Podravje Ptuj • Kako znižati račun za elektriko O Stran 8 Podravje Zdravstvo • Kdo bo imel v rokah urgenco O Stran 4 in 5 Kronika Juršinci • Zagorelo v stanovanjski hiši O Stran 24 Ptuj, torek, 16. septembra 2014 letnik LXVII • št. 72 Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, V mbra 2014 # # /II • št. 72 C 1 - g jo tajerski RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Podravje • Vodna ujma spet zajela tudi naše kraje Voda zalila ceste, hiše in Šport Nogomet • Dva odbitka končala za hrbtom Raniloviča O Stran 11 Kikboks • Lara Vuzem Vajda in Patrik Šulek svetovna prvaka O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si UGODNOSTI ZA NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesiie v potovalno agencijo TURIST AGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: OBIRANJE MANDARIN VI DOLINI REKE NERE1VE (17.10.2014). ^ Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. Informacije : 02 23 50 206, 02 74 81 880. 1 Na rezervoarju Perutninine bioplinarne počila stena S Stran 2 in 3 Ptujska bolnišnica s polmilijonsko izgubo Minuli konec tedna je bila za več krajev in območij na vzhodu države huda ura. Reke in lokalni vodotoki so prestopili bregove, zalivala je meteorna voda, dvignil se je nivo podtalnice, prožili so se zemeljski plazovi. V soboto je na območju Podravja v intervenciji sodelovalo 156, v nedeljo pa 221 gasilcev. O številnih zalitih objektih, poplavljenih in zaprtih cestah ter plazovih na območju Haloz, Slovenskih goric in Ormoža poročamo na straneh O 2 in 3 Kaj delajo in koliko zasluzijo slovenski detektivi O Stran 6 in 7 Kje so o(b)stali denacionalizacijski postopki O Stran 8 in 9 m www.trgovinejager.com r 1AGER ' \U«o p«**1 O Stran 4 in 5 ij&Ii! S tem kuponom /5i% \letj TRADICIJE 2______ Kava Premium 200 g ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 16.9. do 19.9.2014 v katerikoli trgovini Jager. LIST^ZUPANA z elanom 2109900080476 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 16. septembra 2014 Slovenija • Vodna ujma zajela vzhodni del države, močno prizadela tudi Podravje Razmočena zemlja polzi po pobočjih, Minuli konec tedna je bila za več krajev in območij na vzhodu države huda ura. Reke in lokalni vodotoki so prestopili bregove, zalivala je meteo »Za potrebe intervencije na območju celotne regije je bil minuli konec tedna v operativni sestavi aktiviran regijski štab Civilne zaščite (CZ). Na območju občin Ormož in Središče ob Dravi je bil organiziran štab vodenja, ki ga je vodil regijski gasilski poveljnik Dušan Vižintin. V nedeljo pozno popoldan in proti večeru so se razmere na terenu umirile. Plazove, ki ogrožajo objekte, bodo naše enote v prihodnjih dneh še opazovale. Poročila o intervenciji smo izdelovali vsak dan in so danes že tudi končana. Jutri bo znano število vseh evidentiranih plazov v regiji ter določena okvirna povzročena škoda zaradi tokratne ujme (poplave, meteorne vode, podtalnica in plazovi),« je povedal regijski r Poplavljenih več kot 1000 objektov in 181 cest Po doslej zbranih podatkih je bilo v močnem deževju, ki je v soboto zajelo predvsem vzhodni del Slovenije, poplavljenih več kot tisoč objektov in 181 cestišč, sprožilo se je več kot 240 plazov. Evakuiranih je bilo 17 ljudi, dve osebi sta izgubili življenje, kažejo zbrani podatki Uprave RS za zaščito in reševanje. Zaradi močnega dežja in visoke podtalnice so imeli od sobote zgodaj zjutraj na območju vzhodnega dela države ogromno dela gasilci, delavci cestnih in komunalnih služb ter pripadniki civilne zaščite. Aktiviranih je bilo več kot 2.044 gasilcev in 60 pripadnikov civilne zaščite ter drugih enot, v pripravljenosti pa je bilo tudi 280 vojakov Slovenske vojske, nekateri med njimi so v nedeljo že pomagali na prizadetih območjih. Iz skladišč je uprava izdala 14.180 protipo-plavnih vreč, 30 različnih črpalk in 12 agregatov. V_/ Uvodnik Alenka Poleg vodne ujme, kije znova zajela Slovenijo, je bila ena gla vn ih tem zadnjih dni imenovanje Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Premierko v odhodu je predsednik. Evropske komisije Jean-Claude Juncker postavil kar na mesto podpredsednice, ob tem ji je zaupal eno bolj izpostavljenih mest v komisiji - odgovorna bo za energetiko (če bo Junckerjev predlog seveda dobil potrditev v evropskem parlamentu). Podobne časti doslej iz Slovenije na izpostavljenih mestih v evropski politični eliti ni bilo deležnih veliko ljudi, če sploh kdo. To je v enem od komentarjev na komercialni televiziji izpostavil tudi bivši evroposlanec Miha Brejc. Čeprav član nasprotne politične opcije, je v maniri odličnega diplomata to imenovanje poskušal ocenjevati v luči tega, ali je to dobro za Slovenijo. Saj za to gre, mar ne? In pri tem ni obšel tega, da noben drug kandidat ali kandidatka ne bi bil deležen tega, česar je bila sedaj Bratuškova. Očitno je, da je ta (samo)predlog (prav to, da je Alenka Bratušek v bistvu predlagala samo sebe, je največji očitek, ki leti nanjo) padel na plodna tla zaradi treh jasnih razlogov: Juncker je iskal žensko, ki ima izkušnje z delovanjem na visokem mestu v politiki (premierka), za politično ravnotežje v evropski komisiji pa sije želel še nekoga z liberalnimi načeli. Popoln zadetek! Pri vsem tem cirkusu okoli imenovanja pa me še najbolj moti dejstvo, da so se nekateri naši najvidnejši politiki v prvem krogu podpisali pod predlog, zaradi takšnih in drugačnih razlogov (javnega mnenja?) pa so se pozneje obrnili proti. Je v Sloveniji res edina pomembna stvar strankarska izkaznica ali bomo končno pogledali čez plot, ki si ga sami iz dneva v dan višamo. Barierepadejo šele takrat, ko se zgodi kakšna naravna ujma - takrat zares znamo stopiti skupaj. Pa drugače? Jože Mohorič Na območju Podravja je med 200 in 250 plazov. Številni med njimi so se sprožili v času letošnjega mokrega in deževnega poletja. Na fotografiji je plaz, ki ogroža regionalno cesto na Ptujski Gori. Plaz se je sicer sprožil že pred časom, zaradi letošnje moče se je začel aktivno premikati. poveljnik enot CZ za območje Podravja Drago Murko. V Halozah plazovi, narasli Dravinja in lokalni vodotoki Konec tedna, ki je za nami, je poleg polzenja zemljine težave v Halozah povzročala še poplavna voda. Dravinja je svojo strugo prestopila na več mestih. Najbolj se je razlivala na območju občine Majšperk, kjer je bilo zaradi poplav zaprtih več lokalnih cest. Poplavljeni sta bili cesta do naselja Koritno in cesta Majšperk-Makole, neprevozna je bila tudi cesta od Majšperka proti Vidmu in Žetalam. V občini Podlehnik (v neposredni bližini podjetja Žerak) je bila v soboto od jutra pa do 15. ure popoldan poplavljena glavna cesta proti mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškov-je. Promet je bil preusmerjen na vzporedne lokalne ceste. V soboto pozno popoldan, okrog 17. ure, je pri Borlu spet začela poplavljati Drava. Zaradi poplavljenega cestišča je bila regionalna cesta Ptuj-Za-vrč na odseku med Stojnci in Borlom še v nedeljo občasno zaprta za ves promet. V Jelovicah v občini Maj-šperk se je v soboto zjutraj sprožil zemeljski plaz, velikosti okrog 800 kvadratnih metrov. Plaz ogroža gospodarski objekt. Na območju majšper-ške občine so se plazovi sprožili v naseljih Preša, Ptujska Gora in Janški Vrh. En plaz v naselju Preša ogroža dve stanovanjski hiši, drugi je zasul lokalno cesto. Plaz na Ptujski Gori je odnesel del gospodarskega poslopja in lopo. V soboto zvečer se je plaz utrgal v Žetalah, v neposredni Draženci • Na rezervoarju Perutninine bioplinarne počila stena Vzrok za nesrečo in vpliv na po V nedeljo zjutraj, nekaj po 8. uri, je v bioplinarni Perutnine Ptuj (PP Energija) v Dražencih počila stena rez metrov, dve tretjini oz. okrog 3.000 kubičnih metrov gnojnice naj bi se razlilo v okolje. Gnojevka se je razlila v radiju sto metrov okrog objekta. »Vodstvo družbe PP Energija je takoj obvestilo ptujski center za obveščanje, ki je za preprečitev škode in obremenitev okolja nemudoma aktiviral gasilske in inšpekcijske službe, hkrati smo v Skupini Perutnina Ptuj aktivirali vse lastne tehnične kapacitete, da smo razlite in odvečne količine odvažali v druge zbiralnike. S hitrim odzivom so bili realizirani vsi koraki za čim manjši vpliv izrednega dogodka na okolje, sanacija je izvedena do te mere, da so strokovnjaki lahko začeli analizo vzrokov,« je povedal Bojan Pahor, direktor PP Energija. Po naših podatkih se je biosubstrat oz. gnojevka odvažala v silose na Pragersko, del pa v bioplinarno v Drstelji. Ker so približno kilometer stran od bioplinarne, v kateri se je zgodila nesreča, zajetja pitne vode za celoten ptujski vodooskrb-ni sistem, smo na Komunalno podjetje Ptuj zastavili vprašanje, kakšne ukrepe izvajajo. Ivan Dobnik je povedal: »Po prejemu obvestila o razlitju gnojevke v bioplinarni Perutnine smo ustavili plitvi in globinski vodnjak v Lancovi vasi. V teku popoldneva je bil glo- PP Energija sodi v skupino podjetij Perutnine Ptuj. 76-odstotni lastnik PP Energija je Holding PMP, ki ga lastniško obvladujejo člani uprave PP: Roman Glaser, Nada Krajnc, Tone Čeh in Milan Čuš. Člana nadzornega sveta PP Energija sta Glaserjev sin Andrej Glaser in Milena Valant Majcen, direktorica Perutnininega PC Živa proizvodnja. Predsednik nadzornega sveta PP Energija je Franc Veršič, direktor družbe PP Agro, v kateri je Glaserjev sin Andrej na funkciji prokurista. Foto: Črtomir Goznik Direktor PP Energija Bojan Pahor in vodja nedeljske intervencije na območju draženske bioplinarne Martin Vrbančič iz PGD Ptuj Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 16. septembra 2014 Aktualno TEDNIK 3 voda zaliva objekte, polja in travnike rna voda, dvignil se je nivo podtalnice, prožili so se zemeljski plazovi. V soboto je v intervenciji sodelovalo 156, v nedeljo pa 221 gasilcev. Foto: Črtomir Goznik Foto: Marko Maučič Takšnih prizorov je bilo v zadnjih dveh dneh ponovno veliko... bližini stanovanjske hiše, ki pa sicer po podatkih uradnih služb ni ogrožena. Na območju videmske občine se je plaz sprožil pod lokalno cesto v Majskem Vrhu, v občini Cir-kulane so plazova evidentirali pod dovozno cesto do naselja Pohorje in v naselju Paradiž. Večji plaz velikosti 30 x 100 metrov se je sprožil v občini Zavrč, v naselju Pestike. Zemeljski plaz so evidentirali tudi v Starem Gradu v občini Makole. Na območju makol- ske občine je ujma podrla nekaj dreves ter zalila kleti stanovanjskih objektov. Na Dravskem in Ptujskem polju težave s podtalnico in meteorno vodo V občinah Kidričevo in Videm je težave povzročala podtalna voda, ki je zalivala kleti V soboto je bila poplavljena glavna cesta skozi Podlehnik proti mejnemu prehodu Gruškovje. Vse do nedelje pa je bila spet zaprta tudi regionalna cesta Ptuj-Zavrč pri Borlu. stanovanjskih objektov. V Lovrencu na Dravskem polju, Šikolah, na Selih in v Apačih so črpali podtalno vodo. Reka Polskava minuli konec tedna ni prestopila bregov, čeprav je bilo to zelo blizu. Za pretoč-nost reke so poskrbeli gasilci, ki so izpod mostov čistili plav-je, prav tako so preventivno polnili protipoplavne vreče - za primer, če bi jih potrebovali. V Lovrencu so v soboto zvečer gasilci vodo črpali iz dtalnico neznanki ervoarja za gnojevko. Kapaciteta celotnega zbiralnika naj bi bila 5.000 kubičnih binski vodnjak v Lancovi vasi usposobljen za samostojno delovanje in dan v uporabo. Plitvi vodnjak v Lancovi vasi se do nadaljnjega ne uporablja. Vzorci vode niso bili odvzeti, ker bi zato morali plitvi vodnjak ponovno zagnati. To pa ni smiselno, ker bi lahko povzročili onesnaženje vode v javnem vodovodnem omrežju. Smer toka podzemne vode je od našega vodnjaka v smeri mesta razlitja. Onesnaženje se od našega vodnjaka oddaljuje.« Kaj je vzrok nesreče zaenkrat še ni znano. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Razlito gnojevko okrog bioplinarne so počrpali in počistili v šestih urah. industrijskega objekta. Črpanje meteorne vode so gasilci opravili na objektih Strelskega centra Gaj pri Pragerskem ter v številnih drugih poslopjih na območju občine Slovenska Bistrica. V soboto popoldan je Drava v Markovcih dosegla pretok okrog 1.400 kubičnih metrov na sekundo. Čez zapornice so spuščali povprečno 700 kubikov, po kanalu proti HE Formin pa okrog 500 kubičnih metrov vode na sekundo. V nedeljo popoldan je vodostaj Drave nekoliko upadel. Ob uničujočih poplavah pred dvema letoma je bil pretok v Markovcih skoraj trikrat večji. Po neuradnih podatkih je znašal okrog 3.600 oz. 3.200 kubičnih metrov na sekundo. Narasla Drava je v soboto zvečer ogrožala dve stanovanjski hiši v Bukovcih v občini Markovci. Gasilci so namestili protipoplavne vreče. Iz stanovanjske hiše v Stojncih so v nedeljo črpali podtalnico. V Dornavi in Mezgovcih je poplavljal melioracijski jarek, dvignila se je tudi podtalnica. Voda je poplavljala tudi v Za-mušanih in Gorišnici, potrebno je bilo črpanje. Na Formi-nu se je visoka podtalna voda v soboto popoldan bližala stanovanjskemu in gospodarskemu objektu. Stanovanjski objekt so gasilci uspeli zaščititi, gospodarsko poslopje je voda zalila. Na območju mestne občine Ptuj se je v Krče-vini sprožil zemeljski plaz, v Spuhlji in v Štukih so iz kleti stanovanjskih hiš črpali meteorno vodo. V Ljudskem vrtu se je razlivala voda iz ribnika. Ob uspešni intervenciji gasilcev poslopje OŠ Ljudski vrt ni bilo ogroženo. Središče ponovno pod vodo, na Ormoškem številni plazovi Ogromno težav zaradi mokrega vremena imajo letos tudi na širšem ormoškem območju. V občini Središče ob Dravi, kjer so lokalni vodotoki to poletje že poplavljali, so se minule dni znova soočali z Poplavljena lokalna cesta med Majšperkom in naseljem Koritno meteornimi vodami, povišanimi vodostaji in razlivanjem vodotokov. V Obrežu so v soboto rano zjutraj gasilci črpali vodo iz 17 kleti, na brežino potoka Trnava pa preventivno položili 300 protipoplavnih vreč. 300 protipoplavnih vreč so v Obrežu namestili tudi za zaščito industrijskega objekta. Poplavljala je reka Drava, zalila je cesto. Poplavna voda je pretila hrvaškemu naselju Trnovec. Da so naselje obvarovali pred povodnjijo, so hrvaške in slovenske enote zaščite in reševanja na medmejnem območju izvedle skupno akcijo. Naredili so prekop, s katerim so višek vode spustili na kmetijska zemljišča in tako obvarovali naselje. V Središču, na medmejnem območju, je poškodovan tudi železniški most. Meteorna in podtalna voda je minuli konec tedna poplavljala v naseljih Rucmanci in Pršetinci v občini Sv. Tomaž, v mestu Ormož ter številnih naseljih ormoške občine: Mi-hovcih, Trgovišču, Lahoncih, Lačivesi, Jastrebcih, Cvetkov-cih, Osluševcih ... V Miklavžu pri Ormožu je meteorna voda poplavila gasilski dom, v Mihalovcih pa podvoz pod železniško progo. Na petih lokacijah na Ormoškem so zaradi sproženih zemeljskih plazov ogroženi stanovanjski objekti: v Mihalovcih, Lešnici, Vuzmetincih in na dveh lokacijah v Malem Brebrovniku. Zaradi zemlje na cestišču je v Velikem Brebrovniku zaprta regionalna cesta Krčevina-Je-ruzalem, poleg naštetih plazov se je sprožilo še več večjih in manjših, ki pa objektov ali okolice ne ogrožajo. Huda ura tudi v Slovenskih goricah Vremenska ujma je minuli konec tedna veliko skrbi povzročila tudi prebivalcem Slovenskih goric. Gasilci so posredovali na številnih lokacijah, iz objektov črpali vodo, čistili cestišča in propuste, preusmerjali meteorno vodo, odstranjevali podrta drevesa ter zaščitili območja, kjer so se sprožili zemeljski plazovi. Intervenirali so v občinah Duplek (črpanje vode, odstranjevanje podrtih dreves), Benedikt, Lenart in Sv. Trojica (črpanje meteorne vode). Polne roke dela so imeli tudi gasilci v Juršincih. Zalilo je kletne prostore, vulkanizer-sko delavnico, cesto Drago-vič-Juršinci, sprožilo pa se je tudi več plazov, ki k sreči niso ogrožali objektov. Mojca Zemljarič Foto: MZ 4 Štajerski1TEDNIK Podravje torek • 16. septembra 2014 Foto: Črtomir Goznik Predsednik PGD Turnišče Aleš Čepek Ptuj • Odprli novi dom PGD Turnišče Nov dom za novo obdobje delovanja Po šestih letih prizadevanj in veliko vloženega prostovoljnega dela so se v soboto ponovno veselili člani PGD Turnišče. Ob pomoči MO Ptuj in z lastnim vloženim delom so dobili nov, sodobni gasilski dom, ki omogoča normalno delovanje. Zanj so si prizadevali že od leta 2008. V starih utesnjenih prostorih pogojev za normalno delo že dolgo niso imeli več, bili pa so tudi brez sanitarij. Sobotno odprtje doma so ob domačih gasilcih pospremili tudi krajani ČS Breg-Turnišče in številni gasilski prijatelji, ki so sodelovali tudi v mimohodu, ter drugi gostje. V novem domu so pridobili garaže, ki jih nujno potrebujejo za sodobna vozila, in drugo opremo, potrebne prostore za izobraževanje in sanitarije. Zelo pomembno pa je tudi, da bodo prostore pozimi lahko ogrevali. Podatkov o višini investicije še nimajo, ker še ta ni v celoti dokončana. Aleš Čepek, predsednik PGD Tur-nišče-Ptuj, pravi, da številke ne bodo visoke. PGD Turnišče je bilo ustanovljeno leta 1980, danes ima 45 članov. Prvi dom so dobili leta 1986. Društvo deluje predvsem na operativnem področju, občasno tudi na tekmovalnem. Slednje so zaradi gradnje v zadnjem času malo zanemarili, saj so večino del v notranjosti objekta opravili sami. Trenutno razpolagajo z dvema voziloma, cisterno in gasilskim orodnim vozilom, oboje je že nekoliko zastarelo. Prizadevajo si, da bi čim prej Foto: Črtomir Goznik Turniški gasilci so dobili nov, sodobno opremljen dom. Svečano so ga odprli 13. septembra. prišli do novih sodobnih vozil, zato je bil dom tudi zgrajen. V tem trenutku lahko uporabljajo spodnji del, garaže, pisarne in medetažo. Dela v zgornjem delu doma, ki je delno že urejen, pa bodo dokončali predvidoma v letu 2015. Zdaj bodo lahko normalno delovali in ne bodo več odvisni od vremena. „Verjamemo, da se bo s to pridobitvijo dvignila splošna pripravljenost gasilcev v izvedbi intervencij in usposobljenosti za druge dejavnosti v okviru gasilske službe. Nov dom gasilcev je umeščen v sam center naselja Turnišče. Predstavlja tisto osrednje mesto, kjer se bomo z veseljem dobivali in nadaljevali tradicijo naših predhodnikov," je še povedal Čepek, ki se je ob tej priložnosti zahvalil MO Ptuj, ČS Breg-Turnišče in OGZ Ptuj ter številnim drugim za vso pomoč pri gradnji. Odprtje novega gasilskega doma je po besedah ptujskega župana Štefana Čelana izjemno prijeten dogodek za vse, posebej pa še za gasilce. MO Ptuj bo še naprej podpirala njihovo dejavnost po najboljših močeh. „Nobenega evra nam ne sme biti žal, ki ga vložimo v razvoj gasilstva na Slovenskem," je v svojem pozdravnem govoru med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan. MG Ptuj • Poslovanje ptujske bolnišnice Kljub prepolovl Še do nedavnega je mesečna izguba v ptujski bo 50.000 evrov in se še zmanjšuje. Kljub vsem nap presegli prihodke. Izguba iz poslovanja v prvem polletju znaša dobrih 293.000 evrov, preostali znesek pa se nanaša na izplačilo odprave drugega obroka odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v skupnem znesku 210.810 evrov. Na vseh področjih iščejo notranje rezerve, da bi prišli do rezultatov, ki bi jim ob 100-odstotni realizaciji programa omogočali dolgoročno stabilnejše poslovanje. Tako ponovno preverjajo vse sklenjene podjemne pogodbe, jih zamenjujejo z ugodnejšimi. Še večji nadzor so uvedli nad nabavo in izdajo materiala, razširili so javne razpise. Ocenili so, da so jim ti prihranki v letu 2014 že prinesli okrog r v. Afera s ponarejenim recepti: en ginekolog v priporu, dva v pokoj Člani sveta zavoda so se seznanili tudi z nekaterimi izsledki kriminalistične preiskave zaradi izdajanja ponarejenih receptov. Zaradi tega so bili v preiskavi trije bolnišnični ginekologi in dve medicinski sestri. Eden je ostal v priporu in ni več v delovnem razmerju, preostala dva pa se bosta upokojila, eden je že v pokoju, drugi se bo upokojil novembra. Njuna upokojitev je bila načrtovana in ni povezana s preiskavo, s katero pa bolnišnično poslovanje ni bilo povezano, kar je prvi trenutek skrbelo člane sveta zavoda, ki so pozvali k večji previdnosti pri pisanju receptov oz. tudi hranjenju žigov. Kot je v zvezi s tem primerom pojasnil Miran Šadl s PU Maribor, predkazenski postopek v skladu z dodatnimi usmeritvami Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju še poteka, zato podrobnejših pojasnil zaradi interesa nadaljnjega predkazenskega postopka ne morejo dajati. J Sveti Tomaž • Odprtje novega vrtca Upanje za mnoge, da ostanejo v kraju Kljub turobnemu vremenu so sijali od sreče. Tako otroci, njihovi starši, vzgojiteljice in njihove pomočnice kot tudi drugi občani te majhne prleške občine na ormoškem koncu. Po večletnih prizadevanjih in devetih mesecih gradnje so minulo soboto slavnostno namenu predali nov vrtec, ki je včeraj (v ponedeljek) že sprejel nekaj manj kot 70 otrok v štirih oddelkih. Poleg sodobnih prostorov so otroci dobili tudi prostrano in z igrali odlično urejeno igrišče. Vse skupaj je stalo 1.061.341,11 evra. »V kurikulumu za vrtce lahko preberemo, da naj otroci v vrtcu raziskujejo. Novi prostori jim ponujajo ravno to. Ustrezno velike in svetle prostore ter okolico za igro, gibanje, ustvarjanje in dojemanje sveta z otroškimi očmi. Lahko bi dejali, da bodo imeli naši otroci idealne pogoje za bivanje v vrtcu,« je na otvori- tveni slovesnosti dejala Irma Murad, ravnateljica OŠ Sveti Tomaž, pod okrilje katere spada tudi vrtec. Muradova je ob tem dodala, da otroci preživijo dobršen del dneva v vrtcu, zato je zelo pomembno v kakšnem okolju so. Foto: Miha Šoštarič Veliki in svetli prostori krasijo nov vrtec, ki je vrata odprl v neposredni bližini Osnovne šole Sv. Tomaž. Občina Sveti Tomaž je realizacijo projekta pričela lansko leto, ko so na razpisu za izvajalca del izbrali Cestno podjetje Murska Sobota, ki je vrtec zgradilo skupaj s podizvajalcem, soboško družbo SGP Pomgrad. Opremo je zagotovila Lesnina MG. Do novega, prepotrebne-ga vrtca so prišli s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev (RRP) v višini 709.206 evrov, iz svojega proračuna pa je občina dodala 352.135,11 evra. V celotni stavbi je dobrih 600 kvadratnih metrov površin, skupno štirje oddelki pa dovoljujejo vpis natanko 88 otrok. »Novi vrtec pa kraju ne prinaša le lepe zgradbe, ampak upanje za mnoge, ki v tem kraju, občini, vidijo svojo prihodnost. Predvsem mladi,« je dodala Muradova. Prav povečanje možnosti ohranitve poseljenosti lokalnega okolja na že tako demografsko ogroženem območju je bilo vodilo vodstva občine pri odločitvi, da zgradi nov vrtec. Miha Šoštarič Maribor • Urgentni centri prinašajo Kdo bo imel v ro zdravstveni dom Po poročanju STA bo v Univerzitetnem kliničnem centru centra, ki ga začeli graditi v začetku leta. Ob težavah z nabavo opreme pa je še vedno odprto tudi vprašanje, kakšna bo kadrovska organizacija nove mreže nujne medicinske pomoči v državi. »Težave so tudi pri dogovarjanju glede bodoče kadrovske ureditve. Urgentna služba je tudi doslej bila locirana v kliničnem centru, a je tako kot drugod po Sloveniji organizacijsko pod okriljem zdravstvenega doma. Tako kot v ostalih nastajajočih urgentnih centrih po Sloveniji je tudi v Mariboru novi urgentni center zamišljen kot samostojna enota v bolnišnici, torej da se urgentno zdravstveno osebje iz zdravstvenega doma prezaposli v klinični center, s čimer pa se vodje zdravstvenih domov ne strinjajo, saj to zanje med drugim pomeni velik izpad dohodka. Po besedah predstojnika urgence Romana Koširja bo končno odločitev sprejelo ministrstvo za zdravje. »Čakamo novega ministra,« je dejal. Po njegovih ocenah je vzpostavitev celotne urgentne službe pod okriljem kliničnega centra najustreznejša rešitev. »Organizacijska shema dveh podjetij, ki urejata urgenco, je precej problematična tako zaradi stroke kot zaradi organizacije in sistema financiranja. Edino smiselno in logično je, da sodi urgentna služba v enem segmentu urgentnega centra torek • 16. septembra 2014 Podravje Štajerski TEDNIK 5 pod drobnogledom jeni mesečni izgubi se vedno zelo kritično Inišnici znaSala 100.000 evrov mesečno. Po zamenjavi vodstva, od marca letos jo vodi Andrej Levanič, se je najprej prepolovila in je znaSala orom pri izvajanju sanacijskega programa in uvajanju novih varčevalnih ukrepov so odhodki ob prvem polletju letos za več kot 500.000 evrov šnica pridobila okrog 600.000 do 700.000 evrov prepotreb-nih sredstev. Ptujska bolnišnica pa je bila za zdaj neuspešna pri pridobivanju novega kredita v višini dveh milijonov evrov iz enotnega zakladniškega računa. Izvršbe le s težavo zadržujejo V ptujski bolnišnici pa se ne srečujejo samo s težko finančno in kadrovsko situacijo, velik problem je tudi likvidnostno stanje, ki se je v februarju Jutri dan D za ptujsko mamografijo V sredo, 17. septembra, pa bo dan D za ptujsko mamografijo oz. izvajanje preventivne mamografije, ki je bila ptujski bolnišnici odvzeta v začetku leta. Vabilo na pogovor so prejele bolnišnice Trbovlje, Kranj in Ptuj, torej bolnišnice, ki jim je bil odvzet ta program. Kot pravi Andrej Levanič, je vse bolj ogrožen tudi kurativni del mamografije, in to kljub temu da ima bolnišnica po zaslugi najširše solidarnosti od lani nov sodoben mamograf, ki pa ga ne more uporabljati. Ni pa nobenega razloga, da mamografije na Ptuju ne bi mogli izvajati. Foto: Črtomir Goznik Kljub vsemu angažiranju so v ptujski bolnišnici v prvem polletju izkazali za več kot 500.000 evrov več odhodkov kot prihodkov. 300.000 evrov. Pri tem pa ne trpi kakovost opravljenega dela, ta je na visoki ravni. Največja težava je še vedno izrazita podcenjenost njihovega dela, ki za 5 odstotkov zaostaja za večletno realizacijo med vsemi splošnimi bolnišnicami v Sloveniji. Na neenakopravnost obravnave so v zadnjem času opozarjali s svojimi številnimi aktivnostmi, vključno z arbitražnim postopkom. Te so dosegle epilog v začetku avgusta letos, ko je bil tudi izdan sklep o rešitvi tega dolgoletnega problema z aneksom št. 2 k splošnemu dogovoru, ki čaka le še potrditev na vladi. Z njim bo bolni- Ministrstvo obljubilo financiranje urgentnega centra Na seji sveta zavoda ptujske bolnišnice so prejšnji teden govorili tudi o gradnji urgentnega centra Ptuj, ki za zdaj ostaja del mreže urgentnih centrov v Sloveniji, vendar se bo gradil s proračunskimi sredstvi države, saj je dokončno izpadel iz mreže centrov, ki se bodo gradili z denarjem EU. Po podatkih je edini center, ki je izpadel iz evropskega sofinanciranja. Ministrstvo za zdravje je pisno zagotovilo, da bo finančna sredstva za to gradnjo zagotovil državni proračun in da bo urgentni center zgrajen tudi na Ptuju. tudi težave kah urgenco: ali bolnišnica? Mariboru predvidoma novembra začel delovati del prostorov novega urgentnega pod UKC Maribor,« je dejal. Takšna ureditev je po njegovih besedah najboljša za bolnike, saj se s tem odpravi nepotrebne napotitve od enega do drugega zdravnika, čakanje v Foto: arhiv V Mariboru je še pred odprtjem novega urgentnega centra precej vroče okoli vprašanja, v čigavi domeni bo njegovo poslovanje; ali bo to dejavnost obdržal zdravstveni dom ali bo prešlo pod poslovanje UKC (fotografija je simbolična). različnih vrstah ter podvajanje pregledov. V Zdravstvenem domu proti prenosu dejavnosti Drugačnega mnenja je direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik. »Sprememb na ravni delovanja nujne medicinske pomoči v Mariboru ne pričakujemo, saj smo prav mi bili tisti, ki smo pred 14 leti predlagali selitev dela službe nujne medicinske pomoči iz dežurne ambulante, ki je bila locirana v prostorih Zdravstvenega doma Maribor, v prostore UKC Maribor, kjer je pacient lahko na enem mestu kompletno, kompleksno in kontinuirano oskrbljen brez nepotrebnih dodatnih prevozov,« je povedal. Ne vidi razloga za organizacijski prenos dejavnosti nujne medicinske pomoči pod okrilje UKC Maribor, »saj bi to v temeljih zamajalo delovanje zdravstvenega doma tako organizacijsko kot tudi finančno in bi pomenilo začetek konca delovanja Zdravstvenega doma Maribor«. »Pomenilo bi tudi slabitev osnovnega zdravstvenega varstva, za katerega se načeloma vsi tako zavzemamo,« je poudaril. Po Završnikovih besedah je dosedanje delo nujne medicinske pomoči v sodelovanju s kliničnim centrom v Mariboru več kot vzorno, zato razlogov in potreb za kakršnekoli organizacijske spremembe ni. V organizacijski enoti nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je trenutno zaposlenih 88 ljudi, ki bi se torej ob odprtju novega urgentnega centra morali prezaposliti v UKC Maribor. Prva faza novega urgentnega centra naj bi bila končana do konca leta, do sklenitve dogovora o organizaciji nove mreže nujne medicinske pomoči v državi pa bodo organizacijsko delovali po starem sistemu. Če bodo dobili zdravnike iz zdravstvenega doma, bo urgentni center največji oddelek UKC Maribor s skupno več kot 150 zaposlenimi. Sta, Ur letos še poslabšalo zaradi izplačila sredstev prve polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij, kar je zneslo več kot 400.000 evrov. Junija je Davčna uprava izvedla še izvršbo v višini 388.000 evrov zaradi domnevnih nepravilnosti pri obračunavanju davkov in prispevkov pri pogodbenih izvajalcih v letu 2011. Do danes je ta izvršba doletela le ptujsko bolnišnico, četudi so v drugih bolnišnicah delovali podobno. Plačati morajo še preostali del po odločbi, to je več kot 200.000 evrov. Ker gre za slovenski problem, so skupaj z združenjem javnih zavodov pričeli skupne aktivnosti, sami pa so vložili tudi tožbo na Upravno sodišče. Še vedno močno zaostajajo s plačili dobaviteljem, v povprečju za več kot 150 dni. V pol leta so imeli vseh zapadlih obveznosti do dobaviteljev 3,3 milijona evrov. Direktor Andrej Leva-nič ob tem pravi, da le s težavo zadržujejo izvršbe. Velik problem ptujske bolnišnice je še iztrošena oprema; nabavljajo lahko le najnujnejše aparate. V tem trenutku iščejo rešitev za nakup iztrošenega ultrazvočnega aparata na internem oddelku. Čim prej do sporazuma o plačilu 11.000 nadur Člani sveta zavoda so na seji prejšnji teden priporočili vodstvu ptujske bolnišnice, da čim prej sklene dogovor z zaposlenimi o plačilu okrog 11.000 ur, ki so posledica prerazporeditve dela v več letih. Sporazum z zaposlenimi o tem izplačilu mora biti varčevalno naravnan; zaposleni bodo izplačila prejeli v več obrokih. Novih presežkov ur z novo organizacijo dela naj ne bi več ustvarili. Če sporazuma do novembra ne bodo sklenili, bodo ukrepali tudi člani sveta zavoda ptujske bolnišnice. Ti tudi pričakujejo, da bo direktor s sodelavci skušal doseči drugačno organiziranost dela v ptujski bolnišnici na tistih področjih, kjer nekateri zaposleni izstopajo z velikimi zaslužki, ki burijo javnost. MG Slovenske bolnišnice v prvem polletju spet v rdečih številkah Slovenske bolnišnice so v prvem polletju poslovale nekoliko slabše kot v enakem obdobju lani. Vzrok za to so izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, izplačila napredovanj iz leta 2011 in spremembe plačne lestvice. Vseh 26 slovenskih bolnišnic je v prvih šestih mesecih letos ustvarilo slabih 12 milijonov evrov primanjkljaja, kar predstavlja v povprečju 1,97 % celotnih prihodkov bolnišnic. Polovica med njimi je skupaj ustvarila 1,8 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, polovica pa 13,8 milijona evrov izgube. Najvišje primanjkljaje so izkazale Ortopedska bolnišnica Valdoltra ter splošne bolnišnice v Brežicah, na Ptuju, v Trbovljah, na Jesenicah ter v Izoli in Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Bolnišnice ocenjujejo, da bodo poslovno leto zaključile s skupaj skoraj 17,5 milijona evrov izgube, samo tri med njimi skupaj napovedujejo skoraj 17 milijonov evrov primanjkljaja. Sicer pa na poslovanje bolnišnic vplivajo tudi kumulativni primanjkljaji iz preteklih let, ki so konec lanskega leta znašali 112,39 milijona evrov. Boljša je slika pri poslovanju javnih lekarn in zdravstvenih domov. Prve ob polletju izkazujejo skoraj 3,7 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, drugi pa po lanskem negativnem poslovanju v tem obdobju tokrat izkazujejo dobrih 1,6 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Oboji napovedujejo pozitivno poslovanje do konca leta. (sta) 6 Štajerski TEDNIK Gospodarstvo torek • 16. septembra 2014 Slovenija • S čim se največ ukvarjajo detektivi v Slovenji Priporočena cena urne postav Število detektivov se iz meseca v mesec spreminja, trenutno je v Sloveniji 85 detektivov, od tega 15 v Podravju. Najpogostejše naloge, ki in drugih pisemskih pošiljk, o dolžnikih in njihovem premoženju, je naštel sekretar detektivske zbornice Drago Kupnik. Načini in viri pridobivanja podatkov so odvisni od pooblastila, ki ga stranka da detektivu. Ta lahko s poo- blastilom podatke pridobi iz evidence registriranih vozil, registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva, evidence zavarovancev. Informacije mu je upravljavec zbirke podatkov dolžan posredovati. Detektiv Detektivka Petra Krek Hvalec: v 99 odstotkih delam s podjetji in sodišči Slovenjebistriška detektivka Petra Krek Hvalec, diplomantka Ekonomske fakultete v Mariboru, je detektivsko dejavnost začela leta 2003, ko je pridobila detektivsko licenco. »Največ opravljam in sem vprašana po informacijah o dolžnikih in njihovem premoženju, kontrolah ter nadzoru bolniškega staleža, kontrolah ter nadzoru potnih stroškov prevoza na delo, kontrolah alkoholiziranosti, vročanju v pravdnih in kazenskih postopkih, tako da v 99 odstotkih delam s podjetji ter pravnimi osebami ali s sodišči. Zelo malo s fizičnimi osebami,« je povedala Krek Hvalečeva. Največ po njenih storitvah povprašujejo njeni stalni pogodbeni partnerji. »Do teh se pride počasi in z leti trdega dela. Svojo mrežo strank si moraš zgraditi skozi leta dela ter z dokazovanjem, da si jim na razpolago, kadar potrebujejo tvojo storitev. V tem poslu na kratek rok ne gre. Sama sem v 11 letih delovanja in dokazovanja, odkar imam detektivsko licenco, pridobila podjetja iz vse Slovenije,« je dejala. Zraven detektivske licence je tudi pooblaščena vročevalka Ministrstva za pravosodje, kar pomeni, da vroča v imenu sodišč ter podjetij, ki potrebujejo nujno vročanje. Za podjetja največkrat vroča pošto v primerih odpovedi delovnih razmerij ter odpovedi pogodb v bančnih ustanovah, ko dolžniki ne želijo dvigovati pošte ali pa se izmikajo. Ob tem še opravlja preizkuse alkoholiziranosti v podjetjih, za kar ima dovoljenje. S težavami na terenu se ne sooča oziroma nikoli niso tako velike, da jih ne bi mogla premagati, je dejala. »Pri svojem delu se večinoma srečujem z ljudmi, ki jih ali nadzorujem ali vročam pošto (od sodišča, odvetnikov ali delodajalca). Edino pri tem je lahko malo slabe pri ljudeh, ki jih imam v postopku, vendar do danes še ni bilo težav, saj se da s primernim pristopom in komuniciranjem vse urediti,« je povedala o svojem delu. Metod dela, s katerimi pridobiva informacije, pa ni želela razkriti. »Vsako podjetje ima kakšno svojo skrivnost. Moja skrivnost je metoda dela, zato je ne morem izdati. Če bi jo povedala, potem ne morem več delati kot detektiv,« je povedala slovenjebistriška detektivka Petra Krek Hvalec. sme vpogledati tudi v sodne in upravne spise ali si iz njih prepisati podatke, kadar ima po zakonu, ki ureja to področje, pravico tudi stranka, ki ga je pooblastila. Informacije pa lahko detektiv pridobiva tudi z opazovanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja. Pri tem detektiv ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega prostora in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor. Fotografiranje je dovoljeno zgolj, ko je to nujno potrebno Pri opazovanju oseb lahko detektiv uporablja fotoaparat ali drugi pripomoček za fotografiranje, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. Pri raziskovanju pa detektivi ne smejo uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov (prislu- škovanje, nadzor pošte, tajno opazovanje in prisluškovanje v zasebnem prostoru itd.), ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo. Detektivi tudi ne smejo opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne Slovenija • Izteka se enoletni moratorij za rušenje stanovanjskih stavb Za odlog zaprosilo 200 lastnikov Od uveljavitve novele zakona o graditvi objektov, ki je omogočila odlog izvršbe inšpekcijske odločbe o rušenju nedovoljene gradnje, je za odlog zaprosilo 209 lastnikov tovrstnih stavb, inšpektorat pa je ugodil 182 prošnjam. Izvršljivih sklepov glede rušenja je sicer skoraj 1800. Namen moratorija na rušenje je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki ga je za leto 2015 napovedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj. Gradbena inšpekcija - ki je imela lani za rušenje nedovoljenih gradenj na voljo 235.000 evrov (porabila jih je 160.000), letos pa 197.000 evrov - ima trenutno okoli 11.000 nerešenih zadev, pri čemer je v okoli 3200 primerih izdana inšpekcijska odločba za odstranitev objekta oz. vzpostavitev v prejšnjega stanja. Med temi je bil za okoli 2100 zadev uveden izvršilni postopek oz. izdan sklep o dovolitvi izvršbe, od tega je v skoraj 1800 primerih ta sklep izvršljiv. Inšpektorat je od 27. decembra lani, ko je začela veljati novela, ki je omogočila moratorij, do 27. avgusta letos prejel 209 vlog za odlog izvršbe. V 182 primerih je prošnji ugodil, 22 vlog je zavrnil, pet pa zavrgel. Novela je omogočila enoletni moratorij na rušenje stanovanjskih stavb, v katerih bivajo ljudje, in gospodarskih stavb, v katerih se neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zavezanec v primeru rušitve izgubil edini vir dohodka oz. bi mu grozila hujša gospodarska škoda ali pa bi bila odločitev inšpekcije razlog za odpuščanje delav- cev. Izvršba se lahko odloži za največ tri leta, če je lastnik objekta dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah. Če je lastnik vložil zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, odlog velja do izdaje gradbenega dovoljenja. Reševanje problema nedovoljenih gradenj je minister Omerzel načrtoval v sklopu celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki naj bi bila po sklepu odhajajoče vlade na vladi obravnavana novembra letos, sprejem v DZ pa je bil predviden do junija 2015. (sta) Zavrč • Kaj so pokazala arheološka izkopavanja Na pragu evropsko priznane Izkopavanja, ki so se leta 2007 izvajala v bližini mejnega prehoda Zavrč, so pokazala, Najstarejše najdbe na območju so kamnite sekire iz obdobja mlajše kamene in starejše bakrene dobe. »Izhajajo iz 5. tisočletja pred našim štetjem, kar pomeni, da je bil Zavrč v tem času že tudi naseljen. Kraj leži na območju, ki je na prehodu med Panonsko nižino in jugovzhodnimi Alpami ter predstavlja neke vrste vrata iz ene v drugo pokrajino. Iz obdobja bakrene dobe smo na območju odkrili grobišče, iz rimskega obdobja smo prepoznali arhitekturo pohodnega tabora ter novce cesarjev Avgusta, Tiberija in Trajana. Na območju so tudi najdbe iz obdobja srednjega veka,« je povedala arheolo-ginja Marija Lubšina Tušek in pojasnila, da so med stroko po svetu že razširili informacije o najdbah v Zavrču, ki bo, kot vse kaže, na zemljevidu arheoloških odkritij v bodoče našel prav pomembno mesto. Mimo Zavrča je speljana prodnata rimska cesta, ki je vzporedna z današnjo regionalno cesto Ptuj-Zavrč. Cesta je najbolj vidna, ko so njive sveže preorane, ker plugi kamenje dvignejo na površje. Nad rimsko cesto je tudi trasa srednjeveške ceste s srednjeveško vasjo. »Upajmo, da bodo v prihodnje morda kakšne raziskave cesto precizneje dokumentirale in okrepile količino najdb, s tem pa tudi razširile vedenje o arheologiji Zavrča,« dodaja Marija Lubšina Tušek. »Grobišče v Zavrču iz pozne bronaste dobe je pomembno predvsem zaradi tega, ker gre za eno izmed redkih grobišč v slovenskem oziroma sploh v osrednjeevropskem merilu, kjer se je pokopavalo 500 let. Z natančno analizo grobov, grobnih pridatkov, načinov okraše-vanja in oblik posod lahko na enem samem najdišču prepoznamo kulturno zgodovino petih stoletij. To pomeni širitve vplivov iz različnih obdobij, odnosov med Panonijo, slovenskim prostorom, alpskimi vplivi, sredozemskimi civilizacijami ... Prav zato predstavlja to grobišče v tem trenutku na območju Slovenije eno izmed najpomembnejših najdišč za proučevanje kulturne zgodovine. Ime Zavrč lahko v prihodnje v evropski arheologiji pomeni vedno več. O grobišču Zavrč je namreč nedavno izšla prva mednarodno priznana znanstvena objava. Rezultati izkopavanj so bili že večkrat predstavljeni na mednarodnih kongresih v tujini in zanimanje strokovnjakov iz tujine za to najdišče je izjemno. Potrudili se bomo, da bo to najdišče v prihodnosti postalo standarden del kulturne zgodovine srednjeevropskega prostora,« je poudaril arheolog in univerzitetni profesor Boris Kavur iz Univerze na Primorskem. Mojca Zemljarič torek • 16. septembra 2014 Gospodarstvo ŠtajerskiTEBKlK 7 ke detektiva je 70 evrov jih opravljajo slovenski detektivi, so zbiranje podatkov o zlorabi pravic do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, vročanje pisem Pogoji za pridobitev licence so, da je prosilec slovenski državljan ali državljan države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švice ter ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje. Prav tako mora imeti opravljen izpit za detektiva; v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge pa ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovensko obvešče-valno-varnostni agenciji ali Obveščevalno varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo. Pri opazovanju oseb lahko detektiv uporablja fotoaparat ali drugi pripomoček za fotografiranje, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. Fotografija je simbolična. ali obveščevalne službe in za politične stranke ter ustanove, katerih ustanovitelji so politične stranke. Lahko pa preiskovanje opravlja za državne organe. »Detektivi« brez licence Detektivska zbornica Slovenije pred najemom detektiva opozarja, da se je treba prepričati, ali je izbrana oseba resnično detektiv, torej član Detektivske zbornice Republike Slovenije. Tisti, ki ni, namreč ni detektiv in po zakonu ne sme opravljati detektivskih storitev. Zakaj to poudarjajo? Ker je v Sloveniji tudi nekaj takšnih oseb ali celo gospodarskih družb, ki ponujajo »detektivske storitve«. Stranke, ki jih najamejo, imajo kasneje zelo pogosto nevšečnosti in težave, ker so najele osebe, ki nimajo detektivske licence in delujejo nezakonito ter neredko pri opravljanju »detektivskih nalog« zabredejo v hude težave, kot so: izsiljevanja, grobo ravnanje ipd., zaradi česar se v postopku znajde tudi naročnik, so dejali na zbornici. Detektiv se je stranki dolžan predstaviti z značko in izkaznico, ki ju podeljuje zbornica, in če stranka želi, ji pokaže tudi licenco. Priporočajo še, da stranka detektiva najprej podrobno seznani s problemom in natančno oblikuje vprašanja, na katere želi dobiti odgovor oziroma katere dokazne materiale potrebujete. Detektivsko delo ni lahko »Stranke naj ne prikrivajo prav nobenih dejstev in podatkov, kajti s tem otežijo delo, sebi pa povečajo stroške. Tudi če ne bosta našla skupnega jezika, ga zavezuje poklicna molčečnost,« poudarjajo na zbornici. Dodajo, da naj stranka še pred podpisom pogodbe zahteva okvirno ceno preiskave in vse okoliščine, ki vplivajo nanjo. »Primer se dozdeva lahko rešljiv, a je v resnici trd oreh in temu primerna je nato tudi cena. Detektivsko delo ni lahko in ni poceni. Ob sklenitvi pogodbe naj bodo stranke pozorne na določila v njej. Običaj je, da detektivi vzamejo predujem, še preden začnejo preiskavo, medtem ko izstavijo račun po zaključeni preiskavi in oddanem poročilu. Priporočena cena urne postavke detektiva je 70 evrov, vendar lahko odstopa glede na zahtevnost posameznega primera in ceno, ki jo posamezen detektiv dosega na trgu detektivskih storitev,« svetujejo na zbornici. Druga možnost plačila je pavšal, kar se običajno izkaže kot najboljša rešitev, še zlasti, kadar gre za zahtevnejši primer, so dodali na zbornici. Detektivu mora stranka plačati tudi kilometrino, dnevnice in druge potrebne razumne stroške. Večina detektivov se s stranko dogovori za limit, do katerega lahko sami presojajo o upravičenosti stroška, medtem ko za strošek nad limitom potrebujejo pristanek stranke. Tudi če detektiv ne more rešiti primera oziroma so rezultati in ugotovitve drugačni, kot jih je pričakoval naročnik, mu je ta dolžan plačati pogodbeno dogovorjeni znesek, so še opozorili na zbornici Mojca Vtič Delovna področja detektivov so tudi pridobivanje informacij o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod, o anonimnih pisanjih, zbiranje informacij o dolžnikih. Prav tako delo detektivov zajema zbiranje informacij o dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic pred sodišči. Detektivi pridobivajo tudi podatke o spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule, uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov. Foto: arhiv ga arheološkega najdišča da gre za arheološko zelo bogato in pomembno območje. :AVI?C zavrč Zavuč i POPiESTO! NOVI VAL! MEJA, KIJE Ni! ZAVRC Skoraj vsa arheologija Zavrča Ob odprtju razstav o arheologiji in kamninah Zavrča - z leve: podžupanja Zavrča Marta Bosilj, geograf in zbiratelj kamnin Viljem Podgoršek, arheologinja Marija Lubšina Tušek, soavtorica razstave Martina Blečic Kavur in arheolog ter profesor Boris Kavur. Slovenija • Nova uredba zaradi ruskega embarga Pridelovalci lahko sadje in zelenjavo razdelijo brezplačno V odziv na ruski embargo uvoza nekaterih agroživilskih proizvodov iz EU je vlada na dopisni seji sprejela uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Z njo se pridelovalcem omogoča umik določenih vrst sadja in zelenjave s trga ter brezplačno razdelitev dobrodelnim organizacijam in javnim ustanovam. Uredba, ki je začela veljati v soboto, velja za korenje, belo zelje, cvetačo, brokoli, jabolka, hruške in slive. Pridelovalci bodo lahko finančno pomoč uveljavljali za obdobje od 18. avgusta do 30. novembra, vloge pa sprejemajo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. V skladu z uredbo lahko pridelovalci omenjeno sadje in zelenjavo umaknejo s trga, opustijo njihovo spravilo ali oberejo še zeleno. Pridelke, ki so jih umaknili s trga, lahko brezplačno razdelijo humanitarnima organizacijama Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas ter javnim zavodom, kot so vrtci, šole, domovi za starejše ter zapori in prevzgojni domovi, določa uredba. Vlada je uredbo sprejela na podlagi podobne uredbe, ki jo je Evropska komisija sprejela 29. avgusta, potem ko je Rusija v začetku avgusta uvedla embargo na uvoz večine hrane iz EU in nekaterih drugih držav, ki so zaradi krize v Ukrajini proti Rusiji uvedle sankcije. Skupna vrednost podpore na ravni EU znaša 125 milijonov evrov, od tega bo 82 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za jabolka in hruške, 43 milijonov evrov pa za paradižnik, korenček, zelje, sladko papriko, cvetačo, brokoli, kumare in kumarice, gobe rodu Agaricus, jagodičje, namizno grozdje, kivi in slive. V Sloveniji so po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana zaradi ruskega embarga najbolj prizadeti pridelovalci jabolk. »S trga bo treba umakniti 4500 ton jabolk,« je povedal na seji odbora DZ za kmetijstvo. Za zdaj je Slovenija napovedala umik kmetijskih proizvodov v vrednosti 75.000 evrov. (sta) LISTV^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr Štefana Čelana Foto: MZ 8 Štajerski1TEDNIK Podravje torek • 16. septembra 2014 Ptuj • Dan odprtih vrat Energije Plus Kako znizati račun za električno energijo V stavbi Elektra na Ptuju je 10. septembra potekal dan odprtih vrat Energije plus (Elektro Maribor). Kot je povedal Iztok Šetinc, ki je sprejel vse tiste, ki so prišli po nasvet, kako znižati račun za električno energijo, in so se tudi zanimali za paket dvojni plus (električna energija in zemeljski plin, združena v enem paketu), ki prinaša nižjo ceno obeh energentov do konca leta 2015 oz. eno položnico za dva energenta, je bil odziv zadovoljiv. Ljudje so prišli pripravljeni, s konkretnimi vprašanji in z računom o svoji porabi energije, ki jo želijo znižati. Več vprašanj so imeli tudi za paket toplotnih črpalk, ki prav tako prinaša številne koristi, predvsem pa nižje stroške na položnici za električno energijo, če bodo za segrevanje sanitarne vode uporabljali nočni tok. Če imajo stranke dvotarifno merjenje porabe električne energije, jim Iztok Šetinc svetuje uporabo električnih aparatov v nočnem toku, v tem času je električna energija skoraj polovico cenejša, kar lahko celotni račun za električno energijo v enem mesecu zniža tudi do deset odstotkov. Pri uporabi plina, ki ga ponujajo po ugodnejših pogojih od drugih ponudnikov, pa se račun lahko še dodatno energija plus ELEKTRO mAHIBOR Foto: Črtomir Goznik Tudi Franc Vincek iz Moškanjcev je prišel po nasvet, kako znižati račun za električno energijo. Iztok Šetinc, ki jim je pri tem svetoval, je bil z odzivom ljudi zadovoljen. zniža. Koristi prinaša tudi varčna uporaba naprav, kot npr. bojlerja. Če potrebujemo toplo vodo le enkrat ali dvakrat na dan, ga je priporočljivo vključiti pet ali deset minut pred uporabo, sicer pa naj bo izključen. V kuhinjah naj bi uporabljali predvsem manjše pretočne bojlerje. Tudi avtomobila, ko ga zvečer pripeljemo domov, ne pustimo vklopljenega zato, da se bomo zjutraj v toplem odpeljali, rad pove Iztok, ko ljudem skuša na čim bolj enostaven način predstaviti nasvete pri zniževanju stroškov energije. Ptujski svetovalni dan je bil prvi te vrste. Organizirali pa jih bodo še v Slovenski Bistrici, Mariboru, Gornji Radgoni in v Murski Soboti. mg Skorba • Izgradnja vaškega središča s kapelo Gradnja odvisna od sponzorjev in donatorjev Temeljni kamen za vaško središče Skorba s kapelo, poimenovano po papežu Janezu Pavlu II., so položili 7. novembra lani. Že ob snovanju so si prizadevali, da to ne bi bil samo projekt naselja Skorba in občine Hajdina, ampak tudi države, ki bi se s tem poklonila papežu Janezu Pavlu II., prvemu slovanskemu papežu, ki je za nastanek samostojne države Slovenije naredil izjemno veliko. S projektom urejanje vaških središč se je občina Hajdina prijavljala na razpis ministrstva, tako tudi s projektom ureditve vaškega središča Skorba, a je žal zanj zmanjkalo denarja, četudi je bil projekt potrjen. Zagotovila pa je zemljišče za njegovo ureditev. Realizacija projekta je v rokah gradbenega odbora, ki ga vodi Franc Mlakar, tako so se odločili v VO Skorba pod vodstvom Franca Vogrinca. Projekt je izrisal Dejan Lah, Plečnikov nagrajenec. Prvotna vizija o postavitvi kapele, stara je že več kot 30 let, se je razširila na ureditev vaškega središča s kapelo, ki bo služilo kot vaški trg, kapela in prireditveni prostor. Kot pove Franc Mlakar, bo vaško središče identitetni center vasi, imel bo tudi domoljubni značaj, saj bo vseboval vse zgodovinske podatke, ki jim jih je uspelo zbrati o vasi. Tako bodo namestili spominske plošče vaščanom, ki so sodelovali v prvi in drugi svetovni vojni ter v slovenski osvobodilni vojni. Pristop urejanja vaškega središča s kapelo, kot so se ga lotili v Skorbi, je edinstven v Sloveniji, saj gre v prvi vrsti za identitetni center. Problema z lastno identiteto, nepoznava- njem zgodovine, nima samo Skorba, ampak cela Slovenije, poudarja Franc Mlakar. Četudi so si ob postavitvi temeljnega kamna zadali smeli cilj, da bi bilo vaško središče s kapelo urejeno že do aprila letos, do posvetitve papeža Janeza Pavla II., jim to ni uspelo. Pripravljalna dela so začeli julija letos, samo gradnjo, ki ni enostavna (ogromno nepravilnih oblik, uporaba posebnih materialov), pa jim zelo otežuje tudi slabo vreme. Njen zaključek pa bo v veliki meri odvisen tudi od pritoka finančnih sredstev, ki jih v glavnem zagotavljajo sponzorji in donatorji. Izgradnja do grobe faze naj bi stala okrog 42.000 evrov. Za dokončanje del pa bodo potrebovali še okrog 15.000 do 20.000 evrov. Franc Mlakar upa, da bodo projekt uspeli izpeljati do konca, kot vzgled vsem, ki so vključeni vanj in tudi vsem drugim. mg Podravje m Kje so Večina Čeprav bi Upravne enote postopkov niso končali. V Na Ptujskem * ».i • nerešene štiri zahteve Upravna enota Ptuj je med tistimi upravnimi enotami v Sloveniji, ki je prejela izjemno veliko zahtev za denacionalizacijo nacionaliziranega premoženja. Vseh vloženih zahtevkov je bilo 1115. 29 zahtev je bilo za vračilo nacionaliziranih zasebnih gospodarskih podjetij, 241 zahtev za vračilo nacionaliziranih stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč ter 845 zahtev za vračilo nacionaliziranih kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Kot je te dni povedala načelnica UE Ptuj Darka Valent, je bilo do danes rešenih 98,9 odstotka zahtev ali 1103 zahteve. Tako je bilo skupno vrnjenih 3998 ha kmetijskih zemljišč, 2078 ha gozdov in 55 ha stavbnih zemljišč. „Nerešenih je ostalo še 12 zahtev, od tega so bile v osmih zadevah že izdane končne odločbe, na katere pa so se vlagatelji zahtev pritožili. Pritožbe rešujeta pristojno ministrstvo in upravno sodišče. Štiri zadeve pa so še v postopku reševanja, od tega sta dve zadevi v zaključni fazi. V kratkem bosta tudi za ti zahtevi izdani NAZIV OBJEKTA. JAJKU SK0K.SA ruti. «l/t, k O SK0R.6A GRADBENO DOVOLJENJE; 151-58i\vs-(o*.06i) V lOH „. r «or-uE 00 F t - r 2 INVESTITOR: 06Čm HAjDIN A ZG. HAIBMIA Ug ZZJt HVjCUfc ODGOVORNI PROJEKTANT: DEMj LAH „„■„. JTL ,„, clr k z Ms 01 si 4 IZVAJALEC: CFADBfNI SVO MEKiMiR Lončar. : i P SKORRK 3 , , mcvtr JÍ3ÍÍ • MASA ZAČEVAPE SAMO ¡99C/KG ' MARINIRAN SV. VRAT Z KOSTJO 3,85 C/KG PEČENA MESNA SLANINA (HAMBURGER) 40% CENEJE SAMO 3,99 €/KG 'RAZLIČNE KLOBASE 500 IN 400 G 51 ČAJNA KLOBASA (450G) SAMO l,99C/KOM • JUNEČJAPRSA SAMO 2,99 C/KG ZAČINJENE PIŠČ. KRAČE 1,98 €/KG smo bili učitelja Milica Jeza in Branko Horvat ter vodja policijskega okoliša Damjan Bračič. Dejavnosti v sklopu tehniških dni OŠ Podlehnik smo izvedli tako, da smo opravili skupno predstavitev dela policije, redarstva in gasilcev, katerih predstavnike smo prav tako povabili k sodelovanju, nato pa so vsi učenci OŠ Podlehnik obiskali PP Užitek ga je bilo gledati v njegovi ustvarjalni vnemi, ko je pozabil na vse okoli sebe iti videl samo barve, ki čarajo na papir podobo, ki mu je vrela v srcu. Vem, da je bil takrat srečen, mipa smo ga imeli radi. Ob vsaki uspeli sliki je bil pomirjen in čutil je, da je dal svetu okoli sebe kanec svoje lepote. Dragi Julij, nisi odšel, tvoja navdihujoča dela te oživljajo in dokler bo utripal spomin na tebe v naših srcih, boš z nami. Srečni smo, da smo bili in smo še s teboj in tvoje rože naj se sklanjajo v tvoj spomin. Tvoji likovni prijatelji Bogomir Jurtela V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEZATELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN SE MNOGO VEC... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največjebogastvo, zato želimozanjihnareditinekajveč. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi: • učenci OSNOVNE ŠOLE CIRKULANE, v sredo. 17. septembra, ob 18.00 v dvorani osnovne šole Cirkulane, • ter učenci OSNOVNE ŠOLE MLADIKA, v četrtek. 18. septembra, ob 18.00 v dvorani osnovne šole Mladika. Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost. Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu bomo našli odgovor! RADIOPTUJ 89,8 98.E 104,3 www.radio-ptuj .si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Prinesite do četrtka na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najbolj zanimiv pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! www.radio-tednik.si Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Foto: db www.radio-tednik.si torek • 16. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 16. september 8:00 9:00 17:00 17:00 18:30 19:00 Slovenska Bistrica, center: izvajanje projekta Urbani sprehodi Slovenska Bistrica, Trg svobode: Festival kave na mestnem trgu Ormož, galerija Grajske pristave: odprtje razstave likovnih del uporabnikov VDC Dornava Ko barve in oblike nadomestijo besede Voličina, jedilnica OŠ: predavanje Vzgojna doslednost in postavljanje meja, dr. Sebastijan Kristovič Destrnik, Volkmerjev dom kulture: potopisno predavanje Od Robia do Hodoša, Mateja in Aljoša Kramberger Ptuj, DomKulture, Muzikafe: potopisno predavanje Uroša Dokla Ljudje iz Sirije, društvo Potuj Sreda, 17. september 7:30 Voličina, OŠ: praznik KS, krvodajalska akcija 16:00 Ptuj, Mestna hiša: sprejem ptujskih šahistov ob uspehih mladih članov 17:00 Zg. Polskava, pokopališko obzidje: slovesnost ob obnovitvi spominskih plošč padlih domačinov iz 1. svetovne vojne 17:30 Sp. Voličina, Čučkova uta: literarna čajanka Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice, gostja Stanka Devjak 18:00 Cirkulane, turističnoprireditvena dvorana: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Četrtek, 18. september 9:00 Zavrh, pri stolpu: praznik KS Voličina, kolesarjenje po poteh KS, za posameznike, skupine in društva, DU Voličina, ustvarjalnice, delavnice za predšolske otroke ob 16.00 v vrtcu, predstavitev knjige Ljubezenski vrtiljak, Zorana Šteinbauerja ob 18.00 v knjižnici Voličina 10:00 Marjeta, DCA: Pozdrav jeseni, delavnice, Kako vidim Evropo 2020, kako vidim svojo občino 2020?, vprašaj EU poslanca ob 13.00, delavnice Kako narediti podeželje zanimivo za mlade ob 16.00, mednarodni mladinski večer ob 19.00 18:00 Ptuj, OŠ Mladika: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Petek, 19. september 9:00 Zlatoličje, Brlog: Pozdrav jeseni, Kmečke žene in Starejši za starejše, pozdrav evropskega poslanca Iva Vajgla, Kako doživeti podeželje - Janja Viher ob 10.00, Kako iz hobija nastane prihodek - Zavod ArtMar ob 11.00 kegljanje, pohod, kuharska delavnica kmečkih žena in druženje ob glasbi 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: sejem kolesarske opreme, predstavitev šole za šolanje psov pomočnikov in specialnih vozil za invalide, testiranje in predstavitev koles, odprtje občinske informacijske pisarne za invalide ob 12.30, zaključna prireditev ob 13.00, predaja prvega električnega kolesa v uporabo, zabavni program 16:00 Cerkvenjak: odprtje kotlovnice na lesno biomaso pri OŠ Cerkve-njak Vitomarci 19:00 Hajdoše, gasilski dom: praznovanje ob 15. obletnici ustanovitve Kulturnega društva Valentina Žumra Hajdoše, kulturni program in druženje 19:00 Voličina, kulturni dom: proslava ob prazniku KS Voličina, kulturni program, podelitev priznanj 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera Hotel Modra opica, MGP in SNG Drama Ljubljana Mestni kino Ptuj Četrtek, 18. september: 19:00 Grad v Italiji. Petek, 19., in nedelja, 21. september: 17:00 Hrabri avtek Plodi; 19:00 V osrčju Viharja; 21:00 Grad v Italiji. Sobota, 20. september: 10:00 Kino vrtiček, Mali volkodlak Dolfi; 18:00 V osrčju viharja; 20:00 20 let CID, 20 let Šunda, posebna projekcija filma Šund. 08:00 Otvoritev sanacije OŠ Destrnik 09:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Folklorni večer na Oestrniku 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP IV 08:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 10:00 Tamburaški večer v Staršah 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine Hajdiria 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:00 Video strani 08:00 Folklorni večer na Polenšaku 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 13:00 18. praznik Občine Majšperk 20:00 Dornava - Odprtje kulturnega centra 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340 PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 16.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Info kanal 10:35 Hodim, torej som: Po poteh Josipine Hočevar, pon. 0:50 Film Camous: Bojim se. pon. 1:99 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 18:1013.1 a, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Zeleno, pon. 2:40 Pregled tedna, ddii. 3:00 Pomurski tednik, pon. 3:30 Info kanal 6:00 Ptujska kronika, pon. 6:20 Glasbeni predah 6:35 r "— 18:3012. Poli maraton, pon '9-00 Pr~'J *~J----- .9:20 Fil... 19:30 Glasbena B (slo.), 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Mura Raba TV2, l. oddaja 20:50-Cista umetnost, 35 oddaja, pon. 21:10 Športno, 29. oddaja, pon. 21:45 Resi TV Gorišnica 22:35 Info kanal Četrtek 18.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 1:25 Kuhinjica. pon. 1:05 Info kanal J:20 Evropa moja dežela: Umetnik, pon. 0:25 Info Kanal 1:00 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Info kanal 6:00 Ptujska kronika 6:20 Hodim, torej,sem: Po poteh losipine Hočevar, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Info kanal 17:40 Zeleno, pon. 18:00 Ptujska Kronika, pon. 18:20 Športno, 29. oddaja, pon 18:55 Koncert kvarteta Slovena, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. """" "■--■—-" [tuja), 32. oddaja išižfi Film Čampus: Wes s kurentom, pon. 19:30 Glasbena! (slo.), 32. atfMMM 20:00 Ptujska kronika, non. 1 7:00 Športno, 29. oddaja, pon. ■ 7:50 Film Campus: Kot doma, pon. 8:99 Ptujska kronika ^mm J:35 Info kanal 8:50 Film Campus: Stanovanje št. 4, pon 9:00 Rojstvo novega življenja, pon. 9:15 Film Campus 2014: Pokopališče, pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Praznik MO Ptuj, pon. , 20:50 Poletni utrip Ptuja: Aleš Steger, pon. 21:30 Po zdravje, 13. oddaja, pon. 22:00 Ptujska Kronika 22:20 Info kanal Sreda 17.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. ■25 Kuhinjica, pon. ■ 9:50 Film Campus 2014: H ■Mali veliki Aleksej, pon. 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:20 Hodim,torej sem: Po poteh Josipine Hočevar, pon. 10:35 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 12:00 Info kanal 14:00 Gostilna >Pri Francet«, 96. oddaja, pon. 15:00 Info kanal — 16:30 Kuhinjica 17:09 Cista umetnost, 35. oi 20:55 Poletni utrip Ptuja: tlnevi poezije in vina, pon. 21:25 C sta umetnost, 35. or" 21:45 G asbeni predah, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal laja, pon. 17:20 Izzivi trenda staranja, iddaja,pon. www.petv.tv Spremljate nas lahka tudi na T2 in SI0LTÏ Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 14. septembra je minilo leto dni, odkar ni več z nami naš ljubljeni mož, oče, tast in dedek Franc Roškar IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 70 B 17. 12. 1941 t 14. 9. 2013 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter prižigate svečke. Vsi njegovi Mali oglasi STORITVE wtvw.porocna-kann 'kfl.tom NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662._ PRODAM 1,5- in 2-sobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 647 745. www.tednik.si Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta dedka in pradedka Ivana Kramerja Z DRAŽENSKE CESTE 28, PTUJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku Marjanu Feslu za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru in zborovodju Danilu Jezu ter pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: žena Anica in sinovi z družinami Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAM krompir za ozimnico, rdeči in beli. Branko Žnidarič, Cvetkov-ci 102, Podgorci. Tel. 041 363 947. UGODNO prodam nerjaveč (inox) sod za vino, 500-litrski. Tel. 02 719 81 36._ KUPIM traktor, lahko je Deutz, Zetor, IMT, Univerzal, Štore ali Ursus. Telefon 031 851 485._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM koruzo za trganje ali silažo in molzni stroj Vestfalija, komplet. Tel. 070 377 376._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. VSAK ČETRTEK ©B t@„ Um gtLOVENSCCIHl IP©P 1 T® [F 7 SLÛVEMSICIH POLK m VALČICOV 1.TANJA ŽAGAR -Arriva 2. TOMAŽ AHAČIČ - F0GL - Tople julijske noči 3. KINGST0N - Danes je moj dan 4. BOŠTJAN K0NEČNIK - Asfalt polka 5. PAPA BERT0 & BAUNARJI - Katka 6. ZLATK0 D0BRIČ & VIDA SADEK - Krompirček 7. ČUDEŽNI DEČKI-Ti najlepši cvet 1. OGNJENI MUZIKANT - Rabim te stisni me 2. VIKEND-Ko polko urežem 3. FANTJE IZPOD USCE - Na morje te bom peljal 4. PRLEŠKI KVINTET - Med drobci spomina 5. BISERI-Bum v glavi 6. SEKSTAKORD - Nocoj mi reci da si moja 7. PETAN -Ljubca ti -&C- ! SLOVIlfäSMH POP 1 TOP i Glasujem za: Ime in priimek: _ 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV i Glasujem za: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o ., p p. 13. 228B Hajdina MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZATO 3 E2Z3H23I DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Ob 60-letnici rojstva legendarne skupine Avsenik bomo tudina Ptuju gostiliprvinarodno-zabavnimusical -komedijo Bila sva mlada oba! Ne zamudite priložnosti na humoren način doživeti nepozabno ustvarjanje Avsenikov! Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc vas bosta skupajz ansamblom Gregorji in plesalci skupine Artifex ter ostaliminastopajočimido solz nasmejala. Pridite v soboto, 11. oktobra, ob 19.30 v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt in se poveselite z nami! Vstopnice kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj! Orgonizot: D&B prodikciio d.o.o. v sodelovor¡i z družbo Radio Tednik Pti¡, d.o.o. Juršinci • Škoda, ocenjena na več tisoč evrov Zagorelo v stanovanjski hiši Minuli petek je zgodaj zjutraj ogenj zajel stanovanjsko hišo v Dragoviču v občini Juršinci. K sreči je gasilcem pravočasno uspelo pogasiti ogenj in preprečiti razširitev požara na gospodarski del. Škoda je ocenjena na več tisoč evrov, vzrok požara pa še ni znan. Po besedah predsednika PGD Gabrnik Mirana Muhiča je bilo društvo o požaru obveščeno v petek ob pol šestih zjutraj. »Na kraju dogodka smo videli, da se je ogenj iz spodnjih prostorov začel širiti na podstrešje ter na ostrešje stanovanjsko-gospodarskega objekta. Pri hitrem pregledu kraja dogodka smo ugotovili, da se je stanovalka že umaknila na varno, zato smo takoj začeli gasiti ter ogenj na podstrešju hitro omejili.« PGD Gabrnik je na pomoč pri krotenju ognjenih zubljev priskočilo tudi sosednje gasilsko društvo Grabšinski breg z dvema gasilskima voziloma ter posadko osmih gasilcev. Ogenj je po besedah Muhiča v kratkem času uspelo pogasiti 23 gasilcem s petimi gasilskimi vozili: »S skupnimi močmi smo vstopili v objekt ter pogasili žarišče požara, ki se je začel po vsej verjetnosti v kuhinji stanovanjskega objekta.« Sicer pa točen vzrok požara zaenkrat še ni znan. »Lastnica objekta, ki je v stanovanjski hiši živela sama, je povedala, da je v zgodnjih jutranjih urah zaslišala glasno prasketanje, nakar je ugotovila, da je stanovanjske prostore zajel »Zaradi dejstva, da je bil požar odkrit v začetni fazi, ter prisebnega ravnanja lastnice objekta in hitrega posredovanja gasilcev, ni prišlo do razširitve požara še na gospodarski del,« je pojasnil predsednik PGD Gabrnik Miran Muhič Slovenija • Inšpektorji nad nelegalno prodajo zračnih pušk Kazni od 1500 do 45.000 evrov Na inšpektoratu za notranje zadeve so avgusta ob nadzoru prodaje orožja zaznali povečano nelegalno prodajo zračnih pušk, predvsem na sejmih in tržnicah. Gre predvsem za orožje, kupljeno v tujini, ki najpogosteje ni najboljše kakovosti. Inšpektorji bodo z nadzori še nadaljevali, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. S prometom z orožjem se lahko ukvarjajo gospodarske družbe in podjetniki, ki izpolnjujejo splošne pogoje za poslovanje gospodarske družbe in posebne pogoje po zakonu o orožju. Trgovec dejavnost lahko opravlja, ko pridobi dovoljenje ministrstva za prodajo orožja. Ob tem izpostavljajo, da je trgovec dolžan voditi evidenco o prodanem orožju v knjigi o nabavljenem in prodanem orožju, na drobno in debelo. Inšpektorji izvajajo nadzor pri gospodarskih družbah oziroma trgovcih. Polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki sicer lahko brez posebnega dovoljenja kupijo in imajo v posesti orožje iz kategorije D 6. točke. gost dim. Umaknila se je na prosto ter poiskala pomoč pri sosedih, ki so nemudoma poklicali center za obveščanje,« je pojasnil Muhič ter še dodal: »Zaradi dejstva, da je bil požar odkrit v začetni fazi ter prisebnega ravnanja lastnice objekta in hitrega posredovanja gasilcev, ni prišlo do razširitve požara še na gospodarski del. Zato smo požar relativno hitro omejili ter pogasili.« Sicer pa nam je še predsednik PGD Gabrnik Miran Muhič povedal, da je bila zaradi stresa stanovalki objekta nudena zdravniška pomoč. Monika Levanič Kazen za pravno osebo, ki začne s prometom orožja preden dobi dovoljenje, ali hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja, ali ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca, se giblje med 3000 in 15.000 evri za vsak prekršek ter zaseg orožja. Če na inšpektoratu ugotovijo kršitve po vseh treh točkah, pa kazen za pravno osebo znaša od 9000 do 45.000 evrov, dodajajo na ministrstvu. (sta) Maribor • Policija poziva k previdnosti Ne spuščajte neznancev v dom Mariborska policija ob dogodku v četrtek dopoldne, ko je v Podovi pri Račah neznana ženska okradla upokojenega moškega, javnost poziva k previdnosti pri sprejemanju neznancev na domu. Neznanka, ki jo je moški spustil v hišo, se je izdajala kot oseba, ki popisuje upokojence, a mu je v trenutku nepazljivosti ukradla denar. Neznanka je po navedbah Policijske uprave Maribor upokojencu v Podovi ob prihodu povedala, da popisuje upokojence, on pa jo je povabil v dnevno sobo, kjer je iz regala vzel denarnico ter ji iz nje izročil svojo osebno izkaznico. Ker je povprašala še za ženine podatke, je upokojenec odšel v spalnico, da bi našel ženin dokument. Med tem časom je neznanka iz njegove denarnice vzela 120 evrov in odšla k moškemu, da bi mu pomagala poiskati ženin dokument. Ker ga nista našla, ji je prijavitelj sam povedal podatke, neznanka pa je zatem odšla. Odpeljala se je z osebnim avtomobilom ford C-max črne barve. Ob strani naj bi avto imel zatemnjena stekla. Neznanka je bila stara 40 do 50 let, visoka okoli 165 centimetrov, srednje postave in črnih las. Oblečena je bila v temna oblačila, govorila je slovensko. »Če je opisana ženska okradla še koga, naj to sporoči na interventno številko policije 113. Na to številko ali na anonimni telefon policije 080 1200 lahko ljudje sporočijo tudi karkoli, s čemer bi pripomogli k prijetju te ženske,« so danes sporočili z mariborske policijske uprave. V izogib tovrstnim dogodkom policisti ljudem svetujejo, naj bodo previdni pri sprejemanju neznancev na domu. To velja tudi za obiske domnevnih »podjetnikov«, ki se pri njih zglasijo nenapovedano oziroma ponujajo storitve, ki jih niso naročili, so vsiljivi, želijo preventivno pregledovati naprave, jih po pregledu servisirati in podobno, opozarjajo na policiji. Morebitnim žrtvam kaznivega dejanja svetujejo, naj takoj pokličejo policijo. Policistom lahko pri izsleditvi storilca precej pomagajo, če si dobro zapomnijo ali takoj zapišejo predvsem osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo), registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila ter smer, kamor je storilec pobegnil, še dodajajo policisti. (sta) Osebna kronika Rojstva: Tadeja Zadravec, Hvale-tinci 5, Vitomar-ci - deklica Zala; Simona Hercog, Gromova ul. 7, Ptuj - deček Taj; Janja Črnko, Gra-jenščak 10, Ptuj - deklica Iva; Veronika Žnidarič, Mihovci pri Vel. Nedelji 11, Velika Nedelja - deklica Ela; Aleksandra Kelemina, Vodranci 5, Kog -deček Urban; Martina Zavec, Sakušak 82, Juršinci - deklica Nika; Valerija Napast, Za-bovci 15, Markovci - deček Rado; Mateja Gašparič, Brati-slavci 25, Polenšak - deklica Eva; Sanela Mašic, Osojnikova c. 9, Ptuj - deklica Ariyalda; Tanja Zorman, Stanetinci 22, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Tim; Brigita Ravš, Pokoše 14, Zg. Polskava - deklica Lara; Vanja Terbuc, Prerad 8, Po-lenšak - deklica Ana Vita; Tamara Grmič, Obrež 17, Središče ob Dravi - deček Nik; Mojca Jakomini, Drstelja 11, Destrnik - deček Matic; Petra Vujinic, Dupleška cesta 73 b, Maribor - deklica Zara; Anita Lampič, Njiverce vas 15, Kidričevo - deklica Tinkara; Mojca Voljč, Dornava 138 a, Dornava - deček. (i> Umrli so: Ida cI^M-s Pislak' roj' Mar" čič, Lešje 22, roj. 1933 - umrla 5. septembra 2014; Julij Ošlovnik, Ptuj, Poljska cesta 11, roj. 1931 -umrl 4. septembra 2014; Boštjan Selinšek, Gradišča 50, roj. 1977 - umrl 29. avgusta 2014; Elizabeta Irgl, roj. Ornik, Janežovski Vrh 1, roj. 1934 -umrla 5. septembra 2014; Daniel Horvat, Gorišnica 53A, roj. 1951 - umrl 5. septembra 2014; Ljudmila Oprešnik, roj. Lorenčič, Belski Vrh 10, roj. 1947 - umrla 9. septembra 2014; Stanislav Šerona, Ptuj, Spolenakova ul. 5, roj. 1928 - umrl 8. septembra 2014; Terezija Cvetko, roj. Žumer, Ptuj, Selska c. 32, roj. 1942 - umrla 6. septembra 2014; Jožef Fijan, Maribor, Sarajevska ul. 5, roj 1943 - umrl 7. septembra 2014; Rudolf Podgoršek, Dežno pri Podlehniku 5, roj. 1949 - umrl 8. septembra 2014; Frančišek Doklovič, Jiršovci 48, roj. 1934 - umrl 10. septembra 2014. Poroke - Ptuj: Nino Merc, Hajdoše 70, in Staša Knapič, Sko-rišnjak 36; Peter Mencingar in Lidija Fuks, Lasigovci 11; Aleksander Kos in Zvezdana Žafran, Mala vas 39 b. Poroka - Ormož: Miha Valen-te, Selovec 32 a, Dravograd, in Anja Kandrič, Mihovci pri Veliki Nedelji 81, Velika Nedelja. Napoved vremena za Slovenijo Če na Mihalevo sever vleče veliko zimo in sneg obleče. Danes bo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod bo občasno rahlo deževalo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem do 25 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo deloma sončno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo megleno. Vremenska slika Nad Balkanom je še plitvo ciklonsko območje. Nad naše kraje doteka od severa nekoliko toplejši in še vedno precej vlažen zrak. Foto: ML