število članov in Članic tudi pri našem društvu Marije Pomagaj, št. 176 K. S. K. Jednote. V resnici lahko vsakega veseli, ko vidi, kako lepa bratska ljubezen vlada med nami; le žal, da se dobijo tudi kake izjeme ali oni člani, ki se ne brigajo dosti za društvo, posebno za redne mesečne seje. Večkrat mi kateri omeni: "Kaj čem hoditi na sejo, saj boste brez mene vseeno skončali." Če bi takp rekel vsak član ali članica, 0otem bi pa ne bilo nobenega rta Sejo. Zato tem potom opozarjam vse Člane in članice, da se -vdeležite v polnem števili prihodnje 'redne seje, ker imamo veliko važnih stvari za rešiti, ki pridejo na dnevni red. Posebno se bo govorilo o pikniku in o točkah za zboljšanje društva.
Zatorej vas še enkrat pozivam, da se udeležite v polnem številu prihodnje seje dne 12. julija, da nam bo mogoče vse urediti.
S sobratskim pozdravom, Kari Pražen, član društva št. 176.
Wiliard, Wis. — Posebnih novic nimam pisati od tukaj, kakor da si naši slovenski farmarji pridno postavljajo modeme skednje in hleve, kar je dokaz napredka. Kdor mi tega ne veruje, naj se pride sam prepričat, pa bo vdiel, kaj Slovenci tukaj na Willardu zmorejo.
Občeznana teta "Štorklja" se oglasi včasih tukaj, včasih tam. Dne 2? julija se je mudila pri tajnici našega ženskega društva, pri so8estri Mary Gosar; pustila ji je v dar krepko hčerko. Naše iskrene čestitke!
Nadalje naznanjam, da priredi društvo Marije Pomagaj, št. 174 K. S. K. Jednote piknik v korist cerkvene blagajne; piknik bo na farmi pri rojaku M. Bombaču. Vabljene ste vse članice in nečlanice in sploh vsi farani, da se za gotovo vsi vdeležite tega piknika, ker to bo zadnji v tem letu. Kdor bo prišel, se ne bo kesal; za suha grla in prigrizek bo skrbel odbor. S sestrskim pozdravom, Antonija Rakovec, predsed.
LeadviUe, €ok>. — Naše društvo sv. Jožefa, št. 56 je obhajalo svojo 25 fctnico dne 14. junija t. t; obenem je bilo tudi blagoslovljen je nove društvene, svilnate ameriške zastave; isti dan je bil tudi blagoslovljen kip sv. Antdna Padovanskega,
katerega je kupil Mr. Anton I društva sv. Jožefa, št. 7: so-
Lozancich; tako so bile kar tri slavnosti skupaj združene.
Ob 9. dopoldne se je zbralo sedem društev v dvorani društva sv. Jožefa in sicer: društvo Majka Sinska, društvo Zarja Svobode, društvo Planinski Bratje, društvo Vrh, Hribski Bratje, društvo sv. Petra in društvo sv. Jurija; skupaj je bilo sedem zastav, nakar nas je godba spremljala v cerkev, kjer se je vršila velika slovesnost. Naj prvo je bil blagoslovljen kip sv. Antona, nakar je potem držal govor o sv. Antonu naš častiti gospod župnik Rev. G. M. Trunk *za sv. Antona je stalo okrog 22 botrov. Potem se je vršilo blagoslovljenje zastave; zatem sta Miss Angela Stiber-nik in Miss Johana Jelene privezali krasen venec na novo društveno zastavo; pri tem je bila prisotna tudi Miss Angela Zalar; botrov je bilo 14 parov, ki so stali za društveno zastavo in sicer sledeči: Mr. in Mrs. Frak Zaitz, Mr. in Mrs. Frank Klune, Mr. in Mrs. John Skala, Mr. in Mrs. Frank Stibernik, Mr. in Mrs. Martin Stefanich, Mr. in Mrs. Ignatz Smolich, Mr. in Mrs. Nick Pezdirc, Mr. in Mrs. George Malesich, Mr. Louis Baldessari in Miss Bal-dessari, Mr. Joe Klune z Miss Klune in Mr. in Mrs. Frank Sa-dar.
Ko je bila nova zastava blagoslovljena, se jih je ostalih šest zastav priklonilo v znamenje pobratimije in spoštovanja.
Tovariši in tovaršice so bili sledeči: Mr. John F. Stibernik,-Miss Angela Stibernik, Mr. Anton Krizman, jr., Miss Johana Jelene, Mr. Josip Zalar, Miss Angela Zalar.
Zatem je naš častiti gospod župnik Rev. Trunk v svojem kratkem govoru razložil velik pomen društvene, qziroma ameriške zastave, nakar se je vršila slovesna peta sveta maša. Po svetem opravilu smo v paradi koVakali skozi mesto po glavni cesti (Main St.), botre in tovaršice so se pa v avtomobilih za paradno vrsto peljale, nakar je godba vse spremljala nazaj v dvorano. Parada je bila tako velika, da jo je bilo zanimivo gledati, saj je vendar ponosno vihralo sedem zastav v tej po-vorki, kar se v naši slovenski naselbini dostikrat ne vidi.
Ko smo dospeli nazaj do dvorane, so se dala vsa društva skupaj slikati. Ker je bilo /ako dosti ljudi, slikar ni mogel vseh na tej sliki posneti, tako je izostala tudi ena zastava na sliki. Prisotna sta bila tudi dva glavna uradnika K. S. K. Jednote in sicer sobrt John Germ in sobrat John Butkovich iz Pueblo, Colo., in še trije drugi člani
brat Thomas, sobrat Star in sp-brat Culig. Ker jih nismo pričakovali, zatorej jim nismo mogli postreči tako, da bi jim bilo menda povsem po volji? Pa kar smo zakrivili, bomo pa drugo leto poravnali, ker mislimo kupiti še eno novo zastavo s sliko našega društvenega patrona sv. Jožefa. Takrat bo pa moral sobrat Matt Jerman priti semkaj z vso njegovo ban do (godbo), da bo ves naš LeadviUe pokonci. Dragi nam pueblski gostje, ne zamerite nam torej za enkrat!
Po dovršenem slikanju smo se zbrali v dvorani, kjer se je čulo nekaj kratkih govorov in nagovorov . Prvi se je vsem društvom in vdeležencem zahvalil za naklonjenost šobrat Frank Klun; njemu je sledil govor sobrata John Germa iz Pueblo, Colo., in sobrata John Butkovicha od istotam; obema glavnim uradnikoma naše Jednote so navzoči burno s ploskanjem odobravali. O 25 letnici društva je govoril naš 25 letni blagajnik sobrat Frank Zaitz, st., ki se je tudi vsem društvom in posameznikom lepo zahvali! za lepo vdeležbo na tej veliki slavnosti. Ker je bila ura že 1. popoldne, zato smo govore zaključili in se podali domov, da si prazne želodce okrepčamo.
Pri tej priliki se moram jaz v imenu našega društva lepo zahvaliti našemu vrlemu glavnemu predsedniku K. S. K. Jednote, sobratu Anton Grdini za njegov pismeni pozdrav povodom naše 25 letnice in za Čestitke. Dalje iskrena hvala sobratu John Gerrau in sobratu Butkovichu za lep g|>vor, hvala tudi Mr. Anton Lozančiču, ki je preskrbel godbo in sam plačal $46 iz svojega žepa; torej prav prisrčna hvala vsem!
Potem se moram lepo zahvaliti sobratu Frank Okornu, ker je pomagal, da smo dobili 14 parov botrov; on je bil zares priden na delu in je še tudi pri drugih stvareh dosti pripomogel. Ravno tako se lepo zahvaljujem tudi sobratu Frank Sti-berniku za vse njegovo delo, katerega je imel in pomagal, da se je naša slavnost tem lepše izvršila. Lepa hvala vsem onim, ki ste kaj darovali za novo zastavo; posebna še enkratna zahvala pa botrom, tovarišem in tovaršicam za njih naklonjenost in prav prisrčna hvala vsem cenjenim društvom za vdeležbo na tej slavnosti.
S pozdravom,
Frank Klune, tajnik.
New York, N. Y. — Nobena slovenska naselbina se ne more ponašati s takim moralnim pridigarjem kot je naš gospod
Zgaga. Vidi vse in ve vse. Vse grehe pokara, ne prikrije niti enega. Med nami menda ni nikogar, da ga bi ne bil že razgalil in ga pokazal v vseh črnih grehih prijateljem in ne-prijateljem. Ne prizanese nikomur: ne brezbožnežu, ne vernemu. V njegovih očeh je vsakdo grešnik in samo grehe vidi in ničesar drugega. Samo grehe našteva, drugega nič. Ali ste že kdaj opazili v njegovi koloni, da bi pohvalil to ali ono? Ali ste opazili, da bi priporočal to ali ono, kar je priporočljivo in koristno? Ali ste že videli, da bi bil propagiral kako narodno stvar, ali je kdaj nagovarjal narod na slogo? Je li kdaj podpiral, ako se je p kaki naselbini pokazal kak napredek? Kolikor je meni znano, je povsod podiral. In njegovo pisanje pazno zasledujem že dolgo vrsto let. Ako ni sam v svoji koloni naravnost napadal bodisi cerkvene, bodisi narodne stvari, je dal prostora nazadnjaškim dopisnikom, ali pa je sam skoval primeren dopis.
Pisal je o vseh slabostih, o vseh grehih, kateri so bili storjeni ali pa niso bili storjeni; pisal je proti vsakemu narodnemu pokretu in vendar v isti sapi vpije in se hvali, koliko je že storil za slovenski narod v Ameriki.
Toda napravil ni še ničesar, pač pa mnogo podrl in škodoval toliko, da več ne more, pa če deluje v tem smislu še 50 let.
Krivico pa bi mu delal, ako | trdim, da piše samo slabe stva-jri, kajti to piše o drugih. Piše namreč tudi dobre stvari, kadar piše o sebi. Tedaj se svetlohlinsko priližuje svojim privržencem in jim zagotavlja, da se ni še nikdar zaletel v vero, da še nikdar ni napadal duhovnikov, da še nikdar ni pisal neresnice, da je vedno zagovarjal vzajemnost med našimi rojaki in tedaj se je tudi pohvalil, da rad použije kako kolino in to pisanje vedno opazite okoli Božiča in Velike noči, ko ve, da naši ljudje koljejo in res mu nekateri pošljejo kako klobaso, kajti ima še vedno nekaj ljudi za seboj, toda vsako leto jih je manj.
Da je temu res tako, kažejo številke: Njegov list "Glas Narobe" je imel leta 1918 nad 14,000 naročnikov, danes jih nima več niti pet tisoč. Tak ,predek je pokazal list, ki je il nekdaj v resnici spoštovan in najbolj razširjen med našimi rojaki po Ameriki.
Temu vzrok so njegove zga-garske puščice in njegovo zba-danje. Vsakdo to ve, samo Zgaga ne in še danes, ko njegov list propada, misli, da ga
imajo radi samo zaradi njegove kolone. Ravno to pa je njegova poguba.
Danes se lahko spokcri in prične drugače pisati, toda uspeha ne bo več imel. Zabavljal in blatil nas je preveč, ne samo nas v New Yorku in Brooklynu, temveč po celi Ameriki, vendar nas največ, ker smo mu blizu; odpustili mu ne bomo. , -
Zagotavljamo mu, da bo v nekaj letih "Glas Naroda" končal tek svojega življenja, kajti nikdo od njega ni imel nikake koristi, temveč škodo. Kdor je njega poslušal, je bil gotovo na napačni poti in spoznal je šele, ko je bilo prepozno. Nato ga je klel, toda njemu ni bilo po-magano.
Da "Glas Naroda" nazaduje, je dokaz temu to, da je pred nekaj meseci odpustil kar dva svoja najstarejša uslužbenca. Eden med njimi je bil v njegovi službi neprestano blizu 30 let. Stavil je "Glas Naroda," ko je bil izdajatelj "Glas Naroda" še bolj siromašen. In pognal je na ulico njega, ki mu je s prvega početka pomagal na nogo in je po več tednov potrpežljivo čakal na borno, umazano plačo. Danes je na ulici brez dela, star in onemogel. Vse moči mu je dal in ko so mu opešale, zanj ni bilo več mesta. Zakaj tudi? Koristi od njeg'a ni več mnogo!
Janez Sršen.
Dostavek: Tisti čas, ko trdi Zgaga, da se je Grdina gostil na Osmi cesti, moram na tem mestu povedati, da je to velika laž, kajti Mr. Grdina je ravno isti čas skupno z Rev. Omanom ogledoval v Bronx parku duševne sorodnike gospoda Zgage.
J. S.
Prijatelja.
"Ali spiš?" "Ne."
"Posodi rrii
10 dolar-
prejmemo šele v pondeljek, se rezljan iz slavonskega krasta "Tiho 1 Molčite, vi osli zabiti! ne moremo več ozirati. Odpoš- od kiparja Vojte Bra niša, nad Oglasi naj se le oni, ki ga pokli-ljite jih torej nekaj dni poprej katerim se nahaja lepa deko- čem!" ali pa po Special Delivery, da rativna slika, delo prof. Jože Dijaki (užaljeni molče), pismo dobimo že v soboto zju- Kljakoviča. Zlati napis "Ro- Profesor (ki je iskkl po svo-trai-	lyaume des Serbs, Croates et jem imeniku): "Petrovič!"
Slovenes" je v latinskih čr- Petrovič (vstane, položi rok® LISTNICA UPRAVNISTVA. kah, ki pa močno Spominjajo okoli usta in nosu ter začne na Na več vprašanj glede poši- na Cirilico, in je ravno vsled ves glas rigati): "I-aaa! IiU! ljanja lista v staro domovino, tega zelo originalen.	Ilii-aa! I-a!"
naznanjamo sledeče:	fcnonadstropna zgradba ob-
Celoletna naročnina za ino- stoji iz dveh dvoran. V prit-zemstvo znaša $3; pri tem mo- lični dvorani, ki je razsvetlje-ramo plačati samo za poštnino na od dveh strani po dveh ve S1-?4-	likih slikanih oknih, se naha
Kdor dobiva dva ali več li- jajo v steklenih omarah raz-ljev stov in bi rad list pošiljal ka- stavljene keramike, knjige J Kobi: kemu sorodniku v Jugoslaviji v tkanine, čipke in vezenine, ki
zameno, naj nam to naznani, nam kažejo, kako visoko stoji I	Spoznal ga je.
Za en list v zameno je treha naša jugoslovenska umetnost. Prijatelj sreča svojega stare-doplačati |2.16 za celo leto; ako Spodaj ob stopnjicah, ki ga prijatelja in ga nagovori: pa želite, da ne pošiljamo dveh- vodijo v prvo nadstropje, se "Kako se imaš, moj dragi?" listov na vaš naslov fn hočete nahajata na vsaki strani po 'Tako, tako. 2e štiri leta ne en list naročiti za Jugoslavijo, en lesen kandelaber predstav- pijem več pive, ne kadim več in je treba doplačati *1.32 ta ce- Ijajoč Ženski kip; izrezljal ju ostajam redno vsak večer do-lo leto. Pn naročilu nain vedno je kipar Franjo KrSinič. Na ma."	^
naznanite ime in naslov naroč- vrhu pod stropom se vije oko- "Ali je minulo že štiri nika, da mu ustavimo list, tako h j VSega stopnjišča dolga sli- odkar si se zopet oženil? tudi ime in naslov novega na- ka: narodno jugoslovensk ročnika v stari domovini. 4kolo, ki ga plešejo zastopniki | Kdor hoče svoj list x zame- vseh Jugoslovenov v narodno pošiljati kaki osebi v Zdru- nih nošah, ženih državah, mora za celo le- Dvorana v prvem nadstrop. to doplačati 76 centov, drugače ju vsebuje predvsem bosan
'Miruj!
Jaz spim!"
leta,
stane $1.60.
ZAHVALA.
Povodom našega nedavnega obiska v Jolietu, 111., smo podpisane uživale pri nekaterih tam-
Primeren nasvet.
Vandrovec: "Gospod — mor-1 da imate kako delo zame/
Gospod: "Ne — ampak ne-j kaj vam bom svetoval: Kupite| jske in srbske preproge, lepe | si avtomobil, pa boste prišli da-knjige in zelo ljubko zbirko leč po svetu in boste imeli ved-umetniških lutk, ki predstav-1 no čez glavo dela z njim. jajo naše različne narodne noše. Tu se nahaja tudi mo-1 Škodljivi poljubi, numentalni bronasti ščit iz I Mati 18 letni hčerki: "To til
kajšnjih družinah toliko gosto- kraljeve zbirke, delo zname-lpovern da ne dovoliš da bi te J^J? 1 Ritega dalmatinskega kiparja |kTk Iški ^IjuS PoljuW
njenosti, da si štejemo v dolž- j Ivana Meštroviča. nost vsem izraziti tem potom našo iskreno zahvalo. Osobita zahvala naj velja cenjeni dru zini Josip Sitarjevi.
Mr. Aftton Kaušek, Mrs. Joseph Kmet, Mrs. Ivan Zupan. Cleveland, O., 6. julija, 1925.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnikom v pojasnilo.
Ker nam v poletnem času pošta ob sobotah samo enkrat (ob 8:30 zjutraj) dostavlja pisma, vsled tega prosimo vse dopisnike, da naj se požurijo s pošiljanjem rokopisov za objavo v prihodnji izdaji. Večkrat dospejo pisma že v soboto dopoldne v Cleveland, katera prejmemo še le v pondeljek, ko je v uradu največ dela s čitanjemj "proofov" (odtisov nastavljenih kolon) in s popravili adresarja. Na dopise in naznanila, katera
Kdo
_	.nje je škodljivo in nezdravo.'
Razen te naše zgradbe se Hčerka: "Nič se ne bojim nahaja v Ve liki palači še drug tega, ker je moj izvoljenec kor-jugoslovanski oddelek. Tujporal pri sanitejcih.' je predvsem omeniti razstavo
beogradskega, zagrebškega in | Mati: "Cuješ, Berta, meni! ljubljanskega gledališča, ki je Lse zdi, da se s svojim možem prvovrstna. Ljubljana je raz- nič prav ne razumeš.' stavila dekliško spalno sobo Hči: "O, to pa že ni res!" iz svetlega lesa, ki je okraše- Mati: "Tvoje sosede pravi-na z idrijskimi čipkami in |j0, da se dan na dan prepirata.'
^ Hči: "To je laž! Jaz s svo-|
PROŠNJA.
izmed cenjenih čitate-1 napravlja prav lep vtis. Raz",	JC
S. "holTl Vr SE ven te*a s0 tu razstavljeni ji^možem Jr štirinas Z če dobro"delo? *** ^Iu»*deJki' ljubljansko|8pl0h ne govorim"
izdelki
usnjati izdelki, HB .pleteno pohištvo in Neka vdova s štirimi otroci puškaren v Kranju ima 17 let starega, krepkega Jugoslovani imajo na raz-s.na, katerega bi rada spravila stavi še tretjj oddelek na tali kakemu delu za pomoč pri kozvani Esplanadi Invalidov.
družini. Fant je pri volji opri jeti se vsakega posla, bodisi v kaki tovarni ali trgovini; razume slovensko in nekaj tudi angleško. Kdor se zanima za ta slučaj, naj to naznani uredništvu Ave.
VRBA IN CIPR&SA. Pokojni »osestri Mariji Zalar v spomin.
(Umrla 20. junija, 1925.) Je vrba-žalujka dejala cipresi: '*Cemu vendar danes povešaš glavo? Poletje je tukaj! Vse v rožah o Kresi; poslušaj, ko ptice okoli pojo."
Cipresa zelena, ki senči grobišča, sosedi potoži, zaplaka na glas: "Glej novo tu jamo sred' pokopališča! — Kaj petje mi ptičev, poletja ves kras?
"2e jutri dopoldne v grob ta skopani, spuščena bo rakev z mlado ženo, preblago in dobro. — To peče me, rani: Ko mamico zlato k pogrebu neso.
"So z mojim vršičem to ženo kropili, med vence me vpletli vsi solznih oči. Na grob bodo mene še tja zasadili, da delam ji senco — in to me boli.
"Prekmalu, prekmalu ste grob ji skopali. Prerano pozvala si kruta jo smrt. Otrokom ne boste več matere dali. Mož plaka za ženo obupan, potrt."
Se vrba k cipresi rekoč je nagnila, ko z vej so ji padale gorke solze: "Ne toži, saj duša se nje preselila je v rajske, višave, nad zvezde svetle!"
Iran Zupan.
-—o
Tu je industrija, slike fz na-1 ših slovenskih planin, (Tri- j glav, Bled, Bohinj} iz Srbije, Bosne in Hrvatske. Poleg je | bosanska kavarna kjer ob M	zvokih pristne domače muzi-1
Glasila," 6117 St. Clair ke kuhajo pristno bosansko! Telefon Randolph 3912. | kavo, prodajajo naše fine cigarete in cigare, kot tudi dru-| ge izdelke, preproge, čipke, itd.
Vsak Jugoslovan, ki se pe-| lje skozi Pariz, bi si moral ogledati razstavo. Videl bo, da nam dela čast, in da bo to mnogo pripomoglo k dvigu našega imena v inozemstvu. Organizacijo razstave je spro-vedel dr. Dušan Pantič, inšpektor ministerstva trgovi-1 ne, s sodelovanjem pododborov po večjih mestih, med tem ko je bil generalni komisar! razstave v Parizu, g. Branko Tanaževič, profesor na beo-l gradski univerzi.
Dr. Pavel V. Brežnik.
-o-
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
JUGOSLOVANI IMAJO NA RAZSTAVI SLIKOVITE PREDMETE.
(Izvirno poročilo.)
Pariz, sredi junija. Velikanska svetovna razstava v Parizu privablja stotisoče iz vsega sveta, ki se divijo razstavljenim lepotam. Nad štirideset držav je tu razstavilo svoje umetnine, med njimi
tudi kraljevina Srbov, Hrva-
tov in Slovencev. Ponosno
lahko rečemo, da naš oddelek v prav nobeni stvari ne zaostaja za onim drugih narodov.
V senci košatih kostanjev stoji masivna svetlo rujava zgradba jugoslovenskega paviljona poleg velike palače (Grand Palais) na Elizejskih poljih. Od zunaj nas prijetno preseneti mogočen portal, iz-
Zdrave ribe.
Bolnik: "Ali so ribe zdrave?" Zdravnik: "Jaz nisem še no-j bene zdravil."
Praktično.
Student (prijatelju, ki ga je I stražnik spremil domov): "Ali mu ne daš za toliko prijaznost] nobene napitnine?"
Prijatelj: "Ne, veš, jaz sem pri njem aboniran in mu da-1 jem napitnino mesečno nak-l nadno."
*
Simulant.
Vojaški zdravnik (pri inšpekciji vojaške bolnice): "Nič novega ?"
Sanitetni narednik: "Pokorno javljam, nič novega — samo en simulant je ponoči umrl."
Dijaška osveta.
Profesor (ki je v jezi psoval dijake z najgršimi priimki).
[Večkrat se/ pripeti, da matere ne morejo dojiti svojih otrok in vsled-tega jim je treba poiskati kako drugo hrano.
Bordenovo Eagle Mleko je najboljše nadomestilo za materino mleko ter ga priporočajo zdravniki vsled njegove čistosti ter prebavnosti.
Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 2
NAZNANILO iti ZAHVALA
dr. kot
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni v boljše življenje poklical naiega iskreno ljubljenega soproga in nepozabnega očeta g.
John Kučič-a
• •
ki je dne 22. junija t. 1. preminul v Danville, III., kamor se je šel zdravit; njegovo truplo je bilo prepeljano semkaj v So. Chicago in položeno k večnemu počitku na tuk. pokopališče.
Nepozabni pokojnik je bil rojen dne 26. maja 1867. v vasi Vrbi je, fara sv. Križ pri Kostanjevici; v Ameriko je prišel leta 1890, torej je živel tukaj med nami celih 34 let. Bil je dobra duša vsepovsod; vzor moža in dobrega očeta; bil je ustanovnik cerkve sv. Jurja in več let cerkveni odbornik do časa, dokler ga ni kruta bolezen objela. Bil je tudi ustanovnik dr. Vitezi sv. Florijana, št. 44. KSKJ., dr Najsv. Imena, večletni član dr. sv. Jurija, št. 22. JSKJ. ■ .„ x	„ „ . dr- "Delavec", št. 8. SNPJ., dr. sv. Družine, št. 10. DSD.,
Napredek , št. 01. H. Z. I. tn dr. št. 30. NHZ. Vsi člani teh društev so ga vedno čislali vnetega društvenika in vnetega katol. moža.
Dragi nam pokojnik se je pred 12 leti poškodoval, ko je po -nesreči padel blizu domače hiše čez ograjo 6 čevljev globoko; od tedaj ni bil več pri zdravju. Vsa zdravniška pomoč mu ni zamogla pomagati, tako tudi ne zadnja operacija. Ko je umrl v Danville, smo bili vsi pri njem, jaz, njegova žena, otroci, Mr. Martin Golobich in moja sestra Frances Buchar in Mary tncimer, zakar se jim vsem skupaj iskreno zahvaljujemo; ravno tako tudi lepo zahvala za ves trud ctfnj. družini šebatovi v Danville, kjer je pokojnik zadnje mesece živčL
Lepo hvalo izrekamo tudi g. župniku cerkve sv. Jožefa v Danville, ki ga je hodil tolažit I »n obiskovat tekom vse njegove bolezni. Dne 23. junija zvečer ob 9. uri smo ga prepeljali domov; že takrat so mu izkazali njegovi prijatelji čast, da so priili čakat na postajo v So Chicagu in domov pred hišo, kjer je stala skoro vsa southčikaška slov. noselbina. In zatem so prihajali venci za vencem od domačih in tujih, ker je bil pokojnik vsepovsod dobro poznat. Vseh vencev je bilo pokojniku podarjenih v zadnji spomin 32. Naša iskrena zahvala vsem darovalcem teh vencev od prvega do zadnjega. Imen tu ne bomo navajali, ker jih je preveliko.	t
Dalje izrekamo lepo zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožalje, vsem, ki ste ga prišli pokropit, vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku "na pokopališče. Vseh avtomobilov s pogrebci je bilo nekaj čez 120. Hvala čast. g. župniku Rev. B. Winklerju, Very Rev. B Snoju in Rev. Paškalu Essarju OFM. za ganljive cerkvene obrede in spremstvo na poko-pališče .Hvala vsem društvom in drugim, ki so mu izkazali zadnjo čast za časa pogreba posebno pa še dr. sv. Florijana in dr. Najsv. Imena. Bog naj vam to dobro delo stotero poplača:	r*
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Naj .počiva v miru Božjem! Svetila mu večna luč! Na svidenje tam nad zvezdami! žalujoči ostali:
Urfiuta Kučič, soproga. Mre. Mary Hauf, Ana Krtič, hčere,
V South Chfcago, III. (»ne 1. julija, 1925.
John, Josip, Edvard, sinovi. Silva Ku*ic, rejenka in en brat v Cleveland, O.
Kampanja za nove vloge je uspešna.
Do 15. julija imajo delničarji in direktoiji čas, da vsak po svoji moči dobi kar največ novih vlagateljev.
Čim več vlog, tem več posojil našim ljudem za nakup domov.
Na vse vloge pred 15. julijem pripišemo obresti od 1. julija naprej.
Mi plačamo po
5%
obresti
The International Building & Loan Ass n.
6235 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.

HiittfimniininittiiiimiianiimiimiiiiiiiiuiiimtiiifiiiniuininHiiiiiii^
fll A GII A fc^ C y innMrYTt: kamor pohajajo krščanski otroci, ker na podlagi darwinizma VJl^n^lUU IV.27.A. JCUiJU I JD trdi, da je sveto Pismo sam humbug. Ravno tak slučaj je s
Izhaja vsako sredo
Ustaina Kranjsko-Slovenake Katoliške Jed no te v ameriških.		Združenih državah
•117 St Clair Ave	Uredništvo In upravništvo: Telefon: Randolph 82&	CLBVBLAND, OHIO.
Za člane, aa teto _	Naročnina:	..................„,„........$08^
Tm nrflin« "		
Za loozematvo .......	--------------	
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STAES OF AMERICA. Maintained by and in the interest of the Order. _Issued every Wednesday.___
CLEVELAND, OHIO
OFFICE: 8117 St Clair Ave.
Telephone:
Randolph 3012.
SLUČAJ PROF. SCOPES.
-
V Ameriki se pripeti večkrat kaj senzacionalnega, kar spravi potom časopisja skoro ves svet po konci. Ena izmed teh najnovejših senzacij je slučaj profesorja Scopes v državi Tennessee, ki je učencem neke javne šole razlagal Darwinov nauk o evoluciji, dasiravno je ta nauk v šolah one države postavno prepovedan. S to afero se bavi zadnje tedne vse ameriško časopisje, osobito vsled tega, ker se bo v Dayton, Tenn., dne 10 julija začela zanimiva obravnava napram prof. Scopes-u. Ako ga spozna porota krivim kršitve državne postave, bo ta zagovornik evolucije kaznovan z zaporom in denarno globo; iz službe so ga že itak spodili.
Ta slučaj je spravil znanstvenike, učiteljstvo, luteransko duhovščino in tudi posameznike v dva tabora: fundamental iste in moderniste. Prvi so proti vsaki dogmi evolucije, slednji, večinoma ateisti (bogotajci), pa odobravajo nastop prof. Scopes-a in mu želijo, da bi pri tej zanimivi obravnavi zmagal.
Zal, da je tudi med našimi slovenskimi uredniki nekaj	__ . ..
takih "prosvitljencev," ki svojim čitateljem usiljujejo darwini- Kratkl , v M®*.whu-
zem in jim pridigajo, da človek ni stvarstvo Božje, ampak da se-v \ec, pnse|jeJ1CeV' . 80 .n.a je razvil iz opice?!	.	R™tek čas tako rekoč na izlet,
/vflali	7/lHiitAniti	' Hmoit ti
O tem je te dni priobčil urednik "Ameriške Domovine" nad
vse zanimiv in poljuden članek pod naslovom "Ugibanje in evi. lucija;" med drugim je bilo o Darwinu omenjeno tudi sledeče:
"Kljub priznanemu dejstvu, da Darwin nikdar trdil ni, da bi človek prišel iz opice, pa je milijone nevednih ljudi, ki to vrjamejo. . . . Darwin je smatral evolucijo samo za teorijo, in ta evolucija je bife Darwinu predmet največjih dvomov.
"Darwin je pač začetnik evolucije, nikdar pa z gotovostjo trdil ni, da človek prihaja iz opice. Kdorkoli bere njegove knjige, ne more najti enega samega mesta ,kjer bi Darwin z gotovostjo to trdil. In vendar prismode a la Molek in enaki opičarji to trdijo že leta v javnosti. V knji-. gi 'Descent of Men,* ki jo je spisal Darwin, druga izdaja, VI. poglavje, najdemo sledeče izraze, pisane od Darwina:
"'Ako izvir moža; ako si domišljujemo; ako priznamo, da so tvorile anthropomorphae opice naravno pod-skupinc, tedaj, mogoče izvajamo, da je kak starodavni član anthropomorphae pod-skupine dal rojstvo možu.'
"Na podlagi tega domnevanja, teorije ali izvajanja je Darwin prišel do svojega zaključka, toda kot vidite, Darwin nikdar nekaj ne trdi, pač pa vedno pravi: 'če/ 'ako,' 'mogoče,' 'izvaja,' itd. Naši slovenski Moleki pa kar slepo trdijo v javnosti nekaj, česar največji znanstveniki niso niti dokazati mogli. Za nepoučene ljudi je lahko pisati.
"V istem poglavju kot smo zgorej omenili, pravi Darwin: 'daleč smo še od znanja' (namreč, da prihaja človek iz opice), 'mi smo še jako nevedni, zdi se, da prihaja Človek iz skupine Simiadae,' in "iz teh raznih sklepanj je mogoče.' .... Torej nikjer nič gotovega, nikjer nič resnega, nikjer nič dokazanega ne prinese oni isti znanstvenik, kateremu Moleki pojejo toliko hvale, da je ustvaril moža iz opice! Kako površno 'znanje,' kakšna klepietavost, kakšna zaslepljenost in fanatizem obdaja tega laži-izobraženega pisača.
"In zopet nadalje pride Darwin do sledečega sklepanja: 'Na ta način (namreč po ugibanjih), se lahko dvignemo do Lemuridae, in presledek ni preveč širok od onega pri Simiadae.' Torej on se 'dviguje' s pomočjo domišljije, sanj in teorij do one točke, kjer 'dobi mračen pogled' namišljenega ^noškega 'starodavnega roditelja.'
"V svoji knjigi 'Life and Letters,' stran 102, piše Darwin : 'Mi ne moremo dokazati, da se je razvila ena sama živalska vfsta iz druge,' ali z njegovimi lastnimi besedami: 'We cannot prove the evolution of even one single species into another'."
Eden izmed največjih sovražnikov evolucije je poznani Wilbam Jennings Bryan, večkratni predsedniški kandidat in bivši državni tajnik. Mr. Bryan, kot izboren govornik in veren kristjan bo pri Scopesovi obravnavi nastopil kot glavni obtoži-telj; pri tem mu bo pomagalo več učenih in razsodnih mož, odvetnikov, znanstvenikov in državnikov, ki nočejo biti z opicami
v sorodstvu; vsi ti so trdno prepričani, da bo prof. Scopes pro-padel.
Kako sodbo ima Mr. Bryan o tej aferi, je nedavno objavil v nekem večjem ameriškem listu rekoč:
"Slučaj v Tennessee, kjer se bo določilo konstitucionalnost državne postave napram učenju o evoluciji v javnih šolah, ni nikaka šala, temveč je začetek konca napadov na sveto Pismo od strani učiteljev javnih šol, ki razlagajo mnenje učenjakov kot Božjo besedo. Zakonodaje raznih držav določajo na primer smrtne kazni za velike zločine, dalje določajo gotove postave za regulacijo porok, ločitev zakonov, oskrbo otrok itd. Cemu naj bi naše zalpnodaje ne imele tudi pravice določati vrst šol, predpise za učitelje in način poduka. Učitelj mora na vsak način spoštovati želje svojega gospodarja (ljudstva), od katerega je nastavljen in plačan. Učiti mora one stvari, o katerih ima ljudstvo svoje globoko prepričanje. Na podlagi te logike bi tak moderni učitelj ne smel prejemati plače v ameriških dolarjih, ker je na istih označeno geslo Združenih držav: 'In God We Trust' in sicer radi tega ne, ker ne veruje v Boga.
"Ravno tako bi ne smel tak učitelj podučevati v kaki doli,
prof. Scopesom. Evolucijsko vprašanje naravnost zanikava razne čudeže v svetem Pismu, stvarjenje sveta, brezmadežno spočetje Device Marije, vstajenje Kristusa itd V naših šolah, katere so zgradili kristjani, imamo popolno pravico zahtevati, da se pUadino podučuje tudi o krščanski vedi; ateisti naj si postavijo svoje lastne šole, ne pa ateizma siliti v naših učnih zavodih, katere vzdržujejo kristjani.
"Jaz ponovno trdim, da ima ljudstvo vsepovsod po svojih zakonodajah popolno pravico določati, kaj naj se podučuje v javnih šolah in kaj ne. Ali bi bili vi zadovoljni s takim učiteljem, ki bi svojim učencem priporočal anarhijo, komunizem itd., kar je škodljivo vladi in ljudstvu? Kaj bi menili o učitelju, ki bi rekel, da je samo monarhistična vlada prava, ki bi zagovarjal kralje? Ki bi blatil naše predsednike in našo vlado? Noben učitelj zgodovine ne sme trditi na severu, da so bili državniki in vojaki iz juga tekom civilne vojne ničvredni in naobratno z armado iz severa. -
"Nekateri so mnenja, da naj bi učenjaki in znanstveniki določali učni red in predmete v naših šolah. Koliko je pa teh učenjakov in kako svoje učenje razlagajo? Pokojni prof. Stein-metz je trdil, da je okrog 5,000 učenjakov; prof. Leuba jih računa na 5,500, Ameriška družba za pospeševanje znanosti ima pa 11,000 članov^ vštevši Kanadčane in tudi civilne osebe (posameznike). Torej pride en tak učenjak na vsakih 10,000 meščanov (ljudi). Ali ni to prevelika oligarhija (samovlada), ki bi kontrolirala izobrazbo vseh naših otrok? Prof. Leuba sam zatrjuje; da je približno polovico teh učenjakov, ki so njegovega mišljenja, da ni Boga in ne duševnega življenja po smrti."
Takega mišljenja je izkušen sivolasi ameriški državnik William Jennings Bryan, ki bo igral v Scopesovi aferi glavno ulogo.
V nekaj dneh že, bo ta zanimiva, obravnava končana. Razsodni in verni Amerikanci bodo vsemu svetu dokazali, da se v resnici zavedajo prekrasnega gesla na naših dolarjih: "In God We Trust."
-—O--
OBJAVE IZSELJENSKEGA KOMISARJA KRALJEVINE
S. H. S.
odšli iz Združenih držav v Meksiko, so ameriške oblasti, ko so se vrnili, ustavile, in nekateri so bili deportirani. Ameriške priseljeniške oblasti postopajo s takimi izletniki, če nimajo permita za vrnitev, kot novimi priseljenci. V nekaterih slučajih je bila deporta-cija ukazana "zaradi ilegalnega vstopa v Združene države, zaradi pomanjkanja pravilnega priseljeniškega vizuma" in iz podobnih razlogov. V nekaterih slučajih imaj4; oMasti tudi druge razloge, na primer padanje na breme javnosti, bolezen in drugo.
Vsak priseljenec, ki ni postal ameriški državljan, je v nevarnosti, ga tako ustavijo in deportirajo, če prestopi mejo, tudi če je bil le za nekoliko minut na drugi strani in če ne more dokazati, da je bil prej zakonito pripuščen v Združene države, da se vrača od kratkega obiska, in da razun tega ustreza vsem predpisom glede na prisiljevanje. Kdor hoče biti izpostavljen taki slučajnosti, naj ne prestopa meje niti za minuto, ne da bi si prej pre-skrbel povratniški permit. Vseijevanje v Združene države čez Kanado in Mehiko.
Mnogo izseljencev ima zelo napačne pojme o možnosti vse-Ijevanja v Združene države čez sosedne dežele; pogostoma mislijo, da bodo brez težav pripu-ščeni v Združene države, če so dve leti živeli v kateri omenjenih dežel.
17. oddelek zakona o vselje-vanju iz leta 1924 pravi:
Generalni komisar je pooblaščen skleniti, z odobritvijo tajnika dela, pogodbe z prevoznimi družbami glede na vstop in pregled tujcev, prihajajočih v Združene države iz ali čez tuje sosedno ozemlje ... Od vseh prevoznih družb se mora, tot pogoj za inšpekcijo in iz. praševanje tujcev v lukah sosednega ozemlja, v katere se pripeljejo, zahtevati, da priznajo in izpolnijo vse zahteve tega zakona, kj bi velj^e, da bi pripeljale take tujce naravnost luke Združenih držav. Kadar stopi ta oddeljek v veljavo, se ne sme nobenemu tujcu« ki zahteva pripust iz ali čez tuje sosedno ozemlje —• izvzemši tujce, ki so bili prej zakonito pripuščeni in se vračajo s kratkega obiska v takem ozemlju — dovoliti vstop v Združene države, če ne dokaže, da ga je dptično ozemlje pripeljala
družba, ki je priznala ^ izpolnila vse zahteve tega zakona, ali pa da je prišel v to ozemlje, odnosno da je bival v tem ozemlju več kot dve leti, preden je prosil, da se pripusti v Združene države.
Ti dve leti povzročujejo zmedo v izseljeniških vrstah.
Predpis tega oddelka nikakor ne pomeni, da bo vseljenec brez ceremonij pripuščen v Združene države, če je le dve leti živel v Kanadi ali v Mehiki (to sta za Združene države sosedni tuji deželi), ampak priseljenec mora izpolniti vse predpise zakona o vseljevanju, in vrhu tega, če prihaja iz Kanade ali Mehike, dokazati, da je prišel tjapred več kot dvema letoma.
Ta dokaz seveda nI potreben, če more priseljenec dokazati, da je prišel v Kanado ali Mehiko na ladji kakšne kompani-je, ki ima pogodbo z Združenimi državami gled/e na izpolnjevanje zahtev ameriških priseljeniških zakonov. Tak dokaz navadno ni težak v Kanadi, ker operirajo tam skoraj iste kom-panije, ki vozijo izseljence v Združene države. V Mehiko vozijo tudi druge linije, in če pride izseljenec v Mehiko na ladji take nepogodbene kompa-nije, mora tudi če ima potni list in visum in vse drugo v redu, čakaiti več kot dve leti, preden mora biti pripuščen v Združene države. In lahko se mu zgodi, da ima danes vse v redu, čez dve leti, kadar bo prosil za pripust v Združene države, bo pa odbit, ker sta mu med tem potni list in vizum zastarela. Prav tako se v dveh letih lahko izpremene priseljeniški zakoni.
Po 23. oddelku omenjenega zakona pada breme dokaza, da ni priseljenec podvržen izključitvi po nobenem predpisu imigracijskih zakonov, na priseljenca samega. To pomeni, da mora izseljenec skrbeti tudi za to, ali je družba, s katero potuje, priznala in izpolnila zahteve ameriških imigracijskih zakonov.
Vse to dokazuje, da je ovinek za tiste, ki bi radi prišli v Združene države, zelo riskiran, Ce so težave z direktnim prihodom v Združene države, je pot s cerkvijo okoli križa že težji.
Naseljevanje v Brazilijo.
Ravnateljstvo brazilske federalne naseljevalne službe objavlja sledeče informacije o ko-lonizacijskih središčih, ki jih je organizirala brazilska vlada:
Prebivalstvo teh središč, ki je leta 1908 iznašalo komaj 4,000, je ob koncu leta 1922 cto seglo 43,000. Od tega je bilo 23,000 moških. Po narodnosti je bilo 20,000 Braziljan-
cev, 15,000 Poljakov, 3,000 Nemcev in 1,000 Spancev. Vrednost poljedelske produkcije teh središč se za leto 1922 računa na 15,000 kontesev ($2,250,000).' Predsednikova poslanica kongresu je nagfeša-la leta 1924, da se ta sr&lišča glavni motiv privlačnosti za priseljence, ki večinoma žele postati posestniki.
Aktivnost federalne naseljevalne službe, kateri je poverjena delitev zemlje, je žal ovirana vsled nedovoljnega kredita. Ta položaj je tem žalostne j ši, ker se čuti v vseh panogah braziljskega poljedelstva pomanjkanje delavcev. Verjetno je, da je pomanjkanje kapitala v decembru, 1924 prisililo brazilsko vlado, da je suspendirala priseljevanje.
Navodila, ki so bila izdana konzularnim zastopnikom v tujini, obsegajo res korake, ki gredo za tem, da se ustavi izdajanje vizumov izseljencem za Brazilijo. Ti koraki zadevajo tudi izseljence, ki potujejo iz svoje iniciative, kakor tudi tiste, katerih stroške trpi kakšna brazilska vlada ali kakšna organizacija.
Na zboru poljedelskega društva "Sociedade Rural Brazi-leira" je bilo izrečeno mnenje, da se z ozirom na potrebe agrikulture v državi Sao Paulo ne bi smelo ovirati priseljevanje in je bila tudi izvoljena komisija, ki naj zastopa to stališče pri vladi države Sao Paulo.
Nasprotno je država Pernam-buce pred kratkim omejila priseljevanje s tem, da je prepovedala vstop nezaželjenim, obsojenim, pohabljenim, raznim bolnikom, in ljudem nad 60 let — izvzemši nekatere slučaje — tako, da naposled ostanejo le poljedelski delavci, katerim se, če sicer ustrezajo predpisom, dovoljuje naselitev v državi Pernambuco.
Po raznih vesteh je bilo pričakovati, da se bo japonsko naseljevanje zelo razvilo v Braziliji. Te vesti so bile pretirane. Prvi japonski kontingent se je leta 1906 izkrcal v Santosu in je bil nameščen na kavnih plantažah. Od leta 1908 do 1919 je celotno yaseljevanje Japoncev doseglo komaj 28,000 duš, od leta 1919 dalje je pa njih število stalno padalo. Izmed 87,000 priseljencev iz vsega sveta leta 1923 je bilo vsega 896 Japoncev, torej 1 odstotek. Težko, da bi, bil japonski potres pomnožil to število. Santos naznanja, da je leta 1924 do 8. novembra imel le 1,173 japonskih priseljencev. Vsega skupaj je tega leta vsa Brazilija mogla imeti kvečjem 2,000 japonskih priseljencev.
Nekatere vesti so trdile, da iznaša letni kredit tokijske vlade za izseljevanje 6,000,000 jenov in da ima ta vlada načrt, po katerem bi se vsako leto naselilo 10,000 Japoncev v Južni Ameriki. Kakor naznanjajo Informations Socialees du Bureau International du Travail, je japonska vlada to demanti-rala. Njen izseljeniški kredit iznaša 600,000 jenov na leto. Načrt gromadnega naseljevanja v Južni Ameriki je pa raca.
Za izseljevanje v Kanado.
Z ozirom na nekatere vesti, češ, da kanadske priseljeniške oblasti ne pripuščajo v deželo ljudi, ki so prej bili v Združenih državah, je izseljeniški ko-misarijat dobil od kanadskega ravnatelja za naseljevanje is Evrope sledeče pojasnilo:
Povračevaki brez permita. — Zakon o vseljevanju od leta 1924 predvideva, da dobe tujci, živeči v tej deželi, če odhajajo na kratek obisk lahko posebno dovoljenje (permit) za vrnitev v Zedinjene države kot priseljenci izven kvote (non-quota immigrant). Zdi se'pa, da je dosti naših povračevalcev, katerim ni nič ležeče na takem per-mitu. Toda praksa dokazuje, da to ni pametno. Pogostoma so povračevalci zaradi tega imeli resne sitnosti, bodisi pri ameriškem konzulatu, bodisi
pri priseljeniški oblasti, kadar so se vrnili. Posebno nastajajo težave velike, če se izseljenec ne' vrne v šestih mesecih; nekaterim povračevalcem je bil v takih slučajih še vstop v deželo preprečen.
Včasi se izseljenci tudi vračajo v domovino z namenom, da ostanejo tam, pozneje pa izpremene svojo misel iz enega ali drugega vzroka. Ko se pa hočejo vrniti v Zedinjene države in nimajo permita, pa prihajajo zaradi tega v nepriliko pri ameriškem konzulatu, zahtevajo potni list na kvoto. Z ozirom na zelo majhno kvoto, ki je izčrpana še za nedogleden čas, se jim prošnja ne more izpolniti; in potni list jim tudi ne bi mnogo koristil, dokler i}e morejo dobiti ameriškega kvoi-nega vizuma.
Zato je v interesu vsakega povračevalea, da si .pred odhodom v domovino priskrbi permit, ki sicer ni absolutna garancija za povratek, pa vendar ^potniku lahko prihrani neštete sitnosti,
-o-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, vsem prijateljem in znancem širom Amerike, da je dne 13. junija, 1925, za vedno zaspal moj ljubljeni mož, oziroma oče,
Joseph Pristavec.
Umrl je po 14-mesečni bolezni v starosti 46 let. Pokopan je bil dne 16. junija t. 1. na slovenskem pokopališču sv. Jožefa v Forest City, Pa.
Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali ob času bolezni in smrti blago-pokojnika. Iskrena hvala bratu Frank Pristavcu iz Johnstown, Pa., ki je prišel obiskati pokojnega ob času njegove bolezni in za dano pomoč ob času smrti. Srčna hvala tudi dru-
žinam: John Molek, Frank Sku-be, Martin Jaklič, John Kobiv-šek, Peter Kobivšek, Louis Markel, Jakob Mivšek, John Pungerčen, Jernej Maček, Anton Drašler, Joseph Uršič, Frank Oven, Martin Knez, Frank Lauš in John Grč man.
Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit in vsem, ki so se vdeležili pogreba in ga spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala društvam sv. Jožefa, "Zvezdi" in Woodman of the World, za spremstvo pri pogrebu. Iskrena hvala darovalcem vencev, katere so položili na krsto mojemu, nadvse ljubljenemu soprogu in očetu. Hvala tudi za lepe cerkvene obrede g. župniku Rev. F. M. Jevniku in posebno hvala pevcem, ki so zapeli nagrobnico. Lepa hvala * nabiralcem in darovalcem, ki so se potrudili in mi prišli na pomoč z denarjem v ti hudi stiski, kakor tudi hvala možem in ženam, ki so mi stregli meni revni vdovi, ko sem bila bolna v postelji.
Tebi, dragi soprog in oče, želimo počivaj umira in lahka bo-dibi ameriška zemlja!
Žalujoči ostali: Mary Pristavec, soproga William, Joseph, Frank, Karl, Lawrence, Anton, Henry in
Paul, sinovi.
Mary, hčerka. Frank in Matija, bratje v Johnstown, Pa., Anton in Jakob, brata in Frančiška, sestra v stari domovini. Forest City, Pa., 26. junija, '25.
GROCERIJA in MESNICA naprodaj v Cleveland, O., dober prsotor . Splača se .vam, da po-! zveste. Cena je zmerna za hitrega kupca. Vprašajte na 3565 E. 81st St., ali telefonirajte Broadway 3153. Sprejme se tudi sposoben mož, ki bi znal voditi trgovino.

NAZNANILO JN ZAHVALA.
Globoko potrtega srca naznanjam v svojem imenu in v imenu svojih otrok, da ie dne S. junija umrla ljubljena mi žena, oiir. nepozabna mati	,
Ana Geric
t
rojena POČKO
v starosti 41 let; rojena je bila v Turniiču. Prekmurje. Jugoslavija: tukaj v Ameriki je živela 15 let. Pogreb se je vrii'l dne 8. junija na katol. pokopališče sv. Mihaela v Stratford, Conn.: po-kojnica je spadala k društvu sv. Jožefa, št. 148. KSKJ.
V prvi vrsti se zahvaljujemo članom in članicam gori označenega društva za veliko udeležbo pri pogrebu; iskrena hvala h™?!*" 2 d"ov»m venec in odboru za oskrbo pogreba. Upa hvala g. župniku Rev. Golobu za tako krasne cerkvene obrede in g. organistu za tako lepo petje.
Dalje izrekam zahvalo glavnemu uradu KSKJ. za tako toč-
r^n'mUHI /0,5rtn,J,ew.P° naii '"f* P°Mnici. Nikdar si ni-semmislil. da bom dobil zavarovalnino že dva tedna po smrti
S<$"!fc- Drf«i mi Slovenci v Bridgeport, Conn, in no fim L-^L 4l?m AJne^k€! }*z scm «« Amerikanec; trd-SSrn,	da ,e -K-> K Jednota v resnici najboljša pod-
v deželi: "torej vam svetujem, da pri-Klu^0010 tud dragi mi d°niačini it Prekmurja/Ta Jednota dela čast vsemu slov. narodu v Ameriki.
že	neP°zabn«	«n ljuba naša mati, ki si
:LP!2a zadn»° Pot zemeljskega življenja, počivaj v miru v SKSLfflflLfi'«- Počiv»j v Božjem. Nikdar Te ne zvezdam!'	M l0Pet skuP*i « »nidrfmo tamkaj nad
p / • i tev in1?i;7p0PŠf|SuToerruS:ijlte,ie,n *	V m°U-
Ivan Geric, soprog, Marija, Veronika, Ana. hčere v Ameriki, •tefa«, Josip, sinova v starem kraju.
Bridgeport, Coifn. dne 1. julija, 1925.
Jednota
Foreign Language Information Servic« .Juirottlav Bureau
i Kfi a*'.
'glasilo k. s. k. jbpnotte," 8. julija, 1925.
Društvo Presv. Src« Jezusovega, it. 172. v West Park, O. Ustanovljeno dne 9. julija, 1922., sedaj že največje društvo v označeni naselbini.
E DOMOVINE.
Pater Kaiist Heric utonil. —
V mariborskem frančiškanskem samostanu je bival vsestransko priljubljeni 75 letni starček, pater Kaiist Heric, konzistorijalni svetnik in župnik v pokoju. Zadnji čas je hodil po mestu v spremstvu samostanskega uslužbenca, ker je bil skoro popolnoma slep. Ko je šel sam na vrt, se ni vrnil. Pozneje so ga našli v samostanskem vodnjaku sredi vrta, kamor je pri sprehodu padel in utonil. Ranj-ki je bil priljubljena osebnost v Mariboru in stric prof. dr. He-rica na mariborski realki. Nedavno je slavil svojo zlato mašo.
Smrtna kosa. — V Trstu je umrl v 58. letu starosti trgovec Josip Rožanc. Pokojnik * je bil dobro znan v vseh tržaških krogih. — V Gorici je umrl gostilničar in posestnik Alojzij Kodermanc. — Te dni je umrl v Kamniku daleč na okrog znani posestnik in usnjar Avgust Terpinc, star 74 let. Pokojnik je bil podjeten in ljubeznjiv človek, ki je vžival splošno spoštovanje
Ada Kristanova. — V Gall-spachu v sanatoriju dr. Zeiler-sa je umrla dne 1. junija na posledicah težke operacije gospa Ada Kristanova, soproga Etbi-na Kristana, izseljeniškega komisarja, živečega v New Yorku. Pokojnka je bila iz Cerničeve rodbine v Novem mestu in je dosegla starost 52 let. Pred leti se je skupno s svojim soprogom mnogo udejstvovala v socialističnem gibanju v Sloveniji in nastopala kot agitatori ca in govornica.
Sebe in ženo ustrelil. — V Zagrebu je 10. junija v Palmo-tičevi ulici, št. 12 ustrelil s petimi re vol verskimi streli krojač Vekoslav Kralj sebe in svojo ženo. Krojač Kralj je živel že delj časa v prepiru s svojo ženo, s katero je bil tudi končno sodnijsko ločen. Ker pa sta še nadalje stanovala v skupnem stanovanju, se je prepir med njima vedno obnavljal in tako je došlo omenjenega dneva do katastrofe. Na lice mesa došla policija je našla Kralja že mrtvega, ženo pa težko ranjeno. 2eno so prepeljali v bolnico, kjer je bila takoj operirana. Doslej še ni gotovo, če bo ostala pri življenju. Nesrečni zakonski par zapušča nepreskrbljenega 12 letnega otroka.
Žrtev Save. — Pri kopanju v Savi pri Zagrebu je utonil policijski stražnik Albin Kovačič.
Otroci so ga našli obešenega gozdu. Najbrž se mu je omra-čil um.
Neurje v Dravski dolini. Dne 14. junija je razsajalo po vsej Dravski dolini in okolici veliko neurje. Nad Sv. Duhom na Ostrem vrhu se je vsu-la toča, kakoršne že davno ne pomnijo. Pobila je vse poljske pridelke. Ponekod jo je bilo nad pet prstov nasute v debelosti golobjih jajc. Tako je padala skoro deset minut. Žito je popolnoma zbito. Po drevju je ostalo le po par listov. Tudi zemeljski plazovi so se na več mestih pojavili. Udarilo je tudi v neki krog falske elektrarne in je bil radi tega za nekaj časa prekinjen tok.
obljubil svojo najenergičnejšo podporo. Od predsedstva JDS je prispel v Žiri dr. Kramer, ki je v imenu stranke obljubil zastaviti vse sile, da se doseže čim izdatnejša pomoč v hudi stiski. Poljansko dolino in 2i-ri z okolico sov si tekom dneva ogledali tudi zastopniki ljubljanskega časopisja.
POVODENJ V SLOVENIJI.
Ljubljana. — Po hudem dežju se je 18. junija okoli 7. ure zvečer v kotu sv. Trije kralji-Rovte utrgal oblak. Kmalu so drveli v dolino divji hudourniki in potoka Račeva in Poljan-šica sta se namah spremenila v divji reki, ki sta drveli, pusto-šujoči njive in travnike, razdirajoč ceste in ruvajoč drevje proti Zirem. Proti 8. uri je bruhnila voda v vas in je bliskoma naraščala. Kmalu so bile vse hiše obkoljene od divje šumečih voda, ki so nosile seboj drevje, valile kamenje, podirale plote ter širile strah in grozo.
Voda je stala proti 9. uri na cesti do enega in pol metra visoko na cesti, vdrla je v kleti in hiše ter v divjem navalu drvela dalje proti Poljanski dolini. Ob pol enajstih zvečer je naenkrat ugasnila elektrika in tema je le še povečala splošno grozo. Prenehanje elektrike je napolnilo žirovsko prebivalstvo s strahom, da je povodenj porušila električno centralo. Kmalu se je pokazalo, da je bil strah upravičen. Jez nove lepe hidro-centrale nad Fužinami je do polovico razrušen, dovodne cevi so pretrgane, centrala je ostala brez vodne sile.
Deroči valovi Poljanšice so opustošili vso Poljansko dolino, nasuli njive in travnike s kamenjem, peskom in blatom in odnesli tja do Škofje Loke vse mostove, razven onega v Poljanah in betonskega pri Zireh. Škoda je ogromna. Pomoč nujna!
Drugi dan opoldne je prispel v Žiri veliki župan dr. Baltič, da si po poljanski dolini in v Zireh ogleda ogromno škodo, ki jo je povzročila povodenj. Z velikim županom j€"~došel tudi
PRVI SLOVENSKI MINISTER UMRL.
V	nekem sanatoriju pri Gradcu v Nemški Avstriji je dne 16. maja umrl ljubljanski univerzitetni profesor dr. Ivan Zolger. Pokojni se je rodil 22. oktobra, 1867, kot sin kmečkih starišev v Devini pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Kot dijak je bil vedno odličnjak. Še kot mlad uradnik je bil radi izvaA-rednih sposobnosti pdktfean V dunajsko ministrsko predsedni-štvo. Leta 1917 je postal celo minister brez resorta. Bil je prvi in zadnji Slovenec v Avstriji, ki se je kot zaveden sin slovenske matere in nepolitik povspel do ministrske časti. Avstrijski minister je bil do 6. maja, 1918. Koncem vojne je zastopal interese svoje nove domovine Jugoslavije na .mirovni konferenci v Parizu. Po končani razmejitvi je postal profesor juridične fakultete ljubljanske univerze.
V	svojem življenju je spisal več znanstvenih del. Poročen je bil s hčerko neke bogate dunajske rodbine, katera se je že prva zakonska leta naučila slovenščine, v kateri je vzgojeva la tudi svoje otroke. Dr. Zol gerjevi otroci so se za časa njegovega službovanja na Dunaju šolali v Mariboru. Pokojnik je živel 58 let. Pokopali so ga na Dunaju.
-L_o-
Dr. Alojzij Res:
Petrov muzej v Rimu.
Skušal je preplavati Savd, a za- gradbeni direktor inženir Kra-pustile so ga moči in je izginil v valovih Save. Ponesrečenec je bil rodom Primorec.
SamMBor. — V Vurbergu blizu Maribora se je obesil posestnik Jože Cerne iz Krče vine.
njec, nadalje srezka poglavarja dr. Žnideršič iz Kranja in Po-klukar iz Logatca ter drugi uradniki. Veliki župan si je v spremstvu župana Primožiča ogledal velike poškodbe ter je
Veliki načrt Benedikta XV. se je pred kratkim uresničil; tik bazilike svetega ,Petra se dviga lepa stavba, kjer je vešča roka ravnatelja vatikanskih muzejev, prof. Nogare zbrala vse, karkoli je ostalo od dolgih stoletij na spomenikih, načrtih, modelih, mozaikih in nagrobnikih, ki so bili ustvarjeni za ta največji hram krščanstva ali pa v ozki zvezi z njim. Največji del teh umetniških relikvij je bilo pokopanih v temi grobišč pod baziliko, kamor je zašel le redkokdo in redkokdaj. S tem muzejem je Vatikan izpolnil veliko vrzel v zgodovini umetnosti, v kolikor se le ta nanaša na stoletno gradnjo veličastnega svetišča, ki je v tako ozki zvezi z razvojem vse moderne upodabljajoče umetnosti.
V toplo dnevno luč se je povrnil nagrobni spomenik Pavla il., ki sta ga ustvarila Miho da
Fiesolej in Ivan Dalmatin (Giov. Dalmata), nudeč tako možnost rekonstrukcije arhitektonske oblike, ki jo je delo radi dveh dekompozicij izgubilo. Ob prevozu tega spomenika so morali podreti ozek zid, izpod katerega se je prikazala V vsej svoji krasni ornamenti-ki marmornata škrinja, ki v nji Pavel II. počiva. A še nekaj so pri tem delu>odkrili: mozaik, za katerega je bil Giotto naslikal načrt, svež in nepokvarjen, ko da bi bil od včeraj.
V	drugi dvorani se nahaja prilepi sarkofag Lanicija Pro-busa in njegove žene, iz IV. stoletja; feničanski okrnjen steber, ki so ga našli ob polaganju temelja primitivne bazilike; fragmenti, ki jih je darovala grofica Matilda leta 1102. rimBki cerkvi itd.
V	dvorani, ki je namenjena renesančni dobi, so razpostavljeni fraghienti groba Kaliksta III., okrog pa velike slike, ki so služile za model mozaikov v cerkvi in dobra kopija Rafaelovega "Spremenjenja." Pod temi model angela od Canove za spomenik Klementa XIII. in cela vrsta drugih modelov velikih dimenzij, ki jih.je Bernini modeliral za taberriakelj in za angele v kapeli sv. Zakramenta. .
Ob strani visi velikanski križ, ki je v prejšnjih stoletjih na Veliki teden v srednji ladji bazilike s stotinami hrčic razsvetljeval mistični mrak žalujočih dni in ovijal z bajnim bleskom marmor in bron. In še eno razpelo je tu: kopija srebrnega križa, ki ga je daroval Karol Veliki. Original,, oplenenj v temnih dneh papeževe sužno-8ti. vseh draguljev in okraskov, so prelili v patene in kelihe. V isti dvorani se nahaja sedaj nagrobnik Siksta V., ki je bil prej v kapeli sv. Zakramenta. To znamenito delo Pollajola pa bo najbrže prenešeno v Siki stinsko kapelo, ker je tu
Sik-luč
preostra in ubija enotnost in ubranost linij.
A nele iz grobišč, tudi iz velikanskih podstrešij bazilike so prinesli in razvrstili po teh dvoranah dragocena umetniška dela. Tako si je mogoče ogledati model baziliko iz lesa, ki ga je zamislil Giuliano da Sanagallo in ga predložil Juliju II. Povsod si bral o tem obrazcu, ki spominja na kolosej, a videl ga je doslej malokdo. Zdaj ga pa moreš primerjati z Michelange-lovim, ki stoji poleg njega. Oba sta sad ogromnih študij in dela: Sangallo je porabil zanj devet let (1537-1546), Michelangelo pa 12 let (1546-1558. Iz podstrešja je prišlo tudi sedem malih kipcev: modelov za ogromne kipe prerokov, ki jih je mislil Michelangelo postaviti okrog kupole in kr so jih doslej "sanpietrini" (uslužbenci bazilike) porabljali ( pri jaslicah.
V posebni dvorani so razstavljeni modeli z natečaja, ki je bil razpisan v XVIII. stoletju za zgradbo zakristije in župnišča, nudeči mnogo zanimivih načrtov, ki bodo mikali posebno arhitekte. V oddelku zase pa so načrti "lesenih gradov," ki jih postavljajo iz leta v leto za popravljanje notranjščine bazilike. Med njimi je tudi dvigalo, s katerim je Zalaglia po mnogih ponesrečenih poizkusih dvignil leta 1586. sredi trga sv. Petra ogromni obelisk in žel za to od Siksta V. obilo pohvale.
S tem novim muzejem, ki zvesto spremlja razvoj bazilike sv. Petra od primitivne Cerkve pa do neprekosljive veličastnosti Michelangelo in Bramateja, od starih mozaikov pa preko viška renesančnega slikarstva in kiparstva do baroka Berninija in klasicizma Canove, je Vatikan odprl nov vir lepot in študija, za kar mu mora biti hvaležen ves kulturni svet.
PISMA ZA RUSIJO IN ČEHO-SLOVAKIJO.
Poštni oddelek zvezine vlade v JVashingtonu je prejel protestni noti iz Ebsije in Ceho-slovakije glede napačnega na-sljavljanja pisem in drugih po-šiljatev v ti deželi. Glavni poštar je takoj obvestil vse poštarje po Združenih državah, naj upoštevajo novi imeni teh dežel in poduče v tem smislu naslovitelje.
Sovjetska vlada .poroča, da novo oficijelno ime Rusije je Unija Socialističnih Sovjetskih Republic (angleško Union of Socialistic Soviet Republics). Vsa pisma in druge pošiljatve, ki se naslovijo na staro ime Rusije, bodo vrnjene. Okrajšano ime U. S. S. R. tudi ne velja.
Čehoslovaška vlada pa obvešča Ameriko, da njeno oficijelno ime je Čehoslovensko (Ceho-slovakia). Tako je treba nasloviti vse pošiljatve.
pasjega mesa in pasjih klobasic (Hot dogs). Vživanje tega mesa je v Berlinu po vojni sicer nekaj ponehalo, veliko pasjih mesnic je pa še na Saksonskem. Cena bolj rejenega psa znaša od 2 do 10 mark, poleg tega je treba plačati še posebno klavno takso 2.30 mark.
PASJE MESO NA NEMŠKEM.
Kakor znano, so Nemci bolj revnih slojev veliki prijatelji
V SMRT VSLED STRAHU PRED JEČO.
V Laporte, Ind., se-je te dni ustrelil 48 letni lastnik resta-vranta Nick Klassen. Ko ga je policija aretirala, ker je v pijanem stanju vozil svoj avtomobil, je bil obsojen na ^0 dni zapora. Ta malenkostna kazen mu je bila več kot lastno življenje.
SAMOMOR VSLED BOLEZNI OTROKA.
V Columbus, O., se je nedavno obesila 27 letna Mrs. Rosella Garrison, leer je njeno pet mesecev staro dete obolelo na kozah. Ko je o tem tragičnem slučaju zvedel njen mož, se je hotel tudi obesiti, kar se mu pa ni posrečilo.
jiiiiiiiiiiniiiiiiniiiin»Hti»Miiiiiin»niiMiiinnini»i»i>>»i»>»iiiii>iiiiiMiiiiiiiinii»»mi
Izšel je v tretji izdaji
UJ illlllllllllliilUl Lllllllilllllillllllllis
Molitvenik
ZA
Ameriške Slovence
SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M.
Založila in izdala
i
KNJIGARNA EtHNOST 1849 W. 22nd St.	' Chicago, 111.
Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveni-ku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer:
Navadno črno platno, zlata obrez« .............$1.00
Usnje, prožne platnice, zlata obreza ............ 1.25
Usnje, vatirane platnice, zlata obreza ........ 1.50
Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza 1.50
Pri večjem naročilu damo znaten popust.
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. ^ PRIMEREN JE ZA ODRASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATER? NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ!
1
lllllllllllllllllllllllllllllllllllll...................................................................
□ „	w	Qftn V*" V> ~ \V - V ~ V" V - y- V" y>-	gfts«
Posebna razprodaja od 6. juL do 18. jul
KAJ VI RABITE SEDAJ V POLETNEM ČASU?
OTROČJE VOZIČKE
Pri nas imamo popolno zalogo otročjih vozičkov vse vrste, sedaj jih prodajamo po tovarniških cenah. Ne zamudite te prilike. ---
LEDENICE (ICE BOX)
Kupite jo sedaj, kajti vročina bo r vedno bolj pritiskala. Ako jo kupite na tej razprodaji, si prihranite dovolj denarja.
PLETENO POHIŠTVO.
Iz najboljših tovaren, pravi kras za vaše stanovanje po veliko nižjih cenah kot pa morete enako .pohištvo kupiti kje drugje.
Razprodaja se vrši v glavni prodajalni in podružnicah.
ANTON GRDINA & SINOVI
Podružnica: 15301 Waterloo Rd.
■ ^ hA "1* "A	inft'iiMln „^1, M^mm^, i, ^	„ |j|
6019 St. Clair Ave.

Jaz MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
Kssa sem rabila Wataii-fievo Alpentinkturo IflHfclBj^H za lase, ker ao mi mm^fstrašno odpadali ta-
, J	H ko, da bi bila vae
Bh -Vtl izgubila, ako he bi BJT^ BrI rabiU Wabčičeve mm' VI Alpentinkture, od ka-M/^m - Ijfj tere ao mi lasje ta-l^^P S ji ko] prenehali odpa-j^V ,	dati in dalje krasno
jHf^t'	it> gosti rastejo ta-
'e-^'- m H ko, da imam aedaj E en jard in tri palce HHHHBHH dolge lase, zakar se g. Wahči&a lepo is
hvalim.
(mam pa fte več dragih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, genske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, knrja očesa, bradavice itd. Pi-Jitc takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC
1436 E. 951 h St. (blizu Wade parka)
CLEVELAND. O.
VAŽNO •
je za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinoie izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v pre iskovanju stanja zemljišč in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj ali v starem kraju, in sc rojakom toplo priporočam.
ANTON ZBAŽNIK,
alovenski javni notar, 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa.
LIFE AND LABORS
btm pripor od« M.p Kneipp V knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
FiUte takoj po brezplačni cenik, da ga Imate v »lučaju potrebe pri rokak.
IMPORT IRAN O ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
Rt. Rev. FREDERIC BARAGA,
Koea m riočkom, is garantiranega
jekla, SO. 61. 70 in 76cm dolge. .. »t.00 Kosa poUranka s riočkom, 6S. 70
in 75 cm. dolge---------»k 60
Klepilno orodje-----j-----Sl-ZS
Brusni kamen "Bergamo"	, $0.46
Pralca -------------------»0.»0
Motika 90e Srp *a kiepaU 86e; Kibefen aa repo. a dvema notema____11.26
Blago počil jam poitnine p roe to.
Pirat Biahop oI Marquette, Mick. By
P. CHRYSOSTOMUS VBBWYST, O. P. M.
of Loe Angeiea, CaL
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in: otroke; v zalogi imam tudi ve-liko izbero čevljev za ženske, sprejmem 'tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C St. Pueblo, Colo.
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE
aa druitva ter člane K. S. K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN
21*7 B. Hamlin Ave. Chicago, IlL Piiite po ceniki
Zabasanost.
Velik del telesnih bolezni lah-Jco zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte.
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne inTpre-bavne neurednosti in*zaprtja. Sijajna tonikalza « oslabele ljudi.
Established J357
. ,—a PRIHRANITE SI ym\ DENAR PRI POŠILJA-vj NJUV STARO DOMO-VINO.
N^I |	Vedno vprašajte za ceno v
nasi banki. -Dosegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji coni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino.
IMAM NA ZALOGI IM PORTIRANE
nemške, kranjske in pol-novretne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov.
Pridite so danes k nam gledo informacijo cen. Gotovo boste zadoToljnL
Premoženj« te banke anala |IZ.000.000.00
1912 W. 22ad ft. Chicago, UL
SLOVENSKI KROJAČ
izdeluje po meri moške oblake in vrftmjo suknjo.
Cisti, lika ia popravlja moške in žensk« oblake.
Svoji k svojimi
Zavarovalnina proti ognju
V prodaji imamo več hiš in posestev na lepem kraju v Chicagi, Cicero in Lyonsu, 111. Cene zmerne.
Razpis službe duhovnika.
Škofijski urad mi je naročil, naj dobim vrlega, mladega slo-skega duhovnika, ki želi vstopiti'v elevelandsko škofijo; pripravljen' mora biti sprejeti službo med Slovenci, ki mu jo bo žkof določil Kdor misli na to, naj se zglasi na sledeči naslov: .
Rev. Vitus Hribar, 1S51? Holm® Ave., ClevelandO.
Zglasite se pri
Martin Nemankh,
1938 So. 60th C t.,
Cicero, 111.
Phone Clyde 2189-M.
2429 So. Central Park Av.
Chicago, 111.
Phone Crawford 1484
eel je se še kdaj vrniti! O materi ne ve 6e nič!" •
"Dobro tako, Izidor Ko se vrne, naj pomaga ozdraviti mater, kakor Upate — ne obtežuj-te mu prej srca! In ko bo stala nova hišica in bo v nji gospodinjila mlada iAna, bo že vse dobro. In Bog . . *
Bogdan si ni upal izgovoriti, kar je imel na jeziku: "Bog bo vse dobre uredil." Stari Izidor pa povzame začeti stavek in ga nadaljuje, seveda v drugem smislu, kakor je menil Bogdan.
(Dalje prihodnjič.)
Največja zaloga LubasoVih harmoniki
NAD 20 LET
* it izdelujem HARMONIKE,
Večno hrepenenje
I in edina agentura za vso Ameriko, za najboljše vrste starokrajske kose, moti-ke in drugo orodje. Z naročilom nam pošljite denar aii poštno nakaznico. Poštnino plačamo mi, cene so:
Kose MOLDOVKE, najmočnejše, jam-čene, 28—28—30—33 palcev dolge, so po $2.50, šest kos akupaj po $2.00 vaaka.
Kose, ožje POLERANKE, ročno kovane, 30—32 palcev dolge, po $1.50, 6 kos skupaj po $1.00.
Klepalno orodje po $1.00, malo težje po $1.50.
Kosišča močna in trpežna, izdelana
^doma na Kranjskem, po $2.00, ta lažja po $1.50.
Brusilni kamni "Bergamo" po 75c, manjši po SOc.
Oselniki po 50c.
Srpi, veiiki za klepati po $1.00.
Ribežni za repo ribat po $1.50.
Motike "Struške" ročno kovane pri Dobrem polju, letos kaljene nalaič za amerikansko zemljo, po $1.50.
Razpošiljamo starokrajske šlifane literne steklenice, cene so: $4 litra 90c, 1 liter $125, 2 litra (Štefan) $2.00.
**	Naslov zapišite samo:
ki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik eem tore) dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge -
PIANO ROLLE ta PLOftčE ZA GRAMOFONE.
Pišite po cenik.
Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, ta nizko ceno. ^ Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music Store,
(021 ST. CLAIR ATE.
CLEVELAND, OHIO.
Nemško spisal F. Klug. Poslovenil P. O. T.
Razpošiljamo tudi v vse kraje dobro zapakirane bakrene kotle s kapo in cevmi.
Naše zveze s staro domovino
a v vseh denarnih zadevah eo neprekosljive. VI iivite lahko kjerkoli ftirom Združenih Držav in vendar Je vam mogoče poslati denar v atari kraj potom naša banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko.
NASE CENE SO PO DNEVNEM KURZU podvržene spre membi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot sa-htevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po ataro-krajski pošti ali pa v čekih (draftu); plaeljivih po tamoimjih bankah.
POSKUSITE NASO DENARNO P06ILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam all pa pridite aami poizvedeti dnevne cene in Jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše po-šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti iive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče.
Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade.
Kapital in remrvni sklad nafte banka presega avoto S740.0M kar Jd znak varnosti ta vaš denar.
hočete zvedeti sa naslov kakega vašega sorodnika, znanca in pri jate-
imate na prodaj kako Mmljišče, farmo, trgovino ali hUo,
OGLAŠAJTE
JOLIET^NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STB. t< JOLIET. ILL.
▼ največjem slovenskem tedniku
"GLASILU ■ K. 3* K* fEDNOTE"!
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donate jo od 8% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriienimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vssk dan morda celo z dobičkom prodate.
• Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vae bonde, katere laatojo K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnoet. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopoiljemo ponudbene cirkularje.
NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine.
A. C. ALLYN & CO
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LlCEN IZDELKE
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Gla-Bik> K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih Jezikih. 28 letna skušnja tiskar-stva je naša učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017*19 St Clair Aw. -1053 E. 62. St Cleveland, O.
vo, avtomobil aH kaj drugega; kupiti ali prodati hifto ali lot; izposoditi si, komu posoditi ali kam poelati denar; če Imele opravek v sodni ji ali Imata notarski posel, se zaupno obrnite na J. SLEPEC AGENCY, JOLIET, ILL. 107 Chicago St. Phone 5708 ft 2196-R