UDK 911-3:338.49:354.86(497.12-17)=863 Mirko Pak* PROSTORSKA ORGANIZACIJA DRUŽBEME DiFRASTROIOTRE V CBČINI RAVNE S POSmOM OZIHCM NA KS ČRNA OSNOVNE ZNAČILNOSTI OPREMLJENOSTI PROSTORA Z DRUŽBENO INFRASTRUKTURO V OBČINI RAVNE Trgovina, obrt, uprava, zdravstvo, šolstvo, kultura, pošta in še druge dejavnosti družbene infrastrukture tudi v občini Ravne sledijo modelu poselitve, kar pomeni njihovo absolutno in relativno koncentracijo na majhnem prostoru v dolini reke Meže. Občina Ravne je ena redkih v SR Sloveniji z več kot enim središčem, ki presega stopnjo rural-nega središča, in edina s štirimi takšnimi središči, ki poleg tega niso med seboj močno oddaljena. Na Ravnah, v Prevaljah, Mežici in Črni se nahajajo vsi elementi družbene infrastrukture, trgovine s srednjeročno in dolgoročno oskrbo, domala vse vrste obrti, popolne osnovne šole in vrtci, zdravstvene ambulante in postaje ter lekarne, osnovne upravne ustanove (pisarna KS, matični urad, postaja milice in še kaj), kulturni dom, knjižnica, pošta, banka in še kaj. Zaradi reliefa in s tem povezane težje dostopnosti je relativna razlika v opremljenosti naselij v dolini Meže in zunaj nje še večja. To ekstremno polarizacijo blažita samo obe manjši centralni naselji Leše in Kotije (po Kokole-tu^ ranga centralne vasi), ki pa nimata omembe vrednih vplivnih območij. Tako kaže na primer trgovina kot najbolj razširjena in frek-ventirana družbena infrastruktuma dejavnost aosolutno (številčno) in relativno (strukturno) ekstremno koncentracijo v dolinskih središčih s 93,0% vseh prodajaln in kar 97,7% prodajaln srednjeročne in kratkoročne oskrbe. Podobno ekstremno dolinsko koncentracijo kaže poleg drugega tudi obrt, ki jo ima mimo gostinskih obratov le 23,8% naselij v občini. Dr., izr.univ.prof., Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 ^ Vladimir Kokole, Centralni kraji v SR Sloveniji Geografski ¦zbornik XII, Ljubljana 1971, s. 5-127 - 61 - M. Pak_Prostorska organizacija... ANALIZA OSKRBNIH TOKOV V KS ČRNA Črna opravlja centralno funkcijo za območje KS s 4116 prebivalci in dosega III. ali najvišjo stopnjo nižje osnovne stopnje centralnosti, po kvalifikacijski sestavi prebivalstva pa izrazito usmerjenost v kvartarne z delno usmeritvijo v terciarne dejavnosti^. To pomeni, da ima naselje več specializiranih trgovin, obrti, popolno osnovno šolo, zdravstveno ambulanto z zobozdravnikom, lekarno, banko, pošto, matični urad, hotel in še drugo. Sem gravitira razen v kratkoročni oskrbi prvenstveno tudi 2 km oddaljeni Žerjav. Vprašanje pa je, v kolikšni meri Črna zadovoljuje oskrbne potrebe prebivalstva same Črne in drugih naselij v KS, še zlasti zaradi veliko bolje razvite trgovine, dobre dostopnosti in številčne zaposlitve prebivalstva na Ravnah. Analiza oskrbne gravitacije je bila opravljena na osnovi ankete za osnovne tri kategorije trgovine: za kratkoročno, srednjeročno in za dolgoročno oskrbo. Poleg tega je anketa vključila vprašanja o pogledih krajanov na ustreznost obstoječe trgovine. Kratkoročna oskrba kaže izrazito koncentracijo v Črni, kjer se redno oskrbuje kar 84,3% anketiranih, izmed Čmjanov pa kar 94,6%. Kot sekundami center se pojavljajo tudi Ravne, vendar izključno v povezavi z dnevno migracijo delovne sile. V občasni ali sekundami oskrbi z živili pa so v ospredju Ravne, kjer se oskrbujejo predvsem prebivalci Črne, medtem ko je za prebivalce ^ Vrišer Igor, Mala mesta v SR Sloveniji. Inštitut za geografijo univerze, Ljubljana 1969. Zaradi obsežnosti je v KS Črna opremljenost z družbeno infrastrukturo najbolj pereča, razdalja med Črno in posameznimi naselji je velika, čeprav ta zaradi stika dolin vsa direktno gravitirajo k Črni. - 62 - M. Pak_ Prostorska organizacija... okoliških naselij tudi sekundami center kratkoročne oskrbe Cma. Takšni tokovi najpogostejše oziroma kar vsakodnevne oskrbe jasno kažejo na visoko vrednost Čme v kratkoročni oskrbi praktično celotnega območja KS. Optimalna dostopnost v stičišču danala vseh dolin omogoča zelo pogosto oskrbovanje tudi iz najbolj oddaljenih predelov. Črna je s svojo opremljenostjo dovolj privlačen nakupovalni center za kratkoročno oskrbo, ki mu pa prav v tej oskrbi določena opranije-nost še manjka. Pri srednjeročni oskrbi se skoraj vselej javljajo dva ali celo trije oskrbni centri. Druga značilnost je, da se le še 53% rednih in 15,4% občasnih nakupov opravlja v Črni, da več kot četrtina anketiranih tekstila v Črni sploh ne kupuje. Na prvo mesto stopajo Ravne, kjer redno kupuje 36,0% in občasno 45,4% anketiranih. Kot sekundarno nakupovalno središče se javljajo Prevalje. V posameznih vrstah srednjeročnih nakupov pa se Cma in Ravne že tudi izenačujeta. V redni srednjeročni oskrbi močno prevladuje Cma s 63%, medtem ko odpade na Ravne 29,5% nakupov. Vendar se Cmjani pogosteje oskrbujejo v sami Cmi kot prebivalci drugih naselij. To je odvisno od pogostosti oskrbe, čim redkejša je, tem močneje je usmerjena izven Črne. Občasni nakupi v srednjeročni oskrbi pa kažejo s 47,8% močno prevlado Raven, še vedno močno pa je z 26,0% udeležena Cma. Celotno razmerje med Crao, Ravnami in drugimi središči znaša 47,5% : 36,0% : 15,5%. Dolgoročna oskrba kaže absolutno odvisnost od lokacije ustreznih trgovin oziroma ustrezne ponudbe. Zato oskrba na Ravnah z 31,2% rednih nakupov gospodinjskih strojev, 39,2% nakupov avtomobilskih delov in 53,2% nakupov pohištva prevladuje pred Čmo v skupnem razmerju 40,5% : 37,4% v korist Raven. Pri dolgoročni oskrbi se poveča tudi število oskrbnih središč zunaj regije. Tudi za dolgoročno oskrbo velja, - 63 - M. Pak_Prostorska organizacija... ZAKLJUČNI POGLEDI NA OSKRBNO FUNKCIJO V KS CRNA Na splošno je torej oskrba močno polarizirana v Čmo in na Ravne. To pa pomeni dokajšnjo oddaljenost nekaterih predelov od oskrbnih obratov, še zlasti od obratov kratkoročne oskrbe, ki jih krajani najpogosteje uporabljajo, kar se pri Čmjanih še stopnjuje. Glede na takšno stanje je frekvenca oskrbnih tokov iz različnih predelov KS in predvsem po glavnih dolinah v Čmo intenzivna. Tedensko se najmanj enkrat v Cmi oskrbuje 70% anketiranih. Glede na to je v Črni očitno pomanjkanje nekaterih obratov kratkoročne oskrbe. Odgovori so pokazali pomanjkanje veleblagovnice, trgovin za tekstil, zelenjavo in čevlje; v drugi skupini z mnogo manj odgovori pa so še samopostrežna trgovina, trgovina z avtomaterialom, gradbenim materialom in železnino ter cvetličarna ; posamezni odgovori pa so bili še o mesnici, specializiranih trgovinah ter o trgovini s pohištvom. V celoti so bili odgovori naslednji : zelo zadovoljen 1, zadovoljen 94, nezadovoljen 33 in zelo nezadovoljen 9. To pomeni, da kar 52,2% anketiranih ni odgovorilo pozitivno o preskrbi v Črni. Cma kot submikroregionalno središče je prvenstveno usmerjena v kratkoročno oskrbovanje, le deloma tudi v srednjeročno. Tudi število trgovin je ustrezno in vrednost ustvarjenega prometa kaže na to, da za nove trgovine praktično ni ekonomske upravičenosti. Klasične trgovine imajo da Cmjani pogosteje kupujejo v Cmi kot prebivalci okoliških naselij. Takšno stanje je realno in zato tudi ni potrebe po boljši tovrstni opremljenosti v Cmi sami. Podobno usmeritev kaže tudi občasna dolgoročna oskrba, ki se opravlja v 47,6% primerov na Ravnah in le v 20,7% primerov v Črni, ter pogosteje kot pri redni oskrbi tudi v drugih središčih, predvsem v Slovenj Gradcu in v Mariboru. - 64 - M. Pak_Prostorska organizacija... - 65 - 3-4-krat manjši promet od samopostrežnih. Obstoji torej potreba po izboljšanju kvalitete obstoječe oskrbe v obliki večje izbire, redne jše dobave itd. To bi prebivalcem KS Črne močno skrajšalo pot do oskrbovanja na Ravnah, v Prevaljah in Mežici. To bi bil tudi način izenačevanja oskrbnih pogojev prebivalcev Črne in okolnih naselij s prebivalci drugih središč v okviru ekonomskih možnosti. Naselja zunaj doline se namreč niti ne približajo pragu za vstop trgovine v prostor.